POUK IN ZABAVA Novoletna zastavica. Priobčila Br. in Fr. Rojec. ?%0}'L;i}$Š;!*!x.. '¦'¦¦-.:;;''-;'-:-:¦-:.. .. ¦¦¦.'¦'•-;:. ¦¦•-. . ¦¦'!'¦:.¦..•¦::¦"" ,...yi Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki. 26 i XXV—1____________________________________________________ZVONČEK Petar Mrkonjič. rila pa jih je vrla narodna mladenka Tilka Na prvi strani današnje številke priob- Lekerjeva na Grobelnem. Kaj nas uče te čujemo pesem, ki opisuje junaške čine besede. ... Petra Mrkonjiča - našega pokojnega kr* Simona Jenka izbrani isi za miadLno. lja Petra 1. Osvoboditelja. Ercegovskobo« v sanska krščanska raja je trpela ob nasilju Simona Jenka izbrane spise za mladino in krvoločnosti Turkov ter je 1. 1875. vstala sta priredila Fran E r j a v e c in Pavel v skrajnem obupu in z vso upornostjo F1 e r e kot sedmi zvezek znane zbirke proti svojim sovražnikom. Takrat je po« »Slovenski pesniki in pisatelji«. V te spise zval tedanjega princa Petra, ki je živel na uvaJa čitatelja obširni in doslej najpopol* Francoskem, glas njegovega domoljubja nejši Jenkov življenjepis, ki prinaša mno- na pomoč tlačenira in trpinčenim bratom. g° doslej še neznanega gradiva, spisi so Pojavil se je na čelu vstašev pod imenom pa potem razdeljeni v »Pesmi«, »Pripo* »Petar Mrkonjič« — enak med enakimi, vedne pesnitve« in »Povesti«, zaključuje brat med brati, borec med borci »za krst knjigo zanimiv »Tolmač«. Prireditelja sta častni i slobodu zlatnu!« — Petar Mrkonjič zbrala vse najbaljše Jenkove stvari, ki so je tedaj začel borbo za osvobojenje svo» primerne za mladino, tako da je pesnikova jega bednega naroda. In od te borbe, tra« slika popolna. Nedvomno bo po knjigi jajoče skoro pol stoletja, ni odnehal prej, mladina segla z največjim veseljem, zlasti dokler ni združil ob svojem prestolu vseh, ker jo je okrasil mladi akademični slikar ki so z njim enega duha in ene krvi: vseh. Fr. Stiplovšek tudi z lepimi ilustracijami. Srbov, Hrvatov in Slovencev! — Pomem< Iz te knjige smo priobčili na 264. strani bno je, da sta se 1. 1875. borila s Petrom lanskega letnika podobo Simona Jenka, Mrkonjidem tudi Slovenca Merlak in To* tega znamenitega pevca Sorškega polja. man. — Kralj Peter je umrl v Beogradu — Naj vsakdo uvrsti Jenkove pesmi v dne 16. avgusta 1921, rojen pa je bil dne svojo knjižnico! 29. junija 1844. tudi v Beogradu kot tretji M , .. otrok tedanjega srbskega kneza Aleksan* ™oye *n}iSe- dra Karadžordževiča in kneginje Perside, Andersenove pripovedke, ki jih je ne» rojene Nenadovičeve. — Naša pesem je koliko izšlo tudi v našem listu, je sedaj pripravna kot deklamovanka za razne šol* zbrala in izdala v lični knjižici naša so* ske patriotične slavnosti. trudnica Utva. — »Pratika za deco« se zove lepo opremljena knjiga, ki sta jo iz* Domovina Slovenov. dala brata Maksim in Tone Gaspari. Oba Naši pradedje so imeli mnogo večjo do* tudi »Zvončkovi« čitatelji že dobro po movino, nego jo imamo mi. Kakor nam znajo, saj sta naša marljiva sotrudnika. — kažejo še dandanes *imena krajev, gora in Andersenove pripovedke in »Pratiko za rek, so bivali Sloveni na Bolgarskem, Sr= deco« je založila Zvezna tiskarna v Ljub« bohrvatskem, Kranjskem, Koroškem, Sta- ljani. — V založbi Učiteljske tiskame v jerskem, zapadnem Ogrskem, Primorskem, Ljubljani so izšle