v >> GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO lil. LJUBLJAFIA, MAREC 1963 JT. 3 V ' - ^ '* •" j*\ • v ;% -• - i .-v ^ 1^ -■ , J.- ** .. » V ' ^ v ■ : ^ Tokrat smo vam pripravili • Turjak in Velike Lašče skozi turistično prizmo P Po sledi pregovora: „Bolie pozno kot nikoli 1“ P V srcu Ljubljane ... • Poplave, poplave • Zanimivosti iz naših krajev 9 Vecko v Pragi, Kem v Bukarešti P Pokongresna konferenca naše mladine • Bilo je lepo... K Rakitna v novi podobi Pagled mi turjaški grad (levo), ki ga bodo do letošnjih jubilejnitli prireditev popolnoma obnovili iti na naselje pod mogočnimi u:rdbami nekdanjih tur jaških vladarjev. DOMAČA OBUT JE Tl Dl GOSPODARSKA DEJAVNOST Narodni dohodek brez r osebnih investicij En tisoč in veje /asch]ii(li proizvajalcev v okolici Velikih Lase, ki ustvarjajo letno od 300 do 400 milijonov dihi ar j rv z oblikovanjem lesne galanterije, je nedvomno malce nenavaden delovni kolektiv, milino katerega ne sme statistika pri' izračunavanju narodnega dohodka. Hkraii pa ta delovna sila, raztresena po posameznih domacifjah, s posredovanjem trgovine uveljavlja našo domačo robo na tujih tržiscili. 'Gurjaške turistične impresije Zadnjič, ko smo se od skrajne meje zahodne strani deželice Ribniškega Urbana sem, ustavili za čas na Turjaku, je sonce komajda pokukalo iz svojega nočnega skrivališča. Ob novem asfaltnem traku, ki že veže Turjak z nekaj kilometrov oddaljenimi Laščami, pa smo pri „Ahecu“ posedli ob domačih klobasah in že je beseda ob besedi nudila prijetno kramljanje o našem, novo se porajajočem tu- j rističnem središču. Za zdaj je razen že na pol obnovljenega severovzhodnega dela starega gradu, ostalo v vasi in ob cesti še vse tako kot pred leti, ko si bolj ali manj spogledoval za furmani, ki so posedali pri ,,Ahe-Cu“, kljusasta žival pa se je pri svojem gospodarju odpočila ob senu in prosu. Tako je šla zgodovina Turjaka, od tistih časov, ko so mogočni vladarji, streljaj dlje v vasi, še vedno pripenjali tlačanu spone gosposke vdanosti in poslušni isti, do danes, ko je tudi tod okrog čas obrnil ljudsko verovanje — verovanje v boljše in srečnejše jutrišnje dni. Toda ... Zares si lahko postavimo vprašanje, če morda čas ali točneje asfaltni trak, ki bo jeseni že popeljal prve goste iz naše prestolnice na jubilejne slovesnosti na Kočevsko, ne bo prehitel ljudi. V oemu naj bi bila torej ta dirka? V ničemer drugem, kot v tem, da Turjačani, ki so doslej kaj poredko segli dlje kot od besed, še do danes, pa čeprav imajo zvrhan koš načrtov in obetov, niso zaorali nove ledine v turistični popularizaciji svojega kraja kot ene "a redkih zgodovinsko-atraktivmh znamenitosti, ki jili še dandanes branimo na Slovenskem. Gre namreč v prvi vrsti predvsem zato, da bi Turjak z obnovljenim gradom in pa primerno urejenimi gostinskimi zmogljivostmi s soseibijimi Laščami, že v bližnji prmodlnosti z Retjanii, Podsmreko in Rašico kot tremi najvidnejšimi slovenskimi kulturnimi spomeniki tvoril edinstveno turistični« zaokroženo enoto. To pa še posebno, saj je razlika med temi štirimi kraji tako neznatna, tla bi turist lahko že v dopoldanskih urah obiskal poleg Turjaka še Lašče, Retje, Rašico in Podsmreko. Turjak tloživlja svojo turistič-Uo prelomnico. Ge ji bodo ljudje kos, pa bomo videli že do jeseni. Z majhnimi sredstvi in z dobro v°Ijo pa bi lahko napravili marsikaj, od ureditve primernega gostišča z domačimi sj>ecialitetami prek markacije tlo gradu (verjetno fcc posledica pretirane i>oznbljivo-8ti!), servisne mehanične delavni-oCj nedaleč proč od „Aheca“ pa do postavitve oglasnih reklamnih t®bl, ki bi opozarjale tujca, da se na sredi poti oddalme za čas tudi •ta Turjaku.- Ivan Vi mik V skladišču zadruge v Velikih Laščah leži na kopice 380 različnih izdelkov iz lesa. Skladišče ni pravzaprav nikoli prenapolnjeno, saj blago sproti odhaja in več ga je, več ga tudi gre v denar. V vsem tem blagu razlikujemo dve vrsti: galanterijsko, ki spominja na industrijsko proizvodnjo in je potlej vseeno, kako in s kakšnimi sredstvi je izdelano in suhorobarsko, ki je povsem delo spretnih domačih rok. O prvem, o oliešaliiikih in gajbicah, o mišolovkah in kuhinjskih deskah, presojamo v korist morebitnega združevanja |>osamcznih proizvajalcev v številno močnejše delovne skupine, ki hi z organizirano proizvodnjo lahko napravile še več in seveda z manjšimi stroški. Podjetje „l)aj-dam“, ki pravzaprav odpira okrepčevalnico v Velikih Laščah kot svojo poslovno enoto, za kader ni v zagati. Človeka lahko dobi, kvalificiranega in sposobnega. Toda ne v Velikih Laščah, pač nekje drugod, morda v Ljubljani . .. Droben primer |>otcmtukcm opozarja na potrebo načrtnejšega uveljavljanja kadrovske Toda izglcdov za takšno združevanje je malo. Prostori, razpoloženje, iniciativa — so problemi, ob katerih sc razbija kakršnokoli premišljevanje. Podatek govori v prid takšnemu skupinskemu delu: trgovsko podjetje „Dom“ pravi, da trenutno lahko izvozi 30.000 škafov, če bi jih le imelo. Enako zatrjuje tudi zadruga v Velikih Laščah. Razumljivo pa je, da tolikšno število lesenih škafov ne more doseči v ruzme-roma kratkem času razdrobljeno delo na domu. Obenem pa takšno naročilo zadeva ob problem primerne surovine in ob količine potrebnega lesa, da ne podčrtamo posebej sicer zelo preproste, a vendar za proizvodnjo škafov potrebne priprave. politike. O kadrih bi morali misliti p ’ led in hi danes ne imeli težav tam v > ih Laščah, hkrati pa bi z vsklajeno politi) i-drovanja in gospodarske izgradnje našli .i ustrezna delovna mesta za domačine pred domačim pragom. Zategadelj je bil toliko bolj utemeljen sestanek z gospodarstveniki iz Velikih Lašč, s predstavniki trgovine, zavoda za zaposlovanje in šole, ki ga je organiziral v minulem mesecu ObLO z razpravo o možnostih organizacije enotnejše proizvodnje nekaterih, na domačem in (ujem trgu iskanih izdelkov iz lesa. Mimogrede: nekaj možnosti je bržkone na dlani! Presodimo pač o hlevih na Turjaku, ki bi jih lahko brez kakršnekoli škode spremenili v delavnice, kot jc omembe vredno prizadev anje zadruge v Velikih Laščah, da s smotrnim gospodarjenjem v gozdovih oskrbuje proizvajalce lesenih izdelkov s potrebnimi količinami surovine. Drugo v tej dejavnosti pa po svoje pov eličuje prastaro umetnost, ki jo splošno imenujemo „ribniško“: suha roba! Značilnost te umetnosti je vsekakor v izrazito obrtniškem načinu proizvodnje, ki nosi v sebi pečat izrazite individualnosti. Nedvomno, Debeljakov oča iz Dvorske vasi oblikuje nekoliko drugačne žlice kot pa njegov neškodljiv tekmec nekje v Rašici, njegov vnuk pa bo izdeloval žlice spet po svoje. Kot gre to blago sicer zlahka v prodajo, pa mu nemara preveč vsiljujejo cenenost, ne najdemo mu tiste prave vrednosti kot jo zasluži. Gre namreč za malce večji poudarek domači obrti ter izdelkom domače obrti, ki imajo oh svojem funkcionalnem (Kimonu še nekaj.. Preprosto rečeno, z žlico lahko kuhamo, lahko pa služi takšna žlica tudi za spomin na kraje,, celo na človeka, ki jo jc izdelal. Bržkone lahko osvojc suhorobarski izdelki iz okolioc Velikih Lašč imenitno mesto v našem slovenskem seznamu raznih spominkov, saj jc poldne vcli-kolaškega turizma malone pred vrati in je trenutno le vprašanje iznajdljivosti domačinov, predvsem pa tamkajšnjega turističnega društva, kako bo znalo uveljaviti domačo oSrt svojega kraja, kako jo bo ovrednotilo. Pripovedujemo o žlici, hkrati pa ne pozabljamo še številne druge proizvode domače obrti vse tja do krožnikov z narodno ornamentiko . .. Vse to je vredno presoje. Posebnih investicij v to dejavnost ni treba. Vse naj ostane tako kot je. Potrebno je le še prizadcyncjšc zavzemanje domačinov, da prej ali slej uveljavijo domačo obrt. Uveljaviti jo mora kot gospodarsko dejavnost, ki terja enako pozornost kot kakršnakoli druga dejavnost: skrb za kadre, študij tržišča in u merjanje proizvodnje, iznajdljivost pri oblikovanju posameznih izdelkov, povezanost s posameznimi proizvajalci. To in nič drugega — jc izzvenelo na sestanku. Morda, samo nekdo bo moral zgrabiti za vajeti. PO SLEDI PREGOVORA: „BOLJE POZNO KOT NIKOLU« Pof do primernega poklica Z ureditvijo (rga v \clildh Laščah, s parkirnim prostorom 5n sploh z nekaj kvadrati asfalta, ho ta naša slikovita vasica pridobila na ugledu kot turistično zanimiv kraj. V to ureditev sodi tudi adaptacija starega lokala ob mesnici' v sodobno okrepčevalnico. Sredstva in načrti so na dlani, ni pa nikogar izmed domačinov, ki hi lahko prevzel v upravljanje skorajšnji gostinski obrat. (Nadaljevanje na 2. strani) Dušan Kralj Pot do primernega poklica (Nadaljevanje g 1. strani) Danes živi na področju Velikih Lašč 4500 prebivalcev. 