■o
Its io
■TT
Im
im
im
!o
On
Kopanje otrok v Laškem se je končalo v bolnišnici
Braco, še en »zdravitelj«, ki služi z naivnostjo ljudi?
			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 86 / Leto 65 / Celje, 2. november 2010 / Cena 1 EUR
□


^^^^^^^riJiJD vuijj Poiščite odgovore v ^^
Slovenskih počitnicah - posebni prilogi Novega tednilca 5. novembra!
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Čarovnice so plesale
Zadnja leta je konec oktobra vse več prireditev, povezanih z »uvoženo« nočjo čarovnic. Tudi letos jih ni manjkalo, če nič drugega, z njimi razveselijo najmlajše, kot so to storili v Celjskem domu.
Eni župani odhajajo po lastni, drugi po volji volivcev
Je vlak za samostojno Občino Planina dokončno odpeljal? __
W1
Barbara Fidel svetovna prvakinja
Ko »zašteka« mesečna vozovnica za avtobus
2
I DOGODKI
NOVI TEDNIK
Slovesnost v Starem piskru
Poklon žrtvam druge svetovne vojne
Osrednja celjska spominska slovesnost ob letošnjem dnevu spomina na mrtve je bila v petek v Starem piskru, kjer so delegacije mestne občine, zveze združenj borcev in stranke Socialnih demokratov k spomeniku mučenim in ubitim položile vence.
Zatem so vence položili še na Golovcu in v spominskem parku na Teharjah. Številne komemoracije so se v minulih dneh vrstile tudi v celj-
preteklosti naj nas spominjajo na neprecenljivo vrednost svobode in prijateljstva,« je v svojem govoru na slovesnosti v Starem piskru poudaril dosedanji celjski podžupan Marko Zidan-šek. Obsodil je vsa kruta dejanja, ki so se dogajala in se še vedno dogajajo po svetu. »Premalokrat si vzamemo čas, da bi se vsaj za trenutek zamislili nad tem, v kakšnem svetu živimo in kje so naše obče človeške vrednote, o katerih toliko govorimo. Ne samo dan spomina na mrtve, ampak vsak dan
naj bo priložnost, da razmislimo o vrednotah za do-stojnejše življenje. Z zgledi in etičnimi ravnanji lahko prispevamo svoj delež k boljšemu jutri.«
V nedeljo je venec na Te-harjah položil tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnic. Predstavnika Mestne občine Celje in Območnega združenja ZZB NOV Celje, Polona Ocvirk in Marjan Petan, pa sta se včeraj udeležila tradicionalne komemora-cije v Gradcu, kjer so pokopani talci s Celjskega.
BA, foto: GrupA
skih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih.
»Vsakič, ko smo zbrani v Starem piskru in ob mnogih drugih spominskih obeležjih, se poklonimo vsem tistim, ki so živeli in umrli za to, da bi mi lepše živeli. Spomini na kruta dejanja
Predstavniki MOC so se poklonili tudi žrtvam na Teharjah.



Na
tisoče sveč
Slovenci naj bi bili evropski rekorderji po številu kupljenih sveč, kar se je minule dni dobro videlo na naših pokopališčih. Na leto prižgemo kar 23 milijonov sveč oziroma v povprečju vsak 12. S tem nastane 4.500 ton odpadkov, ki so problematični zaradi PVC-embalaže. Del sveč lahko reciklirajo, če jih seveda uporabniki pravilno odložijo. Še najbolje pa bi bilo razmisliti o spominu na mrtve na kakšen manj za okolje obremenjujoč na-
čin.
Foto: GrupA
TOREK
ČETRTEK PETEK
11 1310 14
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
v rubriki VI vprašate, mi najdemo odgovor, smo toiirat na Upravni enoti Celje isicali odgovore na nekaj vaših perečih vprašanj.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kakien je postopek in kolikini so stroiki, da iz njive naredim zazidljivo parcelo in če je možno postaviti vikend na travniku brez gradbenega dovoljenja?
Glede na to, da je za urejanje prostora na svojem področju pristojna lokalna skupnost, predlagamo, da na občini, na področju katere se nahaja vaša nepremičnina, podate predlog za spremembo kmetijskega zemljišča v zazidalno oziroma stavbno zemljišče in dodatno pridobite vse potrebne informacije glede tega. Vikend oziroma počitniška hišica spada med enostanovanjske stavbe in si Je za gradnjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje na
podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predhodno je treba na pristojni občini preveriti, če je takšna gradnja v skladu s prostorskim aktom, ki ureja to območje.
Rad bi si zgradil bazen, ki bi ga bilo možno pokriti v zimskem času, ter ga uporabljati kot zimski vrt. Ali je potrebno gradbeno dovoljenje, kaj potrebujem in kakšen je postopek?
Za gradnjo bazena in nad njim zimskega vrta, ki skupaj tvorita manj zahteven objekt, potrebujete gradbeno dovoljenje. Na pristojni občini je treba najprej preveriti, če Je takšna gradnja skladna s konkretnim prostorskim izvedbenim aktom. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložite na pristojni upravni enoti, k vlogi pa je treba priložiti dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon in dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Preuredil bi nadstreiek. Zanima me, če se potrebuje za to preureditev gradbeno dovoljenje?
Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost spada nadstrešek med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in sicer
pod objekte za lastne potrebe. Navedena uredba določa, da je nadstrešek streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, gradnja pa mora biti skladna s prostorskim izvedbenim aktom.
Če pa nameravate preurediti oziroma postaviti nadstrešek, ki ga glede na navedeni opis ne moremo uvrstiti med enostavne objekte (npr. presega navedeno površino ali višino, je pa poseg sicer skladen s prostorskim aktom), spada takšen objekt med manj zahtevne objekte in si morate zanj pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga izda pristojna upravna enota na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovori Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, ml najdemo odgovor.
PROMOCIJSKO BESEDILO
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Eni odhajajo po lastni, drugi po volji volivcev
Slovo od županov in županje - Po nekaj mandatih se »baterije spraznijo« -Veliki politični poraženci
Že pred lokalnimi volitvami je postalo jasno, da se bomo na Celjskem poslovili od nekaterih županov. Nekateri so na županskih stolčkih sedeli celo od ustanovitve občin. Verjetno volivci ne bi oklevali in bi jim, če bi spet kandidirali, namenili še kakšen mandat. A so se odločili, da je dovolj. Bolj boleče je bilo slovo za tiste, ki niso odšli po svoji volji, ampak je bila takšna volja volivcev, ki jim tokrat niso več izkazali zaupanja. Od svoje funkcije se je namreč poslovilo tudi nekaj dosedanjih dolgoletnih županov.
Začnimo pri damah. Na Celjskem smo se žal ponašali samo z eno županjo, in sicer je Občino Ljubno dolgo in uspešno vodila Anka Rakun, ki so jo županski ko-
»Občanom in občankam želim vse dobro tudi naprej, najboljše zagotovilo pa so izidi volitev, saj so ljudje novega župana nedvoumno in močno podprli. Ker ga tudi sama dobro poznam, vem, da bo po svojih izkušnjah, znanju in poštenju krmaril naš >flos< v lepo prihodnost,« je še dodala.
Čast žensk v naši regiji sicer še vedno rešuje Zgornje-savinjčanka, saj so volivci v drugem krogu za županjo Na-zarij izvolili Majdo Podkriž-nik. Ta bo sedla na županski stolček, ki ga je izpraznil Ivan Purnat. Kot pravi,
Anka Rakun
legi in občani poznali po trdem delu, načelnosti in tudi po tem, da je znala stvari postaviti na svoje mesto ter je svoje odločitve vedno dobro utemeljila. Jasno in glasno.
»Da sem ženska, nikoli ni bila ovira!«
Rakunova pravi, da je odločitev o tem, da ne kandidira več, dobro pretehtala ter ocenila, da je čas za spremembe, nove izzive in sveže ideje. »Z velikim veseljem bom še naprej sodelovala pri kreiranju razvoja občine, saj so mi volivci namenili mesto svetnice v občinskem svetu. Želim, da si me ljudje zapomnijo po tem, da smo v času mojega županovanja naredili s čim manj denarja čim več in da so me prepoznali kot nekoga, ki je bil tam zanje in je zanje tudi delal. Ponosno povem, da kot ženska na položaju vseh 16 let nikdar nisem imela občutka, da bi me kakorkoli ovirali ali me ne bi spoštovali,« je povedala Rakunova.
Ivan Purnat
je bila odločitev po 16 letih lahka, sprejel pa jo je že pred dvema letoma, ko se je prepričal, da do konca mandata lahko realizirajo vse načrtovane in začete naložbe. Seveda je slovo tudi malce nostalgično: »Vem, da ljudje hitro pozabljamo, a vseeno upam, da se bodo naši občani čez leta spominjali, kdo je bil župan, ko so se gradile osnovna in glasbena šola, športna dvorana, postavil muzej gozdarstva in lesarstva, prenavljala Jakijeva hiša v galerijo, obnavljal Bo-hačev kozolec toplar v kmečko tržnico s stalno zgodovinsko razstavo in v prostor domače in umetnostne obrti _ Vsakega obdobja je enkrat konec, na vodilnih mestih se morajo menjavati ljudje in ideje, da se delo lažje ocenjuje. Občanom želim vse dobro in tvorno sodelovanje z novoizvoljeno županjo in občinskim svetom, jaz pa bom užival upokojenski mir in skrbel za svoj zdrav duh v zdravem telesu,« je zaključil Purnat.
Meh podžupan z
županskimi
pooblastili
Nekoliko bolj presenetljiva, ali pa tudi ne, je bila odločitev, da za župana ne bo več kandidiral Srečko Meh.
Srečko Meh
Odločnega, neposrednega Velenjčana je na tem mestu nasledil strankarski kolega iz SD Bojan Kontič. Tako naj bi se po kar nekaj tehtanja odločili v stranki. Vendar je že jasno, da bo Meh ostal močno vpet v delo občine, saj ostaja podžupan, ki ga je Kon-tič tudi pooblastil za nadomeščanje. »Občutki pri predaji lente so bili dobri, saj sem prepričan, da smo jo dali dobremu županu. Po 16 letih je bil za to tudi primeren čas. Pomagal mu bom kot podžupan, seveda pa ne mislim opravljati enakega dela kot prej, saj to tudi ne bo potrebno. Gre za spremembe: spremenila se bosta organizacija in način dela, skratka opravljal bom naloge podžupana. Sicer pa menim, da si bodo obdobje mojega županovanja ljudje zapomnili po tem, da smo zbudili nekaj našega velenjskega oziroma šaleškega ponosa. Sodelovali smo na mnogih področjih, organizirali krajevne skupnosti, velika tekmovanja in tudi velike razvojne projekte. Menim, da ni treba, da si Velenjčani posebej zapomnijo kakšnega župana; nobene potrebe ni, da bi bil to Srečko Meh. Opravljal sem svoje delo in tako bo tudi v prihodnje,« je povedal in v stilu »knapov« zaželel še: srečno!
Nekdanji braslovški župan Marko Balant se je tretjemu mandatu odpovedal. Po drugem krogu volitev ga je nasledil Branimir Strojan-šek, sicer pa se je v Braslov-čah v županski boj spustilo pet kandidatov. V drugem krogu sta se pomerila kandidat SD Strojanšek in kandidatka SDS Karmen Dvor-jak. Čeprav je Balant stavil na strankarsko kolegico Dvorjakovo, spremembe v novem vodstvu občine pričakuje z odprtimi rokami. »Nadejam se še boljših in inovativnih idej v vodenju občine in bolj uspešnega čr-
Marko Balant
panja evropskih in državnih virov za uresničevanje zastavljenih projektov, kot je bilo doslej,« realno pove. Kot svetnik stavi na konstruktivno delo v občinskem svetu in uspešno dokončanje večjih projektov, gradnje kanalizacije in kulturnega doma v Braslovčah. Balant je funkcijo župana opravljal neprofesionalno in bo odslej lahko polno opravljal delo vodje komerciale v celjskem podjetju Remont.
Dosedanji župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad, ki
Lojze Posedel
dobrih 12 letih vodenja občine mandat prepustil Janku Kosu. Volilnim aktivnost-nim se je odpovedal že pred drugim krogom, kar so Žal-čani kaznovali. Z najnižjo volilno udeležbo v vsej državi ter s 75-odstotno podporo Kosu. Posedel bo delo v občinski politiki nadaljeval kot svetnik Nadstrankar-ske liste za skladen razvoj Občine Žalec. Ostaja poslanec stranke Zares do naslednjih državnozborskih volitev. Kot je dejal, bo po preteku poslanskega mandata zapustil vrste te stranke. Prej kot v državni se je stranki odrekel v občinski politiki. Znano je, da na lokalnih volitvah ni kandidiral s podporo žalskega odbora Zares, temveč kot neodvisni kandidat. O načrtih in tem, na katerem od političnih par-ketov bo uresničeval svoje delo, še ne želi govoriti.
Štefanu Tislu, gospodu »dohtarju«, ki je med Šent-
Jožef Pregrad
za to funkcijo ni več kandidiral, ostaja občinski svetnik. Na volitvah je bil s skupino volivcev uradni predlagatelj kandidature novega župana Franja Debelaka, zato so se tudi pojavila namigovanja, da naj bi bil v bodoče podžupan. »Podžu-panski funkciji se vnaprej odpovedujem!« odločno zanika namigovanja Pregrad, ki odhaja v pokoj, vendar mu zagotovo ne bo dolgčas. Kot omenja, se bo še bolj posvetil delu na domači ekološki kmetiji, zlasti vzreji kopunov ter vinogradništvu.
Igro predal, igro izgubil _
Nekdanji župan Občine Žalec Lojze Posedel je po
lo.»Osem let sem bil na razpolago, da smo skupaj dobro delali z dobro ekipo za občino, za vse občane, za vse krajevne skupnosti. Prepričan sem, da bo tudi novi župan uporabil to ekipo in nadaljeval dobro zastavljene projekte. Sam bom imel pa več časa zase, za družino, tudi za svoj osnovni poklic (urolog v bolnišnici Celje, op. p.). Pred dvema letoma sem bil izvoljen tudi za poslanca. Kandidiral sem predvsem zaradi občine, da bi lahko še več pripomogel k njenemu razvoju. Tako bo tudi v prihodnje. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali,« je povedal Tisel.
Od »očeta občine« do osmoljenca
Gotovo so največje presenečenje volitev na Celjskem pripravili občani Dob-ja, kjer se ni dosedanji župan Franc Salobir prebil niti med svetnike, kaj šele v
Štefan Tisel
jurčani užival velike simpatije in ugled, so tudi na teh volitvah pripisovali gladko zmago. Pred štirimi leti je mandat dobil s skoraj 65-odstotno podporo volivcev. Očitno je kar nekaj podpore vmes zgubil. Nekateri so mu zamerili, da se je po prvotni neodvisnosti strankarsko opredelil. Drugi so podvomili v njegovo sposobnost hkratnega opravljanja treh tako pomembnih funkcij, kot so županska, poslanska in zdravniška. Drugi krog volitev je bil v Šentjurju presenečenje; iz prvega je imel Tisel pred Markom Diacijem še 10-odstotno prednost, a jo je v pičlih 14 dneh uspel zapraviti. Na račun preagresivne kampanje, v kateri je naredil kar nekaj napak, je slišati po Šentjurju.
Dela Tislu, ne glede na to, da županske funkcije ne bo več opravljal, ne bo manjka-
Franc Salobir
drugi krog županskih volitev. Presenečenje vsaj za zunanje opazovalce, Dobjani pa bi že znali natančneje povedati, zakaj. Da sta si s soprogo vodenje občine in ka-driranje v raznih zavodih malce preveč po domače predstavljala, bi lahko rekli. S tem sta si nakopala kar nekaj nasprotnikov. Poraz je moral biti za Salobir-ja zelo boleč, če se spomnimo, da je imel precejšnjo vlogo pri osamosvojitvi občine ter je bil ves čas od njene ustanovitve župan. Prav rad je tudi slišal, če so mu rekli »oče občine«.
»V Dobju sem rojen, tu sem pustil mladost in tu ostajam. Še naprej si bom prizadeval za dobrobit kraja. Začeti projekti, v katere verjamem in sem za njimi stal kot župan, se bodo morali udejaniti tudi zdaj. Dela mi seveda ne manjka. Odlično se počutim. Ostajam v svoji trgovini, ki je zelo blizu občinski zgradbi, tako da se bom z ljudmi srečeval tudi v prihodnje. Z veseljem bom pomagal, kadarkoli bo moja pomoč potrebna. Sem pa zelo vesel, da je mesto župana zasedel Franc Le-skovšek. Bil je med tistimi, ki so se zelo zavzemali za ustanovitev občine. Če si svojčas zanjo ne bi tako zelo prizadevali, je danes ne bi imeli, pa se tudi za oblast prepirati ne bi mogli,« je pokomentiral Salobir.
PM, MJ, STO, BJ
V stečaj tudi Vegrad Inde
V petek je celjsko okrožno sodišče dalo zeleno luč za začetek stečajnega postopka za Vegrad Inde, kjer je bilo zaposlenih 174 ljudi. Še v tem tednu po vsej verjetnosti lahko pričakujemo tudi začetek stečaja Vegradove hčerinske družbe Montal z 72 zaposlenimi. Zahtevek je stečajna upraviteljica poslala v sredo. Delavci krovne družbe Vegrad se bodo v tem tednu že prijavljali pri službah zavoda za zaposlovanje.
Spomnimo, da je ministi
' ministrstvo za delo podjetju Vegrad Inde že pred časom odvzelo status invalidskega podjetja, račun podjetja pa je bil dlje časa blokiran, zato mu je sodišče odobrilo tudi sredstva (okoli 3.700 evrov) kot brezplačno pravno pomoč za začetek stečajnega postopka. Za stečajno upraviteljico Vegrada Inde je imenovalo Ksenijo Topli-kar Zorn. Tako se vendarle obeta tudi konec agonije za delavce družb v sistemu Vegrad,
za katere je stečajna upravite-ljica Alenka Gril opozarjala na nujnost čimprejšnje uvedbe stečaja. Delavci podjetja Vegrad Inde namreč plač niso dobili že več mesecev. Na to je v četrtek, ko so dokumentacijo in knjižice delili delavcem krovne družbe, ponovno opozoril tudi velenjski sindikalist Srečko Čater. »Knjižice je dobilo le 584 delavcev Vegrada, glede ostalih so razmere še vedno kritične. Zadeve so se že v primeru podjetja Vegrad Inde
Za tujce različno
Tuji delavci imajo v Sloveniji glede na svoje državljanstvo različne pravice do denarnega nadomestila. V skladu z bilateralnimi sporazumi z Bosno in Hercegovino ter Makedonijo se za tuje delavce iz teh dveh držav denarno nadomestilo izplačuje le, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Kljub temu se delavci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, lahko prijavijo na zavodu in prejmejo odločbo o pravici do denarnega nadomestila. Ta jim miruje do ureditve ustreznega prebivanja in do uveljavitve spremembe bilateralnega sporazuma z BiH.
na sodišču zapletle in podaljšale postopke, zato lahko delavci tega podjetja in Vegrad Montala prve dohodke, če sodim po hitrosti naših admini-stratitvnih aparatov, pričakujejo v začetku naslednjega leta ali najprej v drugi polovici decembra. Gre za zadevo, ki ji ni para v slovenskem prostoru, saj je Hilda Tovšak z zavlačevanjem stečaja delavce pustila štiri mesece brez vsakih dohodkov, zaradi malomarnosti države pa so prisiljeni še na dodatno dvomesečno čakanje,« je bil oster Čater.
Delavci nujno na zavod
Kot smo že poročali, so bili delavci krovne družbe Vegrad v četrtek v Velenju in Ljubljani vabljeni na sestanke, kjer so dobili delovne knjižice in
RK za delavce brez vseh dohodkov
Rdeči križ Slovenije na transakcijskem računu št. 03100123-4567-891 (sklic 937046, pripis Vegrad) zbira prostovoljne prispevke posameznikov in pravnih oseb. Zbrani prispevki bodo namensko uporabljeni za pomoč delavcem Vegrada, ki so trenutno brez kakršnekoli podpore in dohodkov. RK je Vegradovim delavcem že do zdaj pomagal v obliki prehranskih paketov in pralnega praška.
Alenka Gril je delavcem krovne družbe Vegrada že razdelila tudi dokumentacijo za prijavo na zavod za zaposlovanje. Kdaj jo bodo prejeli še delavci podjetij Vegrad Inde ter Vegrad Montal?
Krepitev dolarja, padec trgov
Svetovni kapitalski trgi so v začetku preteklega tedna dosegli vrh, nadaljevali pa v korekcijskem stilu. Eden pomembnejših dogodkov je bilo zasedanje G20 v Seulu, kjer so se finančni ministri zavezali, da želijo preprečiti tekmovanje v zniževanju vrednosti nacionalnih valut.
Glavna tema je še vedno naslednji sestanek v začetku novembra, ko naj bi FED najavil novi krog kvantitativnega sproščanja denarne politike. Zdaj vsi ugibajo, kakšna bo vsota, ki jo bo namenil za to. Govori se o 2.000 milijardah dolarjev. Pozitivno pa je presenetila objava o prodaji obstoječih bivalnih kapacitet v ZDA septembra, saj je namesto pričakovanih 4,1 odstotka porasla za 10 odstotkov.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 18.10. IN 22.10.2010
IOznaka I
Ime
[Enotni tečaj] | Promet v tEUR|
ostalo dokumentacijo glede prenehanja delovnega razmerja. Tako se bodo lahko vendarle prijavili na zavod za zaposlovanje.
