PoStnina plafcaua v gotovini	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	15».
TRGOVSKI UST
Časopis *« trgovino« Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. - Dopisi se ne vračajo. - številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	soboto,	28.	februarja	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	24.
Napačna osnova za odmero kuluka *
Pred kratkim smo v našem listu opozorili, da se je v Ljubljani v seznamih za odmero kuluka vštel poleg osnovnega davka tudi dopolnilni davek. Postavili smo se na stališče, da pride za kuluk v poštev edino osnovni davek.
Ljubljansko mestno načelstvo je na to opozoritev odgovorilo v ljubljanskih dnevnikih iz izkušalo prepričati javnost o nasprotnem z argumenti, ki po našem mnenju nikakor ne drže. Argumenti se opirajo v prvi vrsti na določila pravilnika zakona o neposrednih davkih, ki nimajo s kulukom nobene zveze.
V	našem zakonu o neposrednih davkih je glede davkov, ki se odmerjajo po dohodku, uveljavljeno načelo, da davek ne more kratiti lastne osnove. Po tem načelu je pri družbenem davku določano, da se pri družbah plačilo družbenega davka ne smatra za izdatek. Vendar pa se zakon pri tem ne omejuje samo na osnovni in dopolnilni davek, temveč se ne smatrajo za izdatek tudi samoupravne doklade. Iz tega specialnega določila sklepati na kuluk, more samo oni, ki ne upošteva smisla navedenega načela. Tudi citirani razpis ministrstva financ št. 91.685-111 z dne 12. decembra 1930 ne more na vprašanju ničesar izpremeniti, kajti v tem razpisu ministrstvo le pojasnjuje, da kuluk nima značaja takih samoupravnih doklad, ki bi se mogle pri odmeri družbenega davka prišteti čistemu dobičku. S tem pa je le rečeno, da kuluk nima takega značaja, ki bi utemeljeval' pravico davčne uprave, da kuluk prišteje čistemu dobičku, ki se obdači z družbenim davkom.
Kuluk ima docela značaj samoupravne javne dajatve, ki nadomešča samoupravne doklade. To docela! j as -no izhaja iz § 37. zakona o samoupravnih cestah, ki določa, da se uporablja kuluk za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest, kolikor samoupravna telesa ne bi mogla izvršiti teh poslov iz svojih denarnih sredstev. Glavni in poleg donosa na trošarini na alkoholne pijače skoro izključni dohodninski vir samouprav za navedene namene so doklade na neposredne davke. Ako za gradnjo in vzdrževanje samopravnih cest ne zadostujejo doklade, se pobira kuluk, ki je torej dopolnilo samoupravne doklade. Vsled tega se kuluk kot ekvivalent, odnosno dopolnilo samoupravne doklade ne more odmerjati na drugi bazi kot doklada, kojo dopolnjuje. Zakon o neposrednih davkih glede vseh davčnih vrst, pri katerih se pobira dopolnilni davek, izrecno odreja, da se na ta'davek ne smejo pobirati nikake doklade. Potemtakem dopolnilni davek tudi ne more tvori-Podlage za pobiranje kuluka. Posebno jasno pa je, da se za zgrad-® 2 davčnimi olajšavami, torej na davek, ki se' plačuje za nove z8radbe, prizidke in nadzidke, kuluk more pobirati. Odgovor navaja clen 37. zakona o neposrednih davkih, češ da se 3% zgradarina pobira namesto • osnovnega in dopolnilnega davka. Ta argumentacija ni v skla-1 du z razpisom generalne direkcije
*  — -----
* .Pb sklepu lista smo dobili telegraf ično 0 P°Vf^em zanesljive strani iz Beo-da, cla se sme1 'kaiuk: odtherjkti samo’"od osnovnega davka. — Uredništvo.
davkov z dne 25. decembra 1928 št. 1456-27-28, ki ravno nasprotno trdi. Po tem razpisu je res, da predstavlja 3% davek po enakih delih osnovni in dopolnilni davek, vendar pa pravi generalna direkcija, da to znači, da se »na taj porez ne mogu udariti samoupravni prireži radi toga olakšanja poreske osnovne odnosno radi pote-škoče u iznalaženju odnosa izmedju osnovnog in dopunskog poreza, koji su sadržani u tom porezu«. Sicer pa je ta argumentacija odgovora tudi iz tega razloga do cela zgrešena, ker prezre, da ravno pragraf 37. v novelirani obliki izrecno navaja, da zgradbe z davčnimi olajšavami niso zave-zane nikakemu samoupravnemu davku in samoupravni dokladi, to se pravi, da se iz naslova obstoja teh zgradb, dokler uživajo davčne olajšave, ne sme pobirati nobena samoupravna dajatev v katerikoli obliki.
Zakon o samoupravnih cestah navaja kot podlago samo neposredni davek, za katerega pa se more smatrati v tej dikciji samo osnovni davek. Za utemeljitev tega stališča smo se sklicevali na analogijo, ustvarjeno pri odmeri vojnice. Zakon o ustroj-stvu vojske in mornarice navaja, da znaša vojnica 50% letnega neposred-lijega davka, slično kakor določa zakon o samoupravnih cestah, da se pobira kuluk po višini neposrednjega daVka. Res med obema zakonoma ni organske zveze, toda analogija v od-rriferni osnovi za obe dajatvi pa je Vendar tako močna, da bi jo tudi rtieštno načelstvo ne smelo prezreti, rte gre za zVezo med obema dajatvama, pač p& za dejštvo, da je’za odmero dbeh merodajen neposrednji davek in da je ministrstvo glede vojnice že izrecno odredilo, da se dopolnilni davek ne všteva za odmero vojnice, to je, da se ne more subsumi-rati pod pojem neposrednji davek, če je ministrstvo že enkrat tolmačilo pojem neposrednega davka v tem smislu in to glede vojnice, ki niti ni samoupravna dajatev, je tembolj upravičeno, da se spričo striktnih določil, da se na dopolnilni davek ne morejo pobirati samoupravne doklade, tolmači pojem neposrednega davka v tem smislu, da se kuluk, ki dopolnjuje samoupravne doklade, ne sme pobirati od dopolnilnega davka.