500 ali kaj se jih dnevno vozi na delo tja proti Ribnici in proti Ljubljani. Vsi ti vedo o naporih, ki jih terjata jutranji in večerni prevoz, o izgubljenem času in o nadležni utrujenosti. Nihče od njih in četudi je med njimi lepo število mladih, pa ne ve nič o kakršnihkoli možnostih zaposlitve doma, v svojem rojstnem kraju. Seveda, ko so pripovedi o tem omejene le na manjše število ljudi. Pa poglejmo: okrepčevalnica je eno, drugo je načrtna turistična urejenost Velikih Lašč in njene okolice. Gregor, Rašica, Turjak — so bržkone najmnrkanUicjšc točke, ki se l>odo prej ali slej razvile v privlačna izletišča. Po izračunu predstavnika Zavoda za zaposlovanje delavcev iz Ljubljane, ki ima svojo izpostavo v Velikih Laščah, bo to področje lahko zaposlilo v nekaj letih blizu 200 domačinov v raznih panogah gospodarstva. Misel ne zadeva zgolj turizem, zadeva tudi v proizvodnjo lesne galanterije, spominkov, v trgovino in podobno, kar je danes že kanček načrtovanega razvoja Velikih Lašč. Zdaj torej bije plat zvona. Prav bo, če bodo pogovori o perspektivnem kadrovanju dnevni red na sestankih družbenih organizacij, saj naposled leta hitro beže in prenekaterikrat se srečamo z neljubim dejstvom, da nam ob vseh teh ljudeh primanjkuje — ljudi. Primer okrepčevalnice je dovolj zgovoren, naj bo vsaj edini. Saj je na koncu koncev malce nesmiselno, da nekdo iz Velikih Lašč |x>tuje na delo v Ljubljano in nekdo iz Ljubljane v Velike Lašče. OBČINSKA KONFERENCA Prizadevnejše ob skrbi za učne uspehe V RAZPRAVI SO SPREGOVORILI TUDI O STATUTIH IN NJIHOVI VLOGI Dne 24. februarja so se zbrali v dvorani inštituta Borika Kidriča na izredni Konferenci občinske organizacilje Zveze mladine, delegati iz naših mladinskih aktivov, da pregledajo delo, opravljeno po redni konferenci, ki je bila v mesecu novembru 1962, hi si postavijo novrh konkretnih nalog. Referat, ki ga je prebral Tone Lavriha, naš delegat na VII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije v Beogradu, je kritično pregledal dosedanje delo in se omejil na nekaj najbolj značilnih problemov naše mladine. Nezadovoljivi učni uspebi Zelo izčrpno je referat obravnaval odnos šolske mladine do učenja. Ugotovil je, da se je vse premalo izvajal sklep redne konference, naj sc šolski aktivi bolj prizadevajo za izboljšanje učnih uspehov. Poglejmo nekaj podatkov, ki govorijo o odnosu mladine do šole: povprečni usjreh vseh osmih razredov osemletk v občini je bil v prvem polletju 67,5o/o. Najboljši uspeh je zabeležil osmi razred v Polhovem Gradcu — 93,75/o. Vprašujemo se, kakšen bo uspeh na koncu leta. In koliko mladincev bo spet ostalo brez popolne osemletke, ko se jim bodo pridružili še tisti, ki končujejo osemletno obvezno šolanje v petem, šestem in sedmem razredu. Kam s to mladino danes, ko že raz- 1Z RAZPRAVI. JANKA SMOLETA, PODPREDSEDNIK V IS LR SLOVENIJE Vloga komunalne skupnosti Podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Janko Smole, ki je prejšnji mesec preti aval občinskemu političnemu aktivu se je v svoji razpravi med drugim dotaknil tudi vloge krajevne skupnosti kot pomembnega činilelja v celotnem komunalnem sistemu ter proračunski potrošnji, ki naj bi v letošnjem družbenem načrtu našla s svojsko zavidljivo mesto. Iz njegove obširne razprave o teh dveh problemih, pa objavljamo le, nekatere glavne misli: Mesto komunalne skupnosti je v tem, da najde skladen jezik med različno kategorijo potrošnje in da jih pravilno vskladi. Tu ne gre samo za krivdo tega ali onega, temveč za določene slabosti v sestavljanju plana. Naši plani vse premalo upoštevajo, da morajo imeti vsklajeno svojo gospodarsko strukturo in mi ne smemo dati poudarek le industriji, temveč tudi trgovini in obrti, čeprav smo obrt v določeni meri preganjali. Ne moremo pa samo enostransko razvijati določene jianoge. kajti celoten mehanizem zavisi od tega, da se razvijajo tudi druge dejavnosti. Pri vprašanju formiranja osebnega dohodka pa čakajo delovne kolektive še velike naloge, gre za notranjo delitev, da se znotraj podjetij razvijajo ustrezajoča merila in osnove za delitev »ned skladi in oselniimi prejemki, kakor tudi delitev na organizacijske enote in poedinca v podjetju. Umi je v veliki meri zamrlo to delo notranje delitve in so poznani vzroki, zakaj je to stagniralo v podjetju. V letu 1963 je naša naloga, tla damo gospodarski Zbori volivcev o urbanističnem načrtu Pravtar končani zbori volivcev na našem mestnem področju, so dali precej tehtnih prispevkov k širši razpravi ob razgrnitvi urbanističnega načrta za |>odročje oh Tržaški cesti. Z nekaterimi dopolnitvami in pripombami volivcev bodo razpravo o urbanističnih načrtih zdaj prenesli še na krajevne skupnosti. Po vseh naših krajih pa so tc dni, kot smo o tc«n poročali že v prejšnji številki, na zborih volivcev razpravljali o letošnjem družbenem načrtu in proračunu. organizaciji pomoč \ nadaljnjem razvoju notranje delitve osebnega dohodka kot važnega mehanizma v podjetju. Jasno je, da bo treba nuditi tudi strokovno pomoč pri izgradnji sistema delitve dohodka, ki je izgradnja demokratičnih odnosov, istočasno pa zahteva rešitev strokovnih vprašanj, kar gre tu za evidentiranje produktivnosti, kakor tudi za uvedbo raznih pravilnikov znotraj podjetja. Tu gre za obsežno kvalitetno in odgovorno nalogo, kateri pa bodo morale organizacije pfrsvetiti več pozornosti. Jasno je dalje, da le naloge ni mogoče naenkrat izpeljati in je to novo delo na področju iskanja meril za merjenje produktivnosti dela in tudi nagrajevanja istega. mišljamo o podaljšanju šolske obveznosti in ugotavljamo, da je že uspešno opravljenih osem razredov premalo za zahteve sodobnega gospodarstva ? Gimnazija Vič je dosegla v I. polletju povprečen uspeh 60,05o/o — najboljši razred je pristal z 72o/o, najslabši pa več kot polovico niže — na 34o/0. Ali je to odnos do težko zbranih občinskih sredstev, ki sc dajejo tudi za ta razred? Ni dovolj, da sc samo strinjamo z referati in sklepi konference, |>otem pa pustimo vso stvar profesorjem, da tarnajo in nas s starimi neučinkovitimi metodami prisiljujejo k delu, mladinska organizacija iu šolska skupnost pa stojita ob strani. Na Tehnični srednji šoli sc v vseh razredih pozna sicer napredek od prve ocenjevalne konference, vendar se zdi, da je to bolj odraz kampanjskega učenja pred spričevalom kot pa zavestni vpliv mladinske organizacije. Usjiebi so naslednji: Tehnična šola splošne stroke — 56,7o/o, Gradbena tehnična šola in Tehnična šola strojne st reke — 51o/0. Uspehi so torej skrajno nezadovoljivi, in mislim, da bo potrebno ukrepati tako kot so nekje že začeli, odstavljati iz šole vse tiste, ki ne čutijo nikakršne družbene odgovornost i in ne izpolnjujejo najosnovnejše naloge šolske mladine. Tudi razprava je nadrobno obravnavala vprašanje šolstva in sicer predvsem z ozirom na formulacijo le-tega v občinskem statutu, mladina jc postavila zahtevo, naj statut obdela tudi srednjo šolo in naj določi obliko financiranja le-tc. Gimnazija na 'Viču jc že sedaj občinska ustanova, prav tako pa bo Tehnična šola verjetno v doglednem času medobčinska inštitucija in ne bi bilo prav, da gre statut mimo tega. Pravica do osemletnega šolanja naj velja za vse Zelo jasno je bilo postavljeno vprašanje osemletnega šolanja. Odprt je bil problem po-jMilnili osemletk in ni/je organiziranih šol, ki jiredstavljajo v naši obidni prav gotovo svoje-vrsten finaneen in družbeni |>roblem. Ne moremo zahtevati od 7—10 letnega otroka, da bo hodil vsak dan \ pojMilno osemletko M) I.”) km daleč, za višje razrede pa »e problem d:i uspešno rešiti s prevozom ali s šolo |>o lin terna takega tipa. Zdi se. da predlog tudi glede na sredstva, ki bi jih preusmerili iz višjih razredov niže organizirane šole v prevoz, ni idealiziran in neuresničljiv, tla bomo pa z njegovo dosledno .Mladi rd/|>i‘a\Ijaj« o Mojih problem Ai rešitvijo dejansko dojiritiesli resnični demokraciji in družbeni enakopravnosti občanov več,, kot si predstavljamo. Kadre za prolzvednjo štipendirajmo iz proizvodnje Ko smo govorili o vlogi mladine pri izdelavi statutov delovnih organizacij in ustanov, smo se sjiet ustali vi, pri šolanju kadrov. Delegat Rado Žitnik iz aktiva „UteiuuliaM jc odprl nov [>redlog za štipendiranje učencev na srednjih šolali in fakultetah,, ki ga moramo vsekakor [»ozdraviti. Omenil je, da strokovna inteligenca |M)gosto nima pravega odnosa niti do dela (prihajanje in odhajanja iz služl>e) niti do delavcev, ki stojijo |m» osem ur umazani za strojem. Zakaj V Zato, ker ti ljudje iz šole niso bili nikoli fizični delavci, niso se naučili delovne discipline in še marsikatera osebna kvaliteta. ki je nujno potrebna mlademu tehniku, ekonomistu in inženirju, se ni imela časa niti |>rilike razviti samo v šolskih klojieli. Zato predlaga, naj sc v statutih delovnih organizacij ali v njihovih jMavilnikih o štipendiranju uveljavi načelo, naj [»odjetja in ustanove štijRuidirajo predvsem ljudi, ki so žc določeno dobo uspešno delali v delovni organizaciji. manj pa tiste, ki želijo direktno iz osnovne šole na višjo stopnjo. S tako štipendijsko |M)litiko bi vsekakor delovne organizacije lahko krile jmtrebe [R> svojih kadrih, vedele bi, kakšne ljudi IkkIo dobile nazaj na delovna mesta, strokovnjaki, ki so po nekaj letih prišli nazaj v delovno organizacijo, pa bodo gotovo neprimerno sjk>-sobnejši