Največ prijav pričakujejo v velenjski in ljubljanski službi zavoda. Kot je povedal direktor velenjske službe Robert Rajšter, pričakujejo nekaj zapletov s posredovanjem tistim delavcem, za katere ne vedo natančno, kje imajo začasno prebivališče. Srečko Čater pri tem ponovno opozarja, da je zelo pomembno, da se delavci do konca tedna oglasijo na zavodu. »Pozivamo jih, da opravijo prijavo in podpišejo potrebne dokumente na zavodu; če bodo to storili v četrtek in petek, lahko prva izplačila pričakujejo v drugi polovici tega meseca, sicer se bo njihov prvi prihodek zavlekel v december,« je pojasnil Čater. Ko se bodo prijavili v evidenco brezposelnih, bodo delavci prejeli odločbe o denarnem nadomestilu, upravičeni pa bodo tudi do sredstev iz jamstvenega sklada.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT)
CICG	Cinkarna Celje	0,00	8,70
CETG	Cetis	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	13,26	250,20
PILR	Pivovarna Laško	0,00	47,80
JTKG	Juteks	0,00	0,80
ETOG	Etol	0,00	57,80
I %spr.|
-2,94 0,00 1,69 5,96 8,79 ■3,00
Na znižanje tečajev na kapitalskih trgih je delno vplival slabši rezultat švicarske banke UBS in največjega svetovnega jeklarja Arcelor Mittal. Čisti dobiček UBS banke je sicer presegel pričakovanja, a je bilo to zlasti posledica enkratnega davčnega odbitka, medtem ko so se pri-
INDEKSI MED 18.10. IN 22.10.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
842,27
% spr.|
0,08
hodki znižali, dobiček pa je bil precej nižji kot v prejšnjih trimesečjih. Še zlasti se je poslovanje poslabšalo v investicijskem bančništvu, kjer je banka zabeležila celo izgubo. Jeklarski koncern Arcelor Mittal je v tretjem četrtletju ustvaril 1,35 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 48 odstotkov več kot lani. Istočasno so zaradi dražjih surovin in slabšega povpraševanja nekoliko znižali pričakovanja do konca leta, kar je negativno vplivalo na ceno delnice.
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je malo pocenila. DAX je končal 0,9 odstotka nižje in je v sredo dosegel 6.577 indeksnih točk. Francoski CAC40 je končal 1,95 odstotka nižje, angleški FTSE100 je izgubil 2,5 odstotka, ameriška SP500 in Dow Jones pa sta v sredo trgovanje zaključila 1,2 in 1,7 odstotka nižje glede na teden prej. Tudi NASDAQ se je pocenil za 0,6 odstotka ter v sredo dosegel 2.108 indeksnih točk.
Objave poslovnih rezultatov niso prinesle želenih rezultatov podjetij. Pri večini se je izkazalo, da doseženi dobički niso plod izboljšanega poslovanja, temveč zniževanja stroškov. To ni vzpodbudna novica za vlagatelje, ki se kljub objavljenim dobičkom odločajo za prodajo.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Gradis lahko prodaja posamično
Okoljevarstveniki spet zoper Teš 6
Celjsko okrožno sodišče je sklenilo, da se lahko premično premoženje celjskega Gradisa, ki je od marca v stečaju, prodaja tudi posamično. Tako je odločilo po dveh neuspelih javnih dražbah.
Spomnimo, da je sodišče s prvim sklepom o prodaji odločilo, da se premično premoženje Gradisa proda po izklicni ceni okoli 233.500 evrov. Vendar interesa za nakup celotnega sklopa premoženja ni bilo. Stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec je ob tem
ugotavljal, da je interes za prodajo posameznih sklopov premoženja. Celjsko sodišče je to odobrilo, zato bo lahko Gradis prodajal tudi posamično, saj bi sicer bilo očitno treba znižati ceno, kar bi pomenilo manjši izkupiček. Vrednost posameznega prodanega pred-
meta sicer ne sme preseči 15 tisoč evrov.
V času od uvedbe stečajnega postopka marca letos je bilo prijavljenih 612 terjatev v skupni višini več kot 79 milijonov evrov. Hohnjec, ki ocenjuje, da bi se stečaj Gradisa morda lahko končal do konca leta 2013, je po pridobitvi elaborata o preizkusu terjatev priznal terjatve v znesku 68,6 milijona evrov.
PM
V petek se je iztekel rok za podajanje pripomb javnosti v postopku izdaje dopolnilnega okoljevarstvenega dovoljenja za blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Svoje pripombe so tako na Agencijo RS za okolje poslale organizacije Focus, Slovenski E-forum, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Greenpeace Slovenija in Zveza društev za biomaso Slovenije. Omenjene organizacije so namreč, da zaradi postop-
ministrstvo za okolje in prostor pozivajo, naj postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja prekine in obnovi postopek izdaje okoljevars-tvenega soglasja. Prepričane
kovnih napak v procesu presoje vplivov na okolje in nedoslednosti v razgrnjeni dokumentaciji pogoji za izdajo dovoljenja za gradnjo bloka Teš 6 niso izpolnjeni. Iz-
daja dopolnilnega okolje-varstvenega dovoljenja bi bila po njihovem napaka, še posebej, ker v presojo vplivov Teš 6 na okolje ni bila vključena Avstrija, prav tako ni bila narejena ocena možnosti zajemanja in shranjevanja ogljika.
Spomnimo, da je projekt zaradi finančne konstrukcije in vrednosti še vedno pod drobnogledom vlade.
PM
Kako mestu vrniti dušo?
Rešitev za mestno jedro: nekaj dobrih podjetnikov in sprememba miselnosti ljudi
Tako kot v večini evropskih mest se tudi v Celju že vrsto let ubadajo s problemom, kako oživiti staro mestno jedro. To zadnja leta kaže precej žalostno podobo. Lokali, ki so bili še pred desetletjem nosilci družabnega dogajanja, so zaprti. Trgovine se praznijo, obrtne izložbe izginjajo. Center mesta, ki je nekoč pomenil stičišče vsega dogajanja, je povsem izgubil svoj pomen. Krivdo za to valimo na velike trgovske centre na obrobju mesta.
Oni so krivi, da mestna jedra izumirajo, kažemo s prstom. In z drugim na lokalno oblast, ker da nič ne ukrene, da bi v središče mesta spet vrnila življenje in živahen utrip, kot smo ga bili vajeni nekoč. Pa je res vse odvisno od župana, občine, turističnih in kulturnih ustanov ali nismo morda za to, da mestna središča umirajo, v veliki meri krivi prav mi, ki množično oblegamo trgovske centre in v njih preživljamo ves prosti čas? Enoumnega odgovora na to vprašanje verjetno ni. Vsi vemo, zakaj ljudje raje zahajamo v trgovske centre kot v mesta - ker vse, kar potrebujemo, najdemo na enem mestu, ni se nam treba ubadati s parkiranjem, trgovine so odprte do poznega večera, ponujajo dovolj dogodkov in zabave _ Kako pa je v središču mesta? Četrtina lokalov je praznih, ponudba trgovin je skromna (omejena na oblačila in čevlje), neprilagojena zahtevam časa,
vprašljiv je tudi njihov odpiralni čas _
Vzroke, zakaj mestno jedro izumira, torej bolj kot ne poznamo. Težje je najti prave rešitve. Idej in zamisli, kako oživiti mesto, sicer ne manjka. Eni menijo, da bi življenje mestu vrnila gostilna z dobro domačo hrano, med katero ne bi smelo manjkati kranjskih klobas, štrukljev in žgancev z mlekom. Drugi v njem pogrešajo tehnično trgovino, da jim po žeblje, vtičnice in podobno ne bi bilo treba tja gor na Hu-dinjo. Tretji bi imeli v središču mesta vsak dan veselico, četrti bi mesto povsem odrešili hrupa prireditev _
A tako enostavno vendarle ni.
Občinski ukrepi
»V Mestni občini Celje smo v preteklosti veliko razmišljali, kako bi v mestno jedro spet vrnili življenje. In marsikaj smo tudi postorili. Za prazne lokale smo povečali nadomestilo za stavbno zemljišče, da bi na ta način lastnike vzpodbudili, da bi jih dali v promet. Mimogrede, lokali, ki so v lasti MOC, so vsi polni. Prav tako je občina v mestnem jedru ukinila zaračunavanje takse za gostinske vrtove. V Celju je v zadnjem času zaživelo kar nekaj letnih vrtov, ki lepo popestrijo dogajanje in utrip v mestu,« našteva podžupan mag. Marko Zidanšek. Tudi pri stanovanjski politiki je mogoče zaznati premike. Nepremičnine, ki so v lasti občine, so obnovile kar ne-
Preveč lokalov v mestnem jedru sameva, ponudba trgovin je skromna.
kaj podstrešnih stanovanj v središču mesta, s čimer želijo v mesto privabiti mlade družine. Posebno popestritev pa bodo mestu dali mladi, ko bo Celje dobilo univerzo.
K oživitvi mesta veliko prispevajo tudi različne kulturne prireditve. Teh v Celju resnično ne manjka. Samo v poletnih mesecih se je zvrstilo več kot 200 dogodkov in vsi so bili po besedah direktorice zavoda Celeia Milene Čeko Pungartnik zelo dobro obiskani. »Mislim, da je program prireditev že tako bogat, da
ga Celje več verjetno ne bi preneslo,« meni Čeko Pungart-nikova. Na drugi strani je med Celjani še vedno slišati, da se v Celju »nič ne dogaja« ali da prireditve niso zanimive.
Mestni marketing
A marsikaj bo treba v mestnem jedru še postoriti, da bo to spet dobilo veljavo in pomen, kakršnega si zasluži. Mestna občina ima v načrtu temeljito prenovo starega mestnega jedra. A samo novi tlakovci ne bodo rešili me-
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in dekan Fakultete za logistiko redni prof. dr. Martin Ivan Lipič-nik sta v sredo podpisala pogodbo o sodelovanju v projektu Sugar. Gre za projekt, ki je za celjsko mestno središče dolgoročnega pomena, saj bo posebna skupina, v kateri so nekateri strokovnjaki iz mestne občine in z omenjene fakultete, preučila in pripravila analize ter projekte, ki bodo mestno središče oživili.
Projekt, vreden 3,6 milijona evrov, bo financiran iz evropskih sredstev, združuje pa 17 partnerjev. Med temi so različna evropska mesta, ki med seboj sodelujejo in si delijo izkušnje na področju mestnega prometa in transporta.
Skupina strokovnjakov bo tako svoje delo usmerila v izboljšanje stanja v mestnem jedru, tudi v to, kako vanj privabiti več podjetnikov, ki so zdaj večinoma v večjih trgovskih centrih. Staro mestno jedro želijo narediti še bolj prijazno do občanov in naključnih obiskovalcev. »Še bolje je treba urediti dostavo, javni potniški promet in parkirišča. Od vsega projekta je Mestni občini Celje namenjeno 143 tisoč evrov,« navaja celjski župan Bojan Šrot. Vo-
Za bolj živo celjsko mestno jedro
sta. To po besedah Marka Zi-danška potrebuje nekaj dobrih podjetnikov, »ki bodo s smelimi podjetniškimi idejami naredili mestno jedro zanimivo za obiskovalce«. Naloga občine pri tem je, dodaja, da za vse to zagotavlja ugodne pogoje.
Se pa trend, kot opaža Milena Čeko Pungartnik, počasi vendarle spreminja. »V zahodni Evropi se ljudje že vračajo v mestna središča, ugotavljam pa, da tudi pri nas,« pravi. Strinja se, da je v mestu dobro poskrbljeno za gostinsko ponudbo, da je veliko novih lokalov s simpatičnimi letnimi vrtovi, kar vse privablja ljudi. Slabost pa so po njenem trgovci. V mestu pogreša butične trgovine s kakovostnejšo ponudbo _
Toda ali je vse našteto res tisto pravo, kar bi mestnemu jedru vrnilo življenje? Kaj mesto pravzaprav sploh potrebuje? Da bi s pomočjo svetovalcev prišli do pravega modela, kako oživiti mesto, je Mestna
občina Celje z Zavodom Ce-leia Celje pristopila k projektu mestnega marketinga, ki ga je v Slovenijo pripeljala Gospodarska zbornica Slovenije. Ta je poleg Celja k projektu povabila še štiri slovenska mesta - Ljubljano, Koper, Kamnik in Kranj. Kot pojasnjuje Barbara Bošnjak iz Mestne občine Celje, je projekt zaenkrat še v povojih, zato konkretneje o njem še ne more govoriti. Bo pa mestni marketing skrbel za celovito ponudbo in promocijo mestnega jedra. Združeval bi tudi obrtnike in male trgovce, tako kot jih združujejo veliki trgovski centri.
A še takšen marketing ne bo rešil mesta, če ne bomo spremenili miselnosti in se zavedli, da lahko mestu vrnemo dušo le, če bomo k njegovemu oživljanju prispevali vsi. Tako da bomo v mesto prišli, ne pa samo od daleč »šimfali«, da se v njem nič ne dogaja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A
Martin Lipičnik in Bojan Šrot pri podpisu pogodbe o sodelovanju
dilni v projektu so delo pravzaprav že začeli. Že analizirajo na primer možnosti poteka lokalnega potniškega prometa, kje bi lahko stale še kakšne avtobusne postaje. »Ob pregledu terena analizirajo tudi potovalne nava-
de ljudi v Celju, preučiti morajo še vso zakonodajo. Dela so se poleg profesorjev lotili tudi naši najboljši študentje.« dodaja dekan Fakultete za logistiko dr. Martin Ivan Lipičnik. Ob tem še omenja, da so na številnih strokovnih
mednarodnih srečanjih mnogi tujci navdušeni nad našim mestom. Projekt bo trajal predvidoma do februarja 2012, ko naj bi bili že vidni prvi rezultati.
SŠol
Foto: SHERPA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje je na podlagi 42. in 45. člena Zakona o sodiščih na spletni strani Mestne občine Celje http://moc.celje.si/ (meni NOVICE)
OBJAVILA POZIV,
v katerem občanke in občane Mestne občine Celje ter interesne organizacije, ki so registrirane kot društva in združenja ter delujejo na območju Okrožnega sodišča v Celju, poziva, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike.
Poziv je odprt do 12. novembra 2010.
mag. Marko Zidanšek predsednik komisije
Je vlak za Planino dokončno odpeljal?
Z akcijo Prokurist do lepše in varnejše, z gibanjem do samostojne Planine -Šentjurčanov ne bodo spraševali za mnenje
Želja je razumljiva, ideja že stara, priložnosti pa zamujene, bi lahko na kratko povzeli razmišljanja ob rojstvu Gibanja za občino Planina. Vendar kot pravi predsednik Mirko Kovač, sicer znan asfaltni podjetnik, je treba verjeti, da bo trdni volji ljudi nekoč prisluhnila tudi politika.
»Ze od prvega razmaha občin smo Planinčani želeli biti zraven. Glede na bogato zgodovino kraja in upravno tra-
dicijo je jasno, da bi Planina morala biti samostojna občina,« pove Kovač. Pred devetimi leti, v najugodnejših raz-
merah - takrat je veliki met brez večjih težav uspel pol manjšemu Dobju - so krajani na referendumu odcepitev sicer pozdravili s tričetrtinsko večino, a takratna lokalna politika pobude ni izpeljala do konca. Veliko vlogo pri tem je imelo tudi to, da je bila takratna krajevna skupnost globoko za-
dolžena in praktično na robu bankrota.
Tokratne možnosti so bistveno slabše. Čeprav ima Planina inštitucije, kot so zdravstveni dom, banka, šola pa ne izpolnjuje osnovnega pogoja. To je pet tisoč prebivalcev ali v izrednih primerih dva tisoč. »Glede na to, da smo ob-
Je samostojna občina Planina realnost ali le še pobožna želja? (Foto: SHERPA)
Presenečeni nad muzejem motociklov
Na povabilo Petje Groma, lastnika Muzeja motociklov Vransko, je delegacija najvišjih predstavnikov FIVA, mednarodne federacije starodobnih vozil s sedežem v Bruslju, obiskala omenjeni muzej.
Delegacija federacije, ki področju ohranjanja preje najvišji svetovni organ na mične tehniške dediščine,
je bila v Sloveniji prvič. Minuli teden je bila namreč v Ljubljani letna skupščina te organizacije. Petja Grom je delegat Slovenije v določenih delovnih komisijah FIVA, z ogledom muzeja na Vranskem pa so želeli potr-
litičnih strank in posledično v vladi.« Prav zato so se odločili, da ustanovijo nadstrankar-sko pobudo v obliki Gibanja za občino Planina.
Občinskih veljakov v Šentjurju, kot pravi, za mnenje niso dosti spraševali. »Glede na predvolilni čas govorijo, kar hočeš slišati. Pa tudi v prihodnje jih ne mislimo dosti spraševati, če ne bo nujno treba,« zaključi Mirko Kovač.
SAŠKA T. OCVIRK
Mirko Kovač, predsednik Gibanja za občino Planina
mejna in hribovska krajevna skupnost, bi kriterije za izredne primere lahko še nekoliko raztegnili in poiskali kakšno luknjo v zakonu,« pravi Kovač.
Kot dodaja, se za podporo samostojni občini med krajani ni bati. »Resda so se pogoji zaostrili. Ampak če bomo enotni, če bomo res prepričani, da to hočemo, nam bodo morali prisluhniti tudi v vrhovih po-
Akcijo za lepšo in varnejšo Planino, imenovano Prokurist, sta zasnovala Mirko Kovač in Jože Špan, ki sta v svojih podjetjih izpre-gla v breme naslednjih generacij in sta odtlej tam v vlogi prokuristov. V kraju opažata nazadovanje in apatičnost prebivalcev, zato sta v omenjeni akciji poskrbela za nekaj manjših, a vidnih izboljšav od popravljene avtobusne postaje do postavitve klopic v parku ob igrišču. Zelo dobro pa se obnesejo predvsem laserske table, ki so bistveno umirile promet skozi vaški trg. Vrednost naložb v akciji je Kovač ocenil med 13 in 15 tisoč evri.
Marko Diaci, novoizvoljeni župan Šentjurja, je nad idejo skeptičen, čeprav jo je pred osmimi leti kot poslanec v parlamentu podprl. Kot pravi, je ta vlak pred prav toliko leti dokončno odpeljal. »Zakonodaja je nova, stališča države drugačna. Planina glede števila prebivalcev ne dosega spodnje meje in dvomim, da bi predlog preživel glasovanje v parlamentu. Lahko pa razumem prebivalce, ki so se v vseh teh letih čutili prikrajšane v vseh pogledih. Verjamem, da bo odslej drugače.«
(Foto: Grup A)
v v ■	M	I	v
Graščina Socka se vedno v lasti države
diti njegovo pomembnost, ki presega domače okvire. Nad muzejem so bili obiskovalci prijetno presenečeni, saj je med največjimi tovrstnimi zasebnimi muzeji v Evropi.
TT
V	Vojniku se že dlje časa zanimajo za nakup oziroma najem graščine s parkom Socka, ki jo sestavlja kompleks več samostojnih zgradb, v eni so tudi stanovanja.
V	graščini Socka še vedno bivata dve družini, interes za nakup oziroma najem graščine pa še vedno, kljub dolgotrajnim postopkom, obstaja. Kot pojasnjuje župan občine Vojnik Beno Podergajs, se še vedno dogovarjajo z ministrstvom za kulturo, ki mora kot lastnik kompleksa ob kultur-novarstvenih izhodiščih določiti smernice možnih posegov.
Za nakup ali pa vsaj najem graščine se še vedno zanima domačin, ki je pripravljen vanjo tudi vlagati, občina pa meni, da bi bila to prava in pametna rešitev. Lastnik graščine je še vedno država, ki je sicer skupaj z občino prispevala nekaj sredstev, da so jo uspeli ohraniti, da ni propadla. Podergajs dodaja, da bo verjetno treba počakati še nekaj let, da bo graščina prešla iz državnih v zasebne roke predvsem zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov. Stanovalcem pa bo občina zagotovila ustrezna bivališča na drugi lokaciji.
MOJCA KNEZ
Delegacija med ogledom muzeja
Nove svetilke z velikimi prihranki
V konjiški občini bodo do konca leta zamenjali več kot 190 svetilk javne razsvetljave, kar predstavlja dobrih 13 odstotkov celotne razsvetljave v občini.
Staro, energetsko potratno razsvetljavo, so nadomestili s svetilkami domačega proizvajalca zunanje razsvetljave, podjetja Grah Automotive, ki je razvil visoko učinkovite svetilke, delujoče po tehnologiji LED diod. Ta tip svetilke je omogočil do 88 odstotkov manjšo porabo električne energije. Največji prihranek so zabeležili na Liptovski cesti, kjer so 800 vatne svetilke zamenjali z novimi 90 vatnimi.
Naložba je občino doslej stala 45 tisoč evrov. Denar so zagotovili iz občinskega proračuna ter sredstev krajevnih skupnosti Slovenske Konjice in Tepanje.	MBP
IZ NAŠIH KRAJEV
Mesečna vozovnica »zaštekala«
Sicer manjša napaka, a za upokojenca velika - Izletnik povrne stroške
Pred dnevi se je v našem uredništvo oglasil 71-letni Celjan Štefan Kaurin, morda ne toliko jezen kot ogorčen in užaljen zaradi dogodka, ki se mu je zgodil na enem od Izletnikovih avtobusov. Kaurin je imetnik mesečne avtobusne vozovnice za lokalni potniški promet, kljub temu pa se z avtobusom ni mogel peljati - a ne po svoji krivdi. Preverili smo, kje se je zataknilo. »V začetku tedna sem se od- kaj biti narobe. Ob tem sem
pravil v mesto. Zjutraj sem sedel na avtobus in se odpeljal v središče mesta iz Nove vasi,« nam začne razlagati in s tem pove, da se je v mesto lahko normalno pripeljal. Zataknilo se je, ko se je iz mesta odpravil domov. »Nekaj minut čez 12. uro sem čakal avtobus za Novo vas, stopil nanj, prislonil mesečno vozovnico k čitalcu (naprava pri vozniku), vendar se ni zgodilo nič. Voznik mi je dejal, da nimam veljavne vozovnice. Razložil sem mu, da sem se z isto vozovnico zjutraj pripeljal v mesto brez težav in da je veljavna, torej mora ne-
mu dejal, da ne bom plačal. Pa mi je odvrnil, da moram potem z avtobusa in da naj grem pač s taksijem,« pojasnjuje Kaurin in dodaja, da je bil užaljen in osramočen, saj naj bi bilo na avtobusu kar nekaj njegovih znancev, ki so dogajanje videli. Kaurin se je nato odpravil v pisarne Izletnika in zahteval pojasnilo. »Dve uri sem bil tam. Preverjali so, ali je vozovnica veljavna, in ugotovili, da je in da je nekaj narobe s či-pom, tako so mi dejali. Rekli so mi tudi, da nisem edini s temi težavami,« nam je še razlagal Kaurin, ki se mu
Štefan Kaurin z vozovnico, ki je »zaštekala«. Kljub vsemu pravi, da se bo še naprej vozil z Izletnikovimi avtobusi.
zdi neverjetna reakcija voznika avtobusa. Če je ta morda vedel, da takšni proble-
mi z mesečnimi vozovnicami niso redki, ali bi lahko reagiral kako drugače? Mor-
da bolj prijazno in uvidevno, se sprašuje Kaurin, ki za mesečno vozovnico kot upokojenec odšteje 24 evrov in to vedno pravočasno: »Da ja ne bi bilo kaj narobe.« Ob tem pogreša vsaj še kakšno opravičilo.
