v'“ /= aniduisce
Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje
I Studu:"* I
L
Vsebina :
1.	5 let vajenske šole - Božo Lukman
2.	Organizacija dela v poljskih keramičnih tovarnah - Brano
Oblak
3.	Proizvodnja v grafikonih - Milan Kralj
4.	Ljudje - peči - življenje - Opazovalec
5.	Odločite se za gore - Rozalija Oblak
6.	Zgradil si bom svoj lastni dom - Milivoj Tiki
7.	Tudi tov. Recek se je poboljšal - Franc Oblak
8.	Nekaj o udarniškem delu - Komisija za udarniško delo
9.	Kaj smo ros gospodje - Aleksander Tiki 1 o. Ali že veste - Lukman Božo
11.	Humor v delovni obleki - Ernest Polanc
12,	Dvojnik - Aleksander Tiki
oo O oo
5 LET VAJENSKE ŠOLE.
Lotos smo petič sklonili učne pogodbe z vajenci. Začetek jo bil težak. Nismo imeli še izkušenj o načinu izu-čevanja. Tudi učnih programov ni bilo, na katere bi so oslo-nili, ko smo sestavljali učni načrt za posamezne poklice. Predvsem je bilo treba rešiti vprašanje profila kvalificiranega delavca * to je: kaj mora znati v poklicu glede na njegovo ožjo Specializacijo in koliko mu je potrebno znanja in stroko (panoge kot celote). Prepričani smo, da smo to vprašanje rosili zadovoljivo j vendar čas zahteva revizijo teh programov, ker glede na uvajanje novih postopkov in na moderno vodenje le-ti več ne ustrezajo. Lansko leto smo revidirali programe z - praktično isučitov v poklicu predvsem zato, kor smo iz dvoletnega učenja pristopili k triletnemu, To smo storili zato, ker smo opazili, da njihovo praktično znanje ni ravno znanju tistih delavcev, ki so se priučili z večletno prakso. Izučeni v vajenski šoli so prednjačili le po splošni izobrazbi in boljšem poznavanju stroko kot celoto,
V začetku jo bila bojazen in določen odpor mojstrov do vajencev (takrat so bili vajenci še po obratih). Mislili so namreč, da jih bo preveč in da bodo tisti, ki nimajo izpitov, premeščeni na nekvalificirana delovna mosta. Kmalu so so take napovedi pokazale za neutemeljene. 5 let uključevanja vajencev kaže, da celo ne zmoremo nadomestiti tistih, ki odhajajo v pokoj ali iz kakih drugih razlogov zapustc podjetje. Glede na povečano proizvodnjo v prihodnjih lotih pa bo nastal problem kvalificirane delovno sile v nekaterih poklicih še večji, To bo čutiti predvsem v poklicu strugarjev, modolarjev, nadzornikov žganja itd.
Da bi imeli pregled o tem, koliko vajencev smo imeli v posameznem šolskem letu, koliko jih jo opravilo izpit in koliko prekinilo uk. navajamo tele podatke:
Leto	Prišli	Odšli	Opravilo izpit	Letno stanje
1954	11	—	—	11
1955	17	1	—	27
1956	2o	1	8	38
1957	15	4	lo	39
1958	18	3	15	39
1959	17	8	2	46
Opomba: V lotu 1959 bosta 2 tovarišici šolo opravljali izpit.
Iz podatkov za preteklih 5 lot vidimo, da ano dobili iz šolo vsega le 55 kvalificiranih delavcev. Več kot polovica od tistihc ki so se izučili, pa so prekinili učenje,
Da jih tolikšno število šole ni dokončalo, je predvsem krivda slab učni uspeh iz splošnih predmetov na šoli. Večina vajencev, ki vstopa Dri nas v uk, ima slaba spričevala in nedokončano osnovno solo, To jo osnovni vzrok, da ne obvladajo predpisane snovi«, Poseben problem jo tudi v tem, leor jo večina vajencev ženskega spola. Nekateri poklici namreč zahtevajo samo moške. Tako jo n, pr, s kurjači in nadzorniki žganja $ kjer se tretjino delovnega časa opravi v nočni izmeni, ko je za žensko delo prepovedano. Marsikateri mladenič se pri nas z-posli, namesto da 'bi stopil v uk za ta poklic in si z rodnim šolanjem pridobil kvalifikacijo. Večini jo pozneje žal, da tega niso storili, vendar dostikrat ni to njih krivda, temveč njihovih staršev, ki jiu^tega niso omogočili.