Informirali smo se na raznih krajih v naši banovini, na nikjer nismo mogli ugotoviti, da bi se vračunaval dopolnilni davek v osnovo za odmero kuluka. To vračunanje je ostalo prihranjeno Ljubljani kot nameček temu, da se jo je pritegnilo z okolico v enoten okrajni cestni odbor proti ; šele naknadnemu protestu mestnega | načelstva in s tem naložilo ljubljan-| skemu prebivalstvu novo breme, ki bo j v prav občutni meri povečalo davčne j dajatve. Da dopolnilni davek ne spada v osnovo za kuluk jasno dokazuje v »Službenih novinah« št. 159 iz 1. 1930. objavljeni pravilnik za pobiranje kuluka v Beogradu, Zemunu in Pančevu, ki izrecno odreja, da se kuluk računi samo od osnovnega davka, če plačujejo drugod kuluk samo od osnovnega davka, pa naj mi po napačni interpretaciji mestnega načelstva v Ljubljani plačujemo za ca 80% povišani kuluk?
* * *
K gornjemu vprašanju smo prejeli že od raznih strani dopise, v katerih se tolmačenje mestnega načelstva ostro kritizira. Tako piše prijatelj našega lista med drugim:
Razume se, da bi> velika večina me-
ščanov namesto osebnega dela plačevala odkupnino po tarifi, ki naj-občutneje zadene manjše davkoplačevalce. Kdor namreč na pr. plačuje na leto neposrednega davka 2000 Din, bo moral za vsako enoto kuluka plačati odkupnino od 6 dni to je 120 Din. Ce se bo res pobiralo 12 enot za leto 1930 in 1931, bo znašala odkupnina za kuluk 1440 Din, ali 72% od davčne osnove! Te dni pa smo brali, da hoče mestno načelstvo kot odmerno pod la go za kuluk vzeti ne osnovni državni davek, kakor je to v zakonu predpisano, marveč tudi še dopolnilni davek.!
S tem bodo najtežje udarjeni vsi obrtniki in trgovci, pa tudi hišni posestniki, Kaj pa naj šele rečemo k temu, da hoče mestno načelstvo po svojih oficijelnih izjavah pobirati kuluk tudi od tistih novih stanovanjskih hiš, ki so po zakonu o neposrednih davkih izrecno oproščene zgradarine in plačujejo zgolj znižano davščino 3%, na katero se po zakonu ne smejo udariti nikake samoupravne doklade? Nihče ne more tajiti, da ima odkupnina za ljudsko delo v bistvu značaj avtonomne doklade. Pobirati se hoče v isti državi, v kateri veljajo naši jugoslovanski zakoni. Zato ne moremo dopustiti, da se pri tako občutni dokladi, kakoršna je kuluk, puščajo v nemar določbe veljavnih zakonov. Ali se mestno načelstvo ne zaveda, da brez potrebe udarja po velikem številu malih davkoplačevalcev, ki so si s težavami in skrbmi zgradili skromne domove, zanašajoč se na zakonite davčne olajšave? Uprava ljubljanske občine mora imeti obzir do svojih občanov, ki težko prenašajo sedanjo depresijo, in naj jim pusti vsaj tiste male ugodnosti, ki so v zakonih določene. Naj pazi na to, da bo mestni magistrat postopal, kakor postopati mora, in če je že glede cestnih odborov zamudil rok za izjavo, naj pri odmeri kuluka ne gre preko zakona. Kajti prednost pred fiskalnimi interesi občine imajo vendar življenjski interesi občanov.
SEJA ZA ZVEZO SLOVENIJE Z MORJEM.
Predsednik akcijskega odbora in župan Juraj Ružič je sklical sejo finančne sekcije za zgraditev direktne proge med Ljubljano in Sušakom. Finančna sekcija se sestane v Ljubljani 3. marca. Naslednjega dne pa bo seja akcijskega odbora v trgovinski zbornici v Zagrebu. Na tej seji bodo poročali o sklepih finančne sekcije ter o dosedanjem delovanju odbora.
* * *
DRAŽBA KOŽ.
XII. dražba kož divjadi se vrši dno 28. marca t. 1. na velesejmu v Ljubljani. Opozarjamo vse posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tem letu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodile prodajne priložnosti. Kože se sprejemajo že sedaj in najpozneje do 20. marca. Letošnja januarska dražba je navzlic neprilikam, ki jih povzroča splošpa gospodarska kriza, dobro uspela. To je posledica organizacije’ »Divja koža«, v kateri sta sedaj zvezana pri-dobitelj in prodajalec. Ugodne posledice njenega dela čutijo danes vsi jugoslovanski lovci. Kože sprejema in daije navodila sDiVza koža«, Ljubljana — velesejem.
Dr. Rudolf Marn.
Organizacija pospeševalne službe za tujski promet.
V naši banovini je organizacija za pospeševanje tujskega prometa Še precej dobro razvita. Imamo predvsem tujsko-prometni svet, ki ima gotove naloge, potem imamo dve Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru ter lokalna tujsko-pro-metna in olepševalna driištva ter zdraviliške komisije, od katerih pa faktično posluje le ona na Bledu.
V prvi vrsti j£ naloga županstva dotičnega letovišča, da skrbi za pospeševanje tujskega prometa in da d& v to potrebno sredstva, županstvo Je pa kakor vsak urad premalo gibljivo, ima preveč drugih agend, da se ne more intenzivno pečati s podrobnostmi tujskega prometa. Zato je v vsat-kem letoviškem kraju potrebno tiij-sko-prometno ali olepševalno društvo, ki združuje zlasti one osebe, ki im&-jo smisel za povzdigo kraja in se hočejo nesebično v to svrho udejstvd-vati. Kakor pri vseh društvih zadti-stuje ena ali par agilnih oseb, da lahko društvo prav izborno deluje. Tuj-sko-prometno društvo mora pravzaprav izpopolnjevati delo v občiriskeih odboru za tujski promet.
Naloge tujsko-prometnega društva so:
1. evidenca vseh tujskih sob v hoi-telih in privatnih hišah,
2. cene za te sobe oziroma za celo penzijo,
3. statistika tujcev, ako ne vrši županstvo tega. Kako je voditi statistiko, sledi poseben referat.
4. Nadzorstvo izprehajališč, klopi, potov, kopališč, snage in reda v letovišču kakor tudi v privatnih hišah in hotelih.
5. Sprejemati pritožbe tujcev' in skrbeti, da se nedostatki odpravijo.
6. sploh dajati iniciativo za napravo vseh udobnosti, če se ima denarna sredstva.