Izletnik
obžaluje
dogodek
Kakšna je druga plat zgodbe, smo preverili tudi pri Izletniku, kjer jim ni vseeno za dogodek. »Sistem elektronske vozovnice je nov in pri tem še nimamo zadosti izkušenj, da bi ocenili pogostost napak, lahko pa rečemo, da smo imeli nekaj napak, ki smo jih naknadno uspešno rešili,« so nam pojasnili.« Kaj pa priporočajo občanom, predvsem upokojencem, ki jim tudi krajša pot lahko pomeni napor, v takšnih primerih? »Naj plačajo voznino in se oglasijo na prodajno mesto prevoznika, kjer se ob ugotovitvi vzroka napake potniku opravičimo in vozni-no vrnemo. Potniku se tudi v primeru nedelovanja mesečne vozovnice, ob plači-
lu enosmerne vozovnice, omogoči vožnjo na izbrani relaciji in se voznina na prodajnem mestu ob ugotovitvi napake takoj vrne,« so nam odgovorili. Nas je pa zanimalo tudi, ali menijo, da je bila reakcija voznika avtobusa, s katerim se je srečal naš sogovornik, pravilna. »Za konkreten primer nimamo podatkov, vsekakor bi pa voznik moral potniku ob plačilu voznine omogočiti prevoz v Novo vas. Pri tem bi ga napotil na prodajno mesto, kjer bi mu voznino tudi vrnili. Elektronska mesečna vozovnica se ne razlikuje od ostalih oblik vozovnice. Vsi podatki so shranjeni v čipu in samo čitalec v vozilu odkrije vsebino vozovnice. Voznik in potnik dobita na ekranu čitalca sporočilo o tipu vozovnice in veljavnosti. V primeru sporočila o neveljavnosti vozovnice voznik nima možnosti, da bi ugotovil vzrok za neveljavnost,« so še zapisali v izjavi, obenem pa zapisali, da obžalujejo dogodek, ki se je zgodil njihovi stranki.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: BJ
Laško, ti lepo mesto
Začenja se sklop prireditev, s katerimi bodo v Laškem počastili svoj občinski praznik. Osrednja proslava bo v petek v Kulturnem centru Laško.
Laščani svoj praznik obeležujejo 7. novembra, v spomin na prvo omembo Laškega kot trga v pisnem viru, to je v listini Leopolda VI. iz leta 1227. Praznovati bodo začeli že jutri, ko bodo v uradu župana ob 16. uri odprli razstavo fotografij Borisa
Vrabca. Prav tako od jutri, 3. novembra, nato pa še v naslednjem tednu, bo v galeriji na Valvasorjevem trgu (stara osnovna šola) na ogled več razstav. Jutri in v četrtek bo tam med 15. in 18. uro na ogled likovna razstava Laško, ti lepo mesto. V petek dopoldne pa bo tam otroška slikarska delavnica Mali likovnik za otroke laškega vrtca. V četrtek, 4. novembra bo v kulturnem centru ob 19.30 prvi festival Laško v narod-
nozabavni glasbi v akustični izvedbi. V petek pa bo prav tako v kulturnem centru osrednja proslava ob občinskem prazniku (ob 19.30). Na njej bodo podelili najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte v občini.
Praznovanje se bo v Laškem zavleklo še v naslednji teden, ko bodo že tradicionalno, s številnimi prireditvami obeležili tudi martinovo.
PM
Brezplačna športna sprostitev
Jesenske počitnice so se iztekle. Šolarji so si lahko odpočili in si nabrali novih moči. Mnogi so izkoristili
ponudbo celjske občine in športne zveze ter republiške fundacije za financiranje športnih organizacij, ki so po-
skrbeli za brezplačno rekreacijo na drsališču ter na bazenu in kegljišču v Golovcu.
Foto: SHERPA
Začasno slovo zidarjev
V	naselju Kozje, kjer so začeli v začetku meseca graditi poslovno obrtno cono, se bodo v prihodnjih dneh dela končala.
V	prvem delu, ki ga zaključuje gradbeno podjetje Timi Krško po terminskem planu, bodo zgradili kanalizacijski sistem, električno napeljavo, vodovod in telefonsko omrežje, v drugem delu, ki bo sledil prihodnje leto, še ceste, pločnike in javno razsvetljavo. Skupna vrednost del znaša v celoti več kot osemsto tisoč evrov.
Za prvo fazo cone, ki jo bodo pozneje lahko razširili na
vsega skupaj dva hektarja in pol površin, bo prejela občina šeststo tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev, kar pomeni štiri petine upravičenih stroškov, ostalo bo iz
občinskega proračuna. Kot so se pred kratkim dogovorili, se bo v novo cono kot prva preselila poslovna enota Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah.
BJ
Koronarni klub odpira vrata
Koronarni klub Celje, ki ima sedež na Gregorčičeva 6, vabi na dan odprtih vrat, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 11. uri. Po otvoritvi bo o srcu in imunski odpornosti predaval primarij Janez Tasič. Sledila bo slikarska razstava članov slikarjev Mojce Šporn, Milana Kukovca, Jožice Cajhen in Anice Krajnc.	AB
Dobrodelni Leo večer smeha
Postati oče ni posebej zapleteno, se pa zaplete takoj zatem. Nova uspešnica za vse »fotre« in mame, bodoče, alctualne in ostale.
J I
HUMORNA IZPOVED SVEŽE PEČENEGA OČETA
BbMtviCar
k.

Nedelja, 7. november, ob 19.00 v Celjskem domu
Izkupiček od prodanih kart bo namenjen družinama iz Laškega, ki so ju prizadele nedavne poplave.
Prodaja vstopnic: Vstopnice.com (IVIenjalnica Ekopool), Citycenter Celje (Info točka) in uro pred predstavo v Celjskem domu.
Organizatorja: Leo klub Marica Celje in Leo klub Celjski vitezi
Medijski pokrovitelj NT&RC
8
OTROSKI ČA50PI5
Učilnica na prostem in prenovljena jedilnica
NOVI TEDNIK
Učilnica na prostem v OŠ Petrovče
V sredo, 6. oktobra, so na Osnovni šoli Petrovče slovesno predali svojemu namenu kar dve pomembni pridobitvi - učilnico na prostem in prenovljeno in razširjeno šolsko jedilnico.
Ideja o postavitvi učilnice na prostem se je v glavah tamkajšnjih naravoslovcev kalila že kar nekaj let, dejansko pa se je začela uresničevati pred približno tremi leti. V preteklem šolskem letu so se za šolsko telovadnico odvijala obsežna zemeljska dela, saj je bilo potrebno pripraviti vse potrebno, da so lahko zasadili prve obvodne rastline in v ribnik naselili prve ribice. Uredili in zasadili so skalnjak z zdravilnimi zelišči, postavili kompostnik in vrtno lopo za orodje. Z veliko požrtvovalnostjo in ogromno vloženih ur prostovoljnega dela strokovnih sodelavcev šole ter ob finančni podpori KS Petrovče je učilnica na prostem končno dobila svojo pravo podobo. V njej bo mogoče izvajati uč-
ne ure naravoslovja, biologije, fizike pa tudi drugih predmetov. Najbolj se je seveda veselijo učenci, ki si bodo lahko učno snov iz učbenikov sedaj marsikdaj pogledali tudi v naravi.
Učenci pa so se zelo razveselili tudi prenovljene in razširjene šolske jedilnice, ki je bila slovesno predana svojemu namenu. Prostorska stiska na petrovški šoli je iz generacije v generacijo večja, pa tudi število kosil v šoli se vsako leto povečuje. Tako je bila razširitev jedilnice že kar nujno potrebna in zato so še posebej veseli, da so projekt ob pomoči Občine Žalec letos izpeljali konca.
Obe pridobitvi so svojemu namenu predali ravnateljica šole Irena Kolar, idejni vodja projekta Olga Drobež, žalski župan Lojze Posedel in predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek, za kulturni del pa so poskrbeli pevci, plesalke in predstavniki Šolske skupnosti.
LS
Pouk v objemu narave
OŠ Vojnik postala ekošola
Oktober se že tradicionalno pričenja s tednom, ki ga posvetimo otrokom. Mišljenje, da so v tem tednu učenci pouka prosti, je seveda napačno. Šolskih klopi res da ne gulijo v tolikšni meri kot običajno, pa vendar se učijo. Kje pa, boste vprašali. Odgovor je preprost. V najlepšem jesenskem okolju, t. j. v naravi.
Si predstavljate pouk sredi gozda v Šeneku, na travniku ob Ložnici, rojstni hiši Josipa Jurčiča, Franceta Prešerna, Primoža Trubarja, celo podzemni jami Krka ali v Jami Pekel?
seveda tudi uresničilo. »Kadar gremo iz šolskih klopi, smo vsi veseli. Radi si ogledujemo druge kraje in jame. Zelo smo veseli tedna otroka, preprosto obožujemo ga!« je zapisala za šolsko glasilo Glas mladih sed-mošolka Živa Avžner.
Novost letošnjega šolskega leta so bile različne delavnice, ki so jih izvajali Društvo za nenasilno komunikacijo, Obrtna zbornica Celje in Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Šola jih je namenila učencem od šestega razreda naprej. Šestošolci so se tako ukvarjali z mediji nekoč in danes, sed-
V začetku oktobra smo na Osnovni šoli Vojnik v okviru tedna otroka pripravili najrazličnejše in zanimive dejavnosti. Po dveh letih uresničevanja ciljev v okviru ekošole smo tudi uradno pridobili status ekošole ter razgrnili ekozastavo.
Zadnji dve leti smo še posebno namenili pozornost vsem dejavnostim, ki so nas pripeljale do tega, da smo postali ekošola. Pridno smo
Razgrnitev ekozastave
zbirali star papir, kartuše, v šoli uvedli ločeno zbiranje odpadkov, varčevali z energijo in pitno vodo. V okviru glavne teme, ki je bila ohranjanje vode in vodnih virov, smo izpeljali veliko projektov ter se prijavili na marsikateri javni razpis, na katerih so učenci dosegali zavidljive rezultate. Ob zaključku projekta smo podpisali tudi ekolistino, s katero smo se zavezali, da bomo razvijali odgovoren in pozitiven odnos do narave, skrbeli za urejenost šole in njene okolice, skrbeli za prijazne medsebojne odnose, zmanjševali količino odpadkov in jih ločevali, varčevali z vodo in energijo, skrbeli za zdravo prehrano in za lepšo prihodnost planeta.
BOB
Tetka Jesen na Planini
Kaj pa na gradu ali na sečo-veljskih solinah? Vse to so v minulem tednu doživeli tudi učenci OŠ Polzela. Vsak razred je kljub slabemu vremenu za kakšen dan ali dva zapustil šolske klopi in se potepal kje po Sloveniji ali okolici šole.
Teden otroka, ki je tokrat potekal pod naslovom Mediji za bogatejše otroštvo, se je tradicionalno pričel z nagovorom ravnateljice Valerije Pukl, ki je napovedala pester teden, bogat z okusno malico po izboru naših učencev. Vse to se je
mošolci z nenasilno komunikacijo, osmošolci so se udeležili delavnic z naslovom Podjetništvo je mladost, de-vetošolci so svoje govorne sposobnosti preizkušali v de-batnih delavnicah.
Tedna otroka pa z vsem tem pestrim dogajanjem še ni konec, ampak je šele odprl vrata v nove, ustvarjalne tedne, ko se bomo ponovno kam preselili ali pa pouk samo oblikovali nekoliko drugače. Mogoče povabimo v goste tudi vas.
KARMEN ZUPANC
Na osnovni šoli Planina pri Sevnici so teden otroka zaključili z obiskom Tetke Jeseni in s spoznavanjem njenih darov. Sicer pa so bili že ves teden ustvarjalni, ob raznih delavnicah in igrah so vključevali tudi temo o medijih in njenih vse močnejših vplivih na osebnostno rast otrok.
Na tehničnem dnevu so oživljali igre iz časov. Učiteljica Urška Tisel je povedala, da so uporabljali predmete iz narave, prav tako pridelke in eno takšno igro so se šli s fižolom. Izdelovali pa so tudi stare igrače in hodulje. Za popolno doživetje jeseni so povabili člane Društva upokojencev Planina pri Sevnici, ki so jim prikazali, kako so včasih pekli koruzo, krompir, kako s stiskanjem nastane jabolčni sok in povedali, kakšna je pot od zrnja pšenice do kruha. Seveda je po njem tudi zadišalo, prav tako je pred šolo zadišalo tudi po kostanju in vse to so lahko otroci skupaj s povab-
ljenimi starši tudi okušali. Planinska pesnica Ivanka Uduč jim je recitirala na to temo pesmico, spregovorila pa je tudi ravnateljica šole Anica Novak, ki je med drugim orisala medijsko pot
vse od naših babic in dedkov do današnjih dni, ko imajo mediji velik vpliv na dojemanje sveta okoli nas. Pozdravil jih je tudi predsednik društva upokojencev Janko Kovač, ki je na prire-
ditev povabil tudi predsednico zveze društva upokojencev Mimico Kidrič. Tet-ka Jesen pa je pričarala poleg darov še sončne žarke, tako da je bil prav poseben dan tako za tiste najmlajše iz planinskega vrtca kot za učence.
MAJDA REZEC
NOV^ ITEDN^K
OTROSKI ČA50PI5
9
Kako daleč vrže Kozmus?
Najboljše tri ekipe ob podelitvi bronaste, srebrne in zlate kuhalnice
Vojniku srebrna, Šentjurju bronasta kuhalnica
Po predhodnem merjenju kuharskih spretnosti učencev in učenk od šestega do osmega razreda kar 72 osnovnih šol iz vse Slovenije na štirih regijskih tekmovanjih, ki je potekalo spomladi, se je na državnem prvenstvu v četrtek, 14. oktobra, v Kranjski Gori pomerilo 12 osnovnošolskih ekip, ki so prišle v finale.
Tekmovanje je organizira- Ekipe mladih kuharjev so la Turistična zveza Slovenije spretno, z veliko domišljije
na pobudo Štajerske turistične zveze. Osnovnošolci in os-novnošolke so se ob pomoči mentorjev na tekmovanje na gostinsko turističnem zboru odlično in skrbno pripravili.
ter pozornosti pripravile in na ocenjevalne mize postavile vsaka svojo kmečko krompirjevo juho in ajdove krapce s skuto. Recept je bil enoten, vendar je bil vsak pogrinjek
malce drugačen, tako da so bili končni izdelki prava paša za oči. O tem, da so bili tudi za brbončice in želodec prav taki, ni bilo dvoma. Za pripravo in dokončanje jedi je imela vsaka ekipa na voljo natančno eno uro.
Najbolje so se odrezale OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč z zlato kuhalnico, OŠ Vojnik s srebrno in OŠ Fra-nja Malgaja Šentjur z bronasto kuhalnico.
Turistična zveza Slovenije v sporočilu za javnost pravi takole: »Med izvrstnimi mladimi kuharji jih bo gotovo nekaj lahko našlo delo turizmu, ki ponuja mnogo zaposlitvenih možnosti in drugih izzivov. Hkrati pa omogoča boljšo kakovost bivanja tudi s pomočjo zdravo pripravljene hrane v urejenem in ohranjenem okolju, za kar si tradicionalno prizadeva turistična društvena organizacija v okviru razvoja trajnostnega zelenega turizma.«
SABINA MAJCEN
Odgovor na to vprašanje smo vsi ljubitelji atletike dobili v sredo, 29. septembra, ko se je odvijal pravi žalski spektakel.
Točno ob 17. uri se je začelo veliko slavje. Naravnost iz Brežic nas je prišel pozdravit olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus. Z našim priljubljenim Petrom Kavčičem in »rok harmonikarjem« Fran-cijem Podbrežnikom je publika s petjem čestitala Primožu Kozmusu za rojstni dan, njegove imenitne rezultate in rojstvo hčere _
Nato je šlo zares. Vse generacije so se želele povzpeti proti vrhu. Najmlajši so metali vor-teks, starejši pa so se preizkusili v Primoževi disciplini - metanju kladiva. Tekmovanje je
s častnim metom odprl svetovni in olimpijski prvak Primož in postavil tudi rekord stadiona. Vsi tekmovalci so okusili, kako težka disciplina je met kladiva in kako daleč je 83 metrov.
Najmlajše so prireditelji razveselili s sokom, z bidoni in majico. Čisto na koncu je sledil še podpis Primoža Kozmu-sa na majico in fotografiranje z njim. Zelo sem ponosna, da sem spoznala svetovnega prvaka in olimpionika. Tega ne doživiš vsak dan.
Na koncu je Primož pozdravil vse športne navdušence in zaželel vsem mladim, da hodimo po pravih športnih stopinjah.
PINA DRŽAN, 5. a, OŠ Petrovče
Starši in otroci skupaj na pohodu Ulice otrokom
Današnji način življenja nas močno oddaljuje od narave in v vrtcu Šmarje pri Jelšah se zavedamo, da je vedno bolj potrebno ali pa celo nujno otroke odpeljati v naravo.
Hoja je najučinkovitejši ne potrebujemo posebne
način, s katerim lahko človek uravnoveša težave mestnega življenja, saj sproščeno bivanje v naravi blagodejno vpliva na telo in duha. Za hojo
opreme, dovolj so udobna oblačila in čevlji in že smo pripravljeni, da neaktiven življenjski slog spremenimo v aktivnega in z najprimer-
nejšo gibalno obliko ohranjamo in izboljšujemo zdravje.
Ob svetovnem dnevu hoje (15. oktober) so otroci na sprehod povabili tudi starše in stare starše, skupaj smo se polni dobre volje podali do cerkve svetega Miklavža, kjer smo kot pravi planinci mali-
cali, nato pa se z novimi močmi čez Dvor vrnili v vrtec. Otroci so bili ponosni, da so nam na potepu pridružili tudi naši najdražji, mamicam in babicam pa je bilo v ponos in veselje, družiti se z nami.
POLONA KROBAT
Na dan prometne varnosti 13. oktobra so letos že četrtič zapored na II. osnovni šoli v Rogaški Slatini organizirali preventivno akcijo Ulice otrokom. Skupaj s šolo so pri organizaciji sodelovali še občina, policija, ZŠAM in občinsko redarstvo. Prireditev je bila na novi cestni trasi v Žiberniku.
Cesta je bila na sredino popoldan zaprta za ves promet na vseh dostopnih mestih pod
Jesensko druženje ob svetovnem dnevu
hoje
Ob svetovnem dnevu hoje, 15. oktobru, smo se s tremi skupinami otrok in njihovih staršev zbrali ob veselih zvokih harmonike v Mestnem parku v Celju.
Pod vodstvom fizioterapevtke, ene od mamic, smo se razgibali in si ogreli svoje telo. Vzgojiteljice smo prisotne spodbudile, da si pred začetkom pohoda potipajo in občutijo svoj srčni utrip ter da pravilno dihajo (vdih skozi nos, izdih skozi usta). Družine so lahko samo izbrale tempo in dolžino prehojene poti.
Med potjo smo se večkrat ustavili, ponovno potipali in začutili svoj srčni utrip. Otroke smo spodbudili k zavedanju lastnega telesa ob premago-
vanju napora. Mnogim je bila pot skozi mestni park in po zanimivi Srčni poti neznana. Otroci so na poti opazovali barvitost jeseni in raziskovali čarobnost gozda. Med nami se je razvijala zanimiva komunikacija, bogata z otroško domišljijo.
Posebno doživetje je bil prihod na cilj. Ob bučnem aplavzu prisotnih in podelitvi fit medalj smo popoldansko srečanje zaključili z ugotovitvijo, da smo vsi zmagovalci. Zadovoljni in nasmejani obrazi so nam sporočali, da smo dan izkoristili za prijetno in zdravo druženje v naravi. Da bi bilo takih druženj z družinami še več.
NINA GAJŠEK, enota Živ žav Vrtca Zarja Celje
strogim nadzorom policistov in članov ZŠAM. Tako so otroci izvajali različne športne aktivnosti, mlajši so po pločnikih risali različne motive na temo varnost v cestnem prometu. Glavni dogodek dneva pa je bil tek trojk, kjer so sodelovali otroci, učitelji, starši in stari starši. Tek ni bil tekmovalnega značaja, ampak je šlo za medgeneracijsko druženje, bistveno je bilo, da so vsi prišli skozi cilj. Gost prireditve je bil Janez Hudej, predsednik Društva para-plegikov jugozahodne Štajerske, ki je leta 2003 osvojil naziv evropskega prvaka v suvanju krogle in večkrat sodeloval na parao-limpijskih igrah. Z učenko, ki je na invalidskem vozičku, sta se skupaj zapeljala po cesti, kar je deklici polepšalo dan.
PB
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Na romarsko pot s cvetjem v rokah
K Bracu v Rogaško Slatino vsak mesec na tisoče ljudi iz vse Slovenije in tujine - Še en »zdravitelj«, ki služi z naivnostjo ljudi?
V torek dopoldne smo se napotili v Rogaško Slatino. Za turistične centre je značilno, da vsak dan malo diši po praznikih. Ampak bilo je še nekaj več. Množici ljudi, ki se je zgrinjala okrog tamkajšnjega kulturnega centra, so bile skupne rože. Nageljčki, umetelni šopki in celo drage lončnice. Vsi so potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto. Za srečanje z Bracom.
»Pa kdo je ta Braco?« sem se spraševala ob prvem stiku z nenavadno romarsko potjo, ki v Rogaško Slatino vabi že več kot dve leti. Priznati morate, da vse skupaj ne zveni ravno poduhovljeno, gu-rujsko ali karkoli naj bi ta Braco iz Zagreba že bil. Izkazalo se je, da v naši neposredni bližini že ves ta čas deluje eden najbolj znanih svetovnih zdravilcev, malodane čudež na dveh nogah.