Imamo pa še drugo probleme, Zo vse od začetka od ustanovitve vajenskega oddelka kov ekonomsko zaključene in samostojne enote, ne uspemo najti vodje tega oddelka. Delo z vajenci zahteva primerno strokovno izobrazbo in določen delež pedagoških sposobnosti--tnkcga človeka pa nismo mogli najti.
Drugi zelo važen faktor za uspešno praktično delo vajencev jo delovni prostor. Sedanji oddelek ge postal pretesen, razen toga pa kompresorji, ki so nameščeni v slikami pod njin, tresejo delovni prostor, To najbolg ovira delo slikarjev. Na onem od pregledov nas jo republiški inšpektor za strokovno šolstvo opozoril in zahteval premostitev slikarjev v drug mirnejši prostor. Mi sani so zavedamo, da moramo tej pripombi oinprej ustreči, toda pri najboljši volji do sedaj nismo utegnila najti ustreznega prostora. Glede na preselitev livarne v nove prostore je upanje, da bo tehnično vodstvo to našo zahtevo uspelo rešiti«, Najugodneje bi bilo, da so ves oddelek preseli v večji prostor in morda bi bilo to ustvarijivo po preselitvi livarne v rekonstruirano dvorano o
Božo Lukman
ORGANIZACIJA BELA V POLJSKIH KERAMIČNIH TOVARNAH.
Organizacijo dola v poljskih kopaničnih tovarnah imajo nekoliko drugače vpeljano kot pri nas,.kar.velja tudi za evidenco proizvodnje, Te stvari so pri njih cisto enostavne, pr a let ič ne in točne.	.	. x .	.
Evidenca v proizvodnji gmote ni mnogo drugačna kot
pri nas, razlikuje pa se v strugami in livarni, kjer nimajo nr deskah (plankah) nobenih listkov ampak prevzemajo robo vodje oddelkov, ki vso artikle zaznamujejo z barvo. Za pregled robo nimajo brigadirjev, temveč dva kontrolorja. Ta dva kontrolorja imata svojo ustaljeno metodo dola, tako d so so na kontrolo popolnoma navadili tudi delavci..Kontrolor ne more nekomu bolj strogo ali bolj milo oceniti izdelkov. Komu bo danes pregledana roba, ni odvisno od kontrolorja, ampak to pokaže žreb. Le izjemoma lahko tudi vodja oddelim alo obra-tovodja določi, komu naj so izdelki preglodajo, vendar morajo biti taki primeri s pravilniki številčno omejeni. Ko določi žreb, komu naj so roba pregloda, mora kontrolor toga delavca vpisati v knjigo in šolo nato preglodati loo kosov^njegovih izdelkov, no pa izdelke od enodnevne proizvodnje. Ce.najde kontrolor pri teh loo kosih štiri slabo izdelano artikle, delavec tisti dan no dobi plačo za delo. Mogočo boste dejali, da jo to grobost, vendar pravijo tovariši v Poljski, da jo teh primerov zelo malo. Če pa še to stvar osvetlimo z druge strani, namreč s finančne, potom bomo videli, da tak postopek
sploh ni preoster,	.	_J	„
Tudi v mnogih naših tovarnah morajo ljudje plačevati okvaro, ki jo napravijo hote ali nehote, lcor jo to pač škoda, ki jo napravljena v tovarni.
Zato pomeni tudi nekaj naših slabo izdelanih artiklov finančno škodo za tovarno in s tem tudi za. vso člane kolektiva. Višino tako škodo jo lahko ugotoviti, če vemo, koliko stane ponovna predelava gmoto in obraba stružnic, električni tok itd. Tu je še treba prišteti I, žganje, saj sc naša proizvodnja prvič sortira Šole po prvem žganju, kjer se do kraja pregleda tudi slabo iz dele, na roba.
Kot rečeno so so na tako kontrolo poljski delavci navadili, tovarno pa so. si zagotovilo zelo kvali-
totne izdelke, ki se z našimi ne morejo primerjati. Kakšen finančni uspeh ima s tem tovarna, vam lahko pove tale enostavna primerjava.
V naših južnih tovarnah porcelana imaao vsi delavci za lo do 2o% večje normo kot v poljskih tovarnah, pa vendar pride v poljskih tovarnah mnogo več kg porcelana m onega zaposlenega, kot pri nas (številke som pozabil). Iz toga so vidi, da ni vse visoka, proizvodnja, ampak da jo prav tako
važne - in celo mnogo bolj - kvaliteta izdelkov, S takim načinom dela so si tudi ustvarili pogoje za delovno disciplino. Vsi del vci so vseh osem ur na svojih delovnih mestih ker, če hočejo izdelati vso izdelke kvalitetno, nimajo časa hoditi po tovarni. Polog tako močne kontrole pa poedini delavci dosegajo norme do 2oo%.