iu odgovornejši. Ne zapostavl|a|mo kulturnega Izžlvlfan|a občanov Naslednji, nič manj važen problem, ki g* jo konferenca obravnavala v zvkw z osnutkom občinskega statuta in statutom krajevne skupnosti, jc kultura v komuni. To [todročje je doslej najslabse obdelano, in »c vedno zapostavljeno, prepuščeno pravzaprav dobri volji in pa požrtvovalnosti nekaterih |>osameznikov. Uspešne enotne ]M»litikc prosvetljevanja in kulturne rekreacije pa ni, čeprav med osnove splošnega standarda v komuni spada tudi ustrezna kulturna raven občanov. Ge hočemo, da ho kultura še nadalje ,,občinski rcvež“, kakor se je izrazil eden od gostov v svoji razpre, i. potrm je nujno to |Midročjc predhodno temeljito proučiti in mu v statutu določiti jasno vlogo, ki naj jo ima in ki jc na tej razvojni stopnji iu finančni zmogljivosti občine seveda tudi možnja. Gradilo na| se tudi satnslta stanovanja Mladina se je ustavila še ob problemu samskih stanovanj na območju občine. Ugoto-\ Hi so, da doslej samo ‘Zavod za avtomatizacijo gradi nekaj takih stanovanj, da pa so potrebe očitne tudi pri drugih delavskih organizacijah. Investitorji doslej niso ii|Hištcvali pri|M>ročila /-1S. ki na roč o graditeljem stano-vanj, naj sc lOo/o sredstev iz stanovanjskih .skladov nameni za gradnjo samskih domov. Mladimi pričakuje, da ImmIo investitorji, pa naj Ih> to Občinski ljudski odlmr ali [Mi posamezne delovne organizacije, v ImmIočc u|H>šte-vale to priporočilo, saj je to v interesu njih samih, pa tudi v interesu celotne družbe, saj ni težko razumeti, da sc delovna zmogljivost in tudi družbeno politična aktivnost delavcev, ki se vsak dan vozijo po dve uri na delo, ne da primerjati z aktivnostjo delavcev, ki imajo v sa j |>ov prečen življenjski standard zagaranti-rau nekje v bližini delovnega mesta. Mislim, da jc treba pozdraviti predlog, ki ga je dal delegat naše konference, naj |k>-samezne organizacije in Stanovanjski sklad ObLO združujejo za to namenjena sredstva in naj sc samski domovi grade na območju, kjer jc večina industrije v občini. ^ ^ ► Izdelava slalula v »Iliriji« V začetku meseca februarja je delavski •vet v .JURIJI" imenoval 12-člansko komisijo za izdelavo predloga statuta tovarne. Delavski svet je v to komisijo imenoval pred-•tavnike družbeno-političnih organizacij, organov delavskega samoupravljanja ter delovnih enot in nekatere predstavnike strokovnih služb. Na svoji prvi seji, sredi februarja, je komisija določila načrt svojega dela, ki naj bi obsegal več etap. V prvi etapi naj bi pregledali veljavna pravila podjetja in najrazličnejše pravilnike. V zvezi s tjem, naj bi na eni strani primerjali obstoječo prakso s pravili, odnosno pravilniki podjetja, na drugi strani pa pregledali možnosti spremembe dosedanje ureditve in posameznih odnosov. V drugi etapi, naj bi komisija izbrala nekatere probleme, ki so večjega pomena za poslovanje podjetja in ki bi jih bilo mogoče rešiti in urediti na več načinov. Te probleme bo komisija dala v razpravo in odločitev vsem delovnim enotam. Komisija je že pregledala pravila podjetja — organizacijsko shemo, organe samoupravljanja — upravni odbor, delavski svet in direktorja, položaj komisij delavskega sveta in položaj delovnih enot. Značilnost komisije je, da vsi člani živahno sodelujejo pri delu tako, da je doslej sestavljenih že zelo veliko raznih predlogov, ki se v znatni meri razlikujejo od dosedanjih pravil in pravilnikov, kakor tudi od prakse. Ob hudi elementarni nezgodi VODNA stihija je opravila svoje V jutranjih urah in |>ozncje še vse popoldne so 12. marca narasle vode Gradaščicc, Malega grabna, Šujice in Ljubljanice poplavile precejšen del zemljišča ob svojih bregovih in njihovi okolici. Po prvih ocenah, torej po nepopolnih podatkih so sprva ocenili škodo na 15 milijonov dinarjev, kot kaže pa je škoda še občutno višja. Vodna stihija je opravila •voje, med najbolj prizadetimi pa je bil nedvomno obrat kmetijskega posestva Barje — Jesenkovo. Tu je namreč voda uničila velike količine hlevskega gnoja, pozneje pa je še prodrla v tople vrtne grede in pri tem uničila ogromne količine satlik paradižnikov, zelja, kolerab, kumar, paprike in ostalih povrtnin, ki so jih imeli pripravljene za letošnjo prvo spomladansko saditev. Samo na sadikah, je škoda po besedah delovodje kmetijskega obratu Jesenkovo Ludvika Prebila, ocenjena na okrog petnajst milijonov dinarjev, kmetijsko posestvo »Barje" pa l>o spričo te nenadejane elemen- tarne nezgode utrpelo v letošnjem celotnem dohodku približno za 30 milijonov dinarjev manjši bruto proizvod. Gradaščica je tisti dan popoldne ogrožala [todročja ob skoraj vsem svojem toku. Narasle vode so grozile še vso noč in šele naslednje jutro je prineslo kanček upanja za ljudi, ki so tod okrog bili v stalni pripravljenosti, da zapustijo svoje domove. Pri Dobrovi je Gre daščica podrla celo drog električnega daljnovoda, v popoldanskih urah pa so narasle reke ogrožale tudi več mostov, še najbolj pa most na koncu Dobrovc. Po besedah inž. Staneta Briclja iz Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, bi z regulacijo 10 km pasu okrog obrežja Gradašeiee in Malega grabna ter spodnjega toka Šujice, že lahko z gotovostjo preprečili nadaljnje pojave poplav. S tako urejeno regulacijo bi se voda teh rek hitreje odtekala v Ljubljanico, in kar je pri tem še toliko bolj pomembno — slednjič bi odstranili tudi vsakršno nevarnost od poplav. SEMINAR KOMUNISTOV V POLHOVEM GRADCU POGLOBLJENO IDEJN0-P0LITIČN0 DELO Občinski komite Zveze komunistov je priredil prejšnji teden v Polhovem Gradcu seminar za člane občinskega komiteja in vodstva svojih poverjemi-Mev. Seminar je imel predvsem atalo-^o, da izoblikuje glavne misli ob vsebini, mestu, vlogi in metodah dela Zveze komunistov in občinskega komiteja, še posebej po zaključkih in sklepih III. in IV. plenuma CK ZKJ. Pri tem gre v prvi vrsti za poglobljeno idejno-politično delo članov ZK, saj vemo, da je imelo le-to in tudi še ima domala pečat zastarelih metod tlela, učenja in izobraževanja, ne pa osnove idejno-politiene akcije Zveze komunistov. Seminar je potrdil, tla mora biti idejno - politično delo v vsebinskem smislu usmerjeno predvsem k študiju tistega gradiva, ki naj komunistu pomaga analizirati določene probleme, tako. da si bo lahko ustvaril in uteme- Tmli Irtos Im naša mladina sodelovala na drlovnlli akcijah v Spomenik NOB na Turjaku Rezervni olicirji o svojem delu Dne 24. februarja 19S3 je bila redna letna skupščina občinskega združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Iz obširnega poročila dosedanjega predsednika občinskega odbora tov. Dolenca, je bilo razbrati, da ima združenje včlanjenih preko 1600 rezervnih oficirjev in podoficirjev. V poročilu jo bilo nadalje navedeno delo posameznih organizacij, analizirane so bile razne napake in dane smernice za bodoče delo. Tz blagajniškega poročila je bilo razvidno težko finančno stanje, zaradi katerega ni bil v preteklem letu izvršen ves program dela. Finančni položaj pri osnovnih organizacijah pa Ijil svoj zaključek in se osveščen usmeril v akcijo za svoje |H>litičn<> stališče in stališče ZK. Ideo lo š ko - po lit i čno delo ni torej sektor dela v Zvezi komunistov, pač pa je to v izhodišču in temelju celotne dejavnosti komunistov v občini. Na seminarju so tudi poudarili, da je uspešno delo komunistov v občini odvisno v pretežni meri tudi od sistema dela komri eja in njegovih organov. Seveda pa bo v prihodnjem delu ZK in še posebej v delu občinskega komiteja močna opora osrednjemu občinskemu forumu tudi vse komisije, ki delajo v občinskem komiteju. Med temi .poleg ideološke komisije, ki bo skrbela in pomagala občinskemu komiteju pri spremljanju vseh idejno-poli-tičnih pojavov v občini, še posebej pri reševanju idejnih vprašanj s področja vzgoje, šolstva, kulture, izobraževanja. Poleg tega bo naloga ideološke komisije tudi pri neposrednem organiziranju in usmerjanju organiziranih oblik ideološko-politične; vzgoje komunistov. Zaključek mladinske politične šole Dne II. marca 1963 je bila zaključena mladinska politična šola, ki jo je uspešno končalo 34 slušateljev. Med vrsto tem, ki so jih slušateljem pogrevali nekateri naši vidni družbeni in politični delavci, naj omenimo !e predavanja o državni ureditvi v naši nov i ustavi, značilnostih kapitalističnega in socialističnega družbenega gospodarstva, gospodarstvu komune, splošnih ugotovitvah v ekonomiji, najaktualnejših zunanjepolitičnih dogodkih in financiranj u Šolstva. je še slabši, saj ni malo organizacij, katerih blagajna je prazna. Nemogoče je, od dela članarine, ki ostane organizacijam, imeti strokovna predavanja, orientacijske pohode itd. Treba ho iskati nove vire dohodkov, posebno pa še, ker je bila predvidena dotacija ObLO znižana za dve tretjini. Razprava, ki je bila zelo uspešna, pa so se izluščile iz nje tudi nekatere smernice za delo bodočemu odboru. Skupščina pa je pohvalila, kot najboljše, osnovne organizacije Velike Lašče, Rožna dolina in Dobrova. Uspešno delo