To, za kar si marsikje po svetu še zdaj brez uspeha hudo trudijo, je po hitrem postopku uspelo organizatorju slatinskih srečanj Janku Ka-ču. »Braco ni prvi, ki je prepoznal pozitivne vibracije Rogaške Slatine. Večkrat ponavlja, kako je tu po celodnevnem delu z ljudmi zvečer še vedno spočit in čil.« Pride enkrat vsak mesec, včasih na dva. In kako zdravi?
Spet narobe. Braco namreč ne zdravi, nič ne obljublja in nič ne rešuje. Pa mu množice po vsem svetu vseeno sledijo kot kakšnemu preroku. »Bistvo je v tem, da nas energijsko uredi. Zaradi različnih vplivov pride do blokad pri pretoku energije skozi telesne meridiane, kar slabo vpliva na zdravje,« razloži Kač. »Ko se pretok normalizira, lahko človek sam rešuje svoje življenjske težave.« Vsakič pride na srečanje k Bracu več kot tisoč ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine. Kač pravi, da to ni nič posebnega. »V Ljubljani, na Du-
naju ali v Zagrebu jih je namreč redko manj kot pet tisoč.« Braco gostuje praktično po vseh kontinentih sveta. Japonci so menda čisto nori nanj, pred kratkim je končal turnejo po Ameriki, ozira se že proti Rusiji.
Med
spreletavanjem srha in napadom smeha
Lahko si mislite, da me je do takrat že razganjalo od radovednosti, kako je videti to famozno srečanje s skrivnostnim zdravilcem, ki ne govori z nikomer, a vsakomur dovoli, da za trenutek črpa moč iz njegovega pogleda. Vstopnina načeloma znaša štiri evre. »S tem pokrijemo zgolj stroške. Sicer pa kakšni stot-niji ali dvema tudi to spregledamo,« pravi Kač. Rože niso obvezne, še posebej ne kupljene in pretirano drage. So pa, kot nam razloži gostitelj, neka tradicija, ki se je ljudje
pač držijo. Pri vstopu v dvorano cvetje odložijo - tako nekako kot bi ga podarili gostiteljici ob prihodu na večerjo - in ko odhajajo, ga spet dobijo v dar. Kakšnega drugega, se razume. Med čakanjem v preddverju po rožah na hitro ocenim, kdo je tu prvič, kdo bolj priložnostno in kdo z neskončno vdanostjo ter s hvaležnostjo. Le redko lahko s tako natančnostjo prebereš ljudi.
Vrata se odpro in približno 50, morda celo 70 ljudi se v dvorani izmenja. Sledi nagovor gospoda z nadvse pomirjujočim glasom. O tem, kako čudovit je Braco, kako nedoumljivi so načini, s katerimi vpliva na ljudi, o izkušnjah posameznikov in o dobrem vplivu literature, filmov in slik, ki jih je mogoče pred dvorano kupiti. Na vsaki strani stojijo po trije moški in nas opazujejo. Menda zato, ker so energije močne in če bi kdo potreboval pomoč, bi bili pri roki. In potem se
Janku Kaču (ob Bracovi fotografiji) je v Rogaško Slatino poleg mnogih drugih predavateljev, zdravilcev in gurujev uspelo pripeljati tudi zvezdnika, kakršen je Braco.
A^KETA
Pred dvorano obiskovalci Bracovemu osebju izročijo rože, ki so jih prinesli. Ob odhodu jim s tega kupa spet podarijo kak drug cvet. V dvorani je fotografiranje strogo prepovedano. Braco tudi govori le s kakšnimi štirimi ali petimi najožjimi sodelavci.
S cvetjem v rokah in z upanjem v očeh ljudje potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto.
zgodi. Nežna glasba napove njegov prihod. Na nekoliko dvignjen oder pride moški sredi 40. let. Sprane kavboj-ke, bela srajca, dolgi ponekod sivi lasje, nedorečen izraz na obrazu. Stoji in gleda množico v oči. Vrsto po vrsti, vsakogar posebej, drugega za drugim. Ko pride vrsta name, me vroče spreleti. Pač nekako tako, kot če te zalotijo, kako ocenjujoče nekoga opazuješ, ko misliš, da te ne vidi. Ali je bilo to to? Kdo bi vedel. Ampak se mi zdi, da mi res ni pomoči, ker me je pri naslednjem srečanju z njegovim pogledom začelo siliti na smeh. Sicer pa je tudi ta pol zdravja, ne? Ko Braco po približno 15 minutah sestopi in speti izgine za zaveso, so ljudje ekstatični, solzni, ganjeni, nekateri pretreseni, redko kdo je mrtvo hladen. Večina, kot pravijo, si brez teh seans življenja tako ali tako ne predstavlja več.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: Grup A
Vse skupaj se je začelo z delovanjem Ivice, ki je na svojih seansah prepoznal potencial Braca. Ko se je mojster pri potapljanju smrtno ponesrečil, je delo prevzel Braco. Tako zadnjih deset let potuje z enega konca sveta na drugega, ne govori z nikomer, razen z redkimi izbranci, s pogledom pa očitno pomaga tisočem. Braco je bil svojčas običajen poslovnež, poročen, oče desetletnega sina. Ko je v sebi odkril nenavadne sposobnosti, se je temu povsem posvetil. Mnogi verjamejo, da imajo njegove slike posebno moč - s pogledom te spremljajo, kamorkoli se postaviš.
Martin Pučnik, Slovenske Konjice: »Prišel sem na pregled v Rogaško, pa mi je tamle neka gospa na vozičku povedala za Braca. Da sama redno hodi, kamorkoli že pride. Da ji pomaga. Sem vprašal, kako ji pomaga. Je rekla, da ne ve, samo dobro se počuti. Pa sem si rekel, da ne more škoditi. Grem še sam pogledat. Sem samo skromen in pošten človek.«
Milka Pavlovič, Ljubljana: »Že 13 let se mu priporočam in povsod mi pomaga, vse mi uresniči. Predvsem pri zdravju. V duši nisem več obremenjena, odpre poti do rešitve in vse se uredi. Nekoč sem od danes na jutri na smrt zbolela. 28 dni sem brez pre-stanka bruhala, v enem dnevu opravila sedem različnih pregledov, a nič. Obrnila sem se k Bracu; če mi je namenjeno, da umrem, prav, če ne, pomagaj. Zjutraj so mi odkrili bakterijo v želodcu, mi dali ustrezno terapijo in praktično v trenutku sem bila kot rožica. Vse njegove knjige imam, slike. Resnično mi pomaga.«
Alma Delič, Velenje: »O
Bracu _ Vse najlepše. To je nekaj dobrega, lepega, toplega. Sprostiš se, kar je v življenju včasih tako težko. Prišla sem pred petimi leti, noseča. Imela sem kup težav z možem. A se je vse uredilo. Punčkino sliko imam vedno s sabo. Ko je bila majhna, ni dobro jedla. Vse je šlo na boljše. Z Bracom se res počutim varno. Nič hudega se mi ne more zgoditi. Če se vseeno, pa vem, da se bo vse dobro izteklo.«
Elizabeta Puconja, Zgornja Polskava: »K Bracu hodim že šest let. Pripeljala me je snaha, ki ga je poznala že veliko prej. Končno naju je z možem prepričala. Bilo je enkratno. Ker so nas pripravljali, da bomo nekaj čutili, sem se potem organizatorici pritožila, da nisem nič čutila. Samo neko vročino, toploto. In je rekla, da je to to. Sem srčna bolnica in odkar hodim k njemu, nisem imela še nobenih težav.«
FOTOREPORTAZA






Foto: SHERPA
Čarovnice so plesale
Sebastjan Gobec je nekajkrat odlično »udaril« z razdalje, a je vedno zmanjkalo le nekaj centimetrov.
Maribor pustošil Areni Petrol
v
Moštva v 1. slovenski nogometni ligi so tokrat odigrala tekme 15. kroga, v ospredju je bil štajerski derbi. CM Celje je gostilo Maribor, vknjižilo pa nepričakovano visok poraz. Mariborčani so visoko slavili 4:0 in potrdili, da so trenutno najboljše moštvo v Sloveniji. Velenjski Rudar je s 3:2 slavil v Domžalah.
Maribor ima na lestvici 8 točk naskoka pred Domžalami, tretja Nafta zaostaja že za 13 točk. Rudar je peti, CM Celje ostaja na repu lestvice.
Usodne že uvodne minute
Nogometaši CM Celja so v Areni Petrol pred 2.000 gledalci, ki so na čelu z obema navijaškima ekipama pripravili odlično vzdušje, tekmo z Mariborom začeli vse prej kot dobro. Gostje so imeli pobudo na igrišču že od prve sekunde. Gostitelji so delovali zelo zadržano in na trenutke se je zdelo, kot da so se ustrašili ekipe Darka Milaniča.
Vijoličasti so se veselili že v 5. minuti, ko je mrežo CM Celja po natančni podaji Ta-varesa zatresel napadalec Dalibor Volaš. V nadaljevanju so domači vajeti vendarle prevzeli v svoje roke in povsem zaustavili goste. Priigrali so si nekaj izvrstnih priložnosti za izenačenje, predvsem s pomočjo Maximilia-na Klebčarja, ki se je sam znašel pred gostujočim vratarjem Radanom, a udaril čez gol. Neučinkovitost so kaznovali v gostujočem taboru in se v 26. minuti razveselili še drugega zadetka. Natan-
CM Celje (4-3-2-1); Muj-činovic - Medved, Klun, Mijatovič, Bakarič - Bre-zič, Gobec, Štraus - Bez-jak, Beršnjak - Klebčar. Igrali so še Kačičnik, Ča-dikovski in Popovič.
čen je bil Marcos Tavares,
ki je z lepo potezo izigral domačo obrambo ter premagal nemočnega vratarja Mujči-noviča in tako soigralcem priigral občutnejšo prednost. Zatem so grofje zopet imeli več od igre, a tako kot v preteklih krogih niso uspeli izkoristiti ponujenih priložnosti. Najbolj razigran je bil Sebastjan Gobec, ki je nekaj krat nevarno zapretil z razdalje, vendar se mu sreča ni nasmehnila. Maribor je v sodnikovem dodatku 1. polčasa dosegel še tretji zadetek in praktično že odločil štajerski derbi, za katerega je marsikdo pričakoval, da bo izenačen do zadnje sekunde. Svoj drugi zadetek je dosegel Volaš, ki je še enkrat kaznoval slabo igro domačih branilcev.
V	2. polčasu so se domači poskusili vrniti, a igra nikakor ni stekla po njihovih željah. Da je imel Dalibor Volaš sijajen večer, je v 64. minuti potrdil s tretjim zadetkom. Še enkrat je kaznoval obrambo CM Celja in z atraktivnim strelom dosegel končni rezultat 4:0. Častnemu zadetku so bili gostitelji najbližje v 90. minuti, vendar je natančen poskus uspešno zaustavil gostujoči čuvaj mreže. Mariborčani so se tako v 61. štajerskem derbiju razveselili 31 zmage, Celjani ostajajo pri devetih.
Bevc razočaran nad posamezniki
V	domačem taboru je bilo po tekmi pričakovano slabo vzdušje, saj je bil poraz proti Mariboru že osmi v letošnji sezoni. Nezadovoljstva ni skrival trener Stane Bevc: »Kot je rekel kolega Milanič, ko izgubiš s takšno razliko,
Rudar (4-4-2); Jahic - Je-seničnik, Cipot, Novako-vič, Jelečevič - Roj, Toli-mir, Korun, Trifkovič -Djermanovič, Mešic. Igrali so še Metelka, Kelenc in Berko.
to mora biti zasluženo. Razočaran sem nad nekaterimi posamezniki v ekipi, saj igrajo svojo, nemoštveno igro. V nogometu je pomemben mozaik, ki ga sestavlja celotna ekipa. Sicer je proti Mariboru vedno težko iskati kritične točke, ampak tudi oni imajo posameznike s slabšim individualnim znanjem. Razlika je v tem, da pri Mariboru tudi ti posamezniki igrajo srčno in s karakterjem.« Gostujoči trener
LESTVICA 1.SNL
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	NAFTA
4.	LUKA KOPER
5.	RUDAR
6.	HIT GORICA
7.	TRIGLAV
8.PRIM0RJE 9.0LIMPIJA 10. CMCEUE
15 11
O	31: 6 37
9 2 4	22:12 29
7 2 6	27:25 23
6 3 6	19:19 21
5 4 6	23:26 19
6	18:22 19
6	17:27 17 8	24:30 15
7	16:21 14
8	18:27 13
težko. Nafta se v zadnjem obdobju ubada s finančno krizo, CM Celje s točkovno. »Jaz bi rajši imel njihove težave in naj imajo oni naše. Takoj bi zamenjal. Nafta je premagljiva, a treba bo zmanjšati napake. Vsak posameznik mora vse dati od sebe,« je dodal vidno razočaran Mujčinovič.
Celjani bodo danes v Slovenski Bistrici odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim tretjeligašem.
Skok po lestvici navzgor
Nogometaši Rudarja so v Domžalah vknjižili peto prvenstveno zmago, ki jih je na lestvici popeljala na 5. mesto. Zmago s 3:2 so zagotovili Dejan Djermanovič, Damjan Trifkovič in Nikola Tolimir.
Velenjčani so ob polčasu vodili z 2:0, a so se Domžalčani po golu Šimunoviča uspeli vrniti. Kljub temu je v nadaljevanju Tolimir z zadetkom poskrbel za veselje v taboru Ru-
darja, ki se iz kroga v krog dviguje v formi. Bojan Prašni-kar je tako po slabšem začetku prvenstva vendarle lahko nekoliko bolj miren, kar potrjujeta vse boljša realizacija v zaključkih napadov in posledično stanje na lestvici: »Brez treh zadetkom ob dveh domačih bi težko prišli do zmage. Učinkovitost v napadu, ki smo se ji povsem posvetili, nam je prinesla zmago.« Domači trener Darko Bir-jukov je z ekipo doživel četrti poraz, ki jih je še bolj oddaljil (8 točk) od prvega Maribora: »Imeli smo več priložnosti kot Rudar, a prvi polčas ni bil na ravni, ki smo jo pričakovali. Ne vem, zakaj. Igralci Rudarja so bili nedvomno bolj sveži in hitrejši v duelih.« Domači so tekmo končali z igralcem manj, saj je v 78. minuti pordečel Mitja Zatkovič.
Rudar bo konec tedna pričakal kranjski Triglav.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Darko Milanič je bil s predstavo svojih varovancev zadovoljen: »Ko zmagaš s štirimi zadetki prednosti, je to gotovo zasluženo. Zgodaj smo zadeli, zato je nasprotnik hitro izgubil moralo. Moji varovanci so danes odigrali dobro tekmo, za kar si zaslužijo iskrene čestitke.«
V ekipi CM Celja so bili tokrat razpoloženi le Sebastjan Gobec, Danijel Brezič in vratar Amel Mujčinovič, ki je preprečil, da bi se gostje veselili še občutnejše zmage: »Odkrito povedano, pričakoval sem najmanj točko. Med tednom smo delali zelo dobro, a s takšnim številom napak si nismo zaslužili prav nič. Preveč je individualnih napak. Zdaj je skrajni čas, da stopimo skupaj, sicer nam bo izjemno težko.« Celjani bodo v soboto gostovali v Lendavi, kjer je bilo venomer zelo
Barbara Fic svetovna p
Pri rezultatu 0:1 je najlepšo priložnost za izenačenje zapravil Maximiliano Klebčar.
Kegljavka Celjskega Lanteksa in reprezentant-ka Barbara Fidel je v avstrijskem Ritzingu v posamični disciplini pometla z vso svetovno konkurenco. Uspeh je z bronasto medaljo v šprintu dopolnila Rada Savič.
Barbara Fidel je v finalu premagala Čehinjo Lucie Vaverkovo le za dva keglja s 592:590, saj sta obe osvojili po 2 točki. Bronasti kolajni sta osvojili Hrvatici Željka Orehovec in Ines Maričic. Finale je bil ves čas izenačen, odločal pa je šele zadnji met. Celjanka je imela po prvih 30 lučajih le 4 keglje prednosti, kar je Čehinja v nadaljevanju uspela nadoknaditi. Po tretjini dvoboja je bila celo v boljšem položaju (+6). Kljub temu je Barbara Fidel podrla pozicijo s 4 keglji za veliko zmago in naziv najboljše na svetu: »Občutkov po takšen uspehu še ne morem opisati, saj je bilo tekmovanje zelo naporno. Veselje je vsekakor izjemno.«
Tekmovanje je bilo zelo raztegnjeno in tekmovalci so morali biti ves čas dobro osredotočeni na tekmovanje. »Fizična pripravljenost na takšnem tekmovanju je zelo pomembna. V finalu smo bili tako sami mlajši tekmovalci, saj se starejši niso uspeli tako hitro regenerirati. Če se ozrem na polfinale s Hrvatico, rezultat ne pove vsega, saj ni bilo tako lahko. Jaz sem bila vendarle nekoliko bolj zbrana in pri rezultatu 3:0 že praktično slavila, zato zadnji set ni bil tako pomemben, če se lahko tako izrazim. S Čehinjo v finalu pa je odločal vsak met. Nikdar ne bom pozabila zadnjega meta in tistega občutka. Dejala sem si, da moram iti počasi in lepo iztegniti roko. Ko sem že vrgla, sem vedela, da bodo padli vsi keglji. Veselila sem se, že preden so padli. Občutek
Barbara Fidel je nova svetovna prva
il
Trener Lado Gobec je bil zopet lahko i z bronom dopolnila Rada Savič.
Pred »zlatorogi« pokleknili Hopsi
V 1. SL za košarkarje je Zlatorog doma slavil tudi v drugem lokalnem derbiju. Po Elektri je premagal še Hopse. Šentjur je slavil v Škofji Loki proti Mercatorju, Elek-tra pa je bila boljša na gostovanju pri Parkljih. Svoje so dodale še košarkarice Celja z zmago v Jadranski ligi.
Laščani so tako v novi sezoni vpisali še drugo zmago. V Treh lilijah so s 67:65 ugnali Hopse. Pred 500 gledalci so domači igralci 1. polčas dobili s 43:32, a so gostje v štirih minutah tretje četrtine uspeli rezultat preobrniti, ko so povedli s 45:44. Čeprav je bilo očitno, da bodo gostje tekmo s hitri-
mi napadi obrnili v svojo korist, je domači trener Aleš Pipan šele po vodstvu gostov zahteval minuto odmora. Zatem je uspelo zadeti Luki Lapor-niku in Laščani so vendarle prekinili črne minute. Pred zadnjimi 10 minutami je bil rezultat 55:55. Obetala se je izjemna končnica, saj se nobena od ekip ni uspela odlepiti. Dve minuti pred koncem so Hopsi vodili s 63:62, vendar so zatem gostitelji delovali bolj mirno ter zanesljivo in tekmo odločili v svojo korist. Za Zlatorog je bil zopet najučinkovitejši Vladimir Panic, ki je dosegel 21 točk, toliko kot na drugi strani Gregg Thondique.
el
»rvakinja!
kinja. Drugo mesto je osvojila Čehinja, tretje pa Hrvatici.
zjemno vesel. Uspeh Barbare Fidel je
je bil zares dober. Poskakovala sem od navdušenja.« Češko nasprotnico v finalu je zelo dobro poznala. »Njo poznam že od malih nog in je med najboljšimi. Zelo dobra kegljačica, zato se je lahko pričakovalo napeto finale.«
25-Ietna Barbara Fidel je zdaj osvojila praktično že vse, a motivi za nadaIjeva-nje ostajajo. »Manjkala mi je še ta posamezna zlata me-daIja. Je dobra motivacija za naprej, da dobro treniram in upravičim, da sem zasIuženo osvojiIa prvo mesto.« Vendar je ob takšnem uspehu primanjkovaIo dodatne evforije. »Če bi nekdo drug v katerem drugem športu postal svetovni prvak, bi bilo drugače. Kegljanje trenutno še ni tako priznan šport, tudi ni oIimpijski. Kljub temu ljudje v Celju ze-Io dobro poznajo kegIjanje in moraš ga imeti rad, da si dober v njem.«
MITJA KNEZ
Aleš Pipan je poudaril, da je biIa pot do zmage težka: »Hopsi so se pokazaIi kot čvrsta in kvalitetna ekipa, zato je bilo težko. Na koncu smo ime-Ii tudi nekaj sreče. BiIa pa sta dva različna polčasa. Prvi je bil z naše strani boljši, predvsem dober v obrambi. KIjučna je biIa tretja četrtina, potem ko smo nerazumIjivo popustiIi in gostom dopustili, da se vrnejo v igro in vnesejo nekaj svojega ritma. Na koncu se je videIo, da smo z nekakšno normaIno razIiko uspeIi priti do končnice in zasIuženo sIaviIi. Čestitam svojim igraIcem za zmago, Hopsom pa za srčno borbenost.« Gostujoči trener Tonči Mašina je po dveh zmagah do-živeI prvi poraz: »Po izenačenem začetku smo v drugi četrtini nekoIiko padIi, saj domačih nismo uspeIi zaustaviti ob prodorih. To smo v tretji četrtini popraviIi in se vrniIi. Ob koncu tekme smo imeIi met za zmago, a ni nam uspeIo. Upam, da nam bo ob nasIed-nji takšni priIožnosti uspeIo. Sicer pa bo treba nekoIiko še popraviti igro v obrambi ter discipIino.«
ZIatorog bo konec tedna gostoval v Mariboru pri Mes-serju, Hopsi bodo gostili Parklje.
Šentjurju tretja, Elektri druga zmaga
Šentjurčani po treh tekmah ostajajo neporaženi in na vrhu lestvice. Po Parkljih in Geo-plinu Slovanu so premagali še Mercator. V Škofji Loki so zmagali s 63:55. Gostitelji so na začetku povedli z 8:1, zatem je biIa tekma v znamenju Šentjurja, ki se je počasi oddaljeval od gostiteljev in tekmo pred zadnjimi desetimi minutami, ko je biIa razIika 10 točk, praktično že odIočiI. Najboljši v dresu Šentjurja je bil s 14 točkami Dwayne Keith Harmason.
Pri Laščanih je bil spet najboljši Vladimir Panic (21 točk).
Šentjur bo v soboto gosto-vaI pri HeIiosu.