Vodje oddelkov imajo mnogo manj dela kot pri nas, predvsem "budi zato, ker imajo tak način dola, ki jim odgovarja in jim ni treba pri tem upoštevati vseh pevskih, nogometnih, odbojkarskih in morje drugih sestankov. Taka društva in organizacije lahko vseeno dobro delajo, svoje delo pa morajo prilagoditi tovarnam, no pa narobe, so nam razlagali.
Po vseh tovarnah smo videli samo traktorje in niti enega avtomobila.
Ko smo jim na njihovo vpr sanjo, kakšno prevozna sredstva pa mi uporabljamo, odgovorili, da avtomobile, so nas resno pogledali in dejali, da je ta stvar precej draga. Precejšnje število transportnih delavcev jim je odpadlo, ko so montirali verižni'transportni trak. ki gre po vseh oddelkih - tudi v nadstropne T-dt transportni trak majo tudi v naših opekoronah, katerih predstavniki trde, da sc jim dobro obnese.
Tudi kvaliteto mnvčovili modelov no moremo primerjati z našimi. Res je, da imajo za izdelavo modelov poseben mavec zn modeliranje, no pa zidarskega, vendar so človek no moro načuditi njihovi precizni izdelavi, posebno še zato, kor tudi tam no dobijo vedno mavec, ki bi vseboval točno enako količino vlago,
V slikami smo so začudili ogromnim prostorom, ki so celo večji od strugamo. Vodič pa nam jo kmalu obrazložil prednosti takih prostorov, namreč teh, da so v majhnih prostorih mnogo poslikano robo zamaže. Polog tega imajo še Čisto posebne prostore za slikarje - umetnike. Ti ljudje delajo samo na poizkusih novih dekorjev in barv in niso vključeni v proizvodnjo. Da bi bilo njihovo delo bolj popolno, dobivajo tudi rodno različna predlogo iz keramičnega inštituta.
Franc Oblak,
131«» t

1317*
tM7
PROIZVODNJA V GRAFIKONIH,
38<» !<•«*#♦<)
V
1S8S* *****
1958	*»S9
tkuolioco
vn 66 2t o e
ah« iiioee
1«5«	.1 »Sl 1958
19S9
PO KOVICI M»
PO VREbNOStt
Kakor j c iz grr.fi ko nov razvidno, ca predvideva. da bomo v letošnje n letvi dosegli proizvodni plan po količini 1.635 ton in po vrednosti 384,244»oco,- din. Proizvodnja bo porasla od lota 1956 pa do konca letošnjega lota po količini za 25% in po vrednosti za 38%, Vzroki, ki so najbolj vplivali na porast proizvodnje, so predvsem zmanjšanje škarta, boljša kvaliteta izdelkov, zboljšanje delovnega procosa in zalaganja delavcev na njihovih delovnih mestih,
V naslednjem letu sicer no predvidevano večji porast proizvodnjo, to pa predvsem zaradi gradnjo novo poči. Upamo sicer, da si bomo lahko zagotovili devizna sredstva za nabavo grafitu in s tem tudi zagotovili proizvodnjo grafitnih loncev, ki bi nam dali višjo proizvodnjo, oziroma višjo vrednostno realizacijo.
Kljub vson težkočam v proizvodnji, katere nastajajo predvsem zaradi izrabljenosti strojnega parka upamo, da se bo proizvodnja v naslednjih lotih še zvišala,
Milan Kralj.
ODLOČITE SE ZA GORE.
Na goro, to jo naj lepša oblika turizma. Mnogim jo še preveč tuja, ker jih strašijo visoko skalo in težko poti. Kdor pa jo že prehodil kakšno turo, pa jo lahko opazil, da biva v gorah najlepši mir, obdan s svežim čistin zrakom in človek kar občuti, oko ga vleče vedno višje.
Zato želim in predlagan, če bo anketa pokazala dovolj interesentov zn gore, da naša sindikalna podružnica najame sobo v kakšnem planinskem domu.
REŠITEV IŠČIMO V DOBRI ORGANIZACIJI DELA IN VARNOSTI.
T
14o
Navojan nekaj predlogov: Robanov kot, kjer ja lopa
nima dolina, obdana s sure kovini gozdovi tor pašniki,kjer sc poloti pašo nebroj krav in ovac 9 katerih zvončki zvonijo —to tiho dolino, lu je -trudi
------ prostran travnik,prinoren za
nogonot, odbojko in podobno,
Najlepšo knr nan nudi, so lopo ture na: Korošico, Kanni-ško sedlo, Strelovec, čez Planjavo v Logarsko dolino in še nnogo nikavnih lepih izletov, Tu sc človek ros odpočije, razvedri in si nabere novih noči.