knjige: Mejaši, povest iz Solnograškem, Gorenjem in Dolenjem Av» davnih dni, odrasli mladini napisala Ilka strijskem. O naših izgubah je tožil Anton NVaštetova; sedmi zvezek Ganglovih ilu« Aškerc- striranih zbranih spisov za mladino (ba» ' KjerkoK solnce sije tod, sn\' Jegende. drobne povesti); Sadjarstvo, naš nekdaj je prebival rod. fP.ls.al Jv,an B-fei »vnatdj drzavne kme- Sedaj tod tujec širi se, *Lke soie,Y 5t Jurju ob j. z. (v knjigi je ošabno tod šopiri se. 165 podob); Vzgojeslovje s temdjnimi Premehki pač mi bili smo, na"kl °, duseslovju za uciteljisca in so. da zemljo mu pustili smo. rodne sole spisala dr. Janko Bezjak m _ ... ,f,.. „... . prof. Dragohn Pfibil. Da, premehki smo bih! Bili smo miro- ljubni, pohlevni in potrpežljivi. S temi Rdeč sneg našimi dobrimi lastnostmi so se okoristili naši močnejši, brezobzirni sosedje. Trgali Kadar hočemo označiti čisto belino, so nam kos za kosom naše domovine, da pravimo: Belo kakor sneg. — Ali pa ta se je naposled skrčila v meje, kakršne ima primera vedno velja? Ne vselej, ker ima< dandanes. Hujši kakor Turki so bili naši mo tudi rdeč sneg. V visokih Alpah in sosedje na severu Nemci, najugu Italijani, na planinah severnih mrzlih krajev časih na vzhodu Madžari. Turki so nenadoma opažajo rdeč ali celo krvav sneg. Cele prihrumeli, oplenili naše pradede, požgali plasti snega dobivajo bledordečo ali tem* mesta in vasi, pa zopet odšli. A oni trije nordečo barvo. To je le tanka plast na so prišli, zarobili naše ljudstvo in ostali. površini, spodaj pa je sneg seveda bel. Zasužnili so naše pr«dnike narodno, go= Ako položimo košček takega snega pod spodarsko in kulturno... drobnogled, opazimo, da v njem mrgole Te besede čitamo v Koledarju Družbe izredno majhna telesca, ki jih znanst\'ea sv. Cirila in Metoda za leto 1924. Govos niki imenujejo »chlamvdomonas nivalis«. 27 ZVONČEK XXV—1 V njih se nahaja rdeča tvarina, ki pro> Fotografija. vsrkava solncne zarke, se zacne sneg tajatj J »«>-«s j in v vodi se pojavi množica onih telesc, ki njih barva preide na vso plast. Taki Šivalni stroi pojavi so bolj redki in poznajo jih večis '" noma le planinci. Velika dobrota za gospodinje, ki imajo dosti dece in mnogo šivanja, je šivalni Knjiga i igra. stroj. Šele kakih 40 let je splošno v rabi. t» . , v . r -j Za kar. so prej rabili dva dni časa, to stroj Hajde, brate, hajde amo. se§ije v dv^h urah hvataj knjigu, da čitamo, a kad nama rekne mama, Meter. da sve dobro znamo, onda čemo malo, Naši pradedje so imeli različne mere. Še da se poigramo! zdaj govore ljudje o oralih, laktih, koras /sa Velikanovid kihl sežnJih, pednjih, palcih. Vse te mere isa Velikanovič. &q netočne Oral je tol^o z?mlje_ koUk?r Živali v pregovorih. Je j™et. v ?nem ^vu l^Pe- A kd,or, je pnden in lma dobro zivino ter dobro Mnogo psov — zajčja smrt. orodje, izorje veliko več nego zanikarnež. Bojazljiv pes huje laja nego grize. Da palci. stopinje, sežnji, lakti 'niso pri Brzemu konju ni treba ostroge. vseh ljudeh enako dolgi, to vemo tudi vsi. Kdor konja lovi, mu ovsa moli. Potrebno je torej bilo, da so uvedli enotno "Vol je vol, četudi mu odbiješ roge. mero za vse. To imenujemo meter, ki jc Laže je varovati ovce nego novce. 10 milijonski del četrtine zemeljskega ob- •Osel je vodo nosil, pa je poginil za žejo. sega.