Šoštanjčani so gostovaIi pri Parkljih, ki so letošnjo sezono začeIi pod pričakovanji. Kljub nekaterim dobrim posameznikom so namreč na zadnjem mestu. EIektra je v Ljubljani slavila z 80:72. Tekma je biIa ves čas izenačena, potem ko si nobena od ekip ni priigraIa večje prednosti. Srečanje je odIočiIa učinkovitost igralcev Elektre v izdih-Ijajih tekme, ki so vpisaIi drugo zmago. S 16 točkami je bil najučinkovitejši center Salih Nuhanovič.
Celjanke slavile v Jadranski ligi
Košarkarice Celja so s 60:52 v domači dvorani premagaIe ekipo Radivoja Korača. S četrto zmago ob enem porazu v Jadranski Iigi si na Iestvici 3. mestu (9 točk) delijo z Gos-picem. Proti beograjski ekipi je Nika Barič dosegla 17 točk.
CeIjanke bodo danes gostovale v Ljubljani pri Iliriji, konec tedna pa v Novem Sadu pri Vojvodini.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Luka Lapornik je nekajkrat uspešno zaustavil Stanka Sebiča. - Št. 86 - 2. november 2010
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 15. krog: CM Celje -Maribor 0:4 (0:3); Volaš (5, 45, 64), Tavares (26), Domžale -Rudar 2:3 (0:2); Šimunovič (65), Kosmač (82); Djermano-vic (32), Trifkovič (34), Toli-mir (68), Koper - Olimpija 2:0 (0:0), Triglav - Nafta 2:0 (1:0), Primorje - Hit Gorica 0:2 (0:1).
2.	SL, 13. krog: Dravinja - Bela krajina 1:1 (0:0);^ Hankič (65); Martinovič (72), Šmartno - Šenčur 2:2 (1:1); Podgoršek (44), Mujanovič (48); Sviben (35), Stranjak (56), Mura - Aluminij 0:3 (0:2), Drava - Krško 0:0, Interblock - Dob 3:1 (0:1). Vrstni red: Interblock 24, Aluminij, Be-Ia krajina 22, Dravinja 20, Drava 19, Šenčur, Krško 16, Mura
14,	Dob 12, Šmartno 11.
3.	SL - vzhod, 11. krog: Šentjur - Tromejnik 1:2 (1:1); Filo-vič (30), Zreče - Simer Šam-pion 0:1 (0:0); Lazičič (71), Stojnci - Kovinar Štore 2:2 (2:2); Kraljič (4), Kuljanac (63). Vrstni red: Odranci 28, Kovinar, Tro-mejnik 20, Simer Šampion 19, Veržej 18, Dravograd 17, Ma-Iečnik, Čarda, Grad 16, Zreče
15,	Paloma 11, Bistrica, Stojn-ci 8, Šentjur 4.
Štajerska liga, 11. krog: Šoštanj - Koroške gradnje 0:0, Ge-rečja vas - Rogaška 0:4 (0:0); Jovanovič (57), Lešnik (68-ag), Drofenik (70), Ogrinc (86), Pesnica - Mons Claudius 6:0 (3:0), Poljčane - Šmarje 2:2 (1:1); Špoljar (11), Firšt (66). Vrstni red: Zavrč 33, Šoštanj 25, Pesnica, Pohorje 22, PoIjčane, Marles hiše, Rogaška 15, Peca 14, Šmarje 13, Podvinci 11, Ormož 10, Koroške gradnje 8, Ge-rečja vas, Mons Claudius 7.
MČL, MNZ Celje, 9. krog: Radeče - Kozje 2:3 (1:2); Ribič (30), Valenšek (87); Husar (31, 49), Bolko (40), Žalec - Pivo-var 6:1 (2:1); Marin (14, 42, 68), Prislan (55), Dumič (78), So-koIovski (86); Piraku (65), Mo-čič (88), Vransko - Brežice 5:0 (1:0); Majhenič (1), Krivec (65), Karničnik (80), Šunko (83), Ko-šica (85). Vrstni red: Žalec 22, Krško B 17, Kozje 13, Vransko, Pivovar 8, Radeče 4, Brežice 3.
MALI NOGOMET
1. SL, 7. krog: Sevnica - Do-
bovec 2:4 (0:1); Kroflič (8, ^^ 35), Drobne (31), Mordej ^^ (33). Vrstni red: Oplast 15, ji Puntar 14, Dobovec 13, Litija ®
12,	Casino Safir 10, Tomi Press t^ Bronx 9, Sevnica 3, Izola 2. t^
KOŠARKA
1. SL, 3. krog: Zlatorog - Hopsi 67:65; Panič 21, Mijajlovič
13,	Dimec 10, Lapornik 8, Čmer, NikoIič SmrdeIj 5, PeIko 3, Ko-vačevič 2; Thondique 21, Ko-baIe 17, Venta 14, VrsaIjko 7, Sebič 6, Parklji - Elektra 72:80; Paravinja 18, Krejič 12; Nuhanovič 16, Bilič 14, Vidovič 13, Miljkovič 12, LeIič 9, Jeršin 8, Horvat 6, Lekič 2, Mercator -Šentjur 55:63; Lebedincev 18, MihaiIovič 7; Harmason 14, HohIer, Šimovič 13, Držič 8, Ručigaj 7, Sebič 5, Jovanovič
3.	Vrstni red: Šentjur 6, Helios, EIektra, Hopsi 5, ZIatorog 4, GeopIin SIovan, Mercator, Maribor 3, Parklji 2.
1. SL (ž), 5. krog: Triglav -Rogaška 81:54; Adamovič 16, Čuk 13, Zdolšek 12; Starček 13, Muhovic 12, Svetič 8, Ba-Ioh 7, Jurše 5, Turk 3, VoIarič, Krebs, Vodeb 2. Vrstni red: Kranjska Gora, Panter Ilirija, Ježica, GVT 8, Celje, AJM, Odeja, Triglav 7, Grosuplje 6, Rogaška 5, DomžaIe 4.
Jadranska liga (ž), 5. krog: Celje - Radivoj Korač 60:52; Barič 17, Jagodič 10, Klein 9, Abramovič 8, Bosilj 7, Turčinovič 5, Klavžar 4; Mu-suIin, Ivanovič, Ajanovič 12. Vrstni red: Partizan, Jolly 10, Gospic, Celje 9, Radivoj Ko-rac, Jedinstvo, Voždovac, Vojvodina, Maribor 7, Čelik, Med-veščak 6, Lupa 5.
ROKOMET
1. SL (ž), 7. krog: Piran -Celje Celjske mesnine 24:28 (10:14), Velenje - Žalec 33:24 (16:12). Vrstni red: Krim Mercator 16, Zagorje 11, Olim-pija 9, Ptuj 8, Ajdovščina 7, Krka, Celje 6, Piran, Velenje
4,	IzoIa 2, ŽaIec 0.
ODBOJKA
1. SL (ž), 5. krog: Aliansa - Prevalje 3:0. Vrstni red: AIiansa 15, Koper 14, Nova Gorica, SIoving VitaI 9, Pre-vaIje 6, Formis BeII 4, Novo mesto 2, Jesenice Bled 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 2. 10. KOŠARKA
1. SL (ž), 6. krog, LjubIja-na: Panter Ilirija - Celje (19).
NA KRATKO
Druga zmaga rokometašev
Zaporožje: Slovenska moška rokometna reprezentanca je v drugem krogu kvaIifika-cij za nastop na EP v Srbiji Ie-ta 2012 v Zaporožju premagala Ukrajino z 31:25 (17:15). Z 10 zadetki je biI najučinkovitejši Dragan Gajič.
Poraz v finalu
Doha: VeIenjčanka Katarina Srebotnik je izgubila teniški finaIe med dvojicami na ženskem skIepnem mastersu sezone v Dohi. V odločilnem boju sta biIi od Srebotnikove in Če-hinje Kvete Peške boljši Argentinka GizeIa DuIko in ItaIijan-ka FIavia Peneta s 7:5 in 6:4.
MiK
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Okoljsko sporočilo skozi igro
V Likovnem salonu Celje razstavlja Robertina Šebjanič
V Likovnem salonu Celje je na ogled nenavadna razstava, ki jo je avtorica Robertina Šebjanič poimenovala Futuro Autopoesis. Avtorica se kot umetnica izraža predvsem s pomočjo videa in nove medijske prakse. Zanjo sta značilna raziskovanje tehničnih značilnosti medija ter spretno izrabljanje možnosti, ki jih dajejo nove tehnologije. Takšna, z izrazitim ekološkim sporočilom, je tudi pričujoča razstava, ki jo je umetnica s soavtorjem Luko Frelihom, poznavalcem novih tehnologij in programerjem, v Celju predstavila premierno. Postavitev ima vse značil- za katero sta avtorja podatke
S spreminjanjem nastavitev na računalniškem zaslonu na dotik se spreminjata tudi mikro in makro svet morja na velikem platnu.
nosti računalniške igre, obiskovalca pa interaktivno popelje v krhkost ekosistema. Gre za nekakšen shematični prikaz prehranjevalne verige,
pridobila v Morski biološki postaji Piran. Preko zaslona na dotik lahko gledalec sam ustvarja svojo razstavo, tako da s spreminjanjem ponuje-
nih nastavitev - svetlobe, temperature in nafte oziroma plastike v morju - v predvidenem časovnem loku do leta 2210 na velikem zaslonu, katerega del ponuja mikroskopski pogled, del pa običajnega, vidi, kakšne spremembe je povzročil v okolju.
Predstavljajo se domačini
V Galeriji sodobne umetnosti Celje se vrstijo predstavitve aktualne produkcije celjskih umetnikov
V galeriji Hodnik celjske galerije sodobne umetnosti se oktobra in novembra vrstijo predstavitve novih del celjskih likovnih umetnikov. Galerija s tem izpolnjuje tudi tisti del svojega poslanstva, ko vzdržuje živ stik z živahno domačo likovno sceno.
»To je izjemno pomembno, saj prav domači umetniki v zadnjem desetletju dvigujejo ustvarjalni potencial v mestu. Zato v Hodniku predstavljamo aktualno produkcijo, ki se iskri z novimi koncepti in ki nastaja tudi v materialni obliki,« pojasnjuje niz razstav v galeriji Alenka Domjan. In dodaja, da sodobna umetnost danes teži k angažiranosti in odnosu do okolja, v katerem umetniki živijo, in ne toliko k artefaktu, materialnosti, ki os-
tane po umetniškem delu. Zato se v galeriji ne vrstijo le razstave, temveč tudi performan-si. Prvi del letošnjih predstavitev so umetniki izpeljali že januarja in februarja, drugi del se je začel pretekli mesec in se nadaljuje še v november. Predstavlja pa delo tistih ustvarjalcev, ki se ukvarjajo z našim okoljem, z našim mestom, družbo, odnosi in intimnimi dogodki, ki jih doživljajo sami.
Prvi jesenski projekt je tako predstavil Simon Macuh.
»Zamisel za to delo je zrasla iz navdušenja nad pogledom skozi mikroskop in zaradi nepoznavanja mikroskopskega sveta, ki nas obdaja. Opazovala sem diato-meje, torej plankton. Potem me je začelo zanimati nasprotje - kako izgleda mikro
svet v primerjavi z makro svetom. To sem ponazorila s soodnosom med planktonom, podrakci, ki se prehranjujejo s planktonom, in meduzami, ki se hranijo s podrakci. Ves sistem ima ogromno povezav in povratnih zank, kar omogoča za-
nimivo igro, a hkrati več kot to. Z dvigom temperature prihaja do cvetenja planktona in tudi do cvetenja meduz, ki so organizem, ki je zelo odporen in prenese tako več svetlobe kot temperature, celo izlive nafte. Gledalec se lahko sam prepriča, kako spremembe vplivajo na te organizme,« predstavlja razstavo Robertina Šebjanič. Luka Frelih dodaja, da je bilo v »igrico« treba povezati veliko elementov, za kar skrbita dva računalnika. »Uporabili smo klasične modele iz biološkega sveta in vnesli dinamiko med več populacijami, od katerih so ene hrana, druge pa nastopajo kot hrana in pre-datorji in tretji zgolj kot pre-datorji - plenilci. V odvisnosti od parametrov okolja in časa, ki je na voljo, pride do mutacij, ki se pojavijo ob neugodnih pogojih. Z vsem tem se da poigrati, hkrati pa je mogoče tudi kaj videti in se zamisliti.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
^ koncertov, ki ju pripravljata srbska umetnika Maja Smiljanic Radie in Nenad Radie v Velenju in Celju. V četrtek bosta ob 19.30 v orgelski dvorani velenjske glasbene šole predstavila zanimiv in redko slišan program del za orgle in klavir, v petek pa se bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Celju s solo recitalom predstavila Maja Smiljanic Radie, sicer tudi nesojena or-glavka nesrečnega projekta knez Ulrik, ki je bil zaradi spleta okoliščin odpovedan kar dvakrat. Orglarka Maja
Smiljanic Radic in pianist Nenad Radie sta priznana srbska umetnika, ki ju odlikujeta inovativnost ter svojevrsten umetniški izraz. Oba sta uspešna predavatelja na beograjski glasbeni akademiji. Izvirni projekti, stalna prisotnost na odrih in odkrivanje novih pristopov so zelo dobro sprejeti tudi pri strokovni kritiki. Umetnika nastopata kot solista, člana številnih komornih zasedb, od lanskega leta pa tudi kot nenavaden duo - orgle in klavir z izvedbami izvirnih skladb, ki so nastale prav
za to sicer zelo redko zasedbo. Umetnika bosta s koncerti v Celju in Velenju zaključila mednarodno turnejo, ki jo je v oktobru vodila po odrih Združenih držav Amerike in Kanade. Na programu bodo dela srbskih, slovenskih in tujih skladateljev baroka, romantike in 20. stoletja. Koncerte pripravlja Hiša kulture Celje v sodelovanju s Festivalom Velenje, z Domom sv. Jožefa in Glasbeno šolo Frana Ko-runa Koželjskega Velenje. Vstopnina Velenje 5-10 EUR; Celje vstop prost.
Estela Žutič (in Gilles Duviver) v galeriji predstavljata svojo lutkovno igrico Blank. Ponovitvi sta še danes in jutri.
»Gledalce je nagovarjal skozi zvok in besedo ter z artefakti iz recikliranih materialov, ki jih je lahko gledalec odnesel domov,« pravi Domjanova. Drugi projekt je bil zelo intimen. »Andreja Džakušič je v dotiku s svojo družino postavila razstavo, v kateri je razmišljala o umetnici ženski in ženski umetnici. Odprtje je pospremil performans, v katerem je na zelo oseben in subtilen način razprla to pozicijo ženske. Performans in razstava puščata sled - galerija je postala dom,« pojasnjuje Dom-janova. V teh dneh so v galeriji z več ponovitvami uprizorili zanimivo performativno lutkovno predstavo Estele Žutič in Gillesa Duvivierja. »Umetnika, ki živita na Rifniku in ki sta v tesnem stiku z naravo, sta pripravila lutkovno predstavo za otroke in odrasle.« Ta mesec nas v galeriji čaka še predstavitev Manje Vadla in Borisa Oblišarja ter fotografov Robija Ograjenška in Hermana Čatra.
BRST, foto: GrupA
Več kot akti
V Fotosalonu na Stanetovi ulici sta v četrtek Theresia Fauland Nerat in mariborski fotograf Marjan Laznik razstavila serijo fotografij, ki so mnogo več kot akti. Umetnico je fotograf upodobil med njenimi skulpturami, ki prikazujejo štiri letne čase.
Do serije imenitnih fotografij, na katerih skulpture dopolnjuje golo umetničino telo, je prišlo ob razstavi teh skulptur v Gradcu. »Avtorica je želela imeti fotografije z razstave in
jih tudi kombinirati z aktom. Ko sva si ogledovala nastale fotografije, sva prišla do sklepa, da so fotografije mnogo več kot dokument in več kot zgolj akt. Odločila sva se, da jih bova
predstavila tudi na razstavi,« pravi Laznik.
Neratova živi in ustvarja v Gradcu, kjer ima lasten atelje in zasebno galerijo. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, z risbo in umetniškim pohištvom. Laznik pa je fotograf, ki se z umetniško fotografijo ukvarja od leta 1982. Na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu je zanje prejel zajeten kup nagrad, diplom in pohval.
BRST, foto: SHERPA
Odprtja razstave sta se udeležila tudi Theresia Fauland Nerat in Marjan Laznik.
Zastrupitev s klorom brez posledic za otroke
Kopanje v Laškem bi se lahko končalo tragično - Trije otroci že doma, četrti še v celjski bolnišnici
Petkov dogodek v Therma-ni Laško, kjer so se s klorom zastrupili štirje mladoletniki, je spravil tamkajšnje vodstvo na noge, saj je šlo za primer, pri katerem se kar nekaj časa ni vedelo, ali bo zastrupitev na otrocih morda pustila posledice. Na srečo so mali pacienti okrevali, trije so že iz bolnišnice odšli domov, medtem ko je eden še vedno v zdravniški negi. Domnevno zaradi težav prav tako zaradi klora naj bi v Celju pregledali še odraslo osebo, a v bolnišnico ni bila sprejeta. V Laškem pa so ugotovili, da je do nenadnega izpusta večje količine klora v bazen prišlo zaradi tehnične napake.
Zastrupitev se je zgodila v petek okoli poldneva, ko se je četverica (otroci so stari 4, 5, 9 in 15 let, med njimi trije dečki in ena deklica) kopala v zunanjem rekreacijskem bazenu termalnega centra Wellness park Laško. Otroci naj bi nenadoma začeli kaš-ljati, imeli naj bi težave z dihanjem. Najprej so jim priskočili na pomoč bazenski reševalci, ti so poklicali še zdravstveno reševalno službo. Malčke so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so preiskave pokazale, da zastrupitev pri enem otroku zahteva
Otroci naj bi se zastrupili v zunanjem manjšem bazenu z igrali.
takojšen prevoz v ljubljanski klinični center. Na klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo kirurške klinike, ki ima prostore v pediatrični kliniki, so ga prepeljali s helikopterjem, trije pa so ostali na zdravljenju v celjski bolnišnici, vendar so jih konec tedna že odpustili domov. Otroka, ki se je zdravil v Ljubljani, so pripeljali nazaj v Celje, kjer je še na opazovanju.
Klor draži nosno sluznico in oči ter poškoduje kožo. Vdihavanje poškoduje dihala in povzroča pljučni edem. Znaki zastrupitve so kašljanje, kihanje, solze-nje, pekoča bolečina v žrelu, pospešeno in težko dihanje, hropenje, motnje zavesti, tudi nezavest in smrt. Snovi, ki nastajajo pri reakciji klora, pa lahko v telo prihajajo tudi skozi kožo ali z nenamernim uživanjem vode v bazenu.
S travo sredi mesta
Da v velenjski občini že dlje časa opozarjajo na problem droge, smo že pisali. Velenjska občina izstopa tudi po številu kaznivih dejanj v primerjavi z ostalimi občinami, treba pa je tudi upoštevati, da je ena večjih občin na Celjskem. So pa policisti ravno v Velenju spet prijeli tri osebe zaradi drog.
Pred dnevi je velenjski policiji nek občan anonimno prijavil osebo, ki naj bi prekupčevala z mamili. Patrulja je bila nato poslana na Cankarjevo cesto v Velenju, kjer so se informacije, ki jih je posredoval občan, izkazale za pravilne. Mlajši moški z območja Žalca je namreč mlajši ženski prodajal dro-go. Le-to sta policista zasegla, pri Žalčanu sta celo našla še več različne droge, ki jo je imel za nadaljnjo prodajo. Oba so zaradi prodaje in proizvodnje mamil tudi ovadili.
V istem času so prav tako velenjski policisti zaradi peča-nja z drogo prijeli še dva moška. Ta naj bi kar na avtobusnem postajališču kadila travo, pri enem so policisti našli devet zavitkov konoplje. Tudi ta Velenjčana bosta zaradi prekupčevanja droge ovadena, vendar preiskava še ni končana. Čeprav na policiji pogosto pravijo, da po številu kaznivih dejanj, povezanih z drogo, Velenje ne izstopa, pa menijo drugače Velenjčani, ki svoje nezadovoljstvo zaradi večjega števila odvisnikov in prekupčevanja z mamili izražajo tudi na številnih spletnih forumih.
SŠol
»Zvečer smo odpeljali sina v ptujsko bolnišnico na pregled, saj je iz omenjenega kopališča odšel ob 15.30. Bil je ves bled, močno je kašljal, vendar vzroka nismo mogli ugotoviti. Na kopališču je bil s prijatelji,« pa je bil eden od komentarjev pod novico o zastrupitvi na spletnih medijih.
Po nesrečnem dogodku so v Thermani takoj onemogočili dostop do zunanjega rekreacijskega bazena, še nekaj časa pa so se lahko obiskovalci kopali v notranjih bazenih. Nekaj jih je celo negodovalo na spletnih forumih, češ da o preveliki količini klora niso bili pravočasno obveščeni, obveščali naj bi jih po zvočnikih, kar naj ne bi bilo dovolj slišno. V Thermani so medijem pojasnili, da obiskovalci niso bili ogroženi v notranjih bazenih, po dogodku je na kraj prišel tudi zdravstveni inšpektor. So se pa okoli 17. ure odločili, da zaradi natančne preiskave zaprejo tudi notranje bazene. Poleg strokovnih služb Thermane in zdravstvenega inšpektorja so vzroke za nesrečo iskali tu-
di celjski kriminalisti. Ti bodo v preiskavi verjetno ugotavljali tudi odgovornost. Zanimivo je, da je tehnična oprema, ki uravnava dozi-ranje klora v vodo v laški Thermani, nova oziroma stara komaj mesec dni. V soboto so iz Thermane, kjer so z novinarji ves čas sodelovali, sporočili: »Obveščamo vas, da je bila danes končana preiskava v povezavi z včerajšnjim dogodkom v Termalnem Centru Wellness Park Laško. V okviru preiskave so strokovnjaki ugotovili, da je prišlo do tehnične napake, ki je z današnjim dnem odpravljena.« Termalni center je tako v nedeljo normalno obratoval, prav tako tudi včeraj. Po neuradnih podatkih naj bi vodstvo Thermane te dni malčke, ki so se zastrupili, tudi obiskalo. Kaj točno je bila »tehnična napaka«, zaenkrat ni znano, bo pa verjetno danes, ko bodo o tem spregovorili tudi celjski kriminalisti. Ti so k preiskavi v petek in soboto povabili tudi izvedence za bazensko tehnično opremo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Vedno več
poškodovanih
pešcev
V petek zjutraj se je huda prometna nesreča zgodila na cesti Mestinje- Podplat. Po do zdaj znanih podatkih je voznik osebnega vozila trčil v pešca, ki je hodil ob cestišču. Pešec je bil pri tem huje poškodovan. To je že peti pešec v zadnjem tednu, ki je bil na našem območju udeležen v prometnih nesrečah. Policija zato opozarja na večjo previdnost voznikov in na dosledno uporabo odsevnih sredstev pri pešcih.