Zelo lopa je tudi dolina Trento , kjer so ture k izviru Soče, na Vršič0 Jalovec, Ker jo to precej daleč, bi tudi precej stalo.
Mogoče bi se odločili za Triglavska jezera? Od tu je lopa tura na Triglav, pri donu pa lopa vožnja s čolnon po jezeru.
Lopo jo na Pohorju, Še nnogo takih lepot bi lahko opisala, saj sen jih precej prehodila in no še vedno nikajo in vlečejo, pa naj bo v zinsko n ali poletnon času.
V gorah je vedno lepo.
Rozalija Oblak,
TUDI TOV. RECEK SE JFL.POBOLJŠAL.
Minilo je soden let, ko je prišel v tovarno naj-hen, hebogljen 18-letni tov, Drago Recek, Bil ja skoraj preveč žive naravo, saj so ga vodjo oddelkov pošiljali iz enega oddelka v drugega, kor jo povsod napravil kakšno neunestnost-prodvsen je inel veselje ponagajati žonskan, Pozneje je vodno krivdo priznal, se skesal in obljubil, da kaj takega ne bo nikdar več napravil. Res je, kaj takega ni napravil več, pač pa si jo iznislil kaj drugega in spet jo prod vodjen oddelka, obratovodjen ali direktorjen priznal krivdo in obljubljal,da kaj takega no bo napravil nikdar več.
Toda vstra.jno vplivanje njegovih nadrejenih, ki so uu trobili na ušesa, kako nora delati, kaj jo dobro in kaj slabo, nanj še denarne kazni in dvoletna, vojaška obleka ga je sprcuonilo v dobrega in ranljivega delavca.
Dno 3.1o,1959 jo tov, Recek Drago na vaccun rezi lniku, pri katoren stalno dela 9 opazil najhno okvaro in o ten takoj opozoril vodjo oddelka«, J£o so ključavničarji pregledali stroj, so ugotovili9 da je zaenkrat ros še okvara najhna - toda če toga tov. Drago Recek no bi takoj sporočil, bi lahko vsak trenutek nastala velika škoda. Škoda, ki bi nastala, no bi bila sano v ton, da stane popravilo tega stroja nnogo denarja, anpak poneni zastoj stroja tudi zastoj strugarne, kjer je zaposlenih. 9o ljudi.
S ten svojin dejanjon si jo tov, Drago Recek zaslužil pohvalo in že lino, da bi ostal še nadalje tako vesten.
Franc Oblak,
LJUDJE - JEČI - ŽIVLJENJE.
Pri peči prodorni res velik jo križ.
Zna kregat so, zmerjat že vsak vam drobiž Som pridna, sem mirna in vse naredim, nazadnje pa delo najslabše dobim.
Pa mi jih poznamo vse takšne ptičko, prehitro, prcurno vrtijo jezičke.
Po križu jih ščiplje, v trebuhu zavija; v tem kaže so njih energija.
So joka in cmiri pa solze si^brišo, zraven pa novo si priliko išče, kako najti izgovor, " - dobit ” potrdilo,
da delo bo lažje in milo.
Druge so hvalijo: “Mi več naredimo. V nedeljo popoldne doma me sedimo”, Le dvajset jih jo -po sredi pa teče reka “GORJE”.
Zakaj no razumete punčke so naše? So več naredile roko bi vašo. Sloga, ljubezen in mir naj vas druži!
Vsak sebi pošteno naj kruhek prisluži.
jO
<21
Kako bi bilo nam lahko lepo če vsi_bi kot eno bili. Ros jo tako! Saj vsi smo delavci, graditelji vsi, vsak je rad srečen, vsak rad živi.
Vso: "glazirarco, štaubarce filarco” \cyj	$
i
saj imate ros pridno roko, -Bosodo žaljive pa dajte na stran pa boste “udarni štab” imenovan.
1
Opazovalec,
ZGRADIL SI BOM SVOJ LASANI DOM.