7. Skrbeti za reklamo, o čemer sem že v prejšnjem referatu govoril.
8. Skrbeti tudi za zabave, skupne Mete bodisi na gore ali z avtobusi, to pa zlasti v malih letoviščih.
9	Prirejati ali dati vsaj inicliativo za prireditev servirnih tečajev v gostilničarskem obrtu.
Tu sem navedel le nekaj primerov, ker ima vsak kraj svoje posebnosti in potrebe, ki jih morajo društva vpo-števati in potem usmeriti svoje delovanje.
Omenil sem, da običajno odborniki društva nesebično, torej brez vsakih nagrad delajo v društvu. Pripomnim pa, da je v onih slučajih, kjer je dosti dela, n. pr. evidenca sob, statistika itd., zelo umestno, da se dotičnega, ki vse to vodi, primerno nagradi zlasti za sezonske mesece.
Nadaljna zahteVa je, da je vsako društvo včlanjeno v Zvezi za tujski promet v Ljubljani ali v Mariboru, kajti k otrokom je potrebna izkušena mati, h kateri se' ldhko' zatečejo po nasvete in pd5no'či. Sploh je umestno in potrebno, da se zlasti v pogledu reklame in propagande v pogledu peticij na oblastva, prošenj za nodpdre 'društva obračajo vedno le nreko Zveze 'za tujski promiet, ker jo oblastva začenši z ministrstvi vprašajo za mhtenje.
Tujsko-prometna društva naj bodo
lokalni nositelji vse tujsko-prometne službe za dotočni kraj. Zato je potrebno, da tudi povsod obstoje. Pogrešam zlasti taka društva v bivši mariborski oblasti, ki ima gotovo več naravno lepih in za letovišča primernih krajev kakor bivša ljubljanska oblast. Treba je le, da se zganejo lokalni činitelji, potem bo že Tujsko-prometna zveza skrbela za ustanovitev. Vzorna pravila imata obe zvezi.
Glede organizacijske službe za tujski promet pri banski upravi T. P. S. in pri obeh zvezah boste čuli iz dotič-nih referatov.
H koncu moram omeniti, kako važno organizacijsko službo lahko izvršujejo naše šole in učiteljstvo. Ta služba se mora pričeti pri otrocih, da se jih navaja na vljudnost in postrež-
Pokrajinska zveza jugoslovanske industrije za predelavo železa in kovin je na svoji tretji glavni skupščini, ki se je vršila dne 19. februarja 1931. v Beogradu, sprejela sledečo resolucijo:
1. Naproša se kraljevska vlada, da posveti več pažnje ojačanju industrije v državi, ker je iskati v razviti industriji najboljši izhod iz sedanje gospodarske krize, katera zadeva vse glavne grane delavnosti, a zlasti poljedelstvo.
2. Po izčrpni diskusiji je skupščina konstatirala, da izvrševanje javnih del na kredit stane državo mnogo več in da ne donaša gospodarstvu pričakovanih koristi in zaposlenj. V nujnih slučajih, ko je treba, da se gotova dela izvrše na kredit, prosi skupščina kraljevsko vlado, da bi podjetnikom ne dajala ugodnosti, na podlagi katerih bi bili oproščeni carin in tako za predmete, ki se izdelujejo v državi, po znani Batinjolovi klavzuli.
3. Skupščina prosi kraljevsko vlado, da izdela gospodarski program države in da se državne nabave in javna dela izvršujejo po predhodno določenem racijonalnem načrtu za najmanj eno leto naprej in da se pri tem vodi račun o okrepitvi domačega gospodarstva.
4. Ponavlja se že prejšnja prošnja raznih gospodarskih kongresov in organizacij, da se izvede revizija zastarelega zakona o državnem računovodstvu. Dokler pa ne bo izvršena revizija, prosi skupščina kraljevsko vlado, da ukaže naj strožje izvajanje čl. 85 a in 85 b omenjenega zakona, S katerim se ščiti domača delavnost.
5. Skupščina konstatira, da bi uki-
Proučavanje evropskega gospodarstva.
Kakor poroča »Trgovinski glasnik«, je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike pristala na predlog, da se skliče mednarodna konferenca, ki naj bi proučila gospodarske in finančne prilike Evrope; konferenca naj bi se vršila začetkom tega leta.
»Daily Telegraf« piše, da je ameriška vlada pripravljena sodelovati na tej konferenci, toda njeno sodelovanje bi bilo v tem slučaju neoficijelno. V ameriških krogih prevladuje mišljenje, da naj bi ta konferenca izdelala končno rešitev reparacijskega problema in to potom medsebojnega znizanja carinskih taks, kakor tudi z novimi drugimi merami, ki bi pripomogle, da bi države-dolžnice lažje izpolnjevale svoje obveze, kar naj bi se doseglo predvsem na ta način, da bi se povečalo izvozno moč teh držav.
NASA ŽIVINA NA MEDNARODNI RAZSTAVI V MILANU.
V	soboto odpotuje v Maribor svetnik trgovinskega ministra Jaša Grtaševio, da pregleda razstavo živine, ki jo bodo poslali v Milan na mednarodno razstavo. Kot strokovnjak potuje z njim Milo-rad Petrovič. Izvozniki naše živine se zelo zanimajo za to razstavo. — Poleg klavne živine bodo v Milanu razstavili tudi plodno živino.
ljivost napram tujcem in se že v njih vzgoji zavest, kako važen gospodarski faktor je tujski promet, in da je treba vse storiti, da se napravi tujcem bivanje prijetno, in vse odstraniti, kar je v kvar tujskemu prometu. Tako bi učiteljstvo tudi lahko s predavanji poučevalo odrasle. Tudi duhovščina lahko mnogo stori v tem oziru, ker se je pokazalo, da postanejo ljudje v letoviških krajih sami od sebe vljudni in postrežljivi, kar zelo ublažuje njih značaje in jih obrne v dobro stran, dočim surovost in neotesanost, zanemarjenost v obleki in v snagi kar sami od sebe prestanejo.
Tujski promet nima torej samo gospodarske, ampak tudi velike vzgojne koristi.
nitev carine na poljedelsko orodje, stroje in priprave prinesla veliko škodo i državi i poljedelstvu. Dokazano je, da pomeni proizvodnja teh predmetov doma njih pocenitev, medtem ko bi ukinitev carine in ustvaritev domače proizvodnje brezdvomno izzvala tuja podjetja, da bi cene dvignili. Skupščina prosi kraljevsko vlado, da omogoči v interesu poljedelstva proizvodnjo domačih plugov in se-jalic.