SŠol
Zastrupitve s klorom v Sloveniji sicer niso pogoste, občasno pa prihaja do teh primerov. Na to opozarja tudi inštitut za varovanje zdravja. Klorovi preparati se najpogosteje uporabljajo kot dezinfekcijsko sredstvo v bazenih. Pravilnik zato določa stalno merjenje količine klora. Le-to je lahko avtomatsko ali ročno -šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih. V laški Thermani naj bi doziranje klora uravnavali avtomatsko in to naj bi v nekem trenutku zatajilo. V pravilniku so tudi točno določene dovoljene koncentracije. Ker prosti klor reagira z drugimi snovmi, na primer z nečistočami v bazenski vodi, ki jih tja vnesejo kopalci, nastane tudi močan vonj. Uporaba klora je zelo razširjena tudi v vsakdanjem življenju. V majhnih koncentracijah ni nevaren. Če pa se zgodi nesreča, kot se je v petek, je lahko posledica tudi smrt.
CIIMKARNA
Metalurško - kemična industrjja Celje, d.d. Kidričeva 26 3001 Celje
Vabilo k sodelovanju
5ma eno vodilnih podjetij v Sloveniji na podroiju Item if no predelovalne industrije ter sodimo med velike slovenske izvoznike, ki ±e vrsto iet uspešno uresničujemo svoje strateške usmeritve tn sledimo svojemu posianstvu in ciljy.
Zaradi rasti, razvoja in optimizacije delovnih procesov vabimo k sodelovanju strokovnjake le odgovorne funkcije na področju metalurgije, ki imajo inovativne za misli irt vodstvene sposobnosti.
Od kandidatov/kandidatk pričakujvnip;
da i maj O u n iverzitet n O iio braz bo m eta lu rä ke ali strojne ^merl,
zn anje ang leikega jezika /aktivhü/, zna nj e n em 5kega jezika zaželeno,
od govornost, zanesljivost, sa moi nie latlvnost, razvojna usmerjenost, komunikacijska sposobnost, sposob n ost ti mikega dela, zaželene delovne izkušnje (5 let).
Podrobne]äe informadje lahko dobite v Kadrovsko 4plo!nl službi podjetja, tel. 427-6111 ali 427-6138.
Z izbranim kandidatom/ko bomo $k!enili delovno raimerje za določen čas 12 mesecev i možnostjo sklenitve pogodbe la nedoločen
Vaše pisne ponudbe za sodelovanje pričakujemo v B. dnefi po objavi na naslov Cinkarna Celje, d.d.. Kadrovsko ^ploina služba, Kidričeva 26, 3001 Celje.
KONTAKT D.O.O.
Ulica XIV. divizije 14 3000 CELJE
objavlja
ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA
1.	Predmet prodaje so poslovni prostori v pasaži poslovne stavbe RC Celje na naslovu Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Poslovni prostori merijo 204,54 m2 (številka dela stavbe je 1077-136629), sorazmerni del skupnih prostorov (številka dela stavbe 1077-1366-32) pa 71,89 m2 .
2.	Zemljiškoknjižni vpis posebnih delov stavbe je v teku.
3.	Predmet prodaje je del poslovnih prostorov, ki so kot celota oddani v najem. Prodaja se vrši skupaj z najemnim razmerjem.
4.	Izklicna cena je 151.000,00 EUR.
5.	Predkupna pravica na predmetu prodaje ne obstaja.
6.	Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je najvišja cena.
7.	Oblika in pogoji za ponudbo:
a)	Nepremičnine se prodajo po načelu videno-kupljeno.
b)	Ponujena cena mora biti izražena s točno določenim zneskom v EUR, ki ne sme biti nižji od izklicne cene.
c)	Veljavnost ponudbe mora biti 30 dni.
d)	Ponudba mora vsebovati zavezo ponudnika, da bo v primeru, da bo izbran za najugodnejšega, najpozneje v desetih delovnih dneh po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika s prodajalcem sklenil pogodbo o prodaji in nakupu nepremičnin.
e)	Ponudniki bodo obveščeni o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma o prekinitvi postopka v 10 dneh po roku za oddajo ponudb.
f)	Celotno kupnino je izbrani ponudnik dolžan plačati v gotovini v roku 15 dni po podpisu pogodbe.
g)	Prenos lastninske pravice se opravi po plačilu kupnine.
h)	Stroške izdelave ponudbe nosi ponudnik.
i)	Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine z najugodnejšim ali katerim koli drugim ponudnikom.
j) Ogled nepremičnin in pridobitev dodatnih informacij sta možna na osnovi predhodnega dogovora na številki 041 693585, g. Bojan Andrejaš, vsak delavnik od 10. do 12. ure. k) Ponudbe je potrebno poslati v zaprti ovojnici na naslov KONTAKT D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE s pripisom »Ponudba - nakup poslovnih prostorov. Ne odpiraj!« najkasneje do 9. 11. 2010 do 12. ure. Odpiranje ne bo javno.
Kontakt d.o.o.
E o
«J
<v
■
"(5
u
o
■	H
■C
tz
■	H
C
o
Sonce v jeseni v Domu starejših Šentjur
V Domu starejših Šentjur se zaposleni vsak dan trudimo, da se stanovalci počutijo prijetno in varno. S številnimi aktivnostmi in prireditvami želimo v dom vnesti domače vzdušje. Tako smo ob mednarodnem dnevu starejših utrinek iz vsakdanjega življenja doma želeli predstaviti tudi svojcem. Prireditev smo poimenovali Sonce v jeseni, kar je tudi slogan doma.
Celoten dom je bil okrašen v stilu jeseni, za kar so poskrbeli člani negovalnega oddelka. Zaposleni smo vsakega gosta obdarili z lepo mislijo, ki je bila lično hranjena na papirju. V kulturnem
programu, ki je bil zasnovan medgeneracijsko, je nastopila desetčlanska vokalna skupina Izbor in pevski zbor stanovalcev Doma starejših Šentjur. Svoje izdelke so na ogled postavili stanovalci, ki so vključeni v delovno terapevtsko obravnavo in so ustvarjali pod vodstvom delovne terapevtke Barbare Jazbec. Kako je ob določenih zdravstvenih težavah in starostnih tegobah ustvariti zanimive izdelke, vedo najbrž samo tisti, ki se kljub svojim letom in pomanjkanju zdravja vseeno trudijo. Obiskovalci so bili nad razstavljenimi izdelki navdušeni, njihovi svojci pa veseli.
Medtem ko so se obiskovalci in stanovalci aktivno vključevali v delavnice, se je po domu razlezel vonj sveže pečenih orehovih rogljičkov, ki so jih stanovalci in svojci z Dam-jano Arzenšek in Romano Romih pekli v zimskem vrtu, odstranjevali z lešnikov srajčke ter ličkali koruzo.
Delavnico na fizioterapiji sta vodili Irena Pongračič in Marinka Drovenik. Irena Pongračič je poudarila, kako pomembno je gibanje pri starejših ljudeh. Predstavila je skupino stanovalcev, ki je tekmovala na športnih igrah domov celjske regije v Polj-čanah, in osvojila odlično tretje mesto v konkurenci de-
setih domov. Ti so prikazali metanje obročkov na količke, mini golf in metanje jež-
kov v cevi. Tudi svojce smo izzvali, da se pomerijo v teh disciplinah in ugotovili so,
da sploh ni tako enostavno, kot je sprva izgledalo.
V nadaljevanju smo se zopet zbrali v dvorani, kjer smo uprizorili ples s klobuki. Zmagala je stanovalka Olga Krajnc. Ostalo je še nekaj časa za ples in zabavo, nato pa so se stanovalci odpravili na kosilo. Gostom smo se zahvalili za prijetno druženje in s tem smo zaključili prireditev. Naš hišnik Miran pa se je tega dne prelevil v fotografa in ovekovečil veliko lepih trenutkov. Tako stanovalci kot svojci so bili nad prireditvijo zelo navdušeni in si želijo še kakšnega podobnega srečanja.
DA, IP
Predsednik v Pegazovem domu
Petek, 22. oktobra, je bil za stanovalce Pegazovega doma pomemben dan, kajti obiskal jih je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Z zanimanjem si je ogledal koncept doma 4. generacije. V uvodnem pozdravu mu je direktorica doma predstavila prednosti bivanja v manjših skupinah, izpostavila pa je tudi problem neenakomerne pokritosti javne mreže domov ter problem neenake dostopnosti te oblike storitve vsem uporabnikom.
Predsednik si je ob sprehodu skozi dom ogledal utrip življenja v dveh stanovanjskih skupinah. V skupini Ob potoku so stanovalke pekle piškote, ga. Tončka, ki bo čez nekaj mesecev dopolnila 90 let, pa mu je postregla s »švicarsko pito«, ki jo je sama spekla. V skupini Ena A so stanovalci te-
lovadili, ga. Božena je predsedniku predstavila življenje v domu. Poudarila je, da je lažje sprejeti življenje v domu, ker se v manjši skupini stanovalci hitreje navadijo, si pomagajo drug drugemu, je pa tudi težje, ko se kdo poslovi. Ga. Gabrijela je predsedniku podarila sliko, ki jo je sama naslikala na letošnji slikarski delavnici, ki smo jo imeli 1. oktobra skupaj s člani društva Mavrica.
Zatem je predsednik obiskal še Ano Meglič, ki je v dom prišla iz Dubrovnika. Oba sta se strinjala, da je Dubrovnik zelo lepo mesto, da pa je tudi Slovenija izjemno lepa dežela in ljudje tukaj zelo prijazni. Predsednik je bil navdušen nad tako bistrimi mislimi 98-letne stanovalke. Dogovorila sta se, da jo ponovno obišče čez dve leti, ko bo ga. Ana praznovala 100. rojstni dan. LZ
Ponoven uspeh debaterjev s Centra
V soboto, 16. oktobra, je bil na II. gimnaziji Maribor prvi letošnji srednješolski debatni turnir, na katerem so dijaki razpravljali, ali bi morali uzakoniti obvezno delitev dobička med vse delavce v podjetjih. Članice in člani Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center so v slovenski in angleški kategoriji ponovno dokazali, da sodijo med najboljše v državi.
Tretješolci Anže Lamut, Anita Amon in Martin Pask-vale so tekmovali v angleškem jeziku in ekipno osvojili drugo mesto. V kategoriji posameznih govorcev pa je Martin Paskvale dosegel prvo mesto, Anita Amon drugo, Nastja Strnad osmo in An-že Lamut deveto mesto.
Debatni klub na GCC deluje sicer že več kot 10 let,
zadnja leta pa sodi med najboljše v državi. Mentor kluba je Miha Gartner.
Vsako leto imajo debaterji s Centra vsaj enega zastopnika v slovenski debatni reprezentanci, svoje veščine pa ob rednih turnirjih urijo tudi na številnih debatah, ki jih pripravljajo na šoli. Med drugim so tako gostili že obrambno ministrico dr. Jelušiče-vo, zunanjega ministra Žbo-garja, v kratkem jih čaka mednarodni turnir v Ljutomeru, debata z okoljskim ministrom Žarnicem in obisk evropskih institucij v Bruslju. Sašo Vozlič, Anita Amon, Anže Lamut in Nastja Strnad pa kandidirajo tudi za sodelovanje v ekipi za svetovno srednješolsko debatno prvenstvo, ki bo prihodnje poletje v Dundeeju na Škotskem.
AB
novitednik
www.novitednik.com
»Kožuhanje« v Galiciji
Folklorna skupina Galicija, ki deluje v okviru KD Galicija, je imela v soboto, 23. oktobra, letni koncert. Vsako leto poleg plesov in petja obudi en ljudski običaj. Letos je skupina krajanom približala običaj »kožuhanja«.
Mladim so se zdele določene stvari zanimive, saj so za njih prvič slišali, starejši pa so podoživljali svoje otroštvo. FS Galicija namreč običaj vedno razišče pri starejših krajanih, tako da je predstavitev na odru čim bolj avtohtona in izvirna kraju, kjer deluje.
Na odru so Galičani najprej prikazali »kožuhanje« pod kozolcem, kjer smo lahko izvedeli tudi za kratko zgodovino Galicije. Sledili so trije spleti in številne igre, ki so bile značilne za »kožuhanje« pod Ku-nigundo. Med igrami smo lahko gledalci videli »rihtarja bit«, »cimper« in par, dvigovanje stolov in še bi lahko naštevali. Ker jim gospodar Jože med lič-kanjem ni dovolil igre »encar-je cvajerje« s stoli, so izvrstni plesalci prikazali splet na koncu. Na odru pa ni manjkalo tudi ljudskega petja, ki je bilo
zelo dovršeno. Ličkanje koruze so popestrili še štirje mladi harmonikarji, ki so s svojimi spretnimi prsti še bolj dvignili vzdušje v dvorani. Letošnji koncert je bil zanimiv zato, ker so ga v celoti pripravili v lastni režiji. Tako smo na odru videli preko trideset »kožuha-čev«, osem harmonikarjev, violinistko, klarinetista, soliste, plesalce v srbskih kostumih in še bi lahko naštevali. Da je bilo na odru petje kvalitetno, je poskrbel Jan Grobelnik, za harmonikarski orkester je poskrbela Darja Brežnik. Celotno postavitev koncerta z vse-
mi detajli, ki smo jih lahko opazili, pa je pripravila njihova umetniška vodja Helena Turnšek. Da so folkloristi pripravili zanimiv in nepozaben večer, so potrdilni bučni aplavzi gledalcev v dvorani. Vzdušje je bilo nepozabno. Za vse obiskovalce v dvorani so pripravili »likof«. Gledalci so si lahko postregli z različnimi vrstami koruznega kruha, bogatimi poticami, orehi ^Tudi za pijačo je bilo poskrbljeno, tako kot pred mnogimi leti.
Bil je lep jesenski večer, za vse, ki smo jih gledali v dvorani.	HT
Gimnazijci na Irskem
I. gimnazija v Celju je že drugo leto vključena v mednarodni projekt z naslovom »A Ticket to European Cultu-re«. Projekt poteka pod okriljem programa Vseživljenj-sko učenje. Podprogram Co-menius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi ter mladim omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti.
Med 29. septembrom in 4. oktobrom je bilo na Irskem četrto projektno srečanje. Udeležili so se ga trije dijaki I. gimnazije v Celju (Ana Škorjanc, Martin Esih, Rok Vahter) z dvema učiteljicama (Ivana Šiko-
nija in Metka Rems Pilko) ter dijaki in učitelji iz Nemčije, Danske in Španije.
Dijaki so bili nastanjeni pri družinah irskih dijakov in spoznavanje se je pričelo že prej, saj so s pomočjo interneta lahko kontaktirali s svojimi gostitelji. V četrtek in petek dopoldan so dijaki in profesorji prisostvovali pouku na gostiteljski šoli Loreto Community School in tako spoznavali irski šolski sistem. Gostitelji so pripravili tudi kulturni program, kjer so prikazali nekaj pristne irske glasbe, manjkal pa ni niti irski ples. Popoldnevi in sobota so bili namenjeni spoznavanju narav-
nih in kulturnih znamenitosti pokrajine Donegal. Večere so dijaki preživljali pri gostitelj-skih družinah, šli so tudi v ki-
no, zadnji večer pa so preživeli vsi skupaj na bowlingu.
Celotnega potovanja se vsi radi spominjajo, saj je bil eden
izmed lepših šolskih doživetij. Videli so mnogo enkratnih stvari, spoznali veliko prijaznih ljudi in se vmes mimogre-
de tudi kaj novega naučili. Takih projektov, kot je Come-nius, bi si želeli še več.
MRP
Orfej v Dubrovniku
Mešani pevski zbor Orfej iz Celja, ki ga vodi Tomaž Marčič, je pretekli teden gostoval v Dubrovniku, kjer je bil gost tamkajšnje slovenske skupnosti Lipa.
Zbor je zapel v katedrali sv. Vlaha na Stradunu, kjer je slovenska pesem res veličastno zazvenela. Že pred koncertom so na stopnicah pred katedralo zapeli dve pesmi, ki sta bili najboljše povabilo na koncert. Članom slovenske skupnosti so
se na koncertu pridružili tudi številni domačini in turisti, ki so z zanimanjem spremljali koncert. Tomaž Marčič je za koncert sestavil kakovosten program iz bogate zakladnice umetnih in ljudskih slovenskih pesmi, nekaj prelepih liturgič-
nih pesmi in za posladek dodal še nekaj dalmatinskih.
Gostovanje pri slovenski skupnosti Lipa je odlično uspelo, končalo pa se je z obljubo, da bodo orfejevci pomagali organizirati koncert njihovemu pevskemu zboru Libertas.	MK
Fotografski mini moto
Zbor Orfej je v Dubrovniku zbranim zapel tudi na stopnicah, ki vodijo v katedralo sv. Vlaha.
V mesecu fotografije sta Janko Cahon iz Celje in Tea Strajn iz Rogatca odprla fotografsko razstavo Mini moto. Janko je fotograf z dolgoletnimi izkušnjami, Tea pa počasi vstopa v svet fotografije in ima za sabo že nekaj samostojnih in skupnih razstav z Jankom. Razstavljene fotografije so nastale v sklopu dirk mini moto kluba, ki deluje aktivno od leta 2007. Najprej sta razstavo odprla v Kulturnem centru Rogaška Slatina in nato še v pubu v Lembergu, kjer bo na ogled do sredine novembra.
PB
Planinski pohod po Žerdonerjevi poti
V soboto, 23. oktobra, se je vila kolona stotnije po-hodnikov po takoimenova-ni Žerdonerjevi poti. Planinski pohod organizira PD Ojstrica Celje vsako leto v drugem letnem času. Za vse štiri pohode pohodnik sprejme posebno priznanje.
Letošnji jesenski pohod je bil v znamenju nadobudnih mladih pohodnikov, šolarjev od prvega do šestega razreda osnovnih šol iz Celja, ki so jim družbo delali prizadevne učiteljice in starši.
Pohod smo začeli ob 8. uri pri Bifeju ob Savinji, se usta-
vili na čaju pri Lovski koči in pri domačiji Bobnič, udarili žige na Homu in Slomniku ter ga zaključili ob 13. uri pri gostišču Draksler v Tremerjih.
Čeprav se tega druženja udeležujejo planinci in po-hodniki iz vse Slovenije, med njimi prevladujejo Ce-
ljani in Celjanke. Pričakujemo, da se v naslednjem letu, na spomladanskem pohodu, ponovno srečamo. Bližina poti mestu Celju in dopoldanski termin sproščenega druženja sta zagotovo vabljiva.
EMIL PUKMEISTER
18
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Spomin tudi na živali
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl_
Včeraj je bil 1. november, dan spomina na mrtve. Na ta dan se spomnimo ne le svojih bližnjih, ki so preminuli, ampak tudi hišnih ljubljenčkov, ki so nas zapustili. Ste se torej spomnili nanje? Ste pomislili, kako je bilo, ko so bili še z vami? Zdi se mi prav, da vsaj enkrat na leto pomislimo nanje in na dragocene skupne trenutke. Da se jim zahvalimo, ker so bili del našega življenja in da smo lahko mi bili del njihovega. Sama sem se spomnila na moje ljube mucke, psa in hrčka. Naj jim bo lepo, kjerkoli že so.
Morda ste svojega ljubljen- niki pravijo, da so tam po-
ca obiskali na živalskem pokopališču? Veliko lastnikov želi svoje živali primerno pokopati, a nimajo vrta. Zato se odločijo za nakup groba na pokopališču. Zaenkrat je v Sloveniji samo eno tovrstno pokopališče, in sicer na Dobravi v Mariboru. Oskrb-
kopane živali iz različnih koncev Slovenije in da jih lastniki redno obiskujejo, jim prižigajo sveče, prinašajo cvetje. V tujini imajo živalska pokopališča že več let. Ponekod so grobovi urejeni zelo lepo, živali imajo nagrobnike iz marmorja s
Gobček sem namočil v katran, zdaj pa si ga ne morem umiti. Imate morda kakšen predlog, kako naj bo moj smrček spet bel? (Bendži)
sliko. Na eno takšnih sem naletela v Portu na Portugalskem. Bilo je precej veliko in polno zasedeno, na njem pa so počivale živali, ki so živele v 60. letih prejšnjega stoletja. Zanimivo je bilo prebirati imena in letnice rojstva živali, za katere se je po lepo urejenih grobovih videlo, da so bile ljubljene.
Ne vem, ali si tudi živali želijo, da bi se jih lastniki spominjali in jih obiskovali na grobovih, a če bi nas kdo vprašal, bi verjetno radi ostali v spominu naših najbližjih. Zato se vsaj danes, če se že niste včeraj ali kdaj prej, spomnite nanje.
NINA ŠTARKEL
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (obvezna predhodna najava vsaj en dan prej po telefonu zavetišča). Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Mini dalmatinka Meri išče še ostale dalmatince iz risanke. Če ste morda katerega opazili, nikar tega ne povejte Krueli!(Meri)
Če si ti mini dalmatinka, potem sem jaz mini huskey. Prednost manjše velikosti pa je ta, da bomo mi, miniji, celo življenje ostali prikupni. (8515)
Kaj me tako gledaš? A sem mogoče podobna sovi ali kaj?(Buba)
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE RUKVE NA MIZO!

Podpisani-a
naslov:
Informacije: 03/4225-100
-NARQ€II!NICW
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih nespodini po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananje. shrapjevapje Ip zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
1+ poštnina).
ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).
Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
$KA SKA IVED
Torek, 2. november: Začetek krajšega delovnega tedna bo v znaku urejanja zaostalih zadev. Skladna Luna in Merkur bosta omogočala dober napredek pri delu, uspešno bo dogovarjanje. Vodni in zemeljski znaki imajo nekaj prednosti pred ostalimi, zato naj to izkoristijo. Zvečer ne pretiravajte! Nasprotovanje Lune Jupitru prinaša prevelike »apetite«, ohranite treznost in zmernost.