Odločitev, do si bo postov:! svojo lastno hišico, ja Jožetu pregnalo zaspanec in mu pognala močan val5 krvi po vsem telesu. Občutil je nekaj sličnega'kot takrat, ko se mu jo rodil prvi sin. Takrat sta mu že pri telefonskem sporočilcu iz bolnice, da jo postal oče sinu, “odletela” dva gumba s suknjiča. To jo bil očetovski ponos. Drugo prijetno razburjenje jo občutil še kot fant, ko je prvikrat v jutranjih urah odhajal od Štefke. s katero jo sedaj poročen. Toda slednjega Joža ni mogel primerjati s ten, kar je sedaj občutil. Sicer sta tudi takrat večino noči porabila za načrte o njunem domu, toda to so bile željo 9 odvisne od možnosti stanovanjske upravo in razpoloženja drugih.
Danes ga ni motilo to, da je z levo noge, na kateri je imel razen vseh pet prstov še ne pozdravljeno kurje oko, zadel v zaboj za premog. Tudi m deževno vreme sc ni več hudoval “mala rosica", jo kar zadovoljno zabrundal. Kljub slabemu posluhu jo po nekaj lotih zopet zapel tisto, še pro-voč na.rodno "Kučiča u cvecu”, ki jo trenutno zaustavila hrup starejših dveh., Nato jo nasul vlpšehični'zdrob
otrokom dvojno mero slad- Vv kor ja, kar je vzbudilo pri v. njih ponovno začudenje in vlL g la s no odob ravan j e, Spe av il \\L je otroke v posteljo, nad jf ' najmlajšim razprostrl star Ig dežni plašč (zaščitno sred- H stvo. ki ga jo rešilo nadzorstva) in predčasno odšel
proti tovarni. Hotel je biti sam. "Ne, ženi tega nocoj šo no bom povedal!” Obžaloval jo, da nima v * tom času žena rojstni dan, saj bi ji to sporočrl/ lahko poklonil kot darilo.
To noč ga sicer težko delo ni utrudilo, šo bolj se je zagrizel vanj". Utrditi se moram, kar čedno delo bom moral opraviti", si je dejal in zopet pljunil v dlan.
Drugi dan ni po zajtrku legel kot sicer. Oblekel si jo pol prazno obleko in na ženino začudeno vprašanje, kaj da je z njim narobe, dal sklicati vse člane družino in slovesno povedal svoj sklep, malemu pa še posebej zagotovil:
"Ne bo ti več voda kapljala :ia nosek”, ter mu še s prstom pokazal tisto mesto, ki je bilo deževju najbolj izpostavljeno.
Zona sc je sicer razveselila novice, vendar no toliko kot Jože, kajti ženske so bolj premišljeno. "Jožo, uganil si mojo skrito željo, tudi jaz som žo dosti razmišljala, kako naj sc rešim iz te stiske”. Sicer no vem dosti o gradnji, ampak dala ti bom pameten nasvet, Čimproj se zbližaj z vsemi šoferji v pod job ju, kajti le - ti so odločilni o napredovanju ali nehanju itd. Direktor, kolikor vem, rad pomaga vsakemu, ki potrebuje prevoz. Tudi registrirano vožnjo niso toliko drage, da no bi zpngJn plačila« Slišala pa sen od
tistih, ki so že gradili, da j o skoraj vse odvisno od šoferja".
"Zenske", je zagodrnjal Jože pa kljub tonu vtaknil v denarnico g ur ja za primer, če naleti na šoferja v času, ko bo ne sol prošnjo za dodelitev zenijiške parcelo,
V trgu si je kupil zvezek za 4o„- din. Pri "Grozdu'' je sedel zn nizo, plačal prve-nu šoferju dv- nusolinija in sobi šunlcarico, ki bi norala nositi letnico 1958, čeprav jo je Jožo kupil v drugi polovici 1959, leta,, V zvezek je za začetek vpisal naslednje rubrike s" za črne vožnjo ona rubrika, za registrirane vožnje in za pitje šoferj on".
"Ha je dejal1/
dinar bon ovekovečil",. Stopal je po hodnikih, gledal napise na vratih, jih odpiral in zopet zapiral. Dosti vrat jo že videl Jože v življenju, tod a do danes j in ni posvečal posebne pozornosti.
"Takšna vrata bon dal izdelati tudi jaz. Zelo lahko so odpirajo in zapirajo. Eci vra- / tih ne ne bodo okrog prina- ^ šali. "
"Dobro", jo rekel Jožo referentu, ki sc je končno le zavzel za njegovo prošnjo in nu povedal, kdo bo odslej razpravljal o njegovon douu, koliko odbornikov bo zaposlenih s ten njegov in problemom. vključen bo v urbanističen načrt in pozneje Maj še nog oče v olepševalno društvo.
"Zelo dobro", je ponovno zagotovil Jožo". Veste, do sedaj sc jo za noje stanovanjsko vprašanje zanimal sano predsednik stanovanjske skupnosti in še ta je incl zano zelo nolo časa. Drži, več ljudi, več vue Hvala za vse pa pozdravljeni".