je skupščina zaključila z naslednjim: — še nadalje je treba s še večjim elanom posredovati izkušnje NOV mlajšim kadrom; — posvetiti je treba posebno pozornost, strokovnemu izpopolnjevanju mlajših rezervnih oficirjev in podoficirjev v duhu tradicij NOB; — posvetiti pozornost • vsestranskem in načrtnem prenašanju tradicij NOB na mladino; — zbirati zgodovinsko gradivo iz NOB na |>odroeju občine; — vključevati v strokovne programe vcc gradiva iz NOB: — posebno jMjzornost pa je usmeriti v praktične oblike strokovnega izpopolnjevanja, kot so orientacijsko patrulni pohodi, strelske vaje in tekmovanja, partizanski pohodi in podobno. Skupščina je izvolila nov enajst-clanski upravni in tri-članski nadzorni odbor, prisostvovali pa so tudi še: delegat Okrajne AZ liorcev NOV Slovenije, tov. Podlogar, sekretar občinskega odbora SZDL tov. Mole in delegat občinskega strelskega odbora tov. Kejžar. Ob razgrnitvi urbanističnega načrta Po razgrnitvi generalnega urbaniflticnegn načrta za ureditev stanovanjske cone ob I r-žaski cesti, v spodnjih prostorih občinskega ljudskega odbora, je občinski odbor Socialistične zveze, na seji svojega izvršnega odbora, združeno z delovnim posvetom pucdsednikov krajevnih odborov SZDIj iz mestnega področja, pripravil zanimiv razgovor o urbanistični ureditvi področja ob Tržaški cesti. Obrazložitev k projektil za stanovanjsko gradnjo je podal eden glavnih projektantov inž. arch. Rems in med drugim |K>jasnil nekatere značilnosti ob sprejemanju generalnega urbanističnega načrta. Seveda pa Im> treba, kot so to poudarili tudi med samo razpravo, posvetiti prvenstveno skrb tudi preskrbi prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, saj je praksa dovolj zgovorno pokazala, da smo vse doslej ob stanovanjski gradnji kaj pogosto pozabljali na gradnjo trgovskih lokalov na drobno. OBČINSKA KONFERENCA ZVVI Bilo je lepo Življenje je sestavljeno iz trenutkov. ki nam prinašajo bridkosti in pa drobna veselja. Kakor mozaik je pretkano z barvami. In marsikje je veliko temnili tonov — vsakdanjih skrbi, pa žalosti in grenkih spominov in zato je vsak svetlejši ton v tem mozaiku kakor topel, vesel sončni žarek, ki je nepričakovano prisijal. Ob letošnjem 8. marcu je bilo veliko prireditev, lepih počastitev žena in mater. RožnodoIčanke — aktivistke in nekdanje borke, partizanske matere in vdove, smo se zbrale popoldne na povabilo terenske organizacije Zveze borcev NOV v prostorih stanovanjske skupnosti v Levčevi lulici. Že sam sprejem nas je veselo presenetil. Odborniki so nam pripeli na prsi šopke in nam čestitali k prazniku. Ko smo posedle nam je spregovoril podpolkovnik tov. Logar. V njegovih besedah nam je oživela preteklost, spomini, ki jih je čas rahlo zastri, nikoli pa jih ne bo izbrisal. Približala so ge nam leta vojne, čas pogumnih borb, trpljenja in žrtvovanja vsega prežetega s silno vero v pravično zmago. Obrazi drugih, izkrvavelih za svobodo, so 83 nam približali, smehljali so se nam iz obrazov otrok, ki so nam peli in deklamirali, skozi njihove besede so pa kramljali z nami ... Bilo je lepo in solze na naših licih so bile solze veselja in ponosa. V mozaik našega vsakdanjega živ Ije-nja so se vpletli veseli sončni žarki. Topla, prisrčna zahvala prav vsem, ki ste nam jih prižgali: terenski organizaciji Zveze borcev NOV iz Rožne doline, ki nas ob osmem marcu nikoli ne pozabi; najmanjšim, večjim in še večjim cicibanom in pionirjem ražnoclol-ske stanovanjske skupnosti, ki so nam s pesmijo, besedo in plesi toliko lepega in ljubkega povedali in pokazali; odbornikom, ki so nam pri bogati zakuski tako požrtvovalno in pozorno stregli; in glavnim organizatorkam, ki so vse tako skrbno in lepo zamislile, aranžirale in izvedle — tov. Joži Petrovčičevi, tov. Begovi in tov. Žagarjevi. Hvala za prijeten večer, ki smo ga z vašim prizadevanjem tako veselo in prijetno preživele! Ina Na rob posvetovanja o varstvu mladih STEFAN URBANC: • Vrtec v Kolcziji je na neprimernem kraju, ker grativira ravno v nasprotno stran, kot gredo ljudje v službo, zato je eden izmed vzrokov' prav ta, da kapacitete niso izkoriščene. Čeprav bi bilo veliko otrok za vrtec, vendar jili starši iz zdravstvenih okoliščin ne puste v to „barako“. Mislim pa, da bi se problem dal rešiti z adaptacijo stanovanj. Nekaj denarja bi prispevala stanovanjska skupnost in problem bi se začel reševati. »ANICA ILNIKAR: • Slišali smo, da vrtci kljub velikemu zanimanju nimajo zasedene kapacitete. Otroški vrtec na terenu Malči Beličeve je bil sprva tako prenapolnjen, da je moral UO na svoji seji sklepati, koga naj odklonijo. Kapaciteti: so sc potem nekoliko razširile. Obenem pa se je znižal tudi pritisk in to zaradi govorjenja, da bodo vrtci prešli na ekonomsko ceno. Starši pa so se polagoma navadili, da so otroci na cesti. FRANČEK UST: • Vprašanje varstva otrok je obširna naloga, ki se postavlja pred družbo, ne da bi družinsko nalogo hoteli zapostavljati. Te probleme bi morali reševati tudi v okvira gos|Hi ‘.'h organizacij. Občinski proračun ne zmore vsega, niti ni to samo njegova naloga, ampak so v največji meri organizacije zaposlenih staršev dolžne, da posvetijo pozornost tudi tem problemom. Ce vzamemo, da je mj;l i zaposlena že na svojem delovnem mestu v službi in da jo doma čaka takorekoč še ena služba, potem je razumljivo, da se ne more dovol j|>osvetiti otrokom, niti ne more obnoviti svoje delovne sile. Zato bi morale gospodarske organizacije žc zaradi tega, da obnavljajo svojo delovno silo in razbremenijo ženske, dati del svojih sredstev v ta namen. Ni pa rečeno, da moramo poskrlrcti samo za varstvo otrok zaposlenih staršev, ampak je nujno, da družba poskrbi tudi r.a vzgojno zanemarjene otroke. Kul tu mo -u me tnislco društvo na Barju je zelo razgibano, posebno odkar so sc pomladile trste igralcev. Lahko rečemo, da so dosegli že pravo gledališko spretnost, kar s> dokazali z igro ,.Dan oddiha”, ki je bila zelo dobro obiskana, kjerkoli so gostovali. — Na sliki: igralci, ki so nastopili v igri. Skromno v bogatem delovnem vzdušju Občinska konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov, ki je bila ta mesec v klubu invalidov v Mostah, je pokazala, da je bilo delo organizacije v tem in v preteklem razdobju obogateno s številnimi novimi uspehi. Iz poročila, še bolj pa iz nadvse pestre in bogate razprave, je bilo občutiti, da so invalidi [iri svojem delu tudi izven svoje stanovske organizacije, dosegli več zavidljivih uspehov. Med vsemi, ki jih je kar zvrhana mera, bi lahko našteli le skrb za prekvalifikacijo in pa urejevanje stanovanjskih razmer, organizacijo številnih izletov v naše znane partizanske kraj« in ne nazadnje še prijetna medsebojna srečanj* s tovariši iz ostalih organizacij. Prijetno je bilo prisluhniti tem besedaM« odkriti kritiki in blagi osti, ki je odsevala T sleherni misli. Skoraj nerazumljivo pa je bila moč slišati, da vse do danes občinski odbor ZVVI ni imel v komisiji za vprašanja borcev in invalidov pri ObLO svojega člana. Kaka naj torej ta komisija rešuje življenjske težavo invalidov, ko pa ni v njej člana organizacijo ZVVI. Tudi to vprašanje bo [>otrebno bržčaa rešiti v kar sc da najhitrejšem času. Hlevi na Turjaku pri zadružnem domu so poslali zadnji čas predmet števillnili razprav. Bolj krilirn.il kot spoilhuinili. Sicer pa zares ne sodijo v neposredno bližilno spomenika NOB! Na zborih volivec: so sr vaščani' odločili, da bodo tudi njim dali v najbližji prihodnosti pečat pozabe in slovesa! ZAPIS IZ „GALVANOTEHNIKE“ Nekoliko proč od Škofljice, v Glinicah, je v zgradbi, ki je bila prvotno namenjena za svinjak, pred tremi leti, nastalo uslužnostno obrtno [Kiiljetje „Galvanotchnika“. Začetna dejavnost so bile zgolj le usluge strankam v niklanju in kromnnju. Toda le s temi uslugami, se kolektiv ni zadovoljil. V teh letih je močno povečal svojo proizvodnjo. Povečaj se je tudi asortiman proizvodov, tako, da lahko danes zasledimo na našem tržišču vrsto varnostnih naprav, avtomobilsko opremo in podobno. Podjetje je tako v prvi razvojni stopnji v tej proizvodnji zaoral novo ledino, saj je prešlo od priložnostnih uslug k lastni proizvodnji. Pogodbeno sodelovanje zagotavlja kolektivu nemoteno proizvodnjo in nesluteno racionalizacijo. Velika so sredstva, ki jih kolektiv vlaga za izboljšanje proizvodnih postopkov in razširitev proizvodnje. Tako so samo lani postavili z lastnimi sredstvi brasilnico in jo opremili z novimi brusilnimi stroji. Ves čas izpolnjujejo tudi ostale oddelke. Kolektiv je majhen, saj šteje le 19 delovnih moči. Lani so ustvarili za 28 milijonov celotnega dohodka. Ta uspeh je še pomembnejši, če upoštevamo, da so ga ustvarili brez kreditov, z lastnimi sredstvi in z lastnimi močmi. Letos jih čakajo še nove naloge. Proizvodni načrt, naj bi po predvidevanjih do- segel v celotnem dohodku žc vrednost 38 milijonov dinarjev, oziroma 10 milijonov več kot v preteklem razdobju. Takole je potekal razgovor s predsednikom upravnega odbora v podjetju, iz njega p* smo izloščili še marsikaj, kar bi utegnilo zanimati Uidi naše bralce. Težav je precej in le-tc so kot povsod tudi v ,,Gulvanolrhniki“ le ovira \ vsem delu in prizadevanjih. Precej skrbi jim povzroča neredno plačevanje obveznosti, kar sc v nemajhni meri odraža tudi v izplačevanju osebnih prejemkov. Precejšen problem je tudi delovna sila. V podjetju si ži • lijo, da bi bili zaposleni predvsem domačini, slej ko prej pu bo treba misliti še na poslovne prostore. Beseda je ob obisku tekla tudi o same upravljanju v podjetju. Tako zagotavlja pravilnik o delitvi čistega dohodka razmerje 78 ostotkov za osebne prejemke in 22 odstotke’ zn sklade. Osebni dohodki temeljijo od uspel.