Leto II!., štev. 309 V Lfubfjant, nedelja dne 31. decembra 1922 Pitala uprizorili tisti, ki gledajo le na svojo korist in na tre-notne uspehe, je ta prvi naval bil zavrnjen. Izpodletel je, ker ni bil pripravljen z zadostnim aparatom, ki bi ga izvedel do poslednjih konsekvenc. Propadel je, ker je gospodarski patri-jotizem redka cvetka v naši državi. A veselje zmagovite reakcije ne bo trajno. Zopet in zopet se bo dvignilo prepričanje da brez rešitve valutnega in draginjskega problema ni konsolidacije razmer. Država se intenzivni kontroli odreči ne more. Za nekaj časa je uspeh draginjskih interesentov tu, a država se bo vrnila v boj. bolje in temeljiteje pripravljena, da izvede borbo do zmage, ki bo obenem odrešenje stotisočev od more draginje, ki jim pije iz krvi veselje do dela, ljubezen do bližnjega, do države in smisel za vso plemenito lepoto. Zato je odpustljivo nerazumevanje, ?d so ga v letu 1922. pokazale izobražene in neizobražene mase za velike državne in socijalne potežkoče. Odpustljivo je, ker prihaja iz obupa, a zato ni nič manj škodljivo. Škodljivo je tem bolj, ker ovira ravno ta ner-voznost pot v izboljšanje. Neodjmst-Ijivo pa je intrigantstvo, ki zlorablja socijalne težkoee za svoje sebične namene in da se uteši zlohotna zavist. Tega intrigantstva smo bili priče celo leto 1922. Ni bilo treba čakati do konca leta, in že so nezdrave tvorbe za-vfoti in sovraštva v smrtnih težavah. Leto 1922. mora v zaključni kritiki dobiti več črnih kakor svetlih točk. A s tem ni rečeno, da ni bilo potrebno, da so se razmere razčistile v premnogih ozirih. Sele v težkem boju spoznaš, na koga se lahko zaneseš. Rim ni bil zgrajen v enem letu. Trebalo je mnogo slabih in srednjih let, da so prišli časi sijajnih uspehov. Tako je tudi leto 1922. v življenju naše države izpolnilo svojo vlogo. Upajmo, da se nas narava leta 1923. spomni z večjo darežljivostjo in da bodo vse delavne roke v tem letu srečnejše, mi pa želimo vsem prijateljem, da ohranijo tudi leta 1923. vso tisto neupogljivo dobro vol i o za narodno in socijal- Beograd, 30. decembra, g. Min. predsednik Pašič skuša sedaj ua v»e fronte dobiti zaveznikov. V zadnjih dneh je konferiral z raznimi politiki iz Bosne in Hrvatske, s katerih pomočjo bi so naj olajšala situacija stranke pri volitvah. Na Hrvatskem se radikalcem ne obeta nič, pač pa upajo, da bodo v Sloveniji mogli postaviti svoje kandidature. Ker je SKS odklonila vstop v vlado so se radikali s ponovno vnemo vrnili k svojim načrtom, ki jih imajo z g. Hribarjem, šusteršičem. Ravniharjem in nekaterimi drugimi gospodi iz Slovenije. Minister brez portfelja dr. Zupanič je določen za posredovalca, on naj bi bil tudi nosilec radikalske liste v Ljubljani ali pa na deželi. V zvezi z radikalskimi poizkusi pridobiti si zaveznikov med Hrvati in Slovenci je vzbudil nocoj precejšnjo presenečenje uvodnik poluslužbenega radikalskega glasila ogodbe. V Lausanni so velesile vpo trebljavale le svoje stare osvojevalne me tode. Njihov predlog za rešitev vprašanja morskih ožin je le podlaga za to, da bodo lahko nastopali proti državam ob črnem morju. Edino možna rešitev je le ona, ki sloni na enakosti in medseboj- nosti. Turki morajo imeti pravico v polni svobodi biti gospodarji nad svojimi gospodarskimi, juridičnimi in finančnimi ustanovami. Ruski, ukrajinski in geor-gijski zastopniki izjavljajo, da vsak? koncesija, ki se izvabi Turčiji s kršitvijo javnega prava- že vnaprej nima pravne veljave. Za Zapadno Tracijo je potrebno ljudsko glasovanje. Za rešitev vprašanja manjšin bi se morala sklicati posebna konferenca, ki bi nepristransko proučila nacionalni in verski položa; manjšin. Spomenica poudarja dalje, da je v interesu svetovnega miru, da se velesile odrečejo vsem odkritim ali tajnim osvojitvam. V podonavskem ozemlju in na Balkanu je trajen mir le mogoč, ako se vsi narodi, bivajoči na tem ozemlju strnejo v državno zvezo, v kateri bo vsak narod docela avtonomen. Nadzorstvo manjšin, predlagano po Zvezi narodov, je le poizkus velesil doseči go-I spodarstvo nad njimi. Turški predloai glede Mosula NA VIDEZ INTRANSIGENTNI V RESNICI POPUSTLJIVI. Lausanne, 80. decembra, u. Turški odgovor na angleške zahteve glede Mosu-la nima značaja ultimata, temveč poskuša v precej ironičnem tonu opravičiti turške zahteve. Pred vsem izjavlja Iz-met-paša, da ne pripoznava sedaj obstoječega mandata Anglije nad Mosulom. Anglija nima pravice v tem vprašanju uporabljati vojno pravo. Anglija med vojno Mosula sploh ni zavzela, temveč se je mesto zasedlo šele po sklenjenem premirju, kar pomenja kršitev mednarod nega prava. Iz tega vzroka odklanja Turčija vse posledice, ki bi nastale vsled takega postopanja Anglije. Svet ne bo mogel razumeti, da se sedaj prične rožljati s sabljo in da se reši vprašanje takorekoč z vojno silo. Tudi do avtonomije kakor jo lord Curzon predvideva za mosulski distrikt. Turčija ne more imeti zaupanja. Vsi turški podaniki imajo več pravic in več svobode, kakor takozvani avtonomni narodi, ki so v resnici pod gospodstvom ali nadzorstvom evropske države. Turčija zahteva za mosulski distrikt ljudsko glasovanje ter končno predlaga, naj se'imenuje komisija angleških in turških strokovnjakov, ki naj določi meje med Turčijo in Irakom. Ta turški odgovor se smatra v angleških krogih kot nadaljnja koncesija. Prevladuje mnenje, da se bo na podlagi tega odgovora moglo razpravljati. Kriza na Grškem Beograd, 30. decembra, n. »Tribuna* doznava iz Aten, da so vladni krogi v velikih skrbeh radi težkoč, v katerih se nahaja vlada z ozirom na zunanji politični položaj, ker Anglija in Italija še nista vzpostavili zvez z Grško. Govori se o možnosti vladne demisije, da se na ta način državi zagotovi angleško prijateljstvo. Verjetno je, da sestavi novo vlado Zaimis, ki uživa zaupanje antante. Ker se revolu-cijski komite temu protivi, bo moral prej ko ne tudi odstopiti. Vpoklic rezervistov. Pariz, 30. decembra, s. Listi javljajo Iz Aten, in sicer iz angleškega vira, da ie grška vlada upoklicala rezerve letnikov 1920, 1921 in 1922, ki so vsi odšli v Tracijo. POTRES V ITALIJI. Rim, 30. decembra. I. Včeraj ob pol dveh so se čutili v Rimu in Napolju močni potresni sunki. Ognjišče potresa je bilo v Abruzzo Marsicano. V Torre Caietant pri Fhigglu se Je vsled potresa porušil del stare grajščine. Kraljevi par Je pri oservatoriju rimskega kolegija zahteval, da se mu vsake toliko in toliko časa pošljejo poročila o potresu. V '.taliji se boje novih, huiših sunkov. BOLGARIJA IN MALA ANTANTA. Atene. 30. decembra. 1. Listi porcčaio, da odpotuje Stambolijski v Prago, kier bo skušal doseči spreiein Bolgarske v Mal-antanto. OBSODBA SIME MARKOVIČA. Beograd, 30. decembra, n. Apelacijsko sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje proti bivšemu komunističnemu poslancu dr. Simi Markoviču. ČEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK OBOLEL. Praga, 30. decembra, s. Ministrsk: predsednik Svehla je težko obold na srčni bolezni. S©ri!3 dne 30. dee. Curih: Berlin 0.073/B, Newyork 528.25. London 24.50, Pariz 38.55, Milan 26.80. Praga 16.50, Budimpešta 0.2175, Zagreh 1.35. Bukarešta 3.05, Sofija 3.65, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.0070 Berlin: Italija 36.907 — 37.093. London 33.915 — 34.085, Nevvvork 7331.62 — 7368.38, Pariz 53.116 — 53.384. Švica 138.403 — 139.097, Dunaj 10 32 — 10.58 Praga 23.142 — 23.258, Budimpešta 3.01 — 3.03, Sofija 49.37 — 49.63, Beograd 77.S1 — 79.19. Bukarešta 41. Elektrifikacija Celja in okolice —. Celje, 30. decembra 1922. Včeraj Je Imel pripravljalni odbor za elektrifikacijo Celja in okolice v prostorih Zadružne Zveze v Celju važen sestanek, ld ga je vodil načelnik pripravljalnega odbora dr. Božič. Posvetovanja so se udeležili: za mestno občino g. Ivan Rebek, za tvornico Westen, poslovodja Pfelfer, za cinkarno ravnatelj Baebler, za ialsko elektrarno Inženirja Turnšek in Stebi in še več drugih strokovnjakov. G. Ivan Rebek je imenom mestne občine zastopal mnenje, da je za celjski okoliš velikega pomena, da se ustanovi mešana družba, ki bo lažje trpela vse stroške, kakor pa poedinci. Za mestno prebivalstvo in za manjše obrate je dalje potrebno, da se konzum nočnega in dnevnega toka izenači, ker bi bila v tem slučaju falska elektrarna pripravljena dati tok ceneje. V delniški družbi pa je v interesu mesta zahteval absolutno večino. Proti temu sta se izjavila zastopnika ve-lcindustrije Pfeifer in Baebler, ki sta zahtevala za svoja podjetja pri konsumu popolno neodvisnost. Po daljši zanimivi in stvarni debati so se delegati zedlnill na to, da se ustanovi za napeljavo voda ;>d glavnega transformatorja iz Laškega do Celja mešana družba, obstoječa iz cinkarne, VVestenove tvoraice in občine. Konzum električnega toka v Celju bi bil za vsa tri podjetja prost. Ker pa mestna >bčina ne bi mogla z lastnim kapitalom izvesti izmenjavo omrežja, ki je radi večje napetosti potrebna, ter tudi sosedni kraji ne bi mogli dobiti druge nočne električne sile. kakoT od občine, se je priporočilo za konzum električnega toka ustanoviti še eno delniško družbo. K tej družbi, v kateri bi imela mestna občina večino delnic, bi lahko pristopili sosedni okraji, vsa podjetja izvzemši cinkarne In V/estenove tvornice, ki bosta dobivala tok z lastnimi števci fn večji hišni posestniki. Napeljava voda iz Laškega do Celja bo veljala 8 milijonov kron, napeljava novega omrežja pa približno 10 milijonov kron. Občinski finančni odsek je sprejel 'a predlog simpatično In bo o njem prin-cipijelno razpravljala prihodnja plenarna "ia občinskega odbora. O&čsti SfeOf SIov. tudi izključena. Po njegovem mnenju zato te nesreče ne bi bilo treba zopet spravljati na občni zbor, ker je tudi zapisnik vsakemu na vpogled v društveni pisarni. G. Pustoslemšek je kljub temu vztrajal pri svoji zahtevi, da poroča odbor na občnem zboru o nesrečah ln Je nagla-šal, da Je oskrbnik Aljaževega doma, ko ga je on zasliševal, priznal, da zato n! šel po pomoč, ker je imel preveč turistov. Pomoč pa bi se lahko dobila, ker Je bil takrat v Turkovl pastirski koči sam Turk ln še en izkušen vodnik. Predsednik dr. Tominšek Je nato protestiral proti temu, da se take stvari v časopisju razpravljajo brez prave Informacije, ne da bi se poprej poiskalo ms-rodainlh podatkov pri dmštvu. Podal je Se enkrat podrobno poročilo o nesreči in rezultat preiskave in pripomnil, da je iz nastopa g. Pustoslemška mogoče sklepati, da se namerava delati očitke napram ustroju SPD., da bi pTi nesrečah ne storil svoje dolžnosti, čeprav se na-glaša, da odbora ne zadene v tem slučaju nobena krivda. Končno prosi navzoče člane, naj bodo pri pohajanju planin sami previdni in naj poučujejo mladino, da se preprečijo slučaji nesreč, ki so se sedal pričeli dogajati. Občni zbor je vzel Izjavo predsednika na znanje, le g. Pustoslemšek še vedno nI bil zadovoljen. Pri slučajnostih se Je razpravljalo tudi o ustanovitvi stalnega reševalnega kadra, o izdatnejši nabavi lečil in o potrebi vzdrževanja nočnega miru v kočah. S tem je bila razprava končana ln je predsednik zaključil občni zbor s pozivom, aa bi bil tudi prihodnji izredni občni zbor pokazal tako živahno zanimanje za delovanje društva, kakor današnji redni občni zbor. Včeraj se je vršil v salonu restavracije »rti Levu* redni občni zbor SPD. Na-v/očih je bilo okoli 200 članov. Dolgoletni zaslužni predsednik g. dr. Tominšek je vvoril občni zbor s kratkim nagovorom, v katerem je opozarjal, da se je sklical občni zbor koncem leta samo zato, ker jc bilo treba določiti članarino za bodoče ieio, dočim se sicer občni zbori vrše redno šele marca ali aprila. Zato so bile na ulični zbor povabljene tudi vse podružnice, čeprav osrednji odbor ni mogel zaključiti vseh računov. Zastopane so bile bedeče podružnice: litijska po g. Ferdu Tomazina, mariborska po nadsvetniku Olaserju in kranjska po g. Pučniku in luidsvetniku Pernušu, ki jih je predsednik prisrčno pozdravil. Ministrstvo