6. Kraljevska vlada se naproša, da čimprej izvede revizijo carinske tarife v smislu principa, da je treba ščititi vse predmete, za kojih proizvodnjo so doma najboljši pogoji. Konstatira se, da se je v zadnjih letih razvil cel niz podjetij, ki so sposobna za življenje, toda za katera ne predvideva sedanja tarifa nikake zaščite. Zlasti pa se kraljevska vlada naproša, da podvzame nujne ukrepe proti dum-pingu tuje industrije, katera podvze-ma radi težke krize, ki sedaj vlada, vsa sredstva, da bi udušila našo domačo kovinsko industrijo in osvojila naše tržišče.	'•
7. Skupščina opozarja kraljevsko vlado na škodo, ki jo trpe državne finance in privatna industrija od državnih in industrijskih podjetij.
Naproša se kraljevska vlada, da bi z zakonom prepovedala ustanavljanje novih državnih pridobitnih podjetij razen v izjemnih slučajih, za katere bi dal svoje odobrenje minister trgovine in industrije.
Skupščina opozarja, da bi bilo potrebno, da bi tudi državna, samq-upravna in občinska pridobitna podjetja plačevala davke in druge javn,e dajatve, da bi bila tako v konkurenpi Izenačena s privatnimi podjetji.
TRGOVSKA BILANCA ČEŠKOSLOVAŠKE SE POSLABŠALA.
V	januarju je znašala vsa zunanja trgovina Češkoslovaške po vrednosti 1883 milijonov Kč, to je 968 milijonov .manj •kot v lanskem 'januarju lin 1220 milijonov manj kot v januarju leta 1929. Izvoz je bil s 1000 milijoni za 483 milijonov slabši kot lani v januarju in za 404 milijone pod ipredllanskim januarjem, uvoz pa z 883 milijoni za 486 oziroma 818 milijonov slabši. Ostane izvorni previšek ca. 117 milijonov. Bilanca je torej sicer aktivna, a po obsegu veliko pod prejšnjimi leti. Zaključek je najslabši od leta 1924. dalje.
Izvoz železniških pragov v Španijo.
Tvrdke Juan Lanzos Nuche, Vigo (Pon-tevedra) Španija, Rue Garcia - 011oqui No. 15 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki železniških pragov. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi ponudbami obrnejo direktno na imenovano tvrdko.
Sadna in drugo drevje, vrtnice, cvetje in drugo izvaža vrtnarsko podjetje: Sta-bilimento d’ orticoltura Fratelli Sgara-vatti - Saonara (Padova). — Ceniki na razpolago.
Zlorabljanje ugodnosti, ki jih nudi zakon o prisilni poravnavi izven konkurza.
Kakor je bilo pričakovati, se od dne do dne množe razglasi o uvedbi prisilnih poravnav izven konkurza in številke statistik, ki jih v tem pogledu že dalje časa sistematično objavlja Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, kažejo naraščajočo tendenco. Kdor pozna naše gospodarske prilike in zlasti kdor zasleduje način izvrševanja trgovskih obveznosti, ve da ,e pnsihu: poravnave ne množijo samo radi splošnih neprilik, v katerih se nahaja ne-le gospodarstvo pri nas, ampak gospodarstvo cele Evrope, ampak tudi zato, ker vkljub različnim kavtelam nudi zakon o prisilni poravnavi brezvestnim dolžnikom še vse preveč prilike za izkoriščanje upnikov.
Industrija in veletrgovina, ki je pri tem predvsem prizadeta, in do gotove mere tudi denarni zavodi bodo zato ne le iz lastnih interesov, ampak tudi iz splošnih gospodarskih razlogov morali svoje prizadevanje proti temu izkoriščanju kar najbolj osredotočiti, ker jih bo sicer čas prehitel in jim prizadejal neprecenljivo škodo.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je zato pokrenilo akcijo med svojimi člani, da mu brez odlašanja prijavijo vsako insolvenco in da založijo tam svoja pooblastila, da bo društvo moglo kar najhitreje zbrati ves ma-terijal in ugotoviti upravičenost oz. neopravičenost predlagane poravnave in na podlagi pooblastil potrebno ukreniti, da se interesi članov kar najbolje zaščitijo.
Akcija društva ni naperjena proti odjemalcem, ki zaidejo v prekaren položaj po nesreči, pač pa je naperjena proti brezvestnežem, ki izrabljajo obstoječe stanje. Zato je smatrati, da bodo akcijo pozdravili vsi, ki želijo ozdravljenja naših gospodarskih razmer in da ji bodo posvetili vso pozornost in podporo, ki je potrebna.
Kakor čujemo, je Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani že pokrenilo poizvedovanja v konkretnem priineiu in je želeti, da jih zaključi tako v interesu prizadetih upnikov, kakor v interesu prizadetega dolžnika.
Borze kolebajo.
Ob pričetku februarja na svetovnih borzah presenetljiva nastopivša hausse v delnicah je po začetnem viharnem poteku zopet pričela slabeti. Iz spodnjega seznama na 12 mednarodnih efektnih trgih sestavljenih delniških ideksov iz-računjeni mednarodni borzni indeks, ki je v prvem februarjevem tednu krepko narastel za 2-4%, je v drugem februarjevem tednu narasel samo še za 1-3%, v tretjem pa le za 0-9% od 69-4 na 70 (konec leta 1927 je 100). Kljub temu je pa v poslovanju svetovnih borz vladalo tudi v tretjem februarjevem tednu prijazno razpoloženje.
Močnejši dvig kažeta v tednu od 14. do 21. februarja le Newyork in Curih.
V	Berlinu se je po začasni reakciji pokazala zopet trdnejša tendenca, London in Pariz sta pa nekoliko oslabela. Ostale borze so kolebale, a splošna tendenca je bia precej čvrsta. Vzrok rezerviranosti v zadnjem času vidijo v prvi vrsti v neprozornem položaju svetovnega gospodarstva. Na eni strani se opazujejo znaki prihajajočega konjunkturnega zboljšanja, na drugi strani pa pravijo, da padejo ti znaki časovno v isti čas kot je sezijsko gospodarsko poživljenje. Zato je težko razlikovati, kateri znaki so konjunkturni in kateri so sezijski. — Tu podamo seznam delniških indeksov na običajnih 12 borzah:
Konec leta	Začetek	14. febr	21. febr.
1927 = 100	1929	1931	1931
Berlin	113-6	48-3	49-4
London	1026	48-5	47-9
Pariz	156-8	98-3	97-2
Bruselj	133-8	63-4	63-7
Amsterdam	104-5	57-2	57-5
Stockholm	109-5	69-2	69-9
Zurich	1010	72-9	75-9
Dunaj	91-4	60-4	59-9
Budimpešta	109-2	62-7	62-2
Praga	108-3	79-7	80-3
Milan	124-0	82-9	83-5
Newyork	137-9	89-4	93-2
ib itvelu
Jugoslov. ekonomi bodo obiskali razstavo v Poznanju, vršečo se od 26. aprila do 3. maja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine organizira ta izlet pod zelo ugodnimi pogoji.
Tudi po vlačilcih so za izvoz žita dovoljene iste olajšave kot po železnicah, s pogojem, da gre za kompletno naložbo 50 vagonov.
V	interesno sfero podjetja Suchard bo prešla neka znana zagrebška tovarna čokolade in kandidatov. Ustanovili bodo delniško družbo z 10 milijoni Din, od katerih pripade polovica dosedanjim lastnikom. Stroji bodo zamenjani za popolnoma moderne.
Nova mednarodna sladkorna konferenca se bo vršila najbrž že v marcu in sicer v mestu Cannes ob francoski Rivieri.
Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu Državne banke 4094 milijonov mark in je bil krit s 65-9 odstotki.
Odbor za razdelitev bodočih žitnih zalog v Evropi se je sestal v Parizu. — Briand je dejal, da bo odbor študiral samo zadevna evropska vprašanja.
Francoski proračun znaša okoli 50 milijard frankov. Deficit v znesku pol milijarde so povzročile pokojnine za invalide.
Voditelji nemških industrijskih koncernov, ki imajo posllovne zveze Rusijo, bodo obiskali Moskvo. Povabil jih je Vrhovni gospodarski svet Sovjetske zveze.
Poročilo Nemške zveze, surovega jekla označa leto 1930. kot doslej najslabše. Zlasti se pritožuje poročilo nad socijal-nimi bremeni Ln davki, ki so zahtevali -lani skoraj 600 ,milijonov mark, to je polovico vseh obratnih stroškov.
Poročilo Bemberga (umetna svila) bi se dalo na kratko označiti tako-le: Še nobenega zboCjšanja.
Union Parisiennc razdeljuje kot lani dividendo 70 frankov.
Pridelek sladkorne pese v Angliji je leto za letam večji; leta 1928./29. so jo pridelali 5,840.000 an^l. stotov v vrednosti 6 milijonov funtov, v .kamipanji 1930/31 pa 8,220.000 stotov v vrednosti 7,800.000 funtov.
Mednarodna zveza surovega jekla je sklenila, da bo ostala produkcijska kvota v marcu ista kot je bila v januarju in februarju. Nova seja bo 11. marca.
Monopol izvoza in uvoza v Perziji daje zakonski osnutek, sprejet od parlamenta, perzijski vladi.
Procter and Gamble Co., ena največjih ameriški tovarn mila, je zaslužila v preteklem letu 23 milijonov dolarjev, kar pomeni za to podjetje rekordno svoto.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški 'e padel na rekordno globino 5755 milijonov Kč in znaša njegovo zlato kritje dobrih 48 odstotkov.
Velikih insolvcnc v Italiji je bilo v januarju 930, med njimi 18 delniških družb; v lanskem januarju jih je bilo 1098, v decembru 870. Malih insolvenc je bilo v odnosnih rokih 643, 1160 in 624, meničnih protestov 96.419, 82.622 in 89.625.
Za eksport v Kitajsko je ustanovilo več francoskih železnih podjetij posebno eksportno organizacijo; to se smatra za dokaz, da hočejo Francozi svoj eksport v Vzhodno Azijo močno forsirati.
Evropski sindikat lima, ki je šele pred kratkim sklenil 10-odstotno omejitev produkcije, je na svojem zadnjem zborovanju v Parizu sklenil ponovno 10-odstotno omejitev.
Veliko tovarno pohištva v Romuniji bo zgradila skupina nemških in poljskih kapitalistov. Izdelke hočejo prodajati tudi v sosednih balkanskih državah.
Vatikan se pogaja za nakup češkoslo vaškega sladkorja, s posebno predpisano zavojnino.
Blagovni promet v Trstu je padel od
4.365.000 stotov v januarju leta 1930 na
3.375.000 stotov v letošnjem januarju. Sladkorna produkcija v Ogrski bo na
podlagi konvencije v Bruslju znižana za ca. 15 do 20 odstotkov, dočim bodo prevzemne cene sladkorne pese nekoliko večje kot so bile leta 1930.
Zahteve domače kovinske industrije.
I)r. Cvetko Gregorič:
Potreba zaščite industrije pri nas.
I.
O potrebi pospeševanja in zaščite domače podjetnosti 111 uveljavljenja posebnega zakona v tej smeri je predložil svojo predstavko Centralnemu zboru industrijskih korporacij 'm yj rednemu kongresu zbornic 'a gospodarskih organizacij že 1. 1928 tajnik beograjske industrijske zbornice K- dr. Steva Popovič. V tem referatu so aaštete odredbe, s katerimi druge države pospešujejo svojo industrijo. Na podlagi tega referata je VI. redni gospodarski kongres sklenil resolucijo, da se čim preje uveljavi zakon o pospeševanju in zaščiti domače podjetnosti, ki naj bi temeljil na podobnih zakonih kraljevine Srbije iz leta 18715 in 1898 in ■na zakonih, ki so še danes v veljavi v sosednih državah.
Izza tega časa so se gospodarske prilike pri nas še poslabšale in je potreba po uveljavljenju takega zakona tem večja.
Naš gospodarski položaj nam v zvezi z gospodarsko politiko evropskih in iz-venevropskih držav inperativno nalaga, *da napnemo vse sile in izkoristimo vso svojo produkcijsko moč. Svetovna gospodarska kriza še ni dosegla viška, po mnenju gospodarskih strokovnjakov se bo še poostrila. Zapadne industrijske države si prizadevajo z vsemi silami, da izrabijo vse rezerve svojih produkcijskih možnosti. Njihov agrarni protekcionizem navzlic konferencam o carinskem premirju še naprej ovira uvoz agrarnih produktov iz agrarnih držav. Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška stalno dvigajo svoje carine na poljedelske pridelke. Samo na podlagi domnev, da se bo sklenila konvencija o carinskem premirju, je Nemčija znatno povišala agrarne carine. Uvedla je tudi monopol koruze, da prepreči uvoz koruze in favorizira nemško rž in ječmen. Tudi Avstrija misli na pšenični, monopol. Nemčija zabranjuje izdelovanje in prodajo kruha iz pšenične moke v prilog nemške rži. Češkoslovaška je uveljavila zakon z dne 7. septembra 1980, po katerem mora biti 75% zmlete pšenice in 05°/o zmlete rži češkoslovaškega izvora. Uvožena pšenična moka se more oddajati v promet samo, če se meša z moko iz češkoslovaške pšenice v razmerju, da tvori češkoslovaška moka 75°/o cele’ količine. Evropske agrarne države streme v svrho olajšanja težkega položaja v svojem poljedelstvu za tem, da z enotnim nastopom dosežejo preferencijalno obravnavanje svojih poljedelskih pridelkov s strani evropskih industrijskih držav. Ali in v koliko se jim bo to prizadevanje posrečilo, je še odprto vprašanje, kakor kaže uspeh ženevskih konferenc. V Sinaji so uradni predstavniki Jugoslavije in Romunije načelno sklenili, da ustvarijo pogoje za čim tesnejšo gospodarsko zvezo svojih držav. Na I. balkanskem kongresu v Atenah meseca oktobra lanskega leta se je sprožila misel o kolaboraciji balkanskih narodov, posebno v gospodarskem oziru.
Vse te okolnosti dokazujejo, da moramo po vzgledu drugih držav tudi mi napeti vse sile in izkoristiti vse možnosti, da se gospodarsko okrepimo v vsakem oziru, da bo pri mednarodnih podajanjih in pri bodoči ureditvi naših odnošajev napram drugim državam naš položaj tem jačji.
Paralelno s poljedelstvom moramo razvijati tudi našo industrijo. Tako delajo tudi druge agrarne države, kakor Romunija, Madžarska, Poljska, Bolgar-tr \ ^r^a- Ak° ne bomo posvetili po-• ne pozornosti razvoju naše industri-> bode naša gospodarska moč daleko ■aostajala za močjo naših agrarnih sosedov.
O pomenu industrije za gospodarski razvoj in blagostanje naroda je nedavno Jako značilno predaval v Budimpešti Predsednik Zveze romunskih obrtniških zbornic g. Mihajlo Manovilescu, bivši državni tajnik v romunskem ministrstvu trgovine. G. Manvilescu je v svojem predavanju: »O tragediji agrarnih arzav« v glavnem izvajal: Zgodovina gospodarskega razvoja nesporno doka-
zuje, da so agrarni narodi predmet eksploatacije od strani industrijskih narodov. Industrije in industrijski narodi imajo napram agrarnim veliko prednost vsled sposobnosti, da intenzivnejše in cenejše proizvajajo razne dobrine, ko-jih zamenjava povečava njihovo kupno moč. Koeficijent proizvajalne sposobnosti poljedelstva, to je povprečna vrednost letne poljedelske proizvodnje enega delavca, je znašaio pred vojno v misiji in v Romuniji komaj 500 švicarskih frankov na leto, dočim so v leh državah obstojale industrije, v katerih je en delavec produciral na leto blaga v vrednosti 10.000 švicarskih frankov. V Madžarski je znašala vrednost poljedelske proizvodnje 815 švic. frankov na enega delavca, v Avstriji 490 švic. frankov, dočim je vrednost industrijske proizvodnje znašala za enega delavca v Madžarski 1291 in v Avstriji 1686 švicarskih frankov. V Ameriki je proizvajalna sposobnost poljedelstva petnajstkrat manjša nego proizvajalna sposobnost industrije.
Industrijske države kupujejo z izvest-110 količino blaga, katero proizvaja malo število delavcev, produkte agrarnih držav, za kojih proizvodnjo je bilo potrebno visoko število delavcev. Ako morajo agrarne države izvoziti uspeh dela
10	lastnih državljanov, da morejo kupiti rezultat dela enega tujega državlja-
na, taka zamenjava zanje ni koristna.
' Kemične proizvode Zedinjenih držav, kojih koeficijent produktivnosti znaša ■ 8800 dolarjev, plača Madžarska s svojimi poljedelskimi pridelki, za kojih produktivnost znaša koeficijent 163 dolarjev. Torej se daje delo 50 madžarskih kmetov za delo enega edinega ameriškega delavca.
1 Agrarnim državam preti novo suženj-; stvo, ki izhaja iz zamenjave lastnih j agrarnih produktov za industrijske pro-\ dukte. Spričo tega nastaja za agrarne države potreba, da se industrijalizirajo, da pridejo do blagostanja. Pri tem industrijske države ne bodo prav nič tr-; pele, ker je statistično dokazano, da so 1 ravno industrijske države največji uvozniki industrijskih produktov radi njihove večje kupne moči.
(Konec prihodnjič.)
oseh urst eno- m uečbarune
Jugografika
Ljubljana, Su. Petra nasip 23
Laskava sodba o narodnogospodarskem položaju
Jugoslavije.
V	svojem letnem gospodarskem pregledu objavljajo »Times« članek pod naslovom »Gospodarski napredek1 Jugoslavije«, v katerem pišejo med drugim: »Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija so itri poljedelske države, ki so se morale boriti vse leto proti deserganiza-ciji v oenah carealij. iRumuinija, ki je najbolj občutila to kriao, je uvedla po-krat m sodelovanje poljedelskih držav s ciljem, da se zasigurajo boljše cene agrarnih proizvodov. Kljub vsemi težko-čaim pa kaže Jugoslavija znake zdra-v°ga gospodarskega napredka. Državni dohodki so »e itudi v letu 1930. povečali. Vitoge pri bankah in ostalih denarnih zavodih so znatno narasle, število konkuraov se je zmanjšalo. Aktivnost na denarnem trgu je zelo velika. Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 55 odst., njenemu vzgledu so sledile tudi privatne banke. Borze kažejo živahen promet. Vlada vodi energično politiko gospodarskega razvoja in daje pobudo itudi samoupravam, da nadaljujejo v istem pravcu. Angažiram je domači in tuji kapital, javna dela se iz-
vajajo na veliko. List navaja nato statistične podatke iz državnega gospodarstva zunanje trgovine in plačilne bilam-oe in poudarja, da se povsod kaže napredek. Organizacija poljedelske produkcije se naglo boljša. Privilegirana agrarna banka je že v prvem1 letu svojega obstoja pokazala lepe uspehe, izvozna družba pa ob podpori države razvija živahno propagando za izvoz, ki prav tako narašča. Zaradi padca cen poljedelskih proizvodov je opažati sicer trenultni zastoj v industrijski produkciji, vendar pa kaže tudi industrija napredek. Zlasti tekstilna panoga se lepo razvija in grade se še vedno nove tovarne z domačim in tujim kapitalom. Angleški kaipital je v glavnem udeležen v rudarstvu. Prometne zveze se grade po določenem programu. Trgovska mornarica je znatno povečala svojo to-uažo in se sploh razveseljivo razvija. Stanje državnih financ je vseskozi zadovoljivo in je Jugoslavija edina država na jugovzhodu Evrope, ki ji lahko tuji kapital popolnoma zaupa.«
TRGOVINA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN JUGOSLAVIJO,
Po češkoslov. statistiki se je razvijala trgovina med Jugoslavijo in Češkoslovaško v zadnjih treh letih takole, v milijonih Kč:
1928 1929 1930 Uvoz v Češkoslovaško 450	339	439
Izvoz iz Češkoslovaške 948 1140 1536 Torej je bila v razmerju obeh držav Jugoslavija tudi po češkoslov. statistiki visoko pasivna, in sicer vsako leto bolj. Lani ni 00sr gel jugoslovanski izvoz v Češkoslovaško niti tretjine 'izvoza iz Če-šk's'o vaške v Jugoslavijo.
BILANCE IN TRGOVSKI ZAKLJUČKI.
Iz Zagreba pišejo: Velika vrsta srednjih in zlasti manjših 'bančnih zavodov v Jugoslaviji kaže normalen napredek. Sicer pa poznamo preteklo gospodarsko leto 1930. in bilance bank, zlasti starih in dobro vpeljanih, pač ne morejo biti drugačne kot slika splošnega gospodarskega razvoja. Zato tudi od še nepri-občemih bilanc ni pričakovati nobenega presenečenja. Prav tako odgovarja temu dejanskemu položaju razvoj tečajev na borzi, ki stojijo na višini, doseženi že pred daljšim časom. — Nekoliko živahnejše je gibanje industrijskih papirjev na borzi: lesnih, mlinskih, sladkornih, vagonskih, premogovnih, kemičnih;
vidi se, da se jim ne godi dobro. Doslej je za preteklo leto izšlo še prav malo bilanci, a se more že danes reči, da se bo kupčijski razvoj preteklega leta pokazal tudi v industrijskih bilancah in
zaključkih.
POSKUSI ZA OLAJŠANJE KREDITNE POTREBE V BOLGARIJI.
Potem ko je Bolgarska Narodna banka šele pred kratkim znižala obrestno mero od 10 na 9%, bo predložila vlada parlamentu v bližnjih dneh dva nova zakonska predloga, iki imata namen, da olajšata katastrofalno kreditno potrebo v Bolgariji. Prvi osnutek predvideva spremembo obstoječega zakona o ode-ruštvu. Daslej je veljala dolločba, da obrestna mera vključno vse pristojbine ni smela biti za več kot za 6% nad ofi-cielno bančno obrestno mero. Sedaj bodo to znižali na 5%, tako da v bodoče noben dajalec kredita ne bo smel zahtevati več kot 14%. Drugi osnutek se tiče dopolnila k zakonu o Narodni banki, s čimer naj se bolgarskemu denarnemu trgu dovedejo nova sredstva. Vsi bolgarski gospodarski krogi- so za ta osnutek. Za vsako spremembo zakona
o	Narodni banki potrebno odobrenje finančnega odseka Društva narodov je bilo izrečeno že na januarskem zborovanju v Ženevi.
V	p is a 1 i sta se n a s t o p n i f i r m i:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Elektroindustrija« d. d.
Obratni predmet:
n) ustanavljati in obratovati trgovino vsake vrste, zlasti trgovino z elektrotehničnimi stroji, aparati in materijaloin za visoko in nizko napetost, elektro,inštalacijskim ter elektro-svetilnim materiijalom, trgovino z mineralnimi olji, njih derivati, kot bencin, nafto in drugim, ter sploh z vsemi drugimi olji;
b) ustanavljati in obratovati tovarniška in obrtna podjetja za izdelavo, predelavo, montažo, popravilo in inštalacijo elektrotehniških strojev, aparatov in materijala za visoko in nizko napetost, elektro inštalacijskega in elektrosvetilnega materijala;
c) ustanavljati in obratovati delavnice za inštalacije, predelavo in popravilo elektro-svetilnih in elektrovžigalnih naprav pri motornih vozilih in strojih ter sploh popravilo istih, dalje po potrebi ustanavljati in obratovati skladišča in garaže pri gorenjih delavnicah ;
č) ustanavljati in obratovati vsa podjetja, ki so potrebna pod točkami a) do c) imenovanim obratom;
d) nakupovati in jemati v zakup pod a) do č) označena že obstoječa podjetja in se udeleževati pri enakih podjetjih.
Družbena oblika: Delniška družba, ustanovljena na občnem zboru z dne 21. januarja 1931 na podlagi pravil, odobrenih od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 31. decembra 1930,. oprav. štev. VIII, No. 7891/1.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Temeljna glavnica delniške družbe znaša Din 750.000-— in je razdeljena na Din 7500 v gotovini polno vplačanih delnic, glasečih se na prinosca z nominalno vrednostjo pot Din 100 —. Ta delniška glavnica se zamore vsled sklepa občnega zbora povečati na Din 2,000.000-— brez predhodnega oblastnega dovoljenja.
Člani upravnega sveta so:
iHektrihar Fran ml., industrijalec v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 18;
Heinrihar Mirko, trgovec v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13, in , Česnik Milan, trgovec, v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13.	.■
Dežel, kot trgovsko sodišče' v Ljubljani,
odd. III., drne 31. januarja 1931. ;
Firm. 116/31 — Rg B III 59/1.
Sedež: Trbovlje-Loke st. 458.
Besedilo: Štuhec in Božič.
Obratni predmet: Gradbeno podjetje, Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. februarja 1931. Družabniki: Božič Anton, tesarski mojster v Trbev-iljah-Loke št. 458, in Štuhec Marko, .zidarski mojster v Ormožu 232. Za name* stovanje upravičen: vsak družabnik za se.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 11. februarja 1931. Firm1. 36/31 - Rg A III 110/1,
Vpisale so se i z pr emem b e i it dodatki pri nastopni firmi:"
Sedež: Preserje pri Ljubljani. . 7 Besedilo: Pristavec & Golja, lesna industrija, družba z o. z.
Družba ima enega poslovodjo. Ta zastopa družbo samostojno in sam podpisuje njeno tvrdko.
Izbriše se poslovodja Golja Franc.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. januarja 1931. Firm. 107 — Rg C IV 215/2.
Tečaj 27. februarja 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . Berlin IM 		13-5125	22-83 13-5425 7-9343 99178 1097-40 8-0063 276-90 56*815
Budimpešta 1 pengO . Curih 100 fr	 Dunaj 1 šiling		1094-40 7-9763	
London 1 funt	 Newyork 1 dolar	276-10	
Pariz 100 fr	 Praga 100 kron 	 Trat 100 lir		168-01 296-90	"23-09 168-81 1 298-90
MIČffALEKČ. Ljubljana
SPEDICtJSKO PODJETie
Telefon št 20-60
prevzema vse ▼ to stroko spadajoče posle.	Lastno	ij
skladišče x direktnim tirom od glav.	kolodvora	ij
Carinsko skladišče. Mestne trošarin« prosto skladišč«.	Carinsko po-
sridovan!«. P r t v o z pohištva s pohištuon:mi vozovi	In avtomob il	j
raznega zganja m konjaka, iMineralne vode.
raznovrstno iganja, moko in doielne pri-d«ik« • Raznovrstno
rudninsko vodo
Veletrgovina
usstna praiarna aa kavo In mlin sa dlia-va s aloktr. obratom
Canlki na raspolago I
prlporota
SpecerilsNo blago
Motvoz Grosuplje (§§(|	j.j.
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim !	Grosuplje	pri	Ljublf^ni
trgovci in industrijci!
Tpgcvsfci
list
se p/iooroča za
in s e i? 2J? an j e I
Stari avtomoibilmi gumi v Albanijo.
Beremo, da je Albanija prav dobra odjemalka starega avtomobilnega kavčuka brez, žebljev. Iz, njega napravijo na leto povprečno 400.000 parov podplatov za opanke. Glavni uvoznik je tvrdka Osman Zhabjaku, Skaidar, Padzar. Carina za porabljeni avfcomobilni gumi in njegove dele maša za gunni brez žebljev 22 zla lih frankov za ICO kg, za gumi z žeblji V O zlatih frankov. Obstoji pa v Albaniji tendenca, da.se v svrho zaščite ' domače čevljarske obrti zvišata obe po- 1 stavki na 50 oz. 60 zlatih frankov.
Obsežno asfaltiranje v Beogradu in • okolici. Beograjski 'občinski sivet je skle-: nil, 'da >bb aisfilliM večino -beograjskih predmesitnih cesit ier najvažnejše deželne cente, ki vodijo v Beograd. Mrd 'drugimi bo popolnoma asfaltirana cesta iz Beograda v Smederevo. Na novo 'bo urejena cesta Beograd - Obrenovac. Regulirana bo tudi Čukarica, ki bo dobita cestno železniško zvezo z Beogradom.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg razne žice; do 6. marca t. 1. pa i glede dobave 300 doz čistila za kovine, 40 kg stenja za petrolej in olje, 1500
I komadov nalučnikov, 30 kg voska, 5000 i pol steklenega papirja, 2500 pol gladil-j nega platna, 200 ni hesiana, 100 koma-J dov metel, 200 komadov krtač za riba-j nje, 10 omel za prah in 20 omel za peč-, ne cevi. — Strojni oddelek Direkcije I državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti in 10.000 kg riža. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. marca t. . ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 2500 kg kave in 5000 kg riža. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave ma-nesmanovih cevi, žičnikov in druge že-
: leznine. — Direkcija državnega rudni-; ka Kreka sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave balat jermen in gonilnih jermen. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 80 kom. elementov, 9 komadov armatur in 2 zobatih koles. - Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave pil, samotne opeke, žice in rudarskih želez. — Dne 12. marca t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki javna ustmena licitacija glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, testenine, ješprenjček, mast, olje, kis, krompir, čebula, sočivje, slive, sladkor itd.). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TO! v Ljubljani na vpo>ied.)
TRGOVINA Z VINOM NA DEBELO
IŠČE SPRETNEGA
POTNIKA
NASTOP TAKOJ
Ponudbe z zahtevki pod „Vino“ na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana
W.*
•VIK*®
Najboljši stroji! Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka
Zagreb
Saimište 56
Ljubljana
Gradišče 10
Telefon štev. 22
LASTNA KNIIGOVEZIKA
Kairiofečni
sistem
NUDI
A6RIPPA«
»i
v o!b!!š3d knjige
i	l idobitev na času Naj večjo sit/urnost Najhitrejšo kontrolo Fopoln red
Prihranek na prostoru Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah
O D STR Al 1 U 1
Napačno odložitev in zmešnjavo
Izgubo listov
Napake
Zam udno iskanje GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
Prospekti brezplačno!
M. TIČAR, LJlIBLJAiA
Ljubljana, ‘Prešernovo ul. 5€ (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806. - Peterson International Banking Code
Ob r e »to vanj • Ylog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročUa, predujmi In kreditivtt&evrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi Ltd.
Ureja TTVaS PLF.SS. - Za Trgovsko - industrijsko d. J »MERKU?« not -ugaja.*«,!, m usaarja: u.
{Brzojavi: SKrispercoloniale .C/uhljana — ‘Uele/on št. .
Ani Krisper CoEonia
Častnih: Jfo&ip Vevli
*eleffieZfcloni' AfuMjcmz* Zal°*a s>>
cVelepražarna kave. /7\	;	,	03
Mlini za dišave. •Vunajskct Cesta JJ
‘Gočna postrežba “Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na
Tiskarna
MERKUR
LIUBLJAMA
Gregorčičeva ulica št- 2.1»
TELEFON 25-52
so priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. me m oran d e. kuverte. časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte pr" račune!
Ustanovljeno leta 190<>.