DALJE PRIHODNJIČ,
Milivoj Tiki.
NEKAJ 0 UDARNIŠKEM DELU!
No bi ponavljali nujnosti postavitve ljudske restavracijo, ki bo" služila za izboljšanje prohrano naših delovnih ljudi, Istotako je zelo važna postavitev novo prodorno poči, saj si bone z njo zagara.utirali v prvi vrsti večjo produktivnost, z druge strani pa jo nova peč garancija za nadal-nji razvoj naše tovarne,
0 teh stvareh sno večkrat razpravljali na raznih sestankih in si jo kolektiv dal obvezo, da bouo s prostovoljnim delom pomagali znižati stroške pri gradnji teh nujno potrebnih objektov«
Naša skupna obvoza prostovoljnih ur znaša I0.600 ur. Pridno sc prijavlja.no k prostovoljnem! dolu, vendar pa inono tudi tako tovariše, ki godrnjajo, češ udarniško delo je preživela stvar. Teu noraao reči saao ono, da niso razgledani in nočejo razmeti naše s kupne akcije, saj s ten do Ion koristino sano sebi. Upano pa, da bodo tudi ti tovariši ponagali pri dolu, da doseženo naš začrtani cilj.
A ko napravico delni pregled že izvršenih prostovoljnih ur, dobino zadovoljivo rezultate.
Do sedaj jo izvršenih od skupnega števila ur, ki sno sc jih obvezali, že 1612, kar znaša 15*9%* Od skupno zaposlenih se jo k prestovoljnenu dolu odzvalo že 5o%, t,j,
255 članov kolektiva.
Eri prizadevanju za izvršitev naših obvez zelo aktivno ponagaja vodjo oddelkov, kar nan nazorno kaže navedena r zde lit o v po oddelkih, ozirour. odziv članov kolektiva po oddelkih, izraženo tudi v procentih.
Procent izvršenih udarniških ur po oddelkih do lo.lo.1959:
Tek,	št.	Oddelek	3	3 udarniških
1.	Strugama	16. 7%
2.	Modolaran	48.1%
3.	Liv' rm	15.4%
4.	Nova prodorna peč	8.5%
5.	Staro prodorna peč	4.8%
6.	Generator, kotlarna	1. 8%
7.	Okrogla in nadgl :zumn	peč16,3%
8.	Š"notni oddelek	2o. 8%
9.	Zunanja skupina	8 %
lo.	Delavnice	5. 2%
11,	Pakirnico in razvrščava	1. .8.7%
12.	Proizvodnja gnoto	lo. 8%
13.	Sklad.got.izdelkov	15.7%
14.	Slikama	15. 5%
13,	Uslužbenci	19.8%
16.	Vajenski oddelek	41.3%
17*	Avtopark	65 %
Zelo pohvalno se norano izraziti odzivu članov ZK, saj so sklonili, da bo vsak izvršil 30 prostovoljnih ur in jih jo do sedaj saao še 18, ki so še niso prijavili, vendar lahko rečeno, da ja odziv 80%.
Prepričani sno, da bono še z več j in poguaon prijeli za delo in tako činproj izpolnili našo dano obvozot
Konislja za udarniško delo.
NAJPREJ IN POVSOD - VARNOSTNA VZGOJA, POTEM PREPRIČEVANJE, OPOMIN, PREMESTITEV, DISCIPLINSKI UKREP.
Lop najskl dan 30 spremljal Rotorkosa, ko 30 stopal proti Keramični tovarni - ta dan 30 nanroč nastopil novo službo* Njegovega položaja no izdan, pa naj skriva njagevo latinsko zvonečo ino karkoli. Dako son obljubil žo prod leti in danes po tolikon času sva so zopet srečala.
No von, toda dozdevalo so ni jo, da jo nekoliko spremenjen. Da, prod loti jo bil naravno suošon v prizadevanju, da bi vsako nalogo rosil do potankosti. V ton svojo a ravnanju jo bil včasih občudovanja vreden nož in opazil son, da so ja nekaterim colo snilil« 1}0 ti revšo zaletavo1', so rakali, pa vendar so na nič ni oziral.