* pri delu. Tega pa sc zaveda tudi njihov kolektiv, in bo med letošnjimi nalogami veljala iz.lioljšnujii življenjske ravni delavcev, sc prav posebna skrb. Mi pa jim želimo, da bi pri svojem delu želi še več uspehov kot doslej jn sc s svojimi kvalitetnimi uslugami uvrstili med najlmljša podjetja pri nas. l. n. REVIJA NAŠIH DRAMSKIH ANSAMBLOV '/, uprizoritvijo Finžgarjcve ljudske igre „Nasa kri“ v izvedbi kulturno-umetniškega društva na Dobrovi, v Velikih Laščah, se je 10. marca začela letošnja revija naših dramskih skupin, ki se ImmIo zvrstile vso do zadnje nedeljo v mesecu. Isti dan je v Notranjih goricah gostovalo s Kranjčevo dramo „Pot do zločina” sc KUD Zadmgar iz Polhovega Gradca, prejšnjo nedeljo pu sta sc KUD France Prešeren iz Trnovega in Barja predstavili v Polhovem Gradcu oziroma na Brdu s Trifunovičev© „Povestjo o carju in pastirju” ter s komedijo Valentina Kalajeva „Dan oddiha”-To nedeljo bo kulturno-umetniško društvo * Lavrico gostovalo s komedijo znamenitega španskega dramatika Lop« de Vega „Prcmcteno deklo” v Velikih Laščah, dramski ansambel iz Škofljice pa z NVeiglovim ,,Namišljenim bolnikom” v Notranjih goricah. Revijo bosta zaključili skupini iz Notranjih goric z uprizoritvijo Kalajevc »Kvadrature kroga” v Polhovem Gradcu in prosvetno društvo iz Horjul* na Brdu, kjer bodo prikazali Torkarjev© dramo »Pozabljeni ljudje”. V srcu naše občine bomo zajeli najmočnejši turistični utrip Ljubljane Dva dogodka ustvarjala izredno ugodne perspektive za pomemben delež naše občine v turizmu. Predvsem pa gre za aktualne preureditve na Prešernovi cesti ,kjcr bomo po poseku drevoreda dobili sodobno štiripasovno avtomobilsko cestišče. Tod sc bo valil z gorenjske smeri ves motorizirani promet s hitro vožnjo. Umiri)! sc bo lahko prav v sotočju gorenjske, dolenjske in morske magistrale v območju Trga mladinskih delovnih brigad ter krenil v želeno smer: proti Zagrebu ali pa proti Kopru oziroma proti Trstu. Ob tein lahko spoznavamo izredno pomembno križiščuu sitnarijo parkovno urejenega trikota ob Tržaški cesti — Trgu mladinskih delovnih brigad itn Groharjevi ulici. Prav tu v osrčju naše občine bomo lahko zajeli najmočnejši turistični utrip Ljubljane. Za nas je |>ercče predvsem vprašanje: Aak« bomo (imeli uravnati ta utrip? Mar sc ®*om<> zadovoljili s tem, da bomo držali roke Arižcin in dopustili, da se l>odo devize preta-Aale drugam? Kako prestreči ta mogočni lu-■iatični val v prid naši komuni? Tuka jnam je, kakor na sekundo, priprav-®jcna, zelo dobrodošla pobuda, ki nas opo-*arja na dve resnici: 1. da smo zapravljali dragoceno dediščino amreč za pomembne dosežke in dognanja ®aših arheologov; za izkopanine, ki jih umejo drugod precej drugače prikazati in opremiti. Tu naletimo na primer na hiše, nadzidane prizidane ob nekdanje emonsko obzidje; na *d*ce, jhisImv Ijenc na ostankih emonskih stolpov; na dragocen mozaični tlak; na zasnovo ponipcjauskc hiše; na sledove osrednje kloake; ^ kom|K>zicijsko čist mozaik; na strnjeno, ***košno arhitekturo na Jakopičevem vrtu. Gre *® intenzivno naseljenost v času rimske Emone. Območje po Plečniku urejenega cmon-®kcga obzidja, kliče po prenovitvi sprehajuli-z zasaditvijo žive meje in ureditvijo kio-Pic; po obnovitvi obzidnih vrat, improvizi-®*n,ga groba, in ki je za sodobne vandale straniščno nadomestilo. močjo Jakopičevega vrta in okolja ter Emonskega obzidja ob Mirju, ob Gorupov! ter ob Snežniški ulici. Neizprosen sunek v pomembne arheološko-turistične zasnove. Rešitev je še zadnji hip mogoča le s prehodnim hodnikom med sosednjima hišama: sicer je celotno razgledišče uničeno; enotna skrb za ves kompleks Emonskega muzeja na prostem in Emonskega obzidja kot izredno atraktivnega arheološkega spomenika razbita. Nekatere rahle obrise turistične montaže bi lahko že sedaj zajeli v naslednje izhodiščne poglede: Nedvomno pa bi morali poskrbeti že za krepk orcklamo, privabljajoče opozorilo in z ustreznim likovnim poudarkom v trikotu Grobarjeva — Tržaška cesta — Trg mladinskih delovnih brigad. Tukaj bi morali postaviti emonsko stilno urejen kiosk, ki bi rabil za najrazličnejše turistične usluge (informacije; reccpcijska in vodniška služba po muzeju na prostem; prospekti; S[>ominki; razglednice itd.). V notranjosti emonskega muzejskega kompleksa bi morala biti zagotovljena stalna turistična nadzorna služba. Na vzvišenem delit emonskega stolpa oziroma obzidja nad Emonsko cesto je idealna lokacija, kakor nalašč ustvarjena za ureditev točilnice z vrtičkom in osteklenitvenimi možnostmi v času nesezone. Tukaj so namreč tudi pogoji za idealno raz- Le redko kdaj zaplešemo tako, kot je bila nekdaj v naših krajih to kaj star običaj prezreti Ne smemo v sedanjem trenutku naslednjih izredno važnih okoliščin: 1. da je Ljubljana izpričano najstarejše mesto v Srednji Evropi. Zaključek: s tega vidika je niisliti na poseben prospekt; 2. da je sedaj spričo napovedanih rušenj in preureditev poslednja priložnost rešiti, kar je še mogoče rešiti glede na mnogo obetajoče nadaljnje izkope ter ureditve; 3. da je najprimernejša pot ona. ki predvideva sprotno urejevanje in konzervacijo; gledišče na staro Ljubljano z Gradom in na Krakovo, ki je prav tukaj zaradi svoje arhitektonske posebnosti spomeniško zaščiteno. Turistične perspektive so torej glede na to, zelo svetle in mnogo obetajoče. V obeh turističnih točkah te obsežne muzejske celote na prostem, to je v turističnem kiosku ob Tržaški in turistični okrepčevalnici ob Emonski bomo lahko razvijali intenzivno propagando za naša izlctišča ter k njim usmerjali prenekateri rokavček razgibanega mednarodnega turističnega toka. Zato ob vprašanju finančnih sredstev, ki so glede na zagotovljene soparticipaeije sorazmerno nezahtevna, ne bi smeli oklevati alt odlašati. Dr. F ran Vatovec IZ NAŠIH KNJIŽNIC KOPICA PRESENEČENJ Z današnjo številko uvalam« v Bašem listu novo rubriko. Verjetn« boste z njo, zlasti še vsi tisti, ki kaj radi posegate po naših knjižnih policah, uaili priročen informator. Prva izmed Itevfl-nih knjižnic, ki se je odzvala aaleana vabilu, je bila knjižnica ,,Prežihe« V«-ranc“ na Viču. ki nam je poslala seznam knjižnih novosti za vse ljubitelje lepe domače knjige in tujih leposlovnih del. Drugič pa boste prišli na vrste tadl le vsi drogi. Scott W.: Ivanboc Kranjec M.: Vrabci na dvorišču Dos Passos J.: Trilogija ZDA Puglisi C.: Zadnja ura Konsalik, H. G.: Diagnoza rak Lavvrence D. H.: Ljubimec lady Chatterlejr Crouse \V. H.: Pogled v svet znanosti in tehnike Popovič D.: Nočne ptice Finžgar F. S.: Izbrana dela, 7. del Musil R.: Mož brez posebnosti, 1. del Pratolini V.: Mctello Grey Z.: Kraljica pašnikov Grey Z.: Pobegla reka Grey Z.: Amerikanec Nophaie Godina F.: Dajmo živeti tudi drugim Kreft B,: Kalvarija za vasjo Ewcn D.: Življenje Georgea Gerahvrina Franke H. W.: Zeleni komet Duche J.: Ona in on Sillitoc A: V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj Mann K.: Symphonie patbetique Falkberget J.: V znamenju kladiva, 2. del Lips E.: Modrost v divjini Prijatelj I.: Književnost mladoeloveuoe« Kafka F.: Proces Vujčič-Laszevvski I.: Zapečkarji Brecht B.: Izbrana dela, 1. zvezek Schmook A.: Lisica Svetovna književnost, 1 .del Koblar F.: Simon Gregorčič Aksjonov V.: Prijatelji Murko M.: Izbrano delo Zwittcr F.: Zwitter F.: Nacionalni problemi v habsburški monarhiji Grafenauer B.t Kmečki upori na Slovenskem Lindsay R.: Gverilski zdravnik Jones W.: Enajst mesecev a Titovimi partizani Dubajevski A.: Aleksa Dundič Shiren W. L.: Vzpon in propad tretjega rajha Davičo O.: Črno na belem Fiedlcr A.: Ribe pojo v Ukajali Potrč L: Srečanje Spolar L: Kemija Tavčar M.: Elektrika za domačo rab* Laxness II. K.: Atomska postaja r Je S Vesela nedelja na Lavrici Campiogi omogočajo cenen dopust iln prijetne počitnice v naravi ^ Nismo le zanemarjali. Tudi grešili smo. žarišču arheološkega !