za t;sovino in industrijo, oddelek za tujski promet, je zastopal kot referent g. Rudolf P.adiura. Občni zbor sta pozdravila tudi odposlanec Ferialnega Saveza, ki se Je zahvalil društvu za pripomoč, ki so jo dobivali člani Saveza pri posetih koč in ra prepustitev Kocbekove koče in pastli-ske koče poleg Zlatoroga za zavetišče dijakov ln pa g. Tominc kot odposlanec tu-ristovskega kluba »Skala*. Tajniško poročilo je podal g. Sila. Poročilo priča o marljivem delovanju društva in se spominja tudi nesrečnih žrtev naših planin. Zborovalci so se v znak so-; a!ja dvignili s sedežev. Blagajnik g. Je-rctitia je naglašal, da je imelo društvo teta 1921 znaten pribitek. Zallbog pa ni bilo mogoče sestaviti točne bilance za poslovno leto in bo ista predložena izrednemu občnemu zboru ali pa objavljena v društvenemu glasilu. Na predlog rač. pregled. je bil dan blagajniku absoiutorij. Sledila je volitev enega odbornika in tuega namestnika in sta bila izvoljena s::š. dr. Brence in profesor Ravnik. Članarina je bila vsled velikih izdatkov društva določena na 12 Din, vpisnina na 3 Din, ustanovnina 200 Din in prispevek !);>družnicam na 2 Din. Predsednik g. dr. Tominšek Je pri tej priliki opozarjal, da sc je osrednji odbor vedno oziral na pri-Uivljcne Izlete večjih skupin, posebno dijakov in mladine in dovoljeval v takih slučajih znatno znižanje prenočnine v planinskih kočah. Pri slučajnostih se je naglašalo, da dru-riveno glasilo »Planinski vestnik* tako i>o vsebini, kakor tud! po obliki zaostaja za predvojnimi leti, nakar je predsednik rojasnil, da bo društvo kljub mnogobroj-nim težkočam pričelo prinašati v svojem clasilu zopet planinske slike kot umetniške priloge, v kolikor bodo dopuščale to p—otr.a sredstva. Koncem občnega zbora je prišlo do malega incidenta. G. Rasto Pustoslemšek js zahteval namreč natančno pojasnilo o ~:r;rtni nesreči češkega abiturienta Ema i:ue!a Kusy v Triglavskem pogorju, češ i'a je zadeva še nejasna in da oskrbnik Aljaževega doma v tem slučaju morda \ -idarle nI v polni meri Izvršil svoje dolžnosti. Predsednik dr. Tominšek Je na t-i pripomnil, da se je o tej nesreči že \c!iko preveč pisalo po listih In opozar j al na izčrpno poročilo v »Planinskem vestnlku*, Iz katerega je natančno razvidno, da oskrbnika in njegove Žene ne zadene niti najmanjša krivda, ker je preiskava dognala, da spioh nista mogla nuditi uspešne pomoči, ki ie bila vrh te?a PolitiCne belgžHe 4- Demokratska stranka in volitve. Glavni odbor demokratske stranke je sklenil, da ima stranka postaviti kandidate v v s e h volilnih okrožjih cele države brez ozira na število glasov, ki jih je dobila pri preteklih volitvah. Stranka hoče ugotoviti število pristašev in pa. kateri deli države se potegujejo za zanimanje demokratske stranke. Volilni kompromisi so dopustni samo s sorodnimi strankami in po sklepu glavnega odbora. Vse vedo stvari razvile, odkar je pa Suste iič bfl v Beogradu, se kar odkrito klanjajo pred Pašičem, ki bi 6e utegnil še sporazumeti s Sivster-šičem, od česar bi imela klerikalna stranka občutno škodo. Sedaj se ukvarja »Slovenec* s tem. da pridura 0 _ morali v politiki. O, klerikalizem pa. politična morala, to sta res dva pojma, ki — ne spadata skupaj, ker se medsebojno izkliučuieta. Po svefti — Položaj na Grškem. Iz Aten poročajo angleški listi: Revolucionarni režim tira Grčijo v katastrofo. Bliža se na široko zasnovan protirevolucijonarni pokret, mnogi zelo znani in kompromitirani vodje revolucionarnega pokreta so Grčijo že zapustili. Vlada sama vsak dan jasneje uvideva, da ne more več nadaljevati sedanje poti terorizma. Sestala se je 21. t. m. pod predsedstvom Plastirasa in Je sknšala najti sredstvo, da se neizogibni konec zavleče. Sedaj je prišlo na dan tudi pismo Venizelosa, v katerem je pravočasno svaril, naj se ministri ne obsodijo na smrt. Med venizelistl in ekstremisti mora vsak čas počiti — Prostozldarstvo na Angleškem. Za leto 1923 izdani prostozidarski letnik izkazuje, da šteje angleška »Velika loža* 3808 lož, za 115 več kakor lani. V Londonu samem jih je 894. Dve loži sta vojaški. Prosvefa Ljubljanska drama. Nedelja, 31.: Zaprto. Ponedeljek, l.s ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Liliom*. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: »Idijot*. Začetek ob pol 8. E. Četrtek, 4.: »Kralj na BetajnovI*. A. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: ob 3. popoldne: »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob pol 8. zvečer: »Idijot*. Izv. Nedelja, 7.: Ob 3. popoldne: »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 8. zvečer: »2ivl mrtvec*. Izv. Ponedeljek. 8.: »Llllom*. B. Ljubljanska opera. Nedeljo, 31.: »Gorenjski slavček*; ob 15. Izv. Ponedeljek, 1.: »Prodana nevesta*. Izv. Torek, 2.: Zaprto. Sreda, 3.: »Carmen*. B. Četrtek, 4.: »Seviljskl brivec*. 'C. Petek, 5.: »Mefistofeies*. E. Šcntjakc'"'-? oder v I '"bijam. Pondeljek, 1.: «Charleyeva teta*. Marijonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 31.: ob 15. in 18.: »Obuti maček* In »Gašperček slikar*. Ponedeljek, 1.: ob 15. in 18.: »Rožencvet in Lilijana* ln »Začarani dežnik*. Mariborsko gledališče: Nedelja, 31.: ob 15.: »Pogumni Tonček*. Mladinska Igra. Izv. Pondeljek, 1.: ob 15.: »Pogumni Tonček*. Izv. Ob 19.: »Hoffmanove pripovedke*. * Ljubljanska drama. Fran Molnar: «Li!iom». Ta predmestna idila je bila naši publiki že v pretekli sezoni izredno všeč, in ker se vobče igra še vedno prav dobro, bo nedvomno dobrodošla tudi v tekočI sezoDi. Nekatere vloge so letos zasedene z drugimi osebnostmi, žal, ne na bolje. Glavne vloge pa igrajo še vedno prav odlično ga. Rogczova, gg. Rogoz in Peček. Hvalevredna bi bila ga. Seetova, ako bi mestoma ne govorila tako tiho, da smo jo jedva čuli. Ga. Juva-nova, gg. Danilo, Kralj i. dr. naj se za-dovolje s pavšalnim priznanjem. Tempo I. dej. je bil preveč počasen in razvlečen Inscenacija je lepa in gre režiserju za trajni uspeh te apartne komedije originalnega sujeta m vseakoz. zanimive izvedbe vsa hvala. Beograjsko gledališče uprizori v januarju kot premieri Štefana Beseviča »Kneginjo Majo* in Konjovičevo opero »Vilin veo*. Proslava 501etnice Narodnega pozorišta v Beogradu se bo vršila II., 12. in 18. januarja 1923. Ministrstvo prosvete pripravlja predlog, da se ob tej priliki odlikujejo razni zaslužni beograjski igralci, književniki in umetniki. * Volilni red za volitve v narodno skupščino. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala Izpremembe zakona o volitvah v ustavotvomo skupščino. Kdor ima volilni red za ustavotvorno skupščino in dokupi sedaj še Izpremembe k temu zakonu, ki velja po pošti 2.20 Din, ima sedaj veljavni volilni red. Cel volilni red s spremembami vred pa velja po pošti 10.50 Din. Zakon o volilnih Imenikih je izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani ter velja s poštnino vred 5.50 Din. O delokrogu velikih županov ter o oblastni in sreski samoupravi daje najboljša pojasnila Zakon o obči upravi in zakon o oblastni in sreski samoupravi, ki jih je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani in ki veljajo s poštnino vred 5.70 dinarjev. Ghfave * Na Silvestrov večer v Kazini danes ob 8 url opozarjamo občinstvo, da se ga udeleži v največjem številu. Na vspore-du je 12 komičnih nastopov večinoma s kupletl Sanov šentjakobskega gledališkega odra. Šentjakobski salonski orkester ima na programu najizbranejše glasbene komade. Tudi sicer le preskrbljeno za originalno zabavo, Vstopnina le 8 Din. O polnoči krasna alegorija. Po polnoči ples. Prldimo torej med naše Sentjakob-čane in Sentjakobčanke, ki tako vestno skrbe za našo razvedritev. • Društvo za zgradbo sokolskega doma v Sp. Siškl priredi »Sllvestrovo* prt »Zvezdi* (g. Kosmatinu) z bogatim vspo redom. Začetek ob 19. uri. Vstopnina 5 ! Din. Odbor. ° Promenadni koncert muzike Dravske idiviziisk* oblasti pod vodstvom kapeini- ka dr. Josipa Cerina se vrSI danes, v ne* deljo ob 11. uri v Zvezdi. Spored: 1.) Po* korny: »Iz Beograda I okolice*. 2.) Tho-mas: Zbor iz opere »Hamlet*. 3.) Jaki »Cehoslovak in Jugoslovan*. 4.) a.) Adamič: »Molitev*, b.) Hajdrih: »Jadransko morje*. * 7 Koreopondentlnja samostojna moč, z daljšo prakso, s perfektnim znanjem slov. in nemškega, deloma češkega jezika, izurjena strojepiska, verzirana vseh pisarniških del, želi primernega mcs a. Nastopi labko takoj ali pozneje. Cenj. ponuibo pod »P. M.» na upravništvo »Jutra*. 4610 Mlinarja, 4617 zanesljivega, sprejme kolin-ska tovarna v Ljubljani. „.,,.. * t o no krizo, dočim drusri bogatijo. Celo naš Redukcija uradnikov, Iz Beogra- ... co ° . . . da poročajo, da se je v ožjem odboru radikalne stranke ob sodelovanju vseh aktivnih ministrov govorilo tudi o redukciji uradništva in o tem bo razpravljala tudi vlada kot taka, da dobi zadeva služben podpis. Radikalci hočejo izvesti redukcijo uradništva, posebno v davkarijah in motivirajo to s tem, da se več izda za davčne uradnike, kakor davki prinesejo (!) Ta redukcija bi se imela izvršiti po vseh pokrajinah. Šlo bo pač predvsem za partizansko preganjanje neradikalske-ga uradništva. * Sofijski župan v Caribrodu. Predvčerajšnjim je doživel Caribrod, naša Ekrajna postaja ob bolgarski meji, nepričakovan poset, ki je izzval veliko senzacijo. S sofijskim potniškim vlakom je prišel namreč v popolni uniformi na postajo sofijski župan Todo-rov in prosil policijskega komisarja, da bi smel 24 ur ostati v Caribrodu. Todorov je imel inšpekcijo na bolgarski postaji Dragoman nasproti Cari-broda. Njegovi prošnji je bilo ustreženo in se je Todorov nemoteno lahko sprehajal po caribrodskih ulicah, nakar se je naslednjega dne z brzovla-kom vrnil v Sofijo. * Sodniški izpit sta napravila Mirko Detiček in I. Kolšek, avskultanta pri okrožnem sodišču v Celju. * Smrtna kosa. V Celju je umrl v petek g. Kari Ruppricht ki je bil 35 let zaposlen kot gledališki mojster v celjskem gledališču. — V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla gospa Marija Merhar, posestnica in trgovka, v starosti 64 let po kratki mučni bolezni. * Smrtna kosa. V Rajhenburgu je umrl dne 28. decembra inženjer Emerih Partos obratovodja Trboveljske premogokopne družbe v starosti 86 let * Vloge na tekočI račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor smo že poročali je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki, * Mariborsko gledališče oproščeno od poštnine. Ministrstvo za pošto in brzo-jav je odločilo, da je tudi mariborsko Narodno gledališče državna ustanova in da so vsled tega pošiljke, ki jih izmenjava z drugimi državnimi oblastmi oproščene od poštnine. * Komunistični proces v Celju. Včeraj se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju razprava o komunistični propagandi nekaterih komunističnih voditeljev iz Trbovelj in Hrastnika na podlagi obtožnice, ki smo jo že objavili. Razprava je trajala ves dan. O poteku bomo poročali prihodnjič. * Pojasnilo invalidov-slepcev. Po sklepu 5. izredne odborove seje z dne 17. decembra 1922 smo sklenili razdeliti božično podporo med vse naše redne člane. ČeDrav amo nekai tednov poprej po- Veselo novo leto želi vsem cenjenim kupovalcem manufakturna trgovina Felsx Skrabl, Maribor, Gosposka ulica. 4591 Trgovski vajeneo, pošten in krep k, so sprejme v večjo špecerijsko trgoviuo v Ljubljani. Naslov pove: Aloma Companj, Ljubljaua, Kongresni trg 3. 4547 Kontoristinja, strojepisja in sloveiiske ste-I nografije popolnoma in de-j loma nemške ter cirilice i zmožna, s stirimesečnoprakso, želi takoj službo premeniti Prodam 4G24 vagon lepega brinja istriiaa-skega. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe pod «Brinje > ua upravo «Jutra». Nov ,,Bens"-avto, prvovrsten, se proda, ki je prevozil doslej le 300O km, 10/30 H F, b 6 sedeži, »Bose' » svetilkami, starterjem, 8 gu-mast:mi obroči za toždjo do 10 000 km, temnozeleno lakiran; sedeži so prevlečeni z temnozeleuim usnjem. Za-ja cena poraba bencina 10 kg za 100 km. Avto so nahaja v Krivi vrbi (Kr mpecdorf) ob Vrbs'd »Rudnik* na upravo »Jutra*. 