Sreda, 3. november: Dopoldne lahko naletite na nerazumevanje v odnosih ali kakšno drugo oviro zaradi kvadrata Lune s Plutonom. Luna zjutraj vstopi v Tehtni-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
Je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologlnja Cordana facebook
Astrologlnja Dolores
Je doseglJiva na
090 64-30,
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
co, katere najvišji ideal je harmonija, zato boste občutljivejši prav glede tega. Kasnejši aspekt Lune z Marsom bo poživljajoč za duha in telo. Čutili boste več energije, zato se aktivirajte, vsaka izbira, da se izrazite, bo dobra!
Četrtek, 4. november: Merkur v trigonu z Jupitrom bo prinašal srečne, dobre okoliščine, povečan bo pozitiven odnos do vsega, mentalna energija bo izrazita. Odličen aspekt za posel, planiranje, predloge in pobude, sklepanje dogovorov, srečanja, študij, tudi za nakupe. Lep napredek vas bo navdal z zadovoljstvom!
Petek, 5. november: Luna zjutraj vstopi v Škorpijona in se kasneje sreča z Venero, ki prav tako potuje po tem znaku. To bo okrepilo čustva, dejanjem bo dodalo strast. Ribe, Raki in Škorpijoni bodo to posebej močno čutili. Popoldne bo kot naročeno za razvajanje duha in telesa. Najbolj bodo prijale vodne kopeli, masaže ali ostali negovalni postopki, kar vas lahko sprosti in vam obnovi moči.
Sobota, 6. november: Lunin mlaj zgodaj zjutraj bo najbolj intenzivno deloval na
Škorpijone. Izpostavljena bo intenzivna energija, v ospredju bodo odnosi. Idealen čas, da razmislite o načrtih, se poglobite vase in ugotovite kako naprej. Previdnost ne bo odveč zaradi dopoldanskega napetega kvadrata Merkurja z Neptunom, ki prinaša zmedo, slabšo koncentracijo. Napetosti se bodo razblinile zvečer, prijetno razpoloženje prinaša zelo skladen Jupiter.
Nedelja, 7. november:
Merkur bo v trigonu z Uranom, kasneje tudi Luna. Popravite lahko, kar je bilo narobe. Lahko ste deležni prijetnih presenečenj, preobratov v kakšni situaciji, dogodki se bodo vrstili hitro in po svoje. Zaradi srečanja Lune z Merkurjem je vredno ob razumu upoštevati intuicijo, ki bo zelo pronicljiva. Najbolj intenzivno bodo občutili to Ribe, Raki in Škorpijoni. Neptun v zadnji dekadi Vodnarja se obrne direktno. Sanje bodo spet dobile prosto pot, ideje bolj realno osnovo.
Ponedeljek, 8. november: Venera, ki še potuje retrogradno po Škorpijonu, se vrne v Tehtnico. Njen prestop bo omogočil reševanje težavnih zadev, zlasti v odnosih. Zadeve se lahko umirijo, zdrava pamet stopi v ospredje. S Saturnom skladna Luna, ki je že prejšnji večer vstopila v Strelca, je odlična podlaga, da boste kos vsem obveznostim in zadolžitvam.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
PRAVNI KORAKI
Neizkoriščen dopust
Delam v trgovini. Sedaj sem noseča in v bolniški. Zanima me, kaj je z mojim dopustom. Mi pripada ali ne (letos sem delala 5,5 meseca)? Je v tem primeru kakšna možnost, da se dopust izplača, če ostanem do porodniškega dopusta v bolniški?
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) v 161. členu določa, da pridobi delavec pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega de-
lovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta je torej ključno nepretrgano trajanje delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec v tem času tudi dejansko opravlja delo ali pa je z dela upravičeno odsoten, npr. zaradi bolniške oz. porodniške, kot v vašem primeru.
Vprašanje izrabe ureja ZDR v 163. členu, ki v 2. odstavku določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan
do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
In v 3. odstavku istega člena dalje določa, da ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu, zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledar-
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner Bolarič, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
skega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj šest mesecev.
V zvezi s slednjim je dosedanje stališče sodne prakse, da neizrabljeni del letnega dopusta po navedenem datumu preneha in da delavec nima pravice do denarnega nadomestila za oz. namesto neizrabljenega dela letnega dopusta, kar je po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov sporno. Drugačno stališče je v nekaterih primerih ob razlagi Direktive 2003/88/ES zavzelo tudi Sodišče ES.
Kar zadeva odškodnino za nekoriščen del letnega dopusta, 166. člen ZDR določa, da je neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odš-ko dnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
ZDR v skladu z namenom Direktive 2003/88/ES torej dopušča dogovor o odškodnini oz. denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja. PAVLA BOLNER BOLARIČ univ. dipl. pravnica
ROŽICE IN CAJCKI
Kislo zelje upočasni staranje
Kislo zelje je domala čudežno živilo, v katerem je zgoščena moč za ves človeški organizem. Kdor ga pogosto uživa, si sproti odstranjuje strupene snovi iz telesa in čisti kri, hkrati pa s tem preprečuje prezgodnje staranje in poveča obrambno moč proti bolezenskim snovem. Bolj ko je človek star, več kislega zelja naj uvrsti na svoj jedilnik.
Če se vam je zgodilo, da ste poleti in v zgodnji jeseni povsem pozabili na svoj jedilnik uvrstiti kislo zelje, lahko to nadoknadite v mrzlih dneh, ki so pred vrati. Večkrat bomo imeli kisle dneve, manj kisli bomo, če se malce pošalimo. V mrzlih
Piše: PAVLA KLINER
zimskih dneh, ko razsajajo bolezni, bo kislo zelje naš največji zaveznik pri ohranjanju zdravja. Konzerviranje zelja s soljenjem v obliki kislega zelja je treba opraviti zelo skrbno in natančno. Pravilne kakovosti je tisto kislo zelje, v katerem se razvi-
jeta gliva kvasovka in mleč-nokislinska bakterija. Slednja proizvaja mlečno kislino in acetilholin - snovi, ki sta najbolj polnovredno zastopani v kislem zelju in najučinkoviteje zavirata procese gnitja v črevesju ter pospešujeta iztrebljanje in izločanje strupenih snovi iz črevesja. S tem preprečujeta, da bi strupene snovi iz črevesja prišle v kri.
Če bomo uživali kislo zelje, bomo torej učinkoviti pri odstranjevanju strupenih snovi iz telesa in čiščenju krvi, hkrati pa bomo preprečili prezgodnje staranje in zmanjšali nagnjenost k boleznim. S čiščenjem krvi se zmanjša tudi poapnenje žil, krvni tlak se normalizira, zmanjša se količina holesterola v krvi. Zelo stari in čili ljudje pogosto pravijo, da po-
jedo veliko kislega zelja. Priporočajo ga tudi kot podporo pri zdravljenju raka, predvsem črevesnega. Zdravilno učinkuje pri tistih črevesnih boleznih, pri katerih zadošča, če bakterijsko floro spremenimo oz. jo normaliziramo. Krepi mišice, zlasti srčno, lajša osteoporozo, pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice, krepi koncentracijo in spomin, preganja prehladna in gripozna obolenja. Surovo kislo zelje po gotovo slovi tudi po tem, da vsebuje znatne količine vitamina C. Kot takšno je nenadomestljivo zdravilo pri vseh bolezenskih pojavih, ki izvirajo iz pomanjkanja tega vitamina. Uživajo naj ga slabokrvni otroci in odrasli, ki so telesno oslabeli po daljši bolezni. Velja tudi, da bolj je človek star, več kislega zelja naj se znajde na njegovem jedilniku. Učinkovite so tudi shuj-ševalne in očiščevalne diete s kislim zeljem, saj kislo zelje in zeljnica pospešujeta prebavo in spodbujata presnovo. Saj poznate rek - ki-
slo zelje je zdravo, ker ti uredi prebavo. Kislo zelje pa je predvsem treba jesti surovo. Pri kuhanju se mlečnokislin-ske bakterije uničijo, zdravilni acetilholin pa deloma razkroji.
Zdravilni učinek kislega zelja dosežemo že, če pred glavnimi obroki pojemo 23 polne žlice kislega zelja, enkrat tedensko pa popijemo na tešče po požirkih en kozarec surovega soka kislega zelja. V teh dneh priporočam, da si privoščite očiščevalno
solato s kislim zeljem, kot glavno sestavino. Slednjega zmešajte z naribanim korenčkom in jabolkom, lahko pa dodate še malo nari-banega hrena. Solato začinite s kumino v prahu in olivnim oljem.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.plrnat.sl
l>.Pjn.ldjj..Migiiv.29.M.ril»r
Čustvena inteligentnost je stvar prakse
Materializem
Mnogi ljudje so pretežno usmerjeni v zadovoljevanje takoimenovanih materialnih potreb: po hrani, pijači, oblačilih, viru prihodkov, avtu, strehi nad glavo ipd. Zadovoljitev teh osnovnih potreb je seveda nujna, žal pa ne more zares osmisliti našega življenja in nam prinesti tiste prave izpolnitve.
Odnosi
Obstajajo tudi druge, prav tako zelo pomembne potrebe, ki pa jih lahko zadovoljimo samo v odnosih. To so potreba po samopotrditvi, (samo)-zaupanju, (samo)spošto-
vanju, ljubezni, bližini, občutku varnosti, sprejeto-sti in druge. Zato je kakovost odnosov (vključno z odnosom do sebe) postala tema mnogih knjig, razprav in raziskav. Kljub poplavi literature na tem področju, se mnogi v odnosih ne znajdejo prav dobro. Pogosto ne vemo, kako obvladati strah, sram, jezo ali zamero. Nemalokrat imamo težave, ko se je treba postaviti zase, ko je treba izraziti naklonjenost, ljubezen ali pohvalo, še pogosteje pa, ko je treba izraziti kritiko ali v napetem ozračju ustvariti pogoje za dialog. Čeprav je znanje o čustvih in dinamiki odnosov pomembno, se čustvenih in socialnih
spretnosti ne moremo naučiti iz knjig. Ker je to stvar prakse.
Učenje
Ustrezno znanje je pomembno, toda brez treninga, ki navkljub znanju v praksi pogosto poteka po principu poskusov in zmot, ni pravega napredka. Za to pa potrebujemo podporo usposob-lj enega in praktičnega učitelja, ki nam zna prisluhniti in nas usmerjati na poti osvajanja novih 'korakov' v življenju. Izkušen učitelj nam bo v veliko pomoč tudi pri povezovanju pridobljenega znanja in veščin s konkretnimi življenjskimi izzivi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Marsikdaj je va-
žna tudi spodbuda drugih članov skupine. Le tako lahko vzpostavimo bolj ustrezen odnos do sebe in drugih ter se naučimo za življenje pomembnih čustveno-socialnih spretnosti. Vprašanje je le, ali nam to predstavlja vrednoto.
Potrošništvo in vrednote
Slovenci smo postali zelo pridni potrošniki. O tem pričajo nove in nove trgovine, ki v naši deželi rastejo kot gobe po dežju. Mi pa kar kupujemo, stvari, ki jih potrebujemo in stvari, ki bi jih mirno lahko pogrešali, a kaj, 'ko pa je bil tako zelo ugoden popust'. Pa smo zara-
di tega kaj bolj srečni v življenju? Je to res tisto, kar izpolnjuje in osmišlja naša življenja? Veliko časa pre-živimo v službah, da zaslužimo denar, precej časa in energije gre tudi za prečesa-vanje številnih trgovin (tudi spletnih) in primerjanje raznih ponudb, da zasluženi denar porabimo. Če bi kupovali samo tisto, kar res potrebujemo, bi nam več časa in denarja ostalo za od-
nose z bližnjimi in za osebni razvoj. To bi nam zagotovo prineslo več koristi kot nekritično potrošništvo, v katerega nas na premeten način potiska industrija marketinga. Toda vsak mora sam narediti korak k bolj izpolnjujočemu življenju in bogatejšim odnosom. Jaz sem se za ta korak odločil že pred časom, kaj pa vi?
Brane Krapež
Vse o odnosih, dusJwYi in osebni resti - na enem mesiu
Sola Čustvene Inteligence
nastal ^^	vabijeni k vpisu v program
Čustvena inteligenca v praksi
CELJE; priietek pragoma v sredo, 10. nok^embfa Informacije in vpis:
Brane Krapež, br3ne.kr3pez(®cdk.si, 041/988 566
wwwxustvena'inteligenca.org, 01/433 9303
Najprej telo razstrupite, nato ga (o)krepite
Ko pridemo v obdobje zavedanja, da nismo več tako vitalni, začnemo zbirati informacije, kako priti do boljšega počutja na čimbolj naraven način.
V	poplavi izdelkov se težko odločimo, katerega bomo izbrali. In ponavadi vedno izberemo tisto, kar nam v določenem trenutku primanjkuje. Vitamini, minerali, antioksidanti, zeliščni pripravki _ veliko je proizvodov, ki so vsak po svoje učinkoviti. V liniji Monsara jih ne primanjkuje.
V	ekološki liniji nemškega proizvajalca Monsara so izdelki, ki s pravo količino pomembnih sestavin za dnevni vnos v telo poskrbijo na naraven, nevsiljiv in učinkovit način. Monsara Basic je odlična za raz-strupljanje telesa tam, kjer se nabira zares veliko strupov - v črevesju. Vsebuje antioksidant zeolit, ki očisti telo od znotraj, kalcij in aktivni dolomitski magnezij. Priporočen vnos največ dveh tablet trikrat na dan (največ 6 tablet dnevno) pol ure pred obrokom »pokrije« vsakodnevne potrebe po hranilnih snoveh.
Čiščenje telesa je zelo priporočljivo in pomembno je, da ob tem poskrbimo za trdne temelje imunskega sistema. Monsara Energy je odličen podpornik pri razstrupljanju. S sestavinami, kot sta vitamin C iz acerola češnje in vsebnost dragocenega železa skupaj z listi minta, se Monsara Energy ponaša kot eden boljših spremljevalcev športnikov, ki zaradi fizičnih naporov potrebujejo energijo. Krepi imunski sistem in daje moč. Priporoča se zaužitje dveh kapsul do trikrat dnevno eno uro pred obrokom.
Ob naročilu vas čaka nagrada!
Za dodatne informacije obiščite spletno stran www.monsara.si ali pokličite 041 356 901.
Novo v Sloveniji: Matične celice iz zob
Kaj so matične celice iz zob?
Matične celice se v medicini uporabljajo že več kot 30 let. Z njihovo pomočjo so rešili že več kot 200.000 življenj po vsem svetu. Najdemo jih povsod v telesu, saj je glavna naloga matični celic obnavljati telo in ga ohranjati zdravega. Matične celice se pridobivajo iz različnih virov, najpogosteje iz kostnega mozga in popkovnične krvi. Najnovejši vir pridobivanja dragocenih matičnih celic so otroški (mlečni) zobki. Odkril jih je dr. Songtao Shi, profesor univerze Southern California iz ZDA, ki je leta 2003 uspešno pridobil in shranil matične celice iz mlečnega zoba svoje hčerke. Katere bolezni se zdravijo z matičnimi celicami?
Seznam bolezni, ki jih uspešno zdravijo z matičnimi celicami, je zelo dolg (več kot 70 bolezni) in kar je še pomembneje, vsako leto se daljša. Ker se matične celice razvijajo v več drugih tipov celic, so zelo uporabne pri zdravljenju različnih bolezni in resnih poškodb. Danes jih najpogosteje uporabljamo za zdravljenje poškodb možganov, prirojenih srčnih napak, nepravilnosti matičnih celic (aplastična anemija, metaplazija hudih zlomov (rast kosti in hrustancev), hudih opeklin (rast kože), kot pomoč pri rasti popolnoma novih delov kosti in mišic, za zdravljenje rakastih obolenj _ Z matičnimi celicami iz mlečnih zob ne zdravijo bolezni krvi (levkemija), za zdravljenje ostalih bolezni pa so po dosedanjih rezultatih uporabne enako kot celice iz popkovnične krvi.
Kam se lahko obrnemo za več informacij?
Podjetje Izvorna celica, d. o. o., je edino slovensko podjetje, ki v sodelovanju s podjetjem BioEDEN shranjuje matične celice iz zob. Poleg shranjevanja matičnih celic iz mlečnih zob ponujajo tudi shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi v sodelovanju s podjetjem Vita 34, ki je dokazano najuspešnejše evropsko podjetje.

Več informacij: www.izvorna-celica.si ali 080 24 23
ENDOVTTALAnton Fabjan s.p. Tel.:+386(1) - 780 - 72 - 25 E-mail: Predstrage 63	Gsm: +386(41) - 508 - 020 endovital@fabjan-sp.si
1312Videm-DohrenoHe	Rsm-+386^1 - Ä77-13Q infiiraendnvitalxniTi
Specializiran olculistični center za traino odoravo očesne diootriie
Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal!
Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas ookličite na 01/ 510 23 40.
Moiela okulisti d.o.a.
Tahnološkl nailf 31 1000 Llubllana
BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana
Spletaa trgovina: vmw.inon-sara.si
Sprejem naročil: M: 041 356 901 / LOČIČNIK BREDA E: info(a).mon-sara.si
Vsi icozmetični izdeiiti iz iinije MONSARA za nego i(ože so naravni in popoinoma sveži izdeiajo in poinijo se po naroiiiu straniie in taiio še iisto sveže dostavimo našim naroinitiom

(((•080 24 23)
izvornaceLica
ZDRAVJE SlAVAflNEM
^hraniuipmn m^^Urnp rplirp It nnnknvnirnp krvi in mlprnih 7nh
'f ROZA
^ «
tel.: 07/30 51 947 mob.: 041/811 571
Težave s sklepi, križem, mišicami zelo hitro olajSa TAHEEBO MAZILO
Nudimo 100% garancijo
Ui. 21. oidobra 17b, 8340 Čmomeii
Občutite energijo s Tahitian NonP Original bioaktivnim napitkon JE BOGAT VIR NARAVNEGA MAMRAMi
PiitR .^Oml Hvnkrnt rinevnn.