>ogastva je zrasla vkljub protestom arheologov in zastop-spomeniškega varstva. Neodpustljiva za-'* Prav s tem je bila preprečena povezava •beR predvidenim Emonskim muzejem v oh- 4. da je treba že sedaj poskrbeti za idejni načrt o turistični ureditvi celotnega kompleksa v območju Emonske, Mirja, Aškerčeve in pa Snežniške. Sočasno je energično |>oskrbeti zn zazidalno nedotakljivost spomeniško zaščitenih parcel. Slikovito in okusno izdelani lepaki, so neka jdni vabili mimoidoče na dramsko uprizoritev v novo dvorano kulturno-umetniškega društvu na Lavrici. In, v nedeljo, dne 17. februarja, je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo avditorij. Tokrat se nam je predstavila mladinska dramska skupina tukajšnjega KUD-a z veseloigro „Mirki je treba moža". Delo samo sicer ne predstavlja večjih umetniških kvalitet, toda mladi so jo zaigrali tako, da so zadovoljili slehernega izmed številnih gledalcev, ki so preživeli prijeten večer ob smehu in solzah. Bilo je tudi nekaj spodrsljajev, ki pa niso vplivali na tako velik uspeh, kot so ga tisti večer zabeležili mladi igralci z Lavrice. Prav prijetna je bila tudi glasbena spremljava, ki si jo jo omislilo domače društvo. Uprizoritev veseloigre je zahtevala veliko dela in vaj, saj je nastopilo v zaključnih prizorih tudi do 20 igralcev. Uspela prireditev je dokaz uspešnega dela v domačem kulturno-umetniškem društvu. Predvsem pa imamo tu v mislih zaledje mladih igralcev, ki ponekod, zlasti še jk> naših vaseh, stojijo ob atrani, namesto, da bi pripomogli k boljšemu ht a-vahnejšemu delu prosvetnih društev. To pot so se nam predstavili mladi, njim pa ae bo«h» v kratkem pridružili tudi njihovi starejši vrstniki. Le tako naprej 1 L. H. »NASA KOMUNA« — glasilo Občhiskefa odbora SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik — Uhaja mesečno — LIreja uredniški odbori Danil« Emeršič, Sergej Epih, Boris Makovce, Ivam Virnik, Darko Pcrovšek in Jože Jesih — Odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo ki uprava: Ljubljana, Trg MDB 7, telefon 20-<28 In 22-454 — Tekoči račun pri NB Ljnkljan* 600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških sat v Ljubljani. Z A N Mali Ločnik ŽKL1JO SI AVTOBUSNO POSTAJO NA Malem Ločniku si že dalj časa želijo, da bi dobili avtobusno postajo, saj so doslej čakali avtobus kar na prostem in so bili izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Vaščani z Malega Ix>čnika so to željo izrazili tudi na zboru volivcev na Turjaku in upajo, da jim bo na pomoč priskočila tudi tamkajšnja krajevna skupnost in vse krajevne družbeno-poli-tične organizacije. 82-letni Debeljakov atu iz Dvorske vasi še kaj rad seže po „oslu", no takem, na katerem še dandanes dela peščira starih iln mladih rok, vse kar se da narediti za domačo rabo ilz lesa. „Ja, sem in tja jo pa še urežem,“ je hudomušno dejal, „sleer pa je to zdaj holj delo za mlade rokc.“ Domača obrt — suhorobarstvo je v teh krajih, še posebej v vaseh me daleč proč od Velikih Lašč, ohranilo svoj nekdanji videz in kot kaže, še ne bo šla tako hitro v pozabo. Karlovica GRADNJA NOVEGA VODOVODA Ze dalj časa se Karlovčani pritožujejo, da je voda iz njihovega vodovoda okužena zaradi bližnjih hlevov v Borovcu. Zato so volivci na svojem zadnjem zboru predlagali gradnjo novega vodovoda. Kmetijska zadruga v Velikih Laščah je pripravljena prispevati za vodovod vsa sredstva, s katerimi računa za gradnja greznice pri hlevih, seveda če bi sanitarna inšpekcija ObLO umaknila zahtevo po gradnji greznice pri hlevih. Zgraditi bi bilo treba tudi telefonski vod od Lašč do Karlovice. Pri teh delih bi domačini pomagali s prostovoljnim delom in prispevki, seveda če bodo pristojni občinski organi odobrili napeljavo telefonskega voda na Karlovico. Golo KJE LE HODI DIMNIKAR Ni ne šala, ne zapeljiv naslov. Kes je, da na Golo že od oktobra še ni prišel dimnikar. Zato so domačini na zadnjem zIhu-u volivcev popolnoma upravičeno izrekli kritiko na njegovo delo in pri tem dejali, da ga od odslej dalje ne bodo več plačevali |m> določenem pavšalu, temveč [»o njegovem delovnem učinku. Kakšen pa bo učinek, če ga ne bo na spregled pet mesecev, kot se je to zgodilo od jeseni do letošnje zime, pa bo občutil sam dimnikar. Tomišelj UREDITI BO TREBA CESTE Na zadnjem zboru volivcev v Tomišlju so ivolivci spregovorili v razpravi tudi nekaj kri- IMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV tičnili besed o slabem stanju cest, še posebej cest, ki povezujejo Vrbi jen je s Stajo in Mateno z Ižansko cesto. Ti dve cesti sta v tako slabem stanju, da že sami kličeta na svojo odrešitev. Ce bodo sredstva na razpolago že to leto sc bodo lotili obnovitvenih del že v najbližji prihodnosti. Na zbora so sklenili predlagati Klektru Ljubljana—okolica oziroma njegovemu obratu v Grosupljem, da bi izdelala predračun stroškov in ugotovili potrebo po močnejši električni napeljavi v Podkraju, kjer bi po potrebi tudi sami, rade volje priskočili na pomoč. Preserje ZBIRANJE SREDSTEV ZA VODOVOD O gradnji vodovoda v Preserju smo v našem listu na kratko že poročali, zdaj pa se le ustavimo ob sredstvih, ki so potrebna za gradnjo tega tako [>otrcbiiega komunalnega objekta v kraju. Za dograditev jim jtoleg lastnih sredstev, ki bi jih vložili za gradnjo, manjka še 14 milijonov dinarjev. Vaščani so mnenja, da se sredstva, ki so določena v družbenem načrtu občine razdelijo tako, da bo pri tem upoštevana lastna udeležba vsakega kraja, kjer naj bi šla nova kanalizacija oziroma vodovod. S tem bi kraji, ki vlagajo več lastnih sredstev dobili iz sredstev ObLO mnogo več kot kraji z manjšimi prispevki, ob taki olajšavi pa bi tudi hitreje dogradili vodovod. Pijava gorica V OSPREDJU CESTNA RAZSVETLJAVA Na zboru volivcev so ljudje menili, da bi bilo potrebno v kar sc da najhitrejšem času urediti cestno razsvetljavo, saj je )>onoči ponekod tako temno, da človek ne vidi dlje kot od svojega nosu. Prav bi tudi bilo, da bi sc enkrat pozanimali za prevoze otrok v šolo in delavcev ter uslužbencev, ki v jutranjih urah hitijo na svoje delo. Potrebno bi bilo urediti avtobusno zvezo z Ljubljano, tako, da bi avtobus prihajal ob času odhodov otrok in uslužbencev in ob njihovih povratkih. Vrhove! URBANISTIČNI NAČRT IN RAZŠIRITEV GRADBENEGA OKOLIŠA Za Vrhovce je že dlje časa aktualno, tema razgovorov izdelava urbanističnega načrta kraja in predvidena razširitev ožjega gradbenega okoliša. Ze letos, če ne pa vsaj drago leto bo treba začeti tudi z urejevanjem kanalizacije. Ker v vasi ni ulične kanalizacije, nastaja vprašanje, kako odvoditi odpadle vode. Ponikovat-nice pri tem niso mogoče, greznic pa bi morali zn odvod zgraditi toliko, da bi ktarile tudi zunanjo podobo vasi. Edina rešitev je v gradnji kanalizacije, pri čemer bi poleg sredstev ObLO pomagali s prostovoljnim delom in s svojimi prispevki tudi domačini sami. Kaj pa jc z avtobusno zvezo med Vrhovci, Brdom in Kožno dolino, je še ob tem času zavito v tenčico skrivnosti. Bržčas, da so odgovorni činitclji pozabili na želje Vrhovcev. Toda vselej ni zadostna le spodbuda od spodnje, včasih bi bilo trcka premakniti mnenje tudi zgoraj. Črni vrh ŽELJA ZA NOV GOSTINSKI OBRAT Vselej, ko beseda preide k dejanjem, so v Črnem vrhu med prvimi pripravljeni prijeti zn delo. Da trditev ni brez osnove, nam lahko služijo le skromni podatki, o sicer skromnih delovnih uspehih, toda še tembolj pomembnih spodbudah. Največ preglavic pa jim še vedno povzročajo ceste. V prvi vrsti tista, ki povezuje Črni vrh s Koširjem, zn njo še ona ral Pogače- Naša razglednica: Polhov Gradec vega grabna prek Srednjega vrha do Potrcbu-ježevega grabna ter cesta, bi združuje Smolnik od odcepa glavne ceste do Koširja in Pasje ravni do Lučin. Vse tri ceste bi morali začeti graditi že v letošnjem letu, za gradnjo [»a so potrebna precejšnja sredstva, ki jih pa vaščani sami ne bodo zmogli. Sami bodo poleg prosto- voljnega dela riali tudi 500 m3 gramoza in 305 m3 lesa. Že več let pa v Črnem vrhu pogrešajo gostinski obrat, nič boljše pa ni ludi v Zalogu, kjer si ljudje želijo trgovino in-buffet, sa jjc tu navsezadnje končna avtobusni* postaja, vendar pa gost nima na voljo ničesar,« kar bi morda ob takih priložnostih želel. PRED LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO Rakitna v novi podobi Na Rakitni bodo, kot kaže, letos krepko diti tudi cestno razsvetljavo na cesti proto zastavili, vsaj kar je v odnosu na turistično mladinskemu okrevališču. ureditev. Turistično olepševalno društvo jc že Vsekakor pa bo glavna naloga članov tu-- lani sprejelo program svojega dela v novi sc- rističnega društva in domačinov veljala ure— zoni in bo že v tem letu skušalo uresničiti, če ditvi umetnega jezera. Za zdaj arondianjo po- že ne vse, pa vsaj polovico zastavljenih nalog. plavljena zemljišča in zajezujejo. Seveda pa j«^ Začnimo kar tam, kjer so ljudje najbolj ob- zajezitev šele v začetnih povojih in bodo Selo čutljivi. Nalog pri ureditvi vasi bo letos dovolj prvi rezultati pokazali ali ImmIo umetno jezero* in dovolj bo tudi dela za vse. Najprej sc bodo zgradili že po načrtu prvih zajezitvenih del«- lotili olepšanja hiš, dvorišč in vrtov, nadalje- Površina jezera bo znašala okrog dva hektara, vali pa bodo tudi s prostovoljno nagradno- v njegovi bližini pa bi [Htskrbeli še zn ureditev' olepševalno akcijo, ki so jo s sodelovanjem campinga, parkirnega prostora in vveckcnd na- vseh vaščanov začeli žc lani. Popravili bodo soljn. Društvo bo nabavilo dva čolna in izde- tudi