Delal jo vtis one jo no ga , vendar odločnega človeka 9 ki jo hotel zapisati svoja latinsko ino v zlate zgodovino jugoslovansko ustvarjalnosti in skoraj bi nu to žo uspelo, da ni polog običajne prizadevnosti ino1 šo snisol za rosno in ostro kritiko, Čo so nu jo zdolo prav, ni izpustil s seznam kriti žira 11-cov niti svojega šefa Rot-korida ali celo višjih,
Bil jo pač tak, da ni upošteval nobenih višjih
sil, ki bi lahko vplivale nanj, čo je ncnil, da iaa prav. Toda |ko ga danos gledan in z njin y razpravijan, vidin, da jo druga-čon«, Kako živahon jo bil, ko sva so zopet srečala in ni nalo kasne jo zaupal: MVcč nič več- no najdeš tovarišev, kot sno si bili včasih v bosti, še bolj pri skupno n dolu v raznih delovnih akcijah. Vso ninevn! Lopi spomini1 E, kako dobri tovariši!
Kaj če so daj doraščajoča mladina tega kolektivnega duha in tovariško ljubozni ne bo poznala? Težko je bilo in vendar ni je iskreno žal za tistimi - za tovariškimi čustvi11 „
Tako bi še naprej razprodal misli, da ni v njegovo pisarno stopila starejša tovarišica -do la vica podjetja - in pozdravila tor nagovorila: "Gospod Raterkes, prošnjo^iman za Vas11, in mu j9 je izročila. Nekoliko so jo zdrznil
/ I 7.VOU7E

kot da jo v zadrogi prod mano. Uganil soa, leaj ga je zmočilo in som dejal s "Saj to ni s ah o pri Vas* Na vsakem koralen že srečaš "gospoda". Odgovoril je : "No* ne moren verjeti, da no moreno opraviti s preteklostjo, ko vendar veno, da je "gospod" pomenil za tistega , ki ga je moral izrekati ,ponižen sen sluga”* Gospodar, ki je iz njega nastal "gospod" jo bil za vse razredne dražbe neobhodon rekvizit, ki ga je moral uporabljati razred sužnjev, tlačanov in v razpadajoči kapitalistični družbi proletariat* Toda gospodarje smo odpravili, odpravili sno nazive kot sc: ve lečasni, prcvzvišeni, njegovo veličanstvo in prav tako bi lahko pometli z gospodi* Naziv gospod se ni zdi primeren samo še za tujce $ ki nam ne morejo
v, itVOUTC
GOSPODIČNA,,
biti tovariši, za starejše može, katerih hotenja in čustev ne poznano, in kavbojsko oblečeno mladež, ki liči na pastirje v severnoameriških prerijah, ki se ločijo od naših pastirjev jdo tem, da so junaki surovosti, neverjetno spretni strelci in pretepači* Ne, noši romantični pastirji se ne morejo ponašati s ten in zato njihovo življenje ne ustreza okusu pmst o lovcev, ki krutosti vojn in nacionalnega zatiranja no srečo niso okusili. Pa vendar "Triglavska pravljica" lepšo zvoni kot ritem "kavbojskih kopit" v kavbojkah. Vidiš, tako tudi rodi beseda gospod neki odpor in nasprotno beseda tovariš tako prijetno zveni*
Na vso sreče šc "gospoda" ni preveč razpasena in upam, da je šc nekaj tovarišev, ki so se pripravljeni boriti za odnose in m z ir a n ja , ki ustrezajo našim kulturnim prilikam in naši morali v poslovnem in družabnem občevanju.
Najhuje, kar je! ? ORa^O, v ten, pr jo to, do tatovo	yt>v*mW
naziven jo zc nic ne moti -	^	■ A
(čc celo no prija) marši-katerega člana ZK, ki sedi'-^ na odgovornem stolčku in \ X so niti ne zavoda svojega \___ klavrne ga gospostva, ki ga povezuje s pripadnostjo ZK*
V takem obnašanju j c ra vi o toliko vsebine, kot v domišljiji rimskega cecorja Klavdija, ki si je predstavljal, da je največj-pesnik in zato dal zažgati Rim, da bi ob gorečen mostu njegove pesniške stvaritve imelo večji umetniški poudarek* V njegovih zadnjih trenutkih živ-
pdpriv tip
V. J //
)({%

14?
1 jen ja, ko	napravil samomor, je rekel tele bese do i "Tako
mira nnjvocji umetnik", Smešno,kaj? In vendar je obojo res. Strinjal s on se s n j in in pristavil, da bi na take stvari morala opozarjati organizacija ZK, za njo pa še mladinska organizacija, SZDL itd. Pa koncu hočem roči, da sc tovariš Raterkes ne boji toliko samega imena "gospod", temveč vsega tistega, ter pride z njim in ms-v občevanju z ljudmi spominja na razredne družbene odnose. Pravi tudi, da jo med njim in gospodom približno takšna razlika, kot mod njim in japonskim cesarjem Mite.do.
Bodi torej tovariš in ta beseda ti naj bo vir iskrenega prijoteljstva do svojega sodelavca, gosta, potnika, do j slehernega državljana r
con nekaterim izdelkom, katerih proizvodni stroški so višji od prodajne cene;
-	da bo po planu vzgoje kadrov za prihodnje loto več točajev,
med te to rimi bo tudi točaj' za kvalificirana in visoko kvalificirano delavce keramične stroke;	x\//,
(.4____a.
-	da nekateri delavci proda-	V- —	-----
-	da so dviga procent loma, čemur so deloma vzrok poči, de-loma pa premajhna pozornost delavcev, V korist vseh jo,da sc na kvaliteto bolj pazi*
-	da kvaliteta dela. ni od vseh delavcev enaka, nam dokazujejo podatki, po katerih je lom note torih za 5 o% večji od izdelanih izdelkov drugih delavcev (povprečje bi bilo ca, lo%);
Aleksander Tild.
ja j o dopust. Keka. tovarišica si ga jo kupila 5 cini od sodelavke za 2,7oo.- din. Torej trgovina je m višku in lahko sc zgodi, da bo kdo dal m prodaj ali v najem poleg dopusta še o-prnvlj-njo službe za vrednost mesečnega zaslužka*
// I/
#
da nas gradbeno podjetja "Remont” iz Prebolda "vic do ” zn nos, ker na a že več kot mesec dni obljublja začetek gradnjo Ljudske restavracije. Tako nesolidnega podjetja v naši praksi še nismo imeli priliko spoznati;
- da je projektivni atelje v Žalcu izdelal idejni načrt za Ljudsko restavracijo in da je ta načrt isto podjetje popolnoma spremenilo, čeprav je za osnutek zaračunalo ca, 15o,ooo,- din.
Tak način dela bi bil podoben dolu kakega industrijskega čevljarskega podjetja, ki bi izdelovalo leve čevlje, Kaj takega si namreč ne privoščijo niti v tistih, državah, ki imajo sredstev na pretok.
- da bomo s 1. novembrom v bideju znižali ceno vsem masnim in mlečnim izdelkom za 2o%.
-	da. ima predsednik UO tov. Rmtelič Rado največ prostovoljnih ur, t.j. 29{
-	da jo pri prostovoljnem delu sodeloval tov, Gojzdnik, ki je tik pred upokojitvijo.
HUMOR V DELOVNI OBLEKI.
ZLATA SREDINA.
JAKA :	"Si že bil na udarniškem delu"?
TONE 5 "Že nekajkrat. Veš, z delom sem še kar zadovoljen, ne pa toliko z zapisovanjem ur. Se zelo radi zmotijo!"
JAKA :	"Kako pa potem pišejo? Več ali manj"?
TONE :	"Kje neki več? Z udarniškim delom jo ravno obratno
kot z nadurnim. Do danes imam v tem mesecu 16 nadur# udarniških pa samo 12. Opravil pa som obojih točno
po 14 ur".
JAKA s "No, jo pa le vseeno lepo, da se ravnamo po staram pregovoru: "Sredina jo zlata!",
PREDVOJNA :
Še prod II. svetovno vojno je„bivšl obratovedja Hibi opazoval skoz okno pisarne delavca Špegliča, ki je v hudi zini prevažal v sanokolnici sneti preko dvorišča. Opazil je , da pri vsaki vožnji na. pol poti sode na sanokol-nico in počiva kljub ostre-nu mrazu.
Poklical jo delavskega zaupnika in delavca Špegliča ter vprašal slednjega : "Kako norete v ten ostren mrazu počivati na sanokolnici?" “No norca voziti, preveč ne zebe1’, nu je odgovoril delavec,
"Če bi hitreje vozili, bi se s ton greli", ga je prepričeval obratovodja.
"Če pa tako
nislite, gospod obratovo-dja, da so bon z deIon grel pa že rajši znrznen", nu je odvrnil Špeglič.
Ernest Polanc.
DVOJNIK.
"Kono.j što". napravim, zre citiran že "prešerno" vse no hvali,
Bil lahko enak bi tebi vdliki poet,
ki za uuetnino bil si vnet, če odklanjali bi pesen ne ne; prosin, puščic tvojih bes ne ne zadene 1
Slaven za življenja bi postal sanega Prešerna v senco dal, če bon pol jaz, znan poet, "vladika" p~č slovenski - vnet.
Aleksander Tiki.




• ■

Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman.
Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje.
Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Rokopisov ne vračamo.