nom
ucFinuiciui purrnifii rn
Daje energijo in krepi imunski sisten
Neodvisni svetovalec: Robert Kocuvar 02/703 4031,041/736 498
WWW nnninlnnßt^i rnhßrt®nnninlnnpt nß
WWW.IIUIlipiUllBl.äl,
T.L-.,;.. u_:ll i. . __J. .JT.L-.S.. ll_: I..I___u__I L. I__:___: L. U.U.. II..: Li__u__II.. IL.J-;J.__--i.. II D--U. D_
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
KERAMIK-M/Ž - M/Ž; KERAMIČARSKA DELA, HIDROI-ZOLACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 6.11.2010; SGD ŠTANTE, SPLOŠNA GRADBENA DELA IN TRGOVINA, D.O.O., VERPETE 6 A, 3213 FRANKOLOVO VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; PREVOZ OSEB IN PRTLJAGE Z AVTOTAKSIJEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.11.2010; AMARI, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., POD GABRI 9, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK DOSTAVNEGA VOZILA - M/Ž; DOSTAVA NAROČIL MESA IN MESNIH IZDELKOV ZNANIM KUPCEM NA PODROČJU SLOVENIJE., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOSNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V CELJU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV.PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.11.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA MESAR
"MESAR - M/Ž; RAZSEK SVEŽEGA MESA PO NAROČILU, KONFEKCIONIRANJE MESA PO NAROČILU. DELOVNO MESTO JE V CELJU, SEDEŽ DRUŽBE.", DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2010; LEDAS PODJETJE ZA PREDELAVO IN PRODAJO MESNIH IZDELKOV, D.O.O., CELJE, LAVA 7 F, 3000 CELJE
ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU
PEK KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PEK KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; PEKARNA STARA PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA D.O.O., MIKLOŠIČEVA ULICA 2, 3000 CELJE KUHAR
DIETNI KUHAR IV - M/Ž; PRIPRAVA DNEVNIH OBROKOV HRANE IN DODATKOV PO POSAMEZNIH DIETAH, VZDRŽEVANJE DELOVNIH PRIPOMOČKOV, NAPRAV, POSODE IN DELOVNIH POVRŠIN, ITD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.11.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA-TRAJNA, BARVANJE LAS, PRAMENI, VODNA, PODALJŠEVANJE LAS ..., NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2010; LEPOTNI CENTER BARBARA BARBARA ČANŽEK S.P., UDARNIŠKA ULICA 10, 3220 ŠTORE
SAMOSTOJNI FRIZER - M/Ž; DELO S STRANKAMI V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.11.2010; DOK, DRUŽBA ZA STORITVE D.O.O., JAMOVA CESTA 105, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU CELJA Z OKOLICO., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.11.2010; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC, TRGOVEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE SANITARNE KERAMIKE IN OPREME, KERAMIČNIH PLOŠČIC, VEZNEGA MATERIALA, PRODAJA DROBNEGA ORODJA ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.11.2010; EXTRA-FORM TRGOVINA JURIJ SALAMON S.P., DOLENJI BOŠTANJ 55 A, 8294 BOŠTANJ STROJNI TEHNIK
SKUPINOVODJA - M/Ž; PO NAVODILIH DELODAJALCA ORGANIZIRA IN USKLAJUJE MONTAŽO ŠOTOROV, SKLADIŠČNIH HAL, ODROV ... NA TERENU PO SLOVENIJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.11.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; TRŽENJE STROJEV ZA PAKIRANJE, REGALNIH SISTEMOV, TRANSPORTNE TEHNIKE, SKLADIŠČNE OPREME, PRIPRAVA IN UREJANJE BAZE PODATKOV POSLOVNIH PARTNERJEV, KON-TAKTIRANJE ZNANIH NAROČNIKOV IN NAVEZOVANJE NOVIH, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3.11.2010; RESURS, PODJETJE ZA KADROVSKE REŠITVE D.O.O., PREŠERNOV TRG 9, 8000 NOVO MESTO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNISTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 13.11.2010; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UE LAŠKO
KLJUČAVNIČAR
SKUPINOVODJA V PROIZVODNJI KABELSKIH POLIC - M/ Ž; NAMEŠČA IN UPRAVLJA S STROJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KABELSKIH POLIC IN OBROB, MENJAVA ORODIJ IN STISKANJE NA EKSCENTRIČNI STISKALNICI, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU, KONTROLIRANJE KAKOVOSTI IZDELKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER HLADILNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INŠTALACIJ HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH V SLOVENIJI IN TUJINI - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC, KOSIL IN JEDI PO NA-
ROČILU, PRIPRAVA PIZZ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., VALVASORJEV TRG 1, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ROBERT RAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, ROBERT RAJŠP S.P., VALVASORJEV TRG 1, 3270 LAŠKO
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
STROKOVNI SODELAVEC PROJEKTANTA HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; SODELUJE PRI TEHNOLOŠKI OBDELAVI PROJEKTOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DEFINIRA TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZDELAVO DOKUMENTACIJE HLADILNIH AGREGATOV, SODELUJE PRI IZDELAVI PONUDB, IZDELUJE ZAHTEVKE ZA NAROČILO PROJEKTIRANEGA MATERIALA ...; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO PROFESOR DEFEKTOLOGIJE DEFEKTOLOG - M/Ž; POUČEVANJE OTROK, DOLOČEN ČAS, 3.11.2010; OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA ULICA 20, 3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; TEHNOLOŠKA OBDELAVA PROJEKTOV, IZDELAVA PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DEFINICIJA TEHNIČNIH ZAHTEV ZA DOKUMENTACIJO ZA IZDELAVO HLADILNIH AGREGATOV, IZDELAVA DOKUMENTACIJE ZA IZDELAVO HLADILNIH AGREGATOV, IZDELAVA PONUDB ZA PROJEKTE, IZDELAVA ZAHTEVKOV ZA NAROČILO PROJEKTNEGA MATERIALA ... ; NEDOLOČEN ČAS, 8.11.2010; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST FIZIKALNE MEDICINE-REHABILITACIJE
"ZDRAVNIK SPECIALIST FIZIATER - M/Ž; IZVAJANJE SPECIALISTIČNIH FIZIATRIČNIH PREGLEDOV S FIZI-ATRIČNO DIAGNOSTIKO, NADZOR NAD POTEKOM ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE) BOLNIKOV (GOSTOV), PREDPISOVANJE FIZIKALNE IN MEDIKAMENTOZNE TERAPIJE TER NADZOR NAD IZVAJANJEM LE-TE, PREDLAGANJE PODALJŠANJA ALI PREKINITVE ZDRAVLJENJA (REHABILITACIJE) BOLNIKA (GOSTA) IZ STROKOVNIH MEDICINSKIH VZROKOV." NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE ~
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK C - M/Ž; RAZVAŽA BLAGO (PIJAČO IN PRE-HRAMBNE IZDELKE) DO STRANK (PO SLOVENIJI) PRI KATERIH TUDI NAPRAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM. ROČNO IN Z VILIČARJEM ALI OSTALIMI TRANSPORTNIMI PRIPOMOČKI RAZKLADA, NAKLADA, PRESTAVLJA IN ZLAGA BLAGO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.11.2010; DAVIDOV HRAM VELETRGOVINA D.O.O. LJUBNO, LOKE 37, 3333 LJUBNO OB SAVINJI BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - DELO V MOZIRJU - M/Ž; SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNE OSRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE PO STANDARDIH STROKE, IZVAJANJE OSNOVNE NEGE, UREJANJE STANOVALČEVE POSTELJE, ČIŠČENJE NEGOVALNIH VOZIČKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2010; DEOS DRUŽBA ZA IZGRADNJO IN UPRAVLJANJE OSKRBOVANIH STANOVANJ, D.D., DEVINSKA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA
UE SLOVENSKE KONJlCl"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZI BLAGA S KAMIONOM PO EU IN R SLOVENIJI, NAKLADI-RAZKLADI BLAGA, VODENJE EVIDENC, TEKOČE VZDRŽEVANJE, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.11.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO RUDOLF HALOŽAN S.P., ULICA DUŠANA JEREBA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
POLAGANJE CEVI - M/Ž; POLAGANJE CEVI ZA NAFTOVODE IN PLINOVODE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.11.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, RE-ZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE VARJENJE - M/Ž; VARJENJE NA CEVOVODIH IN NAFTOVODIH, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 21.11.2010; MMCA HASANOVIČ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN MONTAŽO METALNIH KONSTRUKCIJ, CEVI, REZERVARJEV IN APARATOV V INDUSTRIJI D.O.O., POLENE 3 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ORODJAR - M/Ž; IZDE^VA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OB-REZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJJI. DELA NA ODREZOVALNIH STROJIH, ELEKTROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI, KALILNIH PEČEH. MONATAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ V DELOVNIH ENOTAH. NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA, ORODIJ., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.11.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI V SKLADU Z DOLOČENIMI NORMATIVI IN RECEPTURAMI, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 16.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE GOSTINSKIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 16.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE STREŽBA HRANE IN PIJAČ - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ ZA ŠANKOM IN V RESTAVRACIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.11.2010; GOSTIŠČE "ZALEZNIK JANA" S.P., KRIŽEVEC 1, 3206 STRANICE PRODAJALEC
PRODAJALKA - DELOVNO MESTO V SLOVENSKIH KONJICAH - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.11.2010; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D., LETALIŠKA CESTA 34, 1000 LJUBLJANA
ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU
(VSŠ)
VODJA STREŽBE - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA V STREŽBI, PO POTREBI OPRAVLJANJE VSEH NATAKARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.11.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE INŽENIR STROJNIŠTVA RISALEC NAČRTOV V AUTOCADU - M/Ž; PRIPRAVA DELA
V	DELAVNICI IN RISANJE NAČRTOV V AUTOCADU, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE
UE Šentjur pri CELjJy"
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, SKRB ZA VOZILO, NKLA-DANJE, RAZKLADANJE, OPRAVLJANJE CARINSKIH POSTOPKOV, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2010; JOŽEF TRANSPORT JOŽEF KUKOVIČ S.P., JAKOB PRI ŠENTJURJU 24, 3230 ŠENTJUR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI. DOLOČEN ČAS, 3.11.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE ŠENTJUR, ULICA DUŠANA KVEDRA 45, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMIVALEC POSODE - M/Ž; POMIVANJE ČRNE IN BELE POSODE TER OSTALEGA INVENTARJA, SKRB ZA PORABO ČISTIL, ZLAGANJE POSODE V OMARICE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.11.2010; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VOŽNA PO TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.11.2010; TGL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŽIBER-NIK 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE V TIG POSTOPKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2010; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNI DELAVEC I. - M/Ž; ORGANIZIRA DELO V POSAMEZNEM SKLADIŠČU V PRIMERU ODSOTNOSTI SKLADIŠČNIKA, PREVZEMA IZDELKE IN SKRBI ZA NJIHOVO PRAVILNO SKLADIŠČENJE, ORGANIZIRA, PRE-PAKIRANJE, SESTAVLJA KOMISIONE IN VRŠI MEDSKLA-DIŠČNI PROMET IZDELKOV, PIŠE ODPREMNICE IN VODI SKLADIŠČNO EVIDENCO V PROGRAMU SAP, SKRBI ZA UREJENOST POSAMEZNIH SKLADIŠČNIH MEST, OPRAVLJA DRUGA DELA PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.11.2010; STEKLARSKI HRAM TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA KUHAR
GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; POMIVANJE POSODE, PRIBORA, DELOVNIH POVRŠIN, STROJEV IN NAPRAV V KUHINJI, SODELOVANJE PRI RAZNIH POMOŽNIH DELIH
V	KUHINJI, OPRAVLJANJE DRUGIH NALOG PO NAVODILU NADREJENEGA, OPRAVLJANJE DRUGIH NALOG NA OSNOVI ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV, IZVAJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.11.2010; STEKLARSKI HRAM TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA GIMNAZIJSKI MATURANT
RAZVOJNIK UPORABNIH NOVIH IZDELKOV - M/Ž; RAZVIJANJE UPORABNIH NOVIH IZDELKOV NA PODLAGI INTELEKTUALNE LASTNINE IN LASTNEGA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 7.11.2010; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 BISTRICA OB SOTLI UNIVERZITETNA IZOBRAZBA SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG - M/Ž; DODATNA STROKOVNA POMOČ ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI, DOLOČEN ČAS 31. 8. 2011, 3.11.2010; JAVNI ZAVOD OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH, SLOMŠKOVA ULICA 13, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRUŽINSKE MEDICINE V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTAŽER KNAUF - M/Ž; MONTAŽER KNAUF, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; SAND-KOP GRADBENIŠTVO D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.11.2010; MAGOTEKS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CESTA TALCEV 15 A, 3325 ŠOŠTANJ
VARILEC
VARILEC WIG/TIG - ELEKTRO - M/Ž; DELO V TUJINI, VARJENJE VISOKO LEGIRANIH MATERIALOV 6 IN 7 SKUPINE, ATEST, DELO NA VIŠINI BREZ OMEJITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.11.2010; IPC TECH D.O.O. - NOVOGRADNJA, REVIZIJA IN VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH IN ENERGETSKIH OBJEKTOV, KOTLOV, CEVOVODOV, PLINOVODOV, NAFTOVODOV, JEKLENIH KONSTRUKCIJ IN TERMOIZOLACIJ, CESTA BORISA KRAIGHERJA 1, 3320 VELENJE
RO+SO&
Prodajalca vozil zaposlimo,
najmanj V. stopnja izobrazbe.
Ro-so, Skaletova 13, 3000 Celje Informacije tel. (Sonja) 03 425 40 80
GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, NEDOLOČEN ČAS, 11.11.2010; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU VELENJA Z OKOLICO., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.11.2010; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 2.11.2010; FA DA D.O.O.; FA DA, KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIČ S.P.; FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.12.2010; STANISLAVA ŠIMIČ S.P.; FRIZER ŠIMIČ STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE GRADBENI TEHNIK
VODJA GRADBENIH DEL - M/Ž; ORGANIZIRA, KOORDINIRA IN VODI GRADBENA DELA (NIZKE GRADNJE), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PULMOLOG - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU PULMOLOGIJE, NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU INTERNE MEDICINE (GASTRO-ENTEROLOGIJE, KARDIOLOGIJE), NEDOLOČEN ČAS, 6.11.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA
UE ŽALEC ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK C,E KATEGORIJE - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.11.2010; EURODINAMIKA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ŠLANDROV TRG 34, 3310 ŽALEC NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRAN EIN PIJAČ SKRB ZA ČISTOČO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2010; DANICA LAJKOVIČ, S.P.; PE RESTAVRACIJA "BALKANIKA", DANICA LAJKOVIČ, S.P., LEVEC 40, 3301 PETROVČE SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJAČENJE, POLAGANJE, AVTOKONTROLA DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.11.2010; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD
POMOŽNI DELAVEC
SNAŽILKA SOBARICA - M/Ž; ČIŠČENJE, POSPRAVLJANJE SOB IN HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 14.11.2010; HOTEL ŽALEC D.O.O. ŽALEC, MESTNI TRG 3, 3310 ŽALEC MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, NEDOLOČEN ČAS, 25.11.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
LIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN BARVANJE STROJNIH ELEMENTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.11.2010; UNI-FOREST PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., DOBRIŠA VAS 14 A, 3301 PETROVČE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.11.2010; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC ŽIVILEC
MLEKAR II. - M/Ž; OPERATIVNO DELO S POLNILNO LINIJO, TRANSPORTNA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 6.11.2010; MLEKARNA CELEIA, MLEKARSTVO IN SIRAR-STVO, D.O.O., ARJA VAS 92, 3301 PETROVČE MLEKAR I. - M/Ž; OPERATIVNO DELO S POLNILNO LINIJO, TRANSPORTNA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 6.11.2010; MLEKARNA CELEIA, MLEKARSTVO IN SIRAR-STVO, D.O.O., ARJA VAS 92, 3301 PETROVČE LESARSKI TEHNIK
MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 4.11.2010; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.R, GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
(VS)
TEHNIČNI SVETOVALEC - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJA NOVOSTI, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, ŠOLANJE SERVISERJEV IN TEHNIČNA PODPORA, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV,REŠEVANJE REKLAMACIJ; NEDOLOČEN ČAS, 21.11.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
VODNIK
TOREK, 2. 11.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše
zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo
16.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Blank
lutkovna predstava Estele Žutič in Gillesa Duvivierja
SREDA, 3. 11
15.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
učenci srednje stopnje (1. in 2. letnik)
16.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Blank
lutkovna predstava Estele Žutič in Gillesa Duvivierja
17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
učenci srednje stopnje (3. in 4. letnik, komorne skupine)
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjiž-ku
praznične dogodivščine z Mojco
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva
odprtje razstave; gostuje Muzej Vojvodine
19.00 Savinov likovni salon Franc Ferrant
odprtje razstave likovnih del
19.00 Cerkev sv. Jurija, Šentjur Kaluga (Rusija) koncert komornega zbora
ČETRTEK, 4. 11.
16.00 Knjižnica Šoštanj_
Noč, dan, kdo je zaspan?
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
19.00 Don Boskov center Celje Komunikacija med staršema
večeri za starše - šola za starše
19.00 Cerkev sv Martina,
Ponikva_
Slovenski oktet
koncert duhovnih in domoljubnih pesmi
19.30 Kulturni center Laško
Srečanje ansamblov na-rodnozabavne glasbe v akustični izvedbi
19.30 Glasbena šola Velenje Zvoki orgel in klavirja
koncert Maje Smiljanic Radič (orgle) in Nenada Ra-diča (klavir)
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ansambel Saša Avsenika, Orkester Roberta Golični-ka
za NZA in izven; gost Boštjan Romeih
KINO
mmm
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Iz Egipta na Sinaj
potopisno predavanje Jožeta Planinška
19.30 Kulturni center Laško
Sezona naročenih umorov
komedija v izvedbi T. I. P. Teatra; režija Gojmir Leš-njak Gojc
19.30 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Folklorna skupina Grifon Šempeter
koncert; gostovali bosta folklorna skupina in dalmatinska klapa Lindo iz Dubrovnika
Spored za 2. in 3. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Odpleši svoje sanje 3D - plesna
romantična komedija
19.10
Jej, moli, ljubi - drama 15.30
Scott Pilgrim proti vsem -
romantična domišljijska pustolov. 16.45
Jaz, baraba - animirana druž.
komedija, sinh.
17.10
Jaz, baraba - animirana druž.
komedija, sinh., 3D
17.00
Rezervna policista - akcija komedija
16.30, 19.00, 21.25 Klepetalnica - triler 19.05, 21.15
Žaga VII - grozljivka, 3D 16.40, 18.50, 21.00, 21.30 Socialno omrežje - drama 16.10, 18.40, 21.10 Spet ti - komedija 15.50, 18.10, 20.30 Hudič - grozljivka 19.20, 21.20
Zamenjava - romantična
komedija
18.20, 20.40
SREDA
20.00 Cesta - fantastična drama
NOV^ ITEDN^K
ALI OGLASI - INFORMACIJE
23
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
HIŠO prodam v Vezovju pri Šentjurju. Telefon (03) 5793-218.	š 69i
Zaposlimo

VDDAM
• mehanika tovornili vozii in melianizacije
Za informacije pokličite na
GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.D.. Sedraž 3.3270 Laško
WTTTTTTT«
VOZILA
V	POSLOVNEM centru Šentjur oddam opremljen lokal za kozmetične ali druge dejavnosti. Telefon 041 862-305.4598
V	ŠTORAH, Laška vas, oddam v najem večnamenski prostor. Telefon 031 654-
V ŠENTVIDU pri Grobelnem oddam stanovanje, 57 m2, 3 km iz centra Šentjurja. Telefon 031 317-719. 4589 OPREMLJENO enosobno stanovanje oddamo v najem. Telefon 041 627-902.
4670
STANOVANJE, za dva do štiri samske ljudi, oddam v najem. Telefon 041 736-056.
4674
GRAD MATE
PRVDAM
678.
4678
ZAMNOJAM
PRVDAM
OPEL astra karavan 2,0 TDI, letnik 2001, modre barve, nekaramboliran, garaži-ran, prodam za 3.500 EUR. Telefon 041 743-978.
4682
0ZBS3
PRVDAM
CELJE, Otok, Vojkova ulica. Prodamo ali oddamo v najem enosobno stanovanje, 41,64 m2, 6. nadstropje. Stanovanje je prazno in vpisano v zemljiško knjigo. Telefon 041 970-698.	p
STANOVANJE, 70 m2, Ložnica pri Žalcu, prodam. Telefon 041 736-056. 4674
NEPROFITNO enosobno stanovanje od Nepremičnin, 2. nadstropje, zamenjam za večje z balkonom, tudi v nižjem nadstropju. Telefon 051 355-741. p
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p BUKOVA ali gabrova drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. š 685
PRVDAM
KUPIM
PUHALNIK Muta, za sneg, okrogli priklop in osipalnik Muta, tudi okrogli priklop, prodam. Telefon 041 361-298. 4692
PRVDAM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 803-452.
4627
PEČ na drva, pralni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik, kotno sedežno, oljno peč, okroglo mizo, 3 stole (les), televizor, mini pralni stroj, 3 kg, zamrzovalno skrinjo, 240 l, prodam. Telefon 040 869-481.	n
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
VDDAM
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 041 714-940, 031 697-748.
4633
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefon 051 351676.	p OPREMLJENO stanovanje v Celju, v Novi vasi, Pod lipami, oddam. Telefon 051 351676. p
Zaposlimo
• voznika tovornih vozii
Za informacije pokličite na

GSM 041 625 913
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
H!TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirik brezplačnik malik oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnik nakupov.
1 JiV/i];» tudi letnik 2010 C2j77lII i^A J 1^3 prilogo TV-OKNO! ^^ ^^
Vsak petek 48 banmlii strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
PRVDAM
KOKOŠI nesnice, tik pred nesnostjo ali znese-ne, prodam. Telefon 051 397-982.
4640
BIKA, 8 mesecev, ls, 300 kg in bikca, 3 mesece, ls, 130 kg, prodam. Telefon 070 866-227.	4672
TRI bikce simentalce, težke od 160 do 200 kg, zelo lepe, prodam. Telefon 051 839116.	4685 DVE kravi, ne breji, stari 4 in 8 let, dva bikca simentalca, težka 250 kg, dve telici simentalki, težki 250 in 280 kg, prodam. Telefon 041 480-486. 4688 MLADO kravo, brejo 4 mesece, prodam.
Telefon (03) 5795-605. š 692 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 50 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 544653.	š 693 KOZLIČKA, starega 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-208.
4696
TELICO simentalko, staro 16 mesecev, primerno za »pripust«, prodam za 590 EUR. Telefon (03) 5648-003, 041 914286.	4698 TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam za 850 EUR ali po dogovoru. Telefon 051 214-198. l 45o DOMAČE purane in gosi, žive ali očiščene, prodam. Telefon 040 899-973. 4697
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 459
KRAVE in telice, debele in suhe, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 602 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	š 678
VDDAM
DVA bela psička mešančka oddam. Telefon
031 516-626.
4673
PRVDAM
V S P O M I N
ŠTEFANU AVŽNERJU
(18. 12. 1939 - 1. 11. 2007)
Minevajo tri žalostna leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, očim, brat in prijatelj Štefek Avžner. Hitro čas beži, veter solze briše mi, a tebe ni. V temnem, hladnem grobu naj te greje moja ljubezen. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
Žalujoči: tvoji najdražji
4492
Z A H V A LA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
SILVE PIRNAT
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Hvala tudi osebju Doma sv. Jožefa za vse, kar ste storili zanjo.
Hvaležni vsi njeni
Celje, 28. oktobra 2010
4689
EKOLOŠKO pridelana jabolka, stara sorta bobovec, prodam po 0,60 EUR/kg. Telefon 051 202-893.
4687
vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
KRMNO peso prodam ali zamenjam za žito. Telefon 031 831-764. 4677
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC
je od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima prel(0 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (i,99EUR/niin)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Mateja Jazbec, Brane Jeran-ko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si


Gobarska sreča malega Aljaža
V Hramšah pri Dobrni je 4-Ietni Aljaž Podpečan s pomočjo dedija Alojza nedaleč od domačije našel gobo velikanko. Povsem zdrava in čvrsta ajdovka je tehtala kar 1,80 kg. Kakšne gobe bo šeIe našeI, ko bo zraseI!
PP
Zlatoporočenca s svati
Zlatoporočenca Ramšak iz Zabukovice
V Gostišču Zibika je bila zlata poroka Marije in Ludvika Ramšaka iz Zabukovice. Obred sta opravila pooblaščenec Republike Slovenije Henrik Krajnc in matičarka Marija Korošec, polepšali pa so ga tudi domači s številnimi domislicami.
Ludvik se je rodil v Zabukovici leta 1935 v rudarski družini kot prvi od štirih bratov. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v tamkajšnjem rudniku. Leta 1959 je spoznal Marijo Germ, rojeno leta 1940, in po letu poznanstva sta se poročiIa. Ob Ietu se jima je rodiIa hči Lučka, štiri leta kasneje pa še sin Sergej. Leta 1964 se je mlada družina preselila v Velenje, Ludvik se je zaposlil v Rudniku Velenje in tam delal vse do upokojitve leta 1985, žena Marija pa kot kuharica v hotelu Kajuh v Šoštanju. Med tem časom sta si v Zabukovici na domači zemIji zgradiIa skromno hišo, v katero so se vseIiIi, ko se je Ludvik upokojiI, Marija pa je do upokojitve leta 1992 delala v Minervi Zabukovica. Zdaj, na jesen življenja, sta še dobrega zdravja. V posebno veselje pa sta jima vnukinja in dva vnuka.
TT
FOTO TEDNA Foto: GrupA
Vsak ima svoj križ
13. oktobra ob 15.02 se je v celjski porodnišnici mamici Anji in očku Marku Bevcu rodila mala princeska Sanja, težka 3.630 g in velika 52 cm. Hčerkica je najlepše darilo za njuno prvo obletnico poroke, ki je bila 24. oktobra.
Hčerkico Dejo Vidmajer je 10. septembra ob 18.40 v ljub-Ijanski porodnišnici poviIa mamica Tina PIeško ob prisotnosti očija Dejana Vidmajerja. VeIiko Iepih trenutkov dru-žinici.
V ponedeljek, 25. oktobra, se je ob 9.20 rodila Lana Arti-ček, težka 3.870 g in velika 53 cm. S svojim rojstvom je razveselila mamico Anito, atija Klemna ter sestrico Klaro.
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.