vaške ceste in un ilili središče vasi. Prav sredi vasi se namreč še daj nahaja napajališče, ki je vse prej kol v ponos Rakitni, če upoštevamo, da je tu še zadružni dom, avtobusna |M)staja in parkirni prostor. No, če smo že pri ureditvi, ne bi kazalo prezreti tudi nova sprehajališča, ki se jih ImmIo lotili že letošnjo sezono. Te bi postavili v neposredni okolici vasi, ob njih pa nekaj lesenih klopi. Povrh vsega naj omenimo, »la bodo letos skiflhli urc- lalo ležalne stole, deske za sončenje in kabine z omaricami za obleko. Ce ImmIo dobili na volje vsaj sredstva, ki bi omogočila začetna dela, bi začeli z gradnjo vlečnice na Novaško goro, kjer so rezcntanta — namiznoteniškega igralca Edija ^eeka. Zakaj? Ta, naš 18-letni občan, je •amree na obeh velikih zveznih tekmovanjih v konkurenci najmočnejših jugoslovanskih na-atliznoleniških igralcev, osvojil najvišji mesti. In ne samo to. Po zmagi nad državnim prva-4om Markovičem, je namreč dokazal, da je kot Markoviča, llrbuda, Korpo, Terana, Kerna in druge, potem evropskega prvaka Šveda Al-serja, mlade Švede Bcrnhardta, Johanssona, francoskega prvaka Gambiera, belgijskega pr-vaka .luliensa, avstrijskega prvaka Wegrntha, \so vzhodnonemško in nizozemsko elito. Največ preglavic so mu do sedaj delali Zahodni Nemci, Madžari in Komuni, z azijskimi igralci pa se še ni imel priložnosti pomeriti. To se mu bo verjetno posrečilo že aprila letos v Pragi. BOJAN KERN in EDVARD VECKO trenutno naš najlroljši igralec. Bolj kot to zmagoslavje pa je pomembno, da ima 1'klp s svojo ■prodorno igro, velike možnosti na svetovnem iPrvenstvu, ki bo aprila v Pragi. Prav zato smo S« obiskali in sc zapletli z njim v živahen 'Pogovor. Najprej nas je zanimalo, kako je **rel svojo športno pot. Povedal nam je, da t°j‘ namizni tenis že pet let. Prvega stika pa ^ mladi Vecko prav živo spominja. Takole ''•m pri|M>vcdujc: ,,Nckega dne sem sc namenil v kino. Na Ittti pa me je zmotil hrup in navijanje, ki je Prihajalo iz bližnje dvorane. Ker je bila dvo-**n® polna, jaz pa zelo radoveden, sem splezal na okno. V trenutku sem sc navdušil nad *8r<* in popolnoma pozabil na kino. 2c drugi 't*11 »em se oglasil v klubu in se kot pionir 'Pisal med redne člane. Začetni uspehi so bili **ct strmo navzgor, •etih 1960 in 1961 je postal republiški pri mladincih, na državnem prvenstvu j* bil drugi. Da bi omogočil mlademu stc-, fin nadaljnji napredek, ga je pred dvema sprejel v svoje vrste ljubljanski “^dred11 in mu olvenem omogočil tudi nndnlj-I*obraievanje. Do sedaj je Edi že 19-krat ^*»topil v državni reprezentanci, ki je lani r”* osvojila naslov evropskega prvaka, z ve- *kim Uspehom pa je zastopal Jugoslavijo tudi . mladinskem evropskem prvenstvu, ki je J® lani na Bledu, in so mladi igralci prav osvojili najvišji naslov. , ^'•iumulo nas je tudi, katere |M>mane ie na spisku svojih „irt*v“. Kar steTil* jih je: vse jugoslovsaske mojstre marljivo vadbo je Bojan kmalu začel posegati po najvišjih republiških mladinskih naslovih. Razvil se je v odličnega igralca, pri tem pa je imel precejšnjo športno smolo, saj je bil navadno „vcčno drugi". Kljub temu pa sc je po dolgem trdem delu le uspel uvrstiti v državno reprezentanco. Postal je za dolgo časa njen stalni član. Naenkrat pa je skoraj opustil namizni tenis in tako tudi izgubil mesto v reprezentanci. Njegov ponoven vzpon se je pričel šele z vstopom v moštvo Olimpije, kjer je z vestnim treningom nadoknadil zamujeno in tako ob Vccku, s katerim sta klubska kolega, ponovno postal kandidat za reprezentanco. Svojo odlično formo je potrdil letos na obeh ljubljanskih tekmovanjih, kjer sta bila pred njim samo Vecko in Markovič, ostale igralce pa je odpravljal z neverjetno lahkoto. Vendar so prišli ti uspehi nekoliko pozno, tako da Bojah ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu v Pragi, kar bi po prikazani formi gotovo zaslužil. Kljub temu pa so ga uvrstili v reprezentanco, ki bo zastopala naše barve v Romuniji. In kaj misli on? „0dkar sem zamenjal prejšnjo „dilo“ (lopar namreč) s „softom“, čutim, da igram * neverjetno lahkoto. V Romuniji bom skušal opravičiti svoj nastop in bom zaigral, kolikor bo v mojih močeh. Zal mi je, da ne bom nastopil na svetovnem prvenstvu." Ko smo "a povprašali, kaj meni o nastopu in uspehih naših igralcev na SP, je dejal: „Za jugoslovansko ekipo bo dovolj velik uspeh, če se bo prebila v finalni del, kjer bodo prav gotovo gospodarili Azijci." In se tvoji največji uspehi? „Svojc največje uspehe sem dosegel v igrah dvojic s Kranjčanom Teranom. Največji uspeh je bil osvojitev prvega mesta med dvojicami na lanskem mednarodnem prvenstvu Madžarske v Budimpešti." S tem smo zaključili razgovor s tema dvema klubskima kolegoma, obema izredno marljivima in skromnima športnikoma, ki sta res vzgled mladim igralcem v svojem klubu. Slavko Juvane Strelski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik je zaključil delo za leto 1962 Njegovi doslej uajvečji uspehi so bili prav gotovo — drugi mesti na mednarodnih prvenstvih Nizozemske in Skandinavije in stalno mesto v državni reprezentanci. In kako sc pripravljaš na svetovno prvenstvo? »Glavne priprave imam kar doma, v klubu, kjer mi je omogočen nemoten trening. Pripravljam se tudi skupno z ostalo jugoslovansko elito na pripravah pred pomembnimi nastopi. Najboljša priprava pa so prav gotovo težka mednarodna srečanja." Pobarali smo ga še za zadnji odgovor. Kakšne so tvoje nn|K>vcdi pred svetovnim prvenstvom in na kakšno uvrstitev računaš? »Kot doslej bodo imeli tudi tokrat največjo besedo azijski igralci. Za našo reprezentanco bo nastop težak, ker smo vendarle evropski prvaki, vendar bodo tokrat nastopili tudi Madžari, ki niso sodelovali na evropskem prvenstvu. Zato bo velik uspeh, če bomo zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine in se v končnem finalu uvrstili na tretje ali četrto mesto. Zame osebno, bo velik uspeh, če se bom uspel prebiti v III. kolo, med 32 najboljših igralcev na svetu." Skromnemu športniku smo se lepo zahvalili za odgovore in si poiskali kar takoj drugo »žrtev". To je bil Bojan Kern. 24-lctni študent gozdarstvu, ki jc doma na Tržaški cesti, nas je v zadnjem času močno presenetil. Zakaj ? Kar poglejmo! Namizni tenis goji že več kot deset let. Začel je kot pionir pri ljubljanskem klubu ZNTK Ljubljana. Bil jc eden izmed številnih učencev namiznoteniške šole pod vodstvom sedanjega trenerja Olimpije tov. Tcrečik*. Trener je v njem odkrit precejšen talent in z V mesecu februarju je imel naš občinski strelski odbor svojo redno letno konferenco, ki so se je udeležili delegati strelskih družin iz mesta in podeželja ter zastopniki občinskih družbenih organizacij, tiska in zastopnik okrajnega strelskega odbora. Zal pa jc slabo vreme onemogočilo večjo udeležbo delegatov iz oddaljenejših krajev. Predsednik obč. SO tov. Janez Režek je v svojem poročilu orisal delo občinskega Strelskega odbora, mestnih in podeželskih strelskih družin ter njihovo vlogo pri vzgoji mladine. Posebno priznanje j c dal strelskim družinam »Rajko Škapin", »Diopter" iz Ljubljane in SD »Kurcsček" iz Zelimclj. Zlasti jc pohvalil SD »Kurešček" in SD »Oskar Kovačič", kateri sto izredno uspešno delali pri vključevanju šolske mladine v strelski šport. Tov. Rešek je seveda grajal nekatere strelske družine, ki niso dovolj skrbele za razvoj kulturnega in discipliniranega strelstva na svojem območju in med samimi člani. Kljub težavam se je strelski šport vendar zadovoljivo razvijal. V letu 1962 se je povečalo število članov od 800 na več kot 1100. Razprava po poročilih je bila zelo plodna. Zastopnik občinskega odbora za telesno vzgojo je poudaril, da jc strelstvo v naši občini šlo po zmagoslavni poti, kajti osvojilo je pokal maršala TITA v dokaz, da je najboljSe v naši republiki. Želel jc še več uspeha ▼ bodočem delu na polju strelstva in njegovega razvoja. Priporočal je, da referent za propagando v SO pri naših redakcijah za dnevni tisk najde več razumevanja pri objavljanju rezultatov strelskih tekmovanj in da strelstvo najde tudi več mesta v stolpcih naših dnevnikov, kakor to najdejo tudi ostale veje te-lesnovzgojne kulture Veliko govora je bilo o liga tekmovanju, da sc izboljša tehnična izvedba in da strelske Idružine z večjo resnostjo pripravijo svoje ekipe za izvedbo teh tekmovanj. Zelo živa je bila razprava o strelišču na Dolenjski cesti na poročilo enega od članov občinskega SO, ki ni bil zadovoljen s sedanjim stanjem na strelišču, njegovim vzdrževanjem, spopolnjcvanjem in uporabo. Razprava je pokazala, da morajo strelišče vzdrževati vsi občinski strelski odbori, kot mestno strelišče in ga ne prepustiti naši občini v vzdrževanje in dograjevanje s tem, da sama tudi z lastnimi sredstvi opravlja te naloge. Nujno bo potrebno, da se resno pozanima novi občinski SO odbor in poskrbi, da se ga s primernimi sredstvi tudi primemo in sodobno vzdržuje. Ob zaključku je bil izvoljen nov občinski strelski odbor, ki ga bo vodil inž. Milan S>mič~ Mraz nam jo je