600G Trgovski uradnik želi dopisovati v slovenskem jeziku zaradi učenja. Inteligentna dama, ki bi jej to nebilo nadležno, naj se izvoli a viti na upravo »Jutra* pod ,Sr'uin'. Diskrecija zajamčena. (Dotični govori tudi francoski in nemški). 45SC Srečno novo leto 1923! Uprava „° i priporoča tvrdka 4593 Ivan Bonač trgovina s papirjem vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, saldakonti, štrace, ameriške žurnale, kontokorente, pisarniški in strojepisni papir, pivnl papir, pivne vage, registratorje, vložne mape, kuverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, indigov papir in karbon-papir, šapirograf-role, hektograflčne liste. Črnilo najboljših tu-zemskih !n inozemskih tvrdk. Sprejema za natisk vse tiskovine in knjižice. suha, žagana, dostavljena na dom 165 K za 100 kg Slomškova ulica 21. Prodajalniško opravo, •lobro ohranjeno, oddam radi prenoutvo trgovine, k^kor j pulte in štelaže in register ] blagajno po jako ugodni ceni. j Vse jo še v dobrem stanju) in dobro obrnuieno. M hael j Ornahen. Višnja gora. 4695 I UNIVERZ AL" kono. prometno pisarno za nakup in prodajo zemljišč Maribor, Aleksandrova oesta 28 proda: krasno veleposestvo v bližini Maribora, več vil in hiš g prostim stanovanjem, dva hotela, več gostiln v Mariboru in okolici, velika gozdna posestva, g ad na Hrvaškem, več lepih njiv in travnikov tik Maribora, stavbni prostor v Mariboru in okolici, cena 20 do 200 K m', več industrijskih objektov po ugodnih cenah, več hiš v Mokronogu, mlin in žago v Beli Krajini, gosposko posest v JSovetn mestu, več hi. v Celju, vinogradna posestva v ljutomerskih in slovenski hgoricab itd. ___459.1 K 30.000'— nagrade dam onemu, ki mi preskrbi primerno stanovanje, obstoječe iz naimanj treh sob in pritiklinami, v sredini mesta ali n jbližji okolici, najsibode v stari ali novi hiši, proti zameni z mojim. Moje stanovanje se nahaja, v sredini mesta iu obstoja iz dvih sob, predsobe iu kubinje, vodovod in električn i razsvetljava v stauovanju. Tozadevne ponudbe naj se nas ovi na upravništvo »Jutra* pod šifro »Dobra nagrada*. 4575 Hlad trgoveo želi znanja v svrho ženitve z 19 do 23 staro inteligentno gospodično s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe, ie mogoče s sliko, pod »Sreča* na upravo »Jutra* do 8. januarja. 4613 Znanja z njemu primerno gospico, t starosti od 17 do ti let, išče mlad slikar, pred kratkim odsluživši vojaščino. Le resne ponudt>e je poslati pod »P. K. 182», poštnoležeče Trbovlje 2. 453? 60 do £0.000 E posodim proti zadost >emn jamstvu, oziroma se udeležim s tem zneskom kot družabnik kakeca podjetja. Ponudbe pod »Dobra naložitev* na upravo »Jutra*. 4626 Earakterno 4587 prepričanje iz rokopisa v praktičnem Psvho-Grofologo, ci na skice 5 Din. Študija 15 Din in aualjsa, duš vno 25 Din. Dopisi podružnici »Jutra* v Mariboru. Avto - delavnica v Mariboru, Tržaška cesta 16, sprejme v popravilo avtomobile, bicikl e, motociklje, šivalne in pisalne stro.;e, se-saljke (pumpe), vsakovrstne dvo- in štirkaktne motorje ua bencin, motorje na nafto, mizarske in druge stroje, kakor tndi aparate in manometre za avtogenično varjenje in rezanje. Deio zajamčeno, postrežiia točna, cene soli -ne. 97 ■aassBBaeis&iaaBBiiscaisis&ssaiasaBEeaaj&ji^Ki^s: CGiOJsasneBe » r a 41« ■ II ■ 8 R ■ ■ a a ■ ■ m B m K vmmrmaTUBtsBrsmmma^^maermf BtisssaBeamatimmaaB priporočamo najfinejše apeoialitete roma: Cognac-nnn, Oitroa-rum, Orsnge-rum. KuniiiPmO rabljene prazne steklenice za konjak ' ' vsake velikosti po najvlljlh cenah. „ALKO'', veletrgovina z žganjem, družba z o. z. Ljubljana, Kolizej. Pozor, industrije!! Parni stroj 7 HP (kon.;skih sil), neprevozen, pripraven za mlin ali za žage. ss po ugodni ceni proda. M. Eerga. Sv. Lenart, pošta Velika Kedelja 458(3 100 SI se sprejemajo v polno popravo, se pnniklajo, emajlirajo z ogc;em in shranijo preko zime. »Tribuna", F. M\z\, Ljubljana Karlovška cesta prostovoljne jem dražbe treh lesenih, pspoinoma zaprtih lop, pripravnih za vsako uporabo, se vrši na licu mesta pri .Zmajevem mostu" v četrtek dno 4. januarja 1923 ob 9. tri zjutraj. «27 7. novoletna priloga „ftttrti" Št. 309, dne 31. aeeenurra 1923. Na Siivestrovo — In zopet je danes sveti večer. Hej, ženka, za mizo — in nanjo pogače, pa čutaro cvička h prigrizku in krače, sploh, kar je še drugega treba, vsiga! Da bova ostala samd in brez zlega, za sabo oprezno zatvori mi dver — brž, zlata ženica, moj skrbni golobčekJ Kako je ženica namrdnila gobček in spočila — hu — ves obrazek svoj jezni, še čudno, da ni mi primazala ene... Kaj hočemo, takšne so danes vse žene, ki ni jim do cvička, pogač in do krače, ki ni jim do naše goreče ljubezni, kot nam ni do trinajste mesečne plače. Joža Bekš. Novi časi Devetnajsto stoletje je bilo stoletje pare, dvajseto je stoletje elektrike, enoindvajseto bo stoletje splošnega prometa po zraku, dvaindvajseto bo stoletje radija, triindvajseto bo stoletje jontov, štiriindvajseto bo stoletje umetnih ljudi... Tako prerokujejo dalekovidci, misleci in preroki bodočnosti. Napredek moderne vede in tehnike nam odkriva velikanske perspektive, kako bo čez 50. 100. 200 let... Naga domišljija že sedaj komaj doseza vse izpremembe, ki se bodo izvršile pri novih iznajdbah in novih tehničnih napravah. Toda o tem prepuščam vam svobodo, da razmišljate v teh dneh. Ob novem letu radi čitamo prerokovanje o bodočnosti. Kar se tiče politike, vam bodo govorili naši dnevniki v svojih člankih. Mene je te dni zanimalo poročilo ameriškega slovenskega lista, ki je poročal o prvem slovenskem koncertu, ki so ga poslušali ljudje po vsej Ameriki in celo tostran morja. Poročilo ni brez zanimivosti, žal, da ga ne moremo navesti dobesedno, ker lista nimamo pri rokah. Gre za to. da. bomo poslej poslušali n. pr. v Ljubljani koncerte iz Pariza. Londona, Rima. Madrida, Berlina in celo iz Amerike. In kako? O brezžičnem brzojavu vam danes govori že vsak otrok in zdaj pride brezžični telefon. Naročite si primeren aparat, ki ga imate v svoji sobi. S tem postanete abonent svetovne družbe in aparat vam naznani dan in uro, kdaj, lahko poslušate koncert iz Pariza, iz Londona. Rima. Madrida, Berlina, Amerike itd. Pc večerji — ako se vam ljubi — sedete k aparatu in poslušate. Danes ob tej in tej uri .je koncert n. pr. v Parizu. Dobro. Ob določenem času slišite vse dobro in natančno. Pred listom !oh ni prišla." „ Mogoče." Vlak obstane. Izstopita. On nosi pakete in tudi svojo suknjo in klobuk. Ona gleda po postaji. Vse prazno. Tete ni. Lokalni vlak že stoji. »Hvala lepa, sedaj bom že sama." »Prosim, jaz vam ponesem tja." »Sai ni časa. Vlak bo odšel." »Nič hudega." Prideta do lokalnega vlaka. Vlak je skoraj prazen. »Vidite, vsi ljudje so doma, samo jaz se tako vozim okoli." »Vstopite!" »Hitite nazaj! Ze žvižga." »Nič ne de! Ali je tu drugi razred." »Kako slabo je razsvetljeno. Torej zbogom, dobro se imejte! Vesele praz<-nike!" On jo drži za roko. »Jaz vas spremim." »Za božjo voljo, ne! Teta bo gotov na kolodvoru." »Nič zato. Odpeljem se za eno postajo naprej." »Prosim vas, pojdite." »Vlak že odhaja." »Vidite, kako ste neprevidni.'' »Zdaj je prepozno. Ako pridem jutri tja, je tudi prav." »A kje imate karto!" »Saj res, skoraj bi bil pozabil" »Vi ste lahkomiselni" »Mogoče, kakor se vzame!" »K naši teti bi morali priti v šoio/' »Z veseljem — samo ne vem, če bt kaj uspeha." »Vidite, v kako neprijeten položaj st> me pripravili" Vn vendar je ftidi najnovejša popularna struja med duhovi pri nas enako malo kritična kakor prejšnje. Do sporazuma s Hrvati lahko pride, celo prav v isti formi, kakor 6i ga žele optimisti od danes, toda da ostane pri vsem tem glavni del notranje sanacije v naši kraljevini še vedno neizvršen, o tem si je prevdaren človek popolnoma na jasnem. Tu je potreba mnogo več, treba je novih ljudi, boljših ljudi, več strokovnjaštva. več vesti, skratka več vsega onega, kar napravi državljana 7.a dobrega člana družbe in države. V tej smeri pa napredujemo le prav počasi in znaki zboljšanja se tudi v bodoče ne bodo mogli kazati hitreje nego " preteklosti. josef in C. Karel Čapek: Izpoved Grehi mladosti so jamstvo za zadovoljno starost, ker omogočujejo spominjanje. Kakor slišimo iz ene same školjke bučanje celega morja, tako bomo slišali iz enega samega veselega doživljaja, vrženega na obalo spominjanja, bučanje vse naše mladosti. Ker starost je parasit svoje lastne mladosti. Mladost so oni trije MeSd, a starost fe onih devet košev z ostanki, zbranimi po puščavi. Kadar začne dekle stareti in občutiti, kako se ji približuje čas njene osamljenosti, si poišče toaleto, ki nekdaj ni docela pokrivala njenih nog, toaleto, iz katere vonja že izginjajoči vonj in toga ohromelih moljev; jemlje knjižico, vezano v baržun, med čije listi so cvetke, zarumenele in suhe kakor njene roke. Ta vegetacija herbarija, nabrana nekdaj med skalami, med katerimi — oh, s kolikerimi opasnostmi, žalibog! — se je vzpenjala brez škode za svoje de-vištvo. Radost trenutkov! Kdo trdi, da izginjajo? Saj žive z nami do smrti in v hipu našega umiranja se nam približajo, da se poslove od nas. Težje nam bo takrat slovo od gotovih trenutkov, nego od vsega življenja. A oni, ki odhajajo k3kor olajšane duše iz izpovednice in govore sebi pomirjeni: „Eh, kaj, pokopal sem starega človeka!" — Kako so strašni! Saj pokopavajo živo bitje. Iz življenja in sveta Vatikansko plemstvo Poslednja leta se malo govori o tem, da bi papež kakemu veljaku podelil s veje plemstvo; toda svojedobno je vatikanska trgovina s plemenitaškimi naslovi bila dokaj dobičkonosna. Zanimivo je, da je Vatikan za to svojo robo našel največ konsumentov v Franciji Stvar ni poceni: vojvoda lahko postanete za 50.000 frankov, grof za 20.000 in baron za 12.000. Zdaj se menda vBota mora plačati v naprej, mod tem ko se je včasih položila še le ob prejemu diplome. Zgodilo se je nekoč, da ie neki bogati bankir tozadevni račun poravnal le na polovico. Kardinal Antonelli, ki je takrat bil vatikanski državni tajnik, si je pa znal takoj pomagati. Dal je skopuhu naslov grofa de Monte Avarico, kar v resnici pomeni »grof-skopuh*. Ko je bankir prejel diplomo, je takoj poslal še ostalo dolžno polovico in prosil za malo bolj čestito ti-tulo. — Srednjeveški bogataši niso štedili z denarjem in so z vnemo kupovali vatikanske plemstvene produkte. Astrand, trgovec z oljem v Nizzi, jeavanziral za rimskega vojvodo; njegovi potomci imajo še danes enega najlepših grbov. Neki Dacherry, trgovčev sin iz St, Quentina, je postal «princ d'Acherry», neki Henrv »princ de Ni««ole», dočim je neki Laforge, ki je imel precej konfliktov s kazsnskim zakonom, po milosti sv. očeta postal «fcnez Vitenval*. Najraje so ee za vatikansko plemstvo potegovali sinovi parvenijev. Takega plemstva je še dandanes mnogo na svetu, pa kakor ljudje postajajo vedno bolj pozabljavi, se danes že malo povprašuje, ali je pater familias nekoč bil tlačan ali črnožolti aristokrat ;ili morda celo vatikanski plemič. Posebno naš narod v svoji zdravi demokraciji bore malo vpošteva puhle titu-] a ture. pa naj se vlečejo makar že izpred Kristovega rojstva. Ce pa se še vseeno najdejo telebani, ki bi rade-volje plačali komaj 60.000 dinarjev za — recimo — grofovsko krono, naj se ubrnejo na Vatikan. Zaloga je neizčrpna, postrežba solidna. Ljubezen velikih mož Največji geniji so poleg vse svoje slave in hvale našli pravo srečo samo v zakonu, v družinskem zatišju. Da, mnogi duševni velikani različnih narodov so do svoje slave prišli le s pomočjo svojih soprog. Pa tudi oni, ki eo ostali neoženjeni, so tudi bili po večini »ljubitelji* krasnega spola 3n bi brez tega impulza bržčas ne bili ustvarili toliko. Duhoviti ljudje potrebujejo še več ljubezni kakor povprečneži, ker jih ljubezen dviga nad vsakdanjost ter jim oplaja in olepšava življenje. Walter Scott je v svojem devetnajstem letu nekoč ponudil mladi lepi