pošleno zagodel Letošnja zima jc marsikoga presenetila s svojim zgodnjim nastopom, snegom in mrazom. Zategadelj so ostali sadovnjaki večji del nezavarovani pred mrazom, snegom in zajci. Tudi |M>znejše posredovanje jc bilo prav spričo te bneugodnosti, sila težavno. Nevarnost nastajanja škode še vedno ni minila, še posebej ne pozebe na sadnem drevju in trti, so prav v tem času pozebe, kaj pogoste. Dnevna nihanja temperatur so zelo velika, saj so razlike med dnevno in nočno temperaturo tudi do 20° C. Te spremembe povzročajo velike pozebe, ki sc odražajo s pokanjem lubja, ogradnih in dcbclnih vej v obliki krožnih razpok in polkrožnih poškodb. V primeru, ko zasenčene dele dreves, nenadoma zadenejo sončni žarki, nastane na deblih in ogradnih vejah, sončni ožig. Pojav povzroči odmiranje skorje in ličja, vso do knmbija. Poškodbe so skladna mesta za razne gljivičnc in bakterijske okužbe. Da bi preprečili nadaljnje poškodbe in omilili nastalo škodo, naj sadjarji in ostali koristniki sadnega drevja, premažejo ogradne veje in debla, trte, ribezlja in ostalih vrst, z apnenim lubežem ali pa škropijo drevje z 10 odstotno apneno brozgo (10 kg apna na 90 litrov vode). To naj opravijo čimprej. Pri tem opravilu uporabimo škropilnico z večjim razpršilcem. Z beljenjem debla in vej zmanjšujemo in preprečujemo nastajanje razpok in ožigov. Bela barva zmanjšuje segrevanje m zadržuje vegetacijo. Za beljenje priporočamo tudi mešanico žganega apna, kuhinjske soli in žvepla v prahu. Mešanico pa pripravimo tako: žganega apna 5 delov, soli 0.5 dela, pri tem pa dodajamo sol in žveplo. Mešanico razredčimo z vodo, če ujmrabljamo škropilnice. S pozebo pa je že ali pa še bo, nastala tudi škoda na sadnem drevju, trti in ribezlju, zato pri])oroeamo čim hitrejše obrezovanje. Kjer jc lubje močno odstopilo od debla, ga bomo pribili nazaj, ob robu [mškodbe pa ga bomo premazali. Poškodbo samo bomo premazali s cepilno smolo. Pri večjih poškodbah, kot na primer, pri zajčjih objedah, pa drevesca ponovno namažemo s svinjsko mastjo ali jih zavijemo s papirjem. Pred tem pa namažemo še cepiče. L. H. Jugoslovanske pionirske igre „Lelo tehnične kulture mladih* PROGRAM OBČINSKEGA ODBORA JPI — VIC-RUDISIK ZA I. OBDOBJE rOMHN LETOŠNJIH JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER Letošnje Jugoslovanske pionirske igre, ki ■Mijo naslov „LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH11, imajo svoj globlji smisel in po-men v tem, »la široko seznanijo družbene či-■Atelje a problematiko tehnične vzgoje mladega rodu, da jasno izoblikujejo najpoglavit-nejie naloge za sistematičnejšo osnovo tehnične vzgoje na osnovni stopnji, da osvetlijo kadrovska in materialna vprašanja v zvezi s tehnično vzgojo in pozitivno vplivajo na njihovo hitrejše reševanje. Pionirjem pa morajo JPI omogočiti preko igre in sproščenih oblik dela zadovoljitev njihovih interesov po spoznavanja tehnike in znanosti doma in v svetu in povezati njihovo igro in dejavnosti z družbeno aredlno, v kateri delujejo in žive. Se prav poseben pomen pa bi morali le-toinjim pionirskim igram posvetiti tista področja, ki so gospodarsko zaostala. Dolžnost vseh družbenih organizacij, ki delajo s mladino (ZPM, SZDL, LMS, Sindikati, atrolci, taborniki, Ljudska tehnika, DIT, gasile! itd.), kakor tudi gospodarskih organizacij, iiraibeno upravnih organov itd. je, da v skupni afceiji in v okviru svojih možnosti sodelujejo pri razreševanju zgoraj navedenih problemov. PROGRAM ZA I. OBDOBJE: 1. Analiza stanja na področju naše občine la deen Katere šole imajo dobro urejene delavnice, dahe urejene, v neprimernih prostorih in ka-Mn jih sploh nimajo. Katere šole v občini imajo urejene laboratorije, kabinete in tehnična sredstva za aktiven in sodoben pouk naravoslovnih ved. Koliko učnih moči manjka za pouk tehnične vzgoje. Koliko in kakšni inštruktorji manjkajo za izvenšolsko tehnično dejavnost v: šolali, ustanovah, stanovanjskih skupnostih, prostorih mladih in tako naprej. NOVI IZDELKI »ILIRIJE Livarne doma in po svetu uporabljajo kot MMga svojih važnih jiomožnih materialov li-vanrk* vrvica, ki je izdelana iz specialnih plastičnih voskov tako, da ostane vrvica pri upo-rabi elastična in pri ovijanju nc poka po pavriinL To vrvico uporabljajo za vtis v modele iz peska. Njena naloga je, da se v modelu pri vlivanju tekoče kovine stopi, za seboj pa pusti kan«!, po katerem imajo plini in zrak, ki nastajajo pri vlivanju, prost izhod in s tem preprečujejo tvorbo zračnih mehurčkov v ohlajenem livu; z drugimi besedami, preprečujejo poroznost litine. Naše livarne so to vrvico, ki je kot rečeno pomožni material, . do sedaj uvažale. Zaradi vedno težjega uvoza, so se tovarne obrnile na eno naših največjih podjetij sa loščila — tovarno „IL1RIJA“. livarske vrvice se je naša industrija obogatila z izdelkom, za katerega je doslej uporabila precejšnja devizna sredstva. Rezultat kvalitete doma izdelane vrvice je že potrdila livarna OLT v Osijeku in istočasno dala tudi celoletno naročilo. V' tovarni pričakujejo, da bodo omenjeni livarni sledile še ostale in se preskrbele z domačim izdelkom ter tako prihranile skupnosti devizna sredstva. Razen tega je ,.ILIRIJA" na začetku letošnjega leta dala na trg še en nov izdelek z imenom „IPA-pnrketno loščilo" v praktični PV embalaži. Izdelek je namenjen za široko |H>trošnjo. Tovarniška prodajna cena enemu komadu, ki vsebuje okrog 200 g parketnega loščila pa je 170.— disarjev. Tudi v „ILIRIJI" so bile težave z izdelavo take vrvice, ki bi ustrezala zahtevam Kvara. Razlog je bil v tem, ker ni na razpolago odgovarjajočih surovin. Z vztrajnim delom pa je „ILIRIJA" na podlagi neštetih po-izkusov v laboratoriju uspela izdelati vrvico % omenjenimi lastnostmi. Z oevojitvijo postopka za izdelovanje te Strokovnjaki v tovarni pravijo, da je IPA parketno loščilo v novi PV embalaži in v novi kvaliteti najkvalitetnejše parketno loščilo od dosedanjih, predvsem pa, da je glede na u[>orabo praktičnejše in ekonomičnejše. Kako izglcdn novi artikel lahko vidite na priloženi fotografiji, o kvaliteti pa se bodo prepričali naši potrošniki sami. Kakšne so izven šolske oblike tcluiično vzgojnega udejstvovanja. 2. S pomočjo širšega posvetovanja prizadetih, ugotoviti predvsem naslednje: Kako pridobiti, usposobiti in opremiti prostore za [jotrebe tehnične vzgoje v šoli in izvenšolske dejavnosti? Kako izboljšati dosedanje stanje? Kako rešiti problem pomanjkanja strokovnega kadra in strokovnjakov? Kako pridobiti in vključiti nove ljudi ter jih usposobiti za aktivno delo? Kako izboljšati vsebino dela in uveljaviti nove oblike ? RAZNE OBLIKE DELA IN TEKMOVANJA • šolske stene govore o razvoju naše občine (rok občinski praznik 27. IV. 1953); • tekmovalni načrti pionirskih odredov v besedi in sliki (rok 31. III. 1953); • organizacija klubov mladih tehnikov in posameznih interesnih krožkov; • urejanje in opremljanje izložb v krajevnih središčih z raznimi lastnimi izdelki in drugim propagandnim gradivom: fotografije, skice, risbe itd.; • Zlet pionirjev — mladih tehnikov v maju 1963 (Polhov Gradec, Iški Vintgar, Velike Lašče) združen z raznimi tehničnimi demonstracijami in poti pokroviteljstvom ene ali več gospodarskih organizacij; • razpis naloge z. naslovom: ,,Zakaj se življenje v mojem kraju spreminja?"; skupinska obdelava s področij kot na primer urbanistična ureditev kraja, komunalna dejavnost, dejavnost kmetijske zadruge, industrijski ob- DRUSTVA PRIJATELJEV MLADINE TEKMUJEJO MED SEBOJ Društvo prijateljev mladinie terena „Malei Belioete ’’, je napovedalo vsem društvom prijateljev mladine v občini Vič-Hudnik tekmovanje v pridobivanju novih članov DPM v času do sredine aprila. Takrat bo občinska konferenca, kjer bodo objavljeni rezultati in bo podeljena nagrada naj pri za de vnej 5e mu društ\ u. jekti in njih pomen, gradbena dejavno«* in tako naprej; • vsaka šola naj ob zaključku šolskega let* priredi razstavo izdelkov otrok, ki so jil* izdelali pri pouku tehnične, vzgoje in pri izven šolskih dejavnostih., Najboljši isdelkA bodo izbrani za občinsko razstavo, ki bo oktobra 1963; • pionirji-fotoamaterji, kakor tudi foto krožki na šolah naj izdelajo in pripravijo fotografije ali fotogramc na temo: „Zakaj se življenje v našem kraju in komuni spreminja"— Cc bo prispelo dovoljno število slik bo ▼ začetku oktobra občinska razstava, najboljš* dela pa |>oslana na republiško razstavo „l'i(Miirski foto 1963"; • čimveč pionirjev naj sc vključi k pouku prometne vzgoje in za prometno značko L, II. in III. stopnje; • mladinska in pionirska glasila na šolah, naj letos vsebujejo več prispevkov iz tehničneg* področja; • na vseh šolah, kjer imajo foto-krožke, naj izdelajo diafilme o znamenitostih svojcg* kraja, ki lahko potenj služijo pri pouki* domoznanstva; • na šolah, kjer posedujejo AV sredstva, naj sc priredi kratek tečaj o koriščenju in uporabljanju s temi sredstvi. Za vse točke programa, ki imajo tekmovalni značaj, bo občinski odbor JPI v najkrajšem času vsem šolam in PO, posrc