de-vojki, ki jo je zajel dež, svoj dežnik. Dekle ni odklonilo ljubeznjive ponudbe. Scott se je takoj do ušes zaljubil v mlado damo, ki je bila hči sira Stuar-ta. Med obema se je utrdila prisrčna rpijateljska zveza, ki je trajala šest let. Margareta je mladega Scotta vedno hrabrila in podvizala k visokim ciljem, svoje roke pa vendar rd poklonila njemu, temveč drugemu. Sest mesecev po poroki svoje prve izvoljenke se Scott zaroči z Charlotto Charpentierovo, hčerko nekega francoskega emigranta, ki je poleg visoke dote premogla velike notranje vrednote in je bila izredno bistroumna. Originalna so prva pisma njune ljubavne korespondence. V enem piše Charlotta: »Predno končam to pismo, vam hočem svetovati še to, da ne uporabljate pre&esto besede .morate'! S tem pričenjate pre-rano; jaz ostanem tako svobodna, da je ne jemljem v ozir. Vi pa morate paziti na mene, morate name misliti, morate mi pisati često, pogostoma..,» O lordu Tennysonu, dvorskem pesniku kraljice Viktorije, pripovedujejo, da je bil eden izmed najsrečnejših zakoncev na svetu. O francoskem satiriku Scarronu kroži anekdota, da se je od srca nasmejal, ko ga je notar pri pisanju ženitnega pisma vprašal, kako doto bo imela njegova nevesta. Dobrodušni ženin je odvrnil: »Dvoje velikih oči, vitek stas, dve gizdavi ročici, bistro glavico in še kaj...» Militha, angleškega slikarja, je nar prosil znani umetnostni kritik Ruskin, "da mu portretira soprogo. Model in slikar se zaljubita drug v drugega. Prikrajšani soprog Ruskin, ki se je divil grški lepoti svoje žene — spoznal se je z njo na nekem plesu in se kmalu nato poročil — a je ni ljubil, je ne le oprostil nezvestobo, temveč se je požuril z ločitvijo zakona in bil starešina na svatbi svoje bivše soproge in slikarja Militha. Zal, da tudi med geniji mnogi delajo izjemo in se v zakonu čutijo prav nesrečne. Toda tega često niso krive žene. Je dovje vrst moških, s katerimi je težko izhajati: duševni velikani in — bedaki. Ampak še prej je menda zakonska sreča mogoča z duševnimi ubožci kakor z geniji, ki so nepreračuni ji vi in površni. Posebno mnogo potrpljenja in popuščanja morajo navadno imeti soproge učenjakov. Žena znanega prirodoslovca Aeassitza je nekoč pri obuvaniu čevljev vzkliknila kakor blazna. Profesor se prebudi iz sna in jo vpraša po vzroku. »Poglej. kača je v mojem čevlju,* drhti prestrašena žena. »Samo ena. draga moja?* se začudi profesor in leže nazaj! »Tri bi morale biti; 6inoči sem jih položil v tvoj čevelj, da bi jim bilo j toplo...» Stephenson. izumitelj lokomotive, je bil trikrat oženien. čeprav je vse svoje življenje vtaknil v študij. Ni mu še bilo dvajset let, ko se je zagledal v hčerko nekega farmerja. Z lepim dekletom se je sestajal v sadovniku njenega očeta. Kmalu so ju izsledili in raztrgali ljubavno vez. Po daljšem presledku se je Stephensonovega srca polastila Ana Hendersonova, istotako farmerjeva hčerka. Na nekem izpre-hodu je Stephenson opazil, da ima njegov ideal preluknjane čeveljčke, ki bi potrebovali temeljitega krpanja. Takoj ee ponudi, da opravi tak Ijubav-ni posel in bilo mu je milostno ugodeno. Ponosen prinese Stephenson zar krpane čevlje nazaj in ob tej priliki prosi za njeno roko. Ponosna Ana pa je odločno odbila njegovo prošnjo. Njena starejša sestra je bila modrejša. Ko ji je Stephenson razložil svojo bol, mu je 'izpovedala svojo ljubezen — in kmalu nato sta se vzela. Veselo novo leto in dober napredek želi cenjenim višjim in nižjim uradnikom Južne železnice ter njih obitelji m 4598 Mihael Essich, lesni trgovec, Loče pr! Poljčanah Veselo novo leto žeii Menjalnica Reicher & Turk 4630 Ljubljana, Prešernova ul. 44/48 roce ! vseh velikosti iz potiakrene žice v lesenem . ; okvirja izdeluje tvornica žičnih modrocev in trezni in zanesljivi, dobro izvežbaui (tudi: drugih ž;čnih pletenin 4140 z dežele) dobijo za stalno proti kavciji} ~ d_kia rasno kontekoljsio dalo na dom. iViaievz KaOIC Vpraša se v Ljubljani, Emonsia oeata JaiOrilik Dfl JeS3HiCa!l, SlaienliL fit. 8 I., v pisarni. 4U37 i 29 katere nlaoate, Vam nastanejo, ako no gledate na to, kjer nakupujete, izgubite i'enar in imate poleg tega več':rat fe sitnosti Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke K. Sattcer (Imetnik Henri Haire) v Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobro ure, špecijalne znamke »IKO« iz lastno tvoruic« v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in biraska darila in vso drugo zlatnino m srebrnino. Pa t-di porabne predmete, kakor n. pr. škarje, uože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri &aire) v Ljubljani št. 8. . .. m sv te* e f v? » & * r i* j Veselo Novo leto žali vaem cenjanlm kupovalcem trgovina LAH Oosposka ulica, Maribor. V-—-^ Veselo novo leto Seli lesna Industrija F, Ravnikar parna žaga, stavbeno mizarstvo In tesarstvo Ljubljana, Linhartova ul. 25 mmjk. !;as3 prodaja slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog Veselo novo leto teli «31 brivnica Franc Zaje Ljubljana, Dunajska cesta 12 Veselo novo leto želi vsem cenjenim kupovalcem trgovina TRPIN *»« Maribor, Glavni trg vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iačoho3lovaški in angleški koks za livarna in domačo isporalso, kovaški premog, črai in jajčno ferikoi©. Naslov: 108 Prometni zavod za ppsinag, 1 d. o Glublfaai, Mfelaflčcva c. 15/11 «.4 »Zakaj?« „Tako. Meni je nerodno. In nikogar ai v drugem razredu." „To ni nič hudega." »Pojdite vendar po karto. Kaj si bo mislil sprevodnik! On me pozna in teto tudi." »Dobro." Zložil je pakete na polico in odhitel 'i blagajni. Ona je stala nemirno in :akala. Sprevodnik je hodil ob vlaku. »Ali pojdemo kmalu?" »Takoj." V daljavi je drdral vlak po gla ni progi Zunaj je bila svetla, zvezdnata noč. »Tako! Karto imamo." „Do kam?" »Do vaše postaje." »Kako je to?" „Ce bo treba bom doplačal.'- „A kaj boste počeli v malem trgu, ko nikogar ne poznate?" „Bo že kako." »Vi ste čuden človek." »Nič ne skrbite zame. Ej, kako prijetno toplo je v kupeju." „Saj res. Samo luč tako slabo sveti." „Res, no, vidite, dobro je, da grem z farni, sicer bi vas bilo strah.* „Saj sem tu doma." „Toda na poti ni nikoli dobro, če je človek sam." Žvižg. Vagoni leno zaškripljejo „Že gremo!" »Ta vozi počasi." „Hvala Bogu, da imamo vsaj to, :?rugače bi bili še bolj daleč od sveta." »Res, daleč ste, zato pa ie treba imeti zveze s svetom." »No, mi smo svet zase." „Sediva!" Sedita vis-k-vis. On jo prime za roke. „Ali ni prijetno — tako voziti se?" Ona mu izmakne roke. „Prijetno. Ko bi ne bilo drugih skrbi." „Kaj skrbi!" „Teta." Sprevodnik vstopi, pozdravi, preščip-ne karte, pogleda mladega gospoda in se nasmehne: „Na praznike, gospodična?" „Da, iz mesta." »Voz je čakal popoldne." „In teta?" »Brez tete." »Sedaj gotovo pride. Sprevodnik odide. »Prosim vas, da na postaji nt izstopite niti ne gledate skozi okno, da vas teta ne vidi." „Prosim, kakor želite, gospodična." Vlak se leno pomiče po dolini. Zunaj lučice, pokanje, zvonjenje. „Pri nas je še vse kakor nekdaj..." »Da, lep večer." Molk. „Ali vam ni žal, da ste to storili? Sedaj se gotovo kesate." »Ne, sem popolnoma zadovoljen." „A kaj tako molčite?" »Prevzela me je poezija svete noči." „To je lepo — a potem vam bo dolgčas, ko boste sami." „Vem, toda..." „Sedaj mi je res neprijetno. Bila bi morala vam prepovedati," »Ko bi bilo pomagalo." „2al mi ie, da sem vas..." „... zapeljala, hočete reči. Sam sem hotel tako." „A to ni bilo prav." „Bog ve, morebiti je bilo prav." „Ne, ni bilo. Oh, kakšni ste!" „Da, tak sem. No pogovoriva se še kaj lepega, dokler je čas." „Saj ni časa." »Na primer o lanskem letu, o plesih." „Nič, jezna sem na vas. Da bi bili že skoraj na postaji." „Zakaj ste tako slabe volje, saj vam; nisem nič hudega storil ?" i Pustila mu je roko, ki jo je začel ! poljubljati. ' „Zakaj ste to storili?" (namreč, da se pelje z njo.) »Zaradi vas." „Ah, ne govorite. Slučajno vam je prišlo na misel." »No, pa bodi slučajno." „A jaz ne maram." »Ne morem pomagati" »Ježeš, če teta izve." „Ne bo izvedela." Vlak vriska. Postaja se bliž? „Ali ni škoda? Tako hitro." „Škoda? Kaj hočemo!" Ona pripravlja pakete. On ji pomaga. Kakor prej. »Kdaj se zopet vidiva?" »Bog ve." „Ali smem pisati?" „Smete. Toda teta... Rajši nel" Molk. Vlak se počasi ustavlja. „Torej ne glejte ven!" »Toliko bom pogledal, da bom videl, če je teta." „Niti toliko. Videla bi vas." „Torej dobro." Vlak obstane. Na kolodvoru je te-motno. Pri izhodu je luč. Tam se vidi kočija. »Tam je naš voz. Torej zbogom." »Klanjam se." »Hvala lepa za družbo." »Prosim." Ona izstopi. Železniški čuvaj sprejme njene pakete. Ona odide za njim. On izstopi in gleda. Tete ni videti nikjer. Odide za njo k vozu. Ona čuti za seboj njegove korake. Vpričo čuvaja mu ne more ukazati, naj gre nazaj v vlak. Vlak žvižga. Gotovo! On stopi k hlapcu, ki sedi na kozlu. »To je torej naša kočija. Jaz bom gospodično nekoliko spremil. Dajte pakete sem." Ona je nema od samega strahu. Molče sede v kočijo, on sede poleg nje. »Lepo se zavijte, da ne bo mraz." Paketi so vloženi, vse je v redu. »Poženite!" Voz zdrdra po cesti skozi noč. Po progi hiti vlak »Zakaj ste to storili," šepeta ona in si zakriva obraz z obema rokama. »Poezija svete noči. Ali ni prijetno?" »Neverjetno, neverjetno." »In vendar resnično. Lepo se zavijte. Tako." Prijel je njeno roko pod toplo odejo in ni mu je izmaknila. »Kaj bo sedaj? Kam hočete?" »K vam." »Nemogoče! Ali ste pri pameti?" »Res, skoraj bi jo bil izgubil zaradi vas." »Izstopiti morate sredi pota in se vrniti." »Kaj si bo mislil hlapec?" »Nič. On ne bo izdal. On je na mojt strani." »Pa dobro. A kam naj grem prenočevat?" »Moj Bog, v kako zadrego ste me spravili." »A lepo je vendarle! Poglejte to sveto noč! Tako sem si želel." Ni se več branila. Nagnila se je k njemu v naročje in je odgovarjala na njegove poljube. Ko sta sc predramila, so se že svetila od dal " Hliena okna graščine »A kaj sedaj?" »Sedaj." »Kam hočete sami v to i^.- • »Kamorkoli." Sama ga je objela in je rekla: »Saj tete ni doma. Odšla je včeraj in se "vrne šele po praznikih. Pripravila vam bom sobo in lahko prenočujete pri nas." »Pri vas!" Pot je šla navzgor po drevoredu. Hlapec je vozil počasi in pokašljaval. Vse okrog je bilo mirno. Graščina je ležala tiho kakor skrita bajka sredi širokih polj. Iz daljave je pozvanjalo. »Pa ne pojdemo takoj spat," je za" šepetal on. »Seveda ne, saj je še čas do polnoči," je odgovorila ona »Vaša soba še ni zakurjena. Samo teta..." Zaprl ji je usta s poljubom in par trenutkov nato je voz obstal pred graščino in sta izstopila. [Dalje prih. UtoJ JA. IiCfBCOt B »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Corignan hiti s svojimi dolgimi kraki. Rascasse se debelo vali za njim, sopiha, miga z glavo, brado in trebuhom. Za njima slede njuni ljudje. Fantastična skupina! Zakaj jej sledi naša junakinja s svojimi štirimi vitezi, pripravljenimi, da udarijo. »Frater Corignan!» jadikuje debeli Rascasse. »Dovolite samo, da vas spremljam, če ne radi druzega, zato, da vas podprem, da vas ščitim, če treba... Dragi moj frater in brat, ljubim vas in težko bi mi bilo, če bi se vam pripetilo kaj hudega ...« »Bascasse, biti moram sam in ni-kdo ne sme vedeti, kam grem ...» «Torej je zelo važna stvar?« vpraša jokaje Rascasse. »Državna tajnost!« odgovori ošabno Corignan. Ihtenje pretrga molk. Rascasse plaka, se davi s svojimi solzami. Da mu zabriše sled, je Corignan hitel po raznih ulicah križem kražem, po ulici des Francs Bourgeois, po ulici Paree, po ulici du Roi de Sicile. Na oglu ulice Vielle du Temple se ustavi. Rascasse plaka kakor Lucifer, ko so ga vrgli iz paradiža. »Dobri, ljubi moj frater Corignan, deliva! Vera vam ukazuje usmiljenje, sočutje...» «Mali moj Rascasse, ti me moriš in mi trobiš v ušesa!... Ce še črh-neš, se podam takoj in naravnost k njegovi eminenci...» Rascasse se stresne in sklene roki. «In mu povem, da mi sledite po nalogu kralja ali kraljevega brata!« »Ej, pa dobro! Odhajam! Toda maščevanje je moje!« Rascasse namigne svojim ljudem in se obrne na levo ter izgine nekje ob Seni. Na to, da bi mu sledil od daleč, vohun ni mislil. Imel je glavo trdo, da bi z njo naskočil steno, in znal se je držati trmasto. — Corignan, sam, nadaljuje svojo pot proti I uvru in se peklensko smeji in rež). »Pred tatovi in roparji? Hudič z vodniški! Saj se znam sam varovati. Mu jo že nakuham, da ga minejo skomine!... Uh, ta mora! Naj delim z njim! Gotovo bi potegnil za odejo in si jo prilastil vso! Sami smo začeli pot, sami jo tudi končajmo!... Potem pa, ko bo vse opravljeno, napravimo še majhen izlet v znano kajžico v Rue Galande ... Hohoj!... Kaj pa hočete, pogani? ... Oskrum-ba!» »Daj sem, kar nosiš!« zakHČe Jasen, odločen glas. Prizor se vrši deset korakov od križpotja ulice Sainte-Avo>'e in ulice Verrerie. »Izginite, lopovi!« grmi frater. »Ej, dakle, menišič, požuri se!» mu pravi drugi vitez. Z naglim sunkom se Corignan oprosti kute, potegne meč, in se postavi v bojno prežo, z napetimi mišicami, bleščečega očesa, z močnim rezilom v desni in krepkim bodalom v levici. »Ohej, ohej, kozel dobro rabi meč!« klikne eden četvorice. V noči se svetlikajo meči, križajo udarci, sunki. Kratka mešanica, hro-penje, kletvice. Naglo, kakor nočna nevihta. Glas: »Zadet je!» In za tem glasno vpitje menihovo: »Po... moč..., pomoč...» m. TrencaveL V ulici des Bons Enfants je v veliki hiši prostrana dvorana s stenami, obloženimi z lesom, prevešenimi s kcbrci. Ob vzdolžnih stenah te dolge in široke dvorane so nameščeni naslanjači, ki čakajo na gledalce. Povsod čistost, jasnost. Ob stenah so police, v njih stoje po vrsti meči, sablje, rapirji, floreti, prsni oklepi, čelade, vse v najlepšem redu. Sijajna dvorana za borenje. Na zdolnji prečni steni je velika slika v zlatem okvirju. Na sliki stoji v naravni velikosti Bar-villars, stari slavni učitelj borenja, tisti, ki ie prvikrat združil vse prednosti italijanske in španske šole in tako ustvaril francosko šolo. Veliki Barvillars, ki je na čast slavnega kralja Henrika IV. ustanovil to šolo za borenje in ki je podedoval svojs tajnosti na svojega najljubšega učenca Trencavela. Na sliki je podpisan umetnik Rubens. V tej dvorani ne dobiš pijače, niti nimaš prilike za plew ali za kocke ali karte. To ni ena tistih nizkih b.z-nic, ki jih je ves Pariz poln. To je resnična akademija, in sicer prva med akademijami v Parizu. Dan je bil precej utrudljiv. Učencev je bilo vse polno. Mojstri so že odšli k počitku. Sluge, ki so bili zopet vse počistili in pospravili, so tudi že odšli. Okrog desete ure je. Tren-cavel počiva in pije steklenico španskega vina v družbi z Montariolom in grofom de Mauluys. Možakar, ki nosi uniformo kardinalove telesne straže, vstopi in se ogleduje. Potem se napoti k tej skupini, ki ga gleda začudena. «Gospod Trencavel?« vpraša in pozdravi vojaško. »Čast mi je, da prihajam po narogu Njegove emlnen-ce kardinala k Vam in Vam sporočam, da Vas kardinal želi videti...« »Mene?« pravi Trcncavel in je ves ponosen zaradi te izredne sreče. Tudi Montariolovo lice se vse raz-žari, Ie Mauluys ostane nepremičen in ravnodušen. »Da, Vas!» potrdi poslanec. »Njegova eminenca je mnogo čula o vas. Ceni Vaše talente in sposobnosti in Vas želi videti osebno. Kdaj Vam smem prinesti Vaše avdijenčno vabilo, ki služi obenem kot vstopnica h kardL.Ju?» »E...,» pravi Trenvacel ves zmeden, »ves sem presenečen zaradi te časti, ki mi jo izkazuje gospod kardinal ...» »Dobro torej! Izvolite mi povedati, kje stanujete?* Trencavel baš odpira usta za odgovor. »Gospod Trencavel stanuje tukaj, nad akademijo samo!« odgovori ta hip namesto njega doslej molčeči gro! Mauluys mrzlo. Mladi častnik se na to poslavlja s sladko vljudnostjo in se neprenehoma priklanja mlademu učitelju borenja, ki spremlja svojega obiskovalca do izhoda in se potem vrne k mizi ter ves žari nepričakovanega veselja. Mauluys pa zmigne z rameni. »Vidim, da nimate dovolj miru...» pravi mu Mauluys. »Strrnoglavljate se torej po vsej sili v dolgočasje, v zadeve, v opravke, v posle, ki niso vaši posli, in izpostavljat" opasno-stim. Temu se potem pravi čast...» «Da, ali ta čast me približuje oboževani Annais!« klikne mladenič in nervozno stisne grofu roko. »Reven sem, moj rod mi ni znan, ničesar nimam ko svoj meč, ... morda pa bo protekcija kardinalova premostila prepad, ki zija med menoj in njo... Kdo ve? Kdo ve?...» Sedaj so prijatelji na poti, da se vrnejo na svoja stanov "nja. Monta-riol stanuje tam, kjer Trencavel, v ulici Saintc-AvoVc, Mauluys pa blizu tam, v ulici des Onatre-Fils, nasproti vrta palače Guiških. Prijatelji korakajo molče po Lombardski ulici. Naenkrat iz daljave krik... »Zavratno so koga napadli,« pravi Montariol. «Hm!« odvrne Maulu3's.» Naforže vpije kakšen meščanček, ki mu je žal za njegove groše!« »Pomoč! Pomoč!« grgra nekakšen glas nedaleč cd ulice Sa:ntc-Avoye. «Kaj, če bi rešili tega ubogega vra-.?» vpraša Trencavel. »Ni mi do tega, da nadomeščam nočne stražnike!« se oglasi Mau!uTTs. »Sfcer pa, dragi moj, Ce vas to ve seli...» Vsi trije se brez besede podajo na mesto, odkoder prihaja klicanje na pomoč, in z golimi meči planejo po napadajoči četvorici, po onih štirih plemičih, vitezih lepe Annais, in sicer baš v trenutku, ko je meč enega teh vitezov prebodel fratra Corignana. Spopad je bil kratek. Busiere in ron-trailles sta v prvem udarcu razoro-žena, Chevcrs je ranjen. Z enim samim pogledom pregleda Annais slabi položaj. Z obupano kretnjo sune svoje bodalce nazaj v nožnico, pomigne svojim zvestim in vsa četica se naglo odstrani. Le v prvem trenutku je še Trencavel bil v opasnosti, da ga Bu-sierov meč prebode od zadaj. »Pazi se, Trencavel!« je bil k!:knil Montariol in izbil plemiču meč iz rok. »Trencavel?« zamrmra frater na tleh. «Oho, Trencavel me je torej napadel s svojimi sabljači! Oho, torej niso bili navadni roparji! To so torej kardinalovi sovražniki!« »Trencavel?« govori pri sebi Annais de Lespars. »Brez dvoma je to no... Vzeto...? Deset mlnuf pen zneje plane frater Corignan kakor nevihta najprej med kardinalove stražnike v predsobi, jih niti ne pogleda, marveč zvihra mimo njih in skoči v Richelieuov kabinet. Kardinal še ne spi. »Monsinjor!... Oj, monsinjor!..« napadli so me ... ranili.. izgubil sem zavest... Pismo! Pismo kraljici!... Vzeli!... Ukradli!... »Ukradli?« zatuli Richelieu in po-bledi kakor mrlič. Glava se mu globoko povesi kakor da se polaga na tnalo, pod sekiro... »Trencavel!« pravi frater. Kardinal Richelieu ostane nekaj minut kakor okamenjen, tako strašna ie ta vest. Ukradeno je to pismo, katero bodo brez dvoma takoj nesli kralju... Izgubljen je!... Potem se pojavi druga misel, ki še bolj pomrši kaos njegovih predstav in osnov. Bila je zaseda! Corignanove besede, zatrjevanja m pošte gospe de Givray, njegov vohun v Luvru, nasmeh Ane Avstrijske, da, vse to skupaj je bilo le preračunano, nalašč, samo v nameri, da ga upropastijo, da ga zazib« kakšen kardinalov birič ali plačanec, [ ljejo v smrtonosno zaupljivost, da ga ki je spremljal fratra! Dobro torej, zapeljejo v blaznost in ga končna pa naj bo, Trencavel! Zapomnim si strmoglavijo v prepad... tudi tvoje ime in je dodam na imenik vseh onih, ki so moji sovražniki in proti katerim se vojujejm, sedaj, ko je padla kocka! Tudi tebe torej odslej sovražim in prisegam, da se ti bom maščevala!« Kratki nočni spopad je končan. Mau!uys se nagne nad fra-rom Co-rignanom, ki leži na tleh, mu odpre kuto in si ogleda rano. Potem si ogleda rano tudi Trencavel in nazadnje še Montariol. Frater se ta hip zave, zasteče najprej, potem pa naenkrat vstane, četudi s težavo, krvavo pogleda okrog sebe, zbere svoje meči in naenkrat in nepričakovano skoči iz .rede naše trojice ter pobegne v temo. »Hojho!« sc smeje Mauluys. »Temu se pa žuri!» o. f-^mh sc ra po bn* " dvesto korakih ustavi ves zasoplien ter se prične oi"pavati. Na to se zasmeje. Ušel sem jim! Ra a mi je prehodom... hudiča, to so sV^e! Frater Corignan zna drugače zadeti!... Ušel sem jim kanaljam!... Hej, frater Corignan ima dobre noge in ro gato dušo, pa trdo kožo ... Pc?lejmo neko!;ko ormo, pismn ...» Strašen, živinski krik! Krik groze in strahu. Pismo je izginilo! Izgublje- l «Pa kdo?« Tako se vprašuje. »Kdo je organiziral vso to intrigo? Gotovo baba Givray. Corignana sem gotov, on ni bil nič drugega, ko nezavedno orodje. Ej, da ga imam, nesrečneža, ki me tako uničuje! Da mu dam okusiti te muke, ki jih občutim sam! Pa kdo da je to?... Gaston?... Ven-dome?... Bourbon? ... vojvodina de Chevreuse? ... I!« krikne in se zgrudi na naslanjač. »Ona je! Seveda, kdo pa drugi? Ona, Ana!... Da, da. Ona je ... Evo, to ie odgovor na mojo ljubezen, ki ni poznala mej.., Ljubljena žena me ubija... me izdaja ...» Richelieu se dvigne in stiska pesti, obraz mu ie izpremenjen. Izgleda kakor tiger, ki je pripravljen, da skoči, da grize, raztrga ... Corignan se tre-petaje skrije v zadnji kot kabineta «Nosi se!» mu ukaže kardinal. Nato vzdihne, enkrat samkrat, | kratko, burno, hropeče, in sede v naslanjač, kier obsedi napremlčno ka-Ikor kip, več ko uro. Ko se vzdram! iz tega nepremičnega razmišljanja, kaže mu lice odločen izraz. Z mičnim udarcem tleskne po zvoncu, ki burno zazvoni, in ne da bi se ozrl proti vratom, kajti kardinal ve. da je sluga že, četudi neslišno, vstopil: «Naj pride takoi častnik, ki naj poišče in privede kriminalnega upravnika!« (Dalje prihodnjič.) ,i®3333333333333333S3333333333333333333333333S333SS$ f » to 9) » $ A « S » Cenjenim naročnikom in odjemalcem voščimo srečno In veselo Movo leto ter se za nadalje priporočamo Leopold Boge! & sin stavbno kleparstvo in vodovodna instalacija Ljubljana, Gosposvetska cesta IS. J? samostalaega in inteligentnega delavca za usnjate galanterijske predmete išče j/STES^EBIT", društvo za izdelovanje usnjate robe > v Bjelovaru. 45391 Br. Igo Jano, oi?etaik ? Mariboru (do sedaj v družbi z dr. Irgoličem), naznanja, da je 1 Unrri"i:Til "n'ililHlilil l!^i;;^■m^.nTrl^^T;!HUI\^V|lMlll "inj^; isiunii'1 ,i: i.i: .uii; Hiii j.i liilii, il !Uiil J i(M:tm;u;i riiiiP^ in v » želi vsem cenj. odjemalcem j veletrgovina z usnjem in sirovimi kožami LJUBLJANA, Mestni trg šfev. 6 krovski mojster Ljubljana. Ilovica št. 4S. ob Dolsnjshi cesti | isvršaje vsakovrstna nova krov-skadelaskeranitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom, itd. Sprejema popravila raznih sta-rili streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. Delo preizkušeno, solidno in pc najnižjih cenah. 443'J « lastno pisarno v Vstrinjski glici štev, 3. 4526 g 3gCg'? IfV1?aBBM' j -"--■' .Ir Ui H U & BB2B c 3 -Najstarejša 5ss»e?šs?isfea tvreSSsa v S9o»3»iji ^ l %l i M V3M- & € H (fig 9 Sž špEdispHa pisarna Jessnice južne železnica. Erzovozn: in tovorni nabiralni Uspešno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka BUNC I Celje — Ljubljana — Maribor ^ i m Lju&Sjsna Podjetje ta prevažanje blag promet iz Avstrije in » Avstrijo. Zacariujenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče i posebnimi zaprtimi kabinami ra pohištvo. Brzojavi; Sacainger. Intsrurban telefon 60. J S E 4355 vsake vrste tudi, zajčje, kupuje trgovina z usnjem D. Ztiravič, Ljubljana, Sv. Florjana ul. 9. v vseh rudokopnib obračunavanj h in vod-| it u blagajne popolnoma izurjen, s primerno prakso, se išče takoj za preinogokop Rado-lioj-Krapina. Reflektauti naj svoje pred' pisano instruiraiie prošnje s zahtevkom plač« pošljejo na ..ESirna", cjljenokopao d. d., Zagreb, Cioa 31 n. 4537 Tvrdka tovarna ¥ Triilu id&reniskgi, naztianla, ofasriia drugo prodajalno na drobno Ljuhijana, lieksandrova cesta i£ 4582 • ie Potniki v Ameriko, pozor! UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburoa, Southamptona in Gherbourga v New-Yark, 41 Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Konzervira tovarna na Vrhniki največje in najmodernejše podjetje te vrste v Jugoslaviji, priporoča prvovrstne mesne izdelke, kakor šunko, kare, vsakovrstne klobase in salame kakor tudi pristne kranjske klobase, konzerve in paštete, kakor vsake vrste golaž, prekajeno meso z zeljem, kranjske klobase z zeljem, šunke v aspiku in druge konzerve, jetrne, šunkove, srnakove in druge paštete. V zalogi vedno zajamčeno čista svinjska mast v sodih in sterilizirana „Sanatorium"-mast v dozah razne velikosti Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! na Wrlmiki pri m- Micka Masterl Ivan Fabijan abs. geodlt zaročena Zg. Bitnje Stražllie * decembru 1922. 4594 Pozor! Pozor! Pravi ,Goiser'-£evlJi, čevlji za smuši ter lovski ieviji vseh vrst o izdelujejo t znani solidni čevljarski delavnici 125 Anton in lož. Brajer Ljnbljana, Turjaški trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene solidno! Postrežba točna! BERSON gumijev podpetnik Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. tnik Telefon it. 379. mestni tesarski mojster Telefon it. 379, Ljubljana, Dunajska oesta 46. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbo, ostrešja za palaže, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonik?; stropi, razna tla, stopnioe, lede-nloe, paviljoni, verand«, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. 129 Tovarna furnirja. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime g ob malenkostni pristojbini tvrdka l\M\mt Bosposusfsiia g. IV. 3 Gradbeno podjetje I lili, Doli in drug I B ( Ljubljana, Bohoričeva u!.20. | se priporoča aa vsa v to § stroko spadajoča dela. | MM apnsflfue halarshega obroto razprodamo večjo množino kolarskega in kovaškega blaga ter izdelanih in polizdelanili vozov. V zalogi so: oljnate osi, navadne osi, vzmeiijsresa, pašno in oglato šsiezoj tapetniško blago, zaprav« 1 j hrčki, laksusni vozovi. Prodaja se vrši vsaki dan v tovarni ICeršič, I»jnMjana, Sp. Šiška. Sremska ulica štev. 9 svolo podružnico, katera se bo baviia z vsemi v anonžno in reklamno stroko spadalocimi posli. Kdor se enteresira za trgovino v Srbiji, dsbl vsa pojasmla In proračune brezplačno. 11. novoletna priloga ,,'jatr^t. Sne 31. 'iecemBra 7922.' politika ¥ prošlem letu YUnti " fiadTkali&o-demokratsk« vlado zamenja proti koncu let* aamorad tkalski kabinet g. Pašiča. Razvoj gre pa kljub temu v smeri demokracije, ki ima kot pozitivna politična ideologija pred Splošen pregled Ko smo lani ob tem času pisali pregled dogodkov za nami, nismo mogli postaviti točne prognoze evropske politike za leto, ki je sledilo. Politična grupacija Evrope pa je tedaj bila sledeča.: Na eni strani so bili zmagovalci; med temi so bili Angleži, Francozi, Italijani in Belgijci. Proti tej fronti so stali posamezni premaganci: Nemčija, Rusija, Bolgarija, Turčija. Avstrijska republika zaradi pičlega teritorijalnega obsega ni prišla v poštev, Madžarska in Poljska sta stali zase. Skupina pa, ki se ni štela niti med zmagovalce, niti med premagance, a se je po svojem ustroju vendar nagibala k Veliki antanti, so tvorile srednjeevropske države: Češkoslovaška, Jugoslavija, Rumunija, Grška. Izven teh so bili nevtralci: Švica in Nizozemska, skandinavski državi, Švedska in Norveška ter baltiške obrobne države: Finska, Estonija, Litavska in Litva. Evropsko politiko so vodile države Velike antante: Franc;ja proti Nemčiji, Anglija deloma proti Nemčiji in deloma proti Rusiji; Francija proti Rusiji. Soglasna s politiko ostalih dveh zaveznic je bila Italija, ki pa se je držala nekoliko bolj v ozadju. V srednji Evropi je bila najtrdnejša grupa Male antante, ki je uradno obsegala našo državo, češkoslovaško republiko in rumunsko kraljevino. Poljska se je tej skupini približevala, ni pa še stopila vanjo. Avstrija je bila izolirana, istotako tudi Madžarska. Bolgarija je ždela, ker so jo odklanjali vsi, ki se jim je ponujala. Ameriške Zedinjene države so napovedale in tudi izvedle intransingenco v evropski politiki. Njih je najbolj zainteresiralo vprašanje svetovne razorožitve, vsled katerega se je vršila velika konferenca v tVashingtonu. Zborovanje ni končalo z uspehom. Izobličilo se je v nekaj formalnih sklepov, a obnašanje Japonske je najbolj jasno pokazalo, da antagonizma Amerike ter Evrope na eni in Japonske in Kitajske na drugi strani v vodah Tihega oceana ni konec. Tok se je le trenutno uravnal; zajezil in unesel se ni. Genova V letu 1922. je razvoj evropske gospodarske krize pokazal, da je naš kontinent mogoče obnoviti samo na podlagi gospodarskega preporoda. Ta pa je nemogoč vse dotlej, dokler je Rusija izključena iz evropskega koncerta. Sklicala, se je zato na pozno pomlad konferenca v Genovo, kjer naj bi se nasprotstva med antanto in Rusijo izgladila, V Genovi je Anglijo zastopal Lloyd George, Francijo Barthou, Italijo Bonomi in Schanzer. Rusija pa je poslala v Genovo Cičerina. Tudi Nemčija se je udeležila genovskih posvetovanj, in sicer jo je zastopal kancler Wirth. Do pozitivne rešitve razmerja zapad-ne Evrope napram Rusiji v Genovi ni prišlo. Rusi so bili po mnenju zapadnih državnikov preobjestni, zahtevali so več nego so jim Angleži in Francozi hoteli dati. Zato se je zborovanje razšlo v nameri, da se bo pozneje nadaljevalo v Haagu. 4 Haag V Haagu je bila projetirana mirovna konferenca. Sestala se je tudi, a sadov ni obrodila. Anglija se ji ni udeležila neposredno po svojem prvem predstavniku, Francija je poslala nanjo le gro- movnike, Rusija Litvincva. Neuspeh se je dal predvidevati In se je na koncu tudi pokazal. Lausanne Jesen je vsekala Evropi nove rane. Grška ie" bila v Mali Aziji straSno poražena in z njo je padla tudi angleško-francoska politika Interesnih sfer na tem ozemlju. To je dvignilo Turke, ki so vsled grškega poraza začeli glasno zahtevati nazaj vse tisto, kar so skozi leta in leta polagoma izgubljali Položaj, ki je vsled tega nastal, je dal inicijativo za konferenco v Lausanni, kjer se je postavilo na dnevni red turško vprašanje, vprašanje narodnostnih manjšin in dar-danelski problem. Lausanne je zopet pozorišče ljutega dvoboja med sovjetsko Rusijo in za-padno Evropo. Rusija se je namreč odkrito postavila ob bok Turčiji ter zahtevala, da se tej izročijo Dardanele. Za-padna diplomacija je bila drugačnega mnenja. Hotela je zaščititi lastne koristi in je zato skušala uvesti pogajanja s Turki na lastno roko. Sprva se je zdelo, da se ji bi to posrečilo, a zadnja poročila govore drugače. Nemčija: reparacije Nemško vprašanje se je reševalo medtem v Londonu, kamor sta v imenu svojih držav prišla Poincare in Mussolini, za Belgijo pa Theunis. Ta posvetovanja so bila sicer kratkotrajna, a burna. Prodrlo jo na njih angleško mnenje, da je dosedanjo politiko zapadne Evrope napram Nemčiji treba revidirati. Francoski delegat se je temu upiral, a je naposled moral podleči. Tako se je Poin-carejeva želja po okupaciji Porenja izjalovila Zavezniki so se zedinili edino na to, da se Nemčiji ne more dovoliti noben moratorij, v ostalem pa so pustili problem tam, kjer je bil, to je: nerešen. Idejna bilanca Ako po tem, kar smo napisali zgoraj, presojamo evropsko politiko v L 1922., pridemo do zaključka, da si v glavnem stojita nasproti dve jaki struji. Prva struja tvori prizadevanje zapadnoevrop-skih držav, da ostanejo vajeti evropske politike še za naprej v njihovih rokah. V dosego tega smotra se zapadno-evropski diplomati poslužujejo še vedno stare taktike in starih sredstev. Tajne pogodbe so njihovi temelji, na katerih sloni vsa njihova politika. Proti temu sistemu polituce postavlja sovjetska Rusija politiko načel. V njihovem okviru se zavzema za Nenrfijo (v Genovi) in za Turčijo (v Lausanni). Rusiji je boj za novi sistem lahek, ker gre njeno prizadevanje vzporedno z novimi velikimi socijalnimi idejami ter se tudi moralično naslanja na podlago, ki ima veliko privlačno silo, čeprav se v praksi doslej ni obnesla. Podroben pregled V naslednjem še kratek pregled današnjega političnega stanja v posameznih važnejših evropskih državah: Anglija. Anglija se bori za ohrano svojih interesov zlasti v kolonijalni politiki. Izguba Egipta ji je zadala težek udarec, poraz Grkov v Mali Aziji tudi Indijo ji ogrožata boljševizem in naci-jonalizem. Vpričo tega se izkuša Anglija približati Rusiji, seveda ne iskreno, marveč samo v toliko, v kolikor bi ji to »bližanje moglo koristiti. V srednjeevropskih vprašanjih zastopa Anglija načelo kompromisne politike. Nemcem noče jemati ničesar več, ker jih noče oslabiti do skrajnosti. S tem primorava Francijo, da revidira svoj program napram Nemčiji — Najvažnejši letošnji notranjepolitični dogodek v Angliji je bil padec Llovd Georgea, ki je bil kot izrazita politična osebnost znan po celem svetu ter je s svojo merodajnostjo vplival na potek in razvoj vseh sestankov, obravnavajočih probleme splošnega značaja. Georgea je nadomestil konservativni kabinet Bonar Lawa. Francija. Politiko Francije karakteri-zira še vedno črta šovinizma. Francoz je domoljuben in vpričo tega izgublja izpred oči vse stvarne činitelje politike. On vidi le sebe, sovraži Nemca in ne more trpeti Rusije, ker noče Moskva priznati francoskih kreditov izza carizma. Na znotraj je Francija strogo nacionalistična. Brianda je zamenjal Poincare, kar znači korak na desno. Italija. Po dolgotrajnem notranjem kaosu zaradi nezdravih socijalnih razmer se je Italija zatekla v objem fašizma, pomlajenega liberalizma, ki hoče svojo moč pokazati v diktaturi. Stare politike Bonomija, Giolittija in Facto je zamenjal Mussolini, ki izjavlja, da je treba kreniti na nova pota ter državo pre-osnovati eicer v socijalni smeri, a vendar strogo po načelih narodnosti. Rusija. Rusija 6e na razdaljo vobče približuje zapadu. V Genovi sklepa zvezo z Nemčijo, da utrdi svojo in njeno pozicijo. V Haagu iz-javlja, da na zavezniške zahteve, ki bi dale podlago za obnovitev normalnih odnošajev ne more pristati. Tako ostane večinoma vse pri starem: Rusija rešuje svojo notranjo krizo sama. In v kolikor postajajo njene razmere na znotraj zrelejše, toliko odločnejši so nastopi Cičerina v zunanji politiki Višek spretne taktike doseže Cičerin na lausannslci konferenci, kjer se prav za prav pokaže, do katere točke Rusija s svojo reformirano ideologijo obvladuje svet. Nemčija. Nemčija se celo leto bori s političnimi in gospodarskimi težkočami. Brige ji na zunaj zadaja reparacijski problem. Na znotraj se ojačuje separatistična struja Bavarcev, ki sovražijo republikanski Berlin in hrepene po kralju in monarhiji ter postajajo tako Pijemont nemške reakcije. Mala antanta. Mala antanta se razširi Zelo blizu ji stoji Poljska, ki nastopa v Genovi in Haagu skupno s Prago, Beogradom in Bukarešto. Njeni vezi se bolj in bolj poglabljajo, zveza sama pa se izkuša povečati v smeri proti jugovzhodu: Grška in Bolgarija uvidevata, da majhne državice kot posamezni členi d os 07,a jo le malo ali nič, ter da je treba vsled tega osnovati nekaj močnejšega in kompaktnega. Odtod vesti o zbliževanju Bolgarije in Grške s Prago, odnosno Beogradom. Ostale države. Nevtralci ne posegajo aktivno v evropske zadeve. — V Madžarski se širi reakcija, prevzema jo fašizem. Avstrija moleduje in prosi po svetu, naj bi se ji pomagalo. Baltiške obrobne države so posvečajo notranjim vprašanjem. Njih konferenca z Rusijo za delno razorožitev pa propade. Jugoslavija. Pri nas je večinoma vse pri starem. Delo za konsolidacijo rodi uspehe počasi. Vendar se lahko reče, da se plemenska mržnja ne obnaša, kakor so si to zamišljali oni, ki so jo začeli seboj bodočnoei Zaupajmo všnjo, d*, lajmo zanjo —- in doprinesli smo t®( meljni kamen za podstavo naše žit*« Ijenske sile! Kulturni pregledi Ljubljanski Zvon v letu 1923. Ljubljanski Zvon stopa v 43. teto. Ob tej priliki prosimo vse svoje prijatelje in i sodelavce, da ostanejo Listu zvesti tudi nadalje ter mu stoje ob strani z gmotno in duševno pomočjo. V svoj krog pa vabimo tudi druge, vse, ki umejo ceniti pomen lepe knjige. Res, da so prilike po vsem svetu iz dneva v dan težje in ne-znosnejše ln to v polni meri — duševno in telesno — občutijo i pisatelji 1 čitajoče občinstvo. Doba, v kateri živimo, ni naklonjena Muzam. Vsi sloji sodobne družbe se vdajajo nekemu brezupnemu rna-terijalizmu, od katerega edinega pričakujejo rešitve in obnovitve sveta. Odtod brezobzirno in naravnost blazno hlastanje in kopičenje materijalnih dobrin, omalovaževanje vsakršnega duševnega dela, zanikanje etičnih dolžnosti in nalog, k! jih Ima vsak posameznik in vse človeštvo. Ljubljanski Zvon se v tej kaotični zmedi razkrajajoče se dobe bolj kot kdaj zaveda dolžnosti, ki jih ima napram slovenskemu narodu, da namreč zbira, zove in kliče vse tiste, ki jih nI okužil strupeni, duha zanikajoči dih časa in ki s trmasto neupogljivostjo verujejo v svetlejšo bodočnost, v človeka in v njega poslanstvo na zemlji Vivos voco! Zakaj krog, ki piše in čita Ljubljanski Zvon, se zaveda, da je obnova človeške družbe in vsakega posameznika nemogoča brez notranjega prerojenja človekovega. Prispevati po svojih močeh k novi zgradbi bodočega človeštva, k notranjemu prerojenju naroda, je dandanašnji eden izmed poglavitnih ciljev vsake resne literarno-umetniške revije. Oprt ob bogata izkustva svojih prednikov — Levca, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Kersnika, Gregorčiča, Mencingerja, Tavčarja, Aškerca ter še mnogih in premnogih drugih — ostane Ljubljanski Zven zvest svojim preizkušenim tradicijam, umetniško oblikujoč v psihološkem pogledu prezanimivo sodobnost, a črpajoč obenem iz bogate zakladnice preteklosti, iščoč in utirajoč nova pota, zmeraj zaupno zroč v bodočnost. V tem pa je tudi obsežen glavni program novega letnika. Smer listu ostane neizpremenjena. V kolikor se uredništvu v letošnjem letu zaradi prepičlega prostora ni posrečilo- izpolniti vseh dar.ih obljub, se zgodi to v novem letniku. Kros sotrudnikov se je znatno razširil in pomnožil deloma s starejšimi, deloma a mladimi močmi. Uredništvo ima na razpolago dovoli gradiva in bo nudilo občinstvu samo umetniško najvrednejše in najizbranejše. — Izmed prispevkov, ki so bili uredništvu deloma že vposlani, deloma pa so mu obljubljeni, naj omenimo tu samo nekatere. V dramskem delu bo poleg drugih zastopan Oton Zupančič, dalje dr. Ivan Pregelj z zanimivo svetopisemsko dramo »Greh kralja Davida*, Rado Murnik z veseloigro »Lepa Primorka*. Proza bo zastopana po Miranu Jarcu z njegovo veleinteresantno, napeto novela »Črni čarodeji*, po Mariji Kmetovi z realistično pisanim romanom »V metežu*, ki si bo osvojil zlasti ženski svet, ter še po mnogih drugih. Esejistični del bo nad vse aktualen: O. Zupančič bo pisal o principih prevajanja, dr. Prijatelj poda serijo portretov iz najnovejšega poljskega slovstva, dr. Glonar načne vprašanje slovenske lepe knjige, dr. J. Kelemina objavi svoj dališi esej »Umetnik kot borec*. Ze iz teh podatkov je razvidno, da bo tudi v bodoče Ljubljanski Zvon ne samo najstarejša, marveč tudi najboljša slovenska revija. To bo dokazala takoj prva številka novega let-nika. Celoletna naročnina za Ljubljanski Zvon znaša 90 Din, polletna 45 in četrtletna 22% Din. V izrednih slučajih se proti pritrditvi upravnlštva plačuje lahke tudi v mesečnih obrokih. Uredništvo in upravni štv« Ljubljanskega Zvona v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Jugoslovenski knjižni trg Zanimivo bi bilo sestaviti pregled knjig, ki so se leta 1922. pojavile na jugoslovenskem knjižnem trgu. Pregled, razdeljen v tri skupine, kot je že razdeljena naša literarna SHS-ija. Tak pregled bi bil zanimiv iz dveh ozirov: pokazal bi, koliko energije in materijalnih sredstev se trati pri nas, ker nočemo ali ne moremo pogledati čez ograje plemenskih literatur in koliko bi lahko storili, če bi opustili nekatere predsodke in razvade. Predvsem se to tiče Srbov in Hrvatov. Pred vojno sta izšla — če se ne motim — dva letnika srbsko-hrvatskega almanaha; tu so sodelovali srbski in hrvatski slovstveniki. V članku, ki ga je spisal odličen srbski intelektualec, je bila predlagana kooperacija srbskih in hrvatskih založnikov. 2e takrat se je ljudem zdelo greh, da izhajajo prevodi enega in istega spisa v dveh izdajah — z latinico in cirilico — ne da bi se mogii razpredajati tako hitro kot bi to zahteval založniški interes. Pa tudi v literarnem in vobče v kulturnem oziru je taka potrata neekonomska: obe literaturi nimata v prevodu mnogih svetovnih pisateljev, ali imata posamezne, jezikovno slabe prevode. Kar je v takratnih neprimerno težavnejših političnih razmerah izgledalo nepotrebno in potratno, je danes, ko živimo v eni državi in ko je naša historična naloga, da si ustvarimo enotno kulturo — žalibog eden najne-dolžnejših grehov, če ni celo — dober namen. Danes izhajajo v Zagrebu prevodi istih pisateljev in spisov, ki so že izšli ali ravnokar izhajajo v Beogradu. Še več: srbske pisatelje »hrvatizirajo* in hrvatske «srbiziraio*. Ce bi bilo s tem v skladu povpraševanje na knjižnem trgu, bodi: v tem slučaju dve izdaji nista potrata, marveč potreba. V resnici pa te potrebe ni, ker je krog čitateljev preozek. Zlasti je to čutiti pri manj popularnih literarnih delih, ki zahtevajo občinstvo z razvitejšim literarnim okusom. Marsikatero delo si založnik ne upa izdati, ker bi se zelo počasi raz-prodajalo. Ce neekonomičnost ni več greh v lepi literaturi, pa je greh pri znanstvenih izdajah. Ako se mora čita-telj Verneovih romanov ali Maupassan-tovih novel boriti s cirilico, oziroma latinico, pa se nemara ni treba boriti izobražencu, ki bo čital n. pr. Jerusale-mov »Uvod v filozofijo*. Slovanski vek Še ne najden kos kronike iz 1.2023. Bodi zahvaljen veliki Bog slovanski. Slava mu, ki je naklonil narodom maj-I;e Slave, toliko stoletij nesrečnim, za-ničevanim in teptanim, vstajenje, odrešenje in obnovo v svobodi, moči in slavi. Izpolnile so se sanje onih mož iz davnine, ki so oznanjali preporod ljudstev od Urala do Triglava, ki so naznanjali vzbujenje mogočne sile slovanskega rodu in napovedovali tretji vek, slovanski vek. Ta je sedaj napočil. Začetek mu je sprožila vojna v dobi 1914 do 1918., ki je prinesla svobodo vsem slovanskim narodom, in pa velika revolucija, ki je preobrazila matuško Rusijo. Bistveni preobrat, ki sta ga prinesla ta dva važna dogodka, tedanjikom ni bil tako jasen, kakor se je odkril poznejšim rodovom, zgodovini. Osvobojeni slovanski narodi sprva niso mogli dovesti v red svojih držav; nesrečna dediščina iz dobe suženjstva jih je slabila, jim uničevala energijo, jih ovirala v razvoju. Grehi njihove dobe so se jim zdeli mnogo usodepolnejši, preko ovir njih začetne notranje ureditve niso mogli videti, da bi ločili važno od nebistvenega. Ali čas je vršil svoje, dorasli so novi rodovi, in kar se je nekdaj zdelo temeljne važnosti, se je izkazalo kot malenkostno. V Rusiji je po strašnih stiskah in nesrečah revolucijonarne dobe šele polagoma, nastopila konsolidacija. Bolj- ševiški režim se je držal mnogo dalje časa, nego so mislili. Šele ko so odmrli glavni voditelji in ustanovitelji boljševiškega sistema, je nastal v komunistični stranki notranji razkol, ki je imel za posledico padec sovjetskega sistema. Nastali sta dve stranki med boljševiki samimi. Vzpričo neprestanih koncesij tujemu in domačemu kapitalu se je razvila med njimi struja „čistih", ki so zahtevali povratek k prvotni „či-sti" komunistični politiki, ki naj ostane v skladu s teorijo iz prve dobe. Nasprotna struja pa je spoznala, da je popolna obnova države mogoča šele s sodelovanjem vseh slojev naroda, zato je želela pritegnitev najbolj spravljivega dela opozicije. Da si hkratu zagotovi večino nad levičarji, je razširila delež političnih pravic na korist kmetom. Pomnoženo število kmetskih de-putatov v primeri z delavskimi pa je imelo za posledico porast samozavesti nekomunistično orijentiranega prebivalstva. Spretni taktiki desničarskih elementov se je naposled posrečilo, levičarje popolnoma izigrati Naposled je sledila odprava sovjetskega sistema in obnova demokratične politične reprezentance. Z velikanskim slavljem se je praznoval po vsej Rusiji povratek k demokratizmu. Kurz notranje politike se je sicer obračal vedno bolj na desno in manjkalo tudi ni reakcijonarnih poizkusov, toda novi možje so bili dovolj uvidevni, da so si zagotovili ruski kmetski sloj s tem, cja so akceptirali posestno stanje, nastalo na temelju revolucionar- nih preobratov. S tem so obdržali na svoji strani kmeta, ki se je bal tako reakcije z leve kot reakcije s skrajne desnice. Sedaj se je šele pokazalo, kake dobre posledice je rodila revolucija vkljub strašnemu razdejanju. Milijone popolnoma novih ljudi je spravil preobrat iz nič na površje. V strašni dobi neizprosne državljanske in materijalne borbe se je obdržal le oni, ki je bil dovolj sposoben, ki se je izkazal kot močnejši. Tako je prišla do uveljavljenja dotlej neizrabljena energija svežih rodov, ki se je kmalu kultivirala in postala gospodarsko, kulturno in politično nositelj narodne moči prenovljene Rusije. Notranji preporod seveda ni mogel ostati brez posledic v vnanji politiki Rusije. Začela se je kmalu nova doba ruske ekspanzije. Najprej si je odprla Rusija iznova pot do Baltiškega morja. To se je moglo sicer izvršiti le potom krvavih zapletljajev. Baltiške državice bi se morda sploh ne postavile v bran, da niso našle pomoči s strani Poljske in Rumunije. Toda ruske armade so koncentrirale svoj napad na baltiški in poljski strani, obvladale z majhno težavo svoje male sosede, ali tudi poljska sila je bila preslaba. Tedaj pa se je že pripravljala Nemčija, da izkoristi položaj, kar bi imelo za posledico nov svetovni požar, toda Poljska je še o pravem času uvidela svojo pravo usodo. Prosila je miru in odstopila Rusiji vse nepoljsko ozemlje na vzhodu, obenem pa sklenila z njo kar najtesnejšo politično zvezo. Rusi niso zašli na zmotno pot IS. in 19. stoletja, marveč so iskreno sklenili s Poljaki sporazum; pustili so jim etnografsko poljsko ozemlje. Ta temeljna preorijen-tacija ruskopoljskega ozemlja je definitivno zavarovala slovansko mejo napram Nemcem. Rusi pa so si v obliki federacije pridružili vse male države ob Baltiškem morju, dočim jim je Rumunija na jugu morala prepustiti Bes-arabijo in Bukovino z malimi korekturami. Naraščanje ruske sile je bilo vznemirilo tudi Turčijo, ki se je upravičeno bala, da obnovi Rusija tudi svoje stare aspiracije na Carigrad in Dardanele. Zato se je takoj postavila na stran ruskih nasprotnikov, Poljske in Rumunije. Ta preokret pa je imel za posledico, da sta se tudi Jugoslavija in Bolgarija, ki sta se bili že davno zbližali, sporazumeli in sklenili zvezo z Rusijo. Grčija, ki se je vsled tega zbala za svoje severno egejsko primorje, je tudi stopila na stran Turčije in Rumunije v upanju, da si v tej zvezi zagotovi posest tega ozemlja. Zmaga Rusije in njenih zaveznikov je prinesla izpremembo posestnega stanja tudi na Balkanskem polotoku. Rusija je dobila Carigrad z obema obalama Bospora, Marmarskega morja ter Dardanel; po tolikih stoletjih je imela naposled vendarle ključ do Črnega morja v svojih rokah. Jugoslaviji je morala Grčija prepustiti vso južno Makedonijo s Solunom vred, a Bolgariji zapadno Tra-kiio s Kavalo in Dedeagacem: doljnja Struma je odslej mejila slovanski balkanski državi ob Egejskem morju, na katerem so sedaj veselo vihrale slovanske zastave. V tem pa so zmagoviti Slovani zagrešili nekaj, kar jim morda zgodovina ne bo mogla odpustiti. Madžarska se je tudi postavila na stran ruskih sovražnikov, zato jo je sedaj zadela huda kazen. Ruske, češke in jugoslovanske čete so zasedle madžarsko ozemlje in na veliki medslovanski konferenci, na kateri so bili zastopani Rusi, Poljaki, Čehoslovaki, Jugoslovani in Bolgari, se je sklepalo o nadaljnji usodi Madžarske. Najprej je Čehoslovaška prostovoljno prepustila Rusiji malo-rusko ozemlje, to je Podkarpatsko Rusijo, katero si je bila leta 1919. izgovorila le zato, da jo hrani za Rusijo. Nato so vsi Slovani sklenili, da se Madžarska več ne obnovi, marveč da ostane pod nadoblastjo vseslovansVe državne zveze, sicer na znotraj v polni samoupravi, a na zunaj pod kontrolo zveze, v katere imenu naj vrši nadvlado Rusija, ki ima v deželi svoje posadke in upravlja tudi železnice in druge najvažnejše državne funkcije. Tako s? je ruska meja pomaknila zares pred Dunaj; koridorja med čehoslovaško in Jugoslavijo ni bilo treba, ker so preko trajno okupirane Madžarske tekle vezi med vsemi slovanskimi državami. Za-padna meja slovanstva je postala kompakten zid in izolirani Rumuniji ni kazalo drugega, ko pridružiti se veliki panslavistični konfederaciji, kar se ji je s primernimi klavzulami dovolilo. Radikalne reforme bi ee' ha tem' polju takoj ne obnesla; izgleda pa, da je že skrajnji čas, da začno literarni krogi s «to* in »onstran* razmišljati o potrebi večje ekonomije na srbekohrvatskem slovstvenem polju- Razen književnikov naj se interesirajo za to vprašanje tudi založniki. Večja znanstvena dela, umetniške zbirke in podobne knjige, ki so že same po sebi omejene na manjši krog konzumentov, ki pa zahtevajo težke vsote za tehnična opremo, naj bi izdajala skupno zagrebška in beograjska založniška podjetja. S tem bi se knjige nekoliko pocenile, ker bi bil konzument-ski krog širši in reklama večja. Seveda ne tu zopet pojavi vprašanje cirilice in latinice. Trenutno ga je težko rešiti, ali čim bolj se bo iskal sporazum, čim večja bo kooperacija, tem manjši bodo predsodki. V širokem zmislu velja to tudi za Slovence, dasi imamo samostojno litraturo, povrh tega pa še literaren jezik, ki ga na jugu težko Sitajo. Za znamenitejše knjižne izdaje, n. pr. dela o upodabljajoči umetnosti, strogo znanstveni spisi, muzikalije itd., naj bi tudi naši izdajatelji iskali kooperacije s hrvatskimi in srbskimi založniki in drugimi interesenti. S primernim sodelovanjem, z uvedbo sistema in ekonomije na celotnem jugo-slovenskem knjižnem trgu, bi se lahko naša skupna literatura obogatila z deli, ki jih sedaj ne more ali noče izdati posamezen založnik. Pogoje je seveda, da se pri takih delih sprejme formula: srbohrvaščina — latinica — ekavščina. — To bi bil važen korak v smeri k notranjemu, duhovnemu ujedinjenju, ne da bi bilo treba pri tem zadeti ob politično občuti iivost. B. Nova jugoslovanska knjiga. (Ante Petravič, Četvrte študije i portreti.)* Petravič je izdal evo v Splitu četrti zvezek svojih literarnozgodovinskih esejev (1. zv. 1. 1905., 2. zv. L 1910., 3. zv. !. 1917.). Knjiga je jugoslovenska po vsebini in po nje pojmovanju. V posebnih sestavkih in obširneje govori o Hrvatih Mažuraniču, Kranjčeviču in Šimunoviču, o Srbu Svetislavu Stefa-noviču, o Slovencu Mešku. Poleg tega ya imamo preko 70 strani dolgo študijo o novejšem jugoslovenskem pesništvu vobče, od Prešerna, Mažuraniča in Voji-slava Iliča do današnjih dni, in sicer brez ostrejšega plemenskega razlikovanja, Pri tem se mu podajejo marsikatera zanimiva opažanja; tako mu je Srb Ste-fanovič bližje hrvatski liriki nego ostali srbski, posebno po — hrapavosti forme. Sploh je ta esej prvi poizkus, v celoti j:;ed seboj primerjati poedine jugosio-venske pesnike, ki so se doslej obravnavali vsak le v okviru svojega plemena; tako na primer je »Radičevič čist narodni romantik..., Njegoš je naroden v formi, a klasicist v misli..., Bič zajema romantiko, klasicizem in zapadli jaštvo iz ruskih virov..., Prešeren je romantik v formi, v personalnosti poezije, a ima klasično izobrazbo.* Tudi * Split, 1923., str. 238. Vsebina: Dante Alighieri u našoj književnosti. — Ivan Mažuranič i Alphonse de Lamartine. — Dva poglavlja o Silviju Kranjčeviču. — Svetislav Stefanovič. — Osrvrt na naše n ovije pesništvo. — Ksaver Meško, slovenski pripovjedač, — Juraj Carič, pri-povjedač. — Naše pjesničke antologije. — Dinko Šimunovič. (Esčj o Mešku je doslej pač najobsežnejša analiza tega pisatelja.) medsebojne odvisnosti se nahajajo; tako je Hrvat Harambašič na naš zapad zanesel srbsko liriko Zmajevo, Kranjčevič pa je prilično mnogo dolžan Srboma Jakšiču in Vojeslavu Iliču. Podobnost pa je med Gregorčičem in Vojeslavom ničem. Najnovejša doba pa 6ploh tudi na vnanje vedno bolj briše meje med hrvatsko in srbsko liriko. »Futurizem* ali kakorkoli se že imenuje, ki tako bujno klije v Zagrebu in Beogradu, nam je prinesel v teh par zadnjih letih silno mnogo stihov; sploh imamo štirikrat več stihokovcev nego pripovednikov. Ker nam vsaka doba ostavlja po priliki dva pesnika trajnejše vrednosti, naj naši stihotvoTci računajo, koliko izmed njih jih doseže nesmrtno slavo. Futuristi naj ne mislijo, da so s svojo dionizijsko razkuštrano poezijo našli nekaj povsem novega; ditirambi stare grške literature so tisoč in tisoč let starejši od njih. — Onim, ki konstatirajo ne samo v preteklosti tri jugoslovensko edinice, marveč tudi zahtevajo, naj se te edinice očuvajo tudi za vse večne čase, bo neprijetna avtorjeva konstatacija, da dalmatinska pripovedna književnost še v 2. polovici 19. stoletja ni imela nič skupnega s pripovedko in novelo v Hrvatski in Srbiji — a zdaj je utonila v hrvatski ali srbski ali hrvatskosrbski ali jugoslovanski vobče. Avtor je bogato načitan v velikih za-padnih literaturah, v italijanski, francoski, pa tudi v angleški; išče odvisnosti in paralele. Nacionalna vrednost se mu zdi tudi to, če moremo reči, da je iz našega naroda izšel mislec, enak mislecu francoskemu, kakor je na primer Kranjčevič. Z angleško literaturo se je oplodil Srb Stefanovič, z italijansko posebno Dalmatinci, s francosko na primer Ma-žuranič. (Njegov prirodnoreligiozni čar, ki mu je cerkev vse divno podnebesje, oltar pa brdo in dolina, ni samo enako etičnoreligioznemu zanesu Francoza Sa-martina, ampak tudi od njega odvisen.) Veliki pisatelji in pesniki so često imeli prav malo vpliva na druge pisatelje, ker je distanca prevelika. Tako na primer je Dantejeva Divina komedija ostala brez takega učinka. Ta velika pesnitev je po imenu silno znana, a po vsebini malo popularna, Danteju se vsi divijo, Petrarko hvalijo, Boccaccia pa čitajo. V naši literaturi se more Dantejev vpliv konstatirati na primer pri Njegošu in Tresiču. Jako popularno je ime Francoza Alfreda do Vigny in našega Silvija Kranjčcviča, ali njihova poezija ni popularna Petravič je dalmatinski katoliški duhovnik. Na umetnost gleda zgolj z umetniškimi očmi. »Umetnost ni,* pravi, »in ne more biti niti liberalna niti klerikalna, umetnost je, za njo je vseeno, če je kdo optimist ali pesimist*. Pri Mešku konstatira pisatelj, da je leta 1904. končal svoje subjektivno in osebno pisanje; tolmači si to s tem, da so v onih letih prišle ostre cenzorske odredbo iz Rima: vsi svečeniki morajo, najsi pišejo o čemerkoli, svoje spise podvzeti predhodni cenzuri. Petravič je pred kratkim v družbi s splitskim profesorjem dr. Deanovičem izdal Antologijo jugoslovenske lirike, ki smo jo tudi v »Jutru* naznanili. Oglašali so se kritiki in Antologiji očitali pomanjkanje okusa itd. Kdor dandanes preostro sodi delo, ki ima za predmet celokupno Jugoslovenstvo, greši; greši zato, ker ne pomisli, da jih je med nami še malo ali nič takih, ki bi enako temeljito poznali življenje vseh delov Jugo-slovenstva, a delo 66 mora vendarle zar četi; zato zasluži hvalo tisti, ki začenja, tudi če mu je začetek le poizkus. To pa lahko ugotovimo, da Petravič primeroma prav dobro pozna ne le srbsko literaturo, ampak tudi slovensko. Dr. Fr. L želi vsem svojim cenj. odjemalcem J. Maček 4609 Ljubljana, Aleksandrova c. 3. Zdravnica Or.iiLMolpia bodo redno ordinirala od 2. januarja 1923 Miklošičeva 6 li. +592 sEZ^sssa v Srečno in veselo Novo leto želi cenjenim odjemaloem Antonija Pibernik Vrhniški paviljon 4554 na Vodnikovem trgu. Kožuhovisa n svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila iii GBHOil narejena obleka sa ?n®ške, ^Zemke In otroke, tissži teožuhovina in trikotaža edino le v največji trgovini o Bss^nstovič Uubllana9 f^esfnS trg 5. nOHBSSBaEBS Zaloga klavirjev ia pianino? najboljših tovarn Eosendorisr, Csapka, Ehrbar, HčSlzl, Schwelgbofer, Original Stingl Itd. Tudi na obroke. ■ JERICA HUBAD, roj. DOLENC, Hilšerjeva ulica 5. ic nosi. K. Sdss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Hiš lifli! liii okolice SJaažisji v Ljubljani naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala izza dne 1. januarja 1923 4292 ^^ff lESIIllElIllIflflilif E1 IJffllJIIllIIIlIIfltllfSltlflTK^Iflllfllilliill f IEII11! II£lii:tII llili: III11II11* It if f tti It 1111 Ml IltfSI II ISf ili ItllT I Sit ^ Ef VI !11ii llillff I IElE££ICIf IIIITII111 Illlf ti Eli!!! IHIf Iflilflllll IIIIIIII^^^ 53 Vsakovrstne preproge v raznih velikostih, kakor tudi na metro. Bogata izbira za-storov, barvastih ln belih. Posteljno perilo, rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernico, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volna ln Bvile. — Različni boli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za šest in dvanajst oseb, platnene ln frotir brisača itd. Različno euknono, volneno in svileno blago za dsmska obleke v zelo bogati izbiri, dalje perllno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Orno in modno snkno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Vsakovrstni sifoni, batistl in cefirji za spodnja perilo, in sioer od najcenejša do najfinejše vrste. Svileni in volneni šali, ogrinjalke, robci itd. Perilo za damo in gospode, g izgotovljeno iz najfinejšega j§ sifona, batista in cefirja. — g Otroško perilo za dečke, de- s klice in dojenčke. Predpas- §§ rdki Iz kretona in klota, bluze fž iz svile in etamina. Največja š izbira florastih, volnenih in = svilenih nogavic, dokolenic = in gamaš. Patentne nogavice fj vseh velikosti, vsakovrstna = triko in glace rokavice za = dama in gospode, ovratniki = in kravate. Razne majice, §f sviterji, športno perilo itd. fš I® JLij vlR>1J ^s^o,, IO. «86 iimiiiiRiiiniini:;!!^ ..........................iniiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiimniii!^ Kako bo zgodovina taksirala ta korak očitnega imperijalizma, ostane sicer še odprto vprašanje; slovanski politični teoretiki vidijo v tem kazen za tisočletno vlogo Madžarov v slovanski zgodovini. Tako krepka ni bila pozicija slovan-stva še nikdar doslej. Toda sledili so še nadaljnji uspehi. Ravno se je slovanska zveza posvetovala, kako naj izzove konflikt z Italijo, da ji iztrga slovensko Primorje in Istro, ko je nenadoma izbruhnila v Italiji revolucija. Takoj prvo zmedo so porabili Jugoslovani v Julijski krajini, organizirali v par dneh nacijonalno gardo po vsej deželi in ustanovili provizorno vlado. Ta je hitro proklamirala samostojnost julijske krajine in takoj nato njeno ujedinjenje z Jugoslavijo. Jugoslovanske čete so nemudoma vkorakale preko meje in brez najmanjših žrtev so zajedle vse ozemlje s Puljem, Trstom in Gorico. Italiji ni preostalo drugega, ko priznati izvršeno stanje. Ko so se še popravile meje v avstrijski Koroški, v severni Albaniji, na polj-sko-nemški meji, so bile na zapadu dosežene definitivne meje. Sedaj se je pričela velika slovanska kolonizacija na v zhodu. Ker se Slovani zelo hitro množijo, je postalo pereče vprašanje, kam s previškom prebivalstva v preobljude-nih predelih. Slovanska znanost in tehnika sta natanko preštudirali pogoje kolonizacije v redko poseljenih, zapuščenih delih prednje, notranje in vzhodne Azije, kjer je bil nekdaj sila rodoviten svet, a so ga barbari opu-stošili. Začelo se je na veliko umetno namakanje, osuševanje, nacijonalno kultiviranje zemlje ter izkoriščanje rud in kjer ni bilo še pred par leti niti pet ljudi na kvadratni kilometer, se belijo danes nove naselbine Slovanov iz vseh slovanskih dežel. Kulturno-pionirsko delo, ki ga je v starem veku vršil Rimljan po deželah okrog Sredozemskega morja, v srednjem veku Nemec po vzhodni in srednji Evropi ter v novem veku Anglež po Severni Ameriki ali Avstraliji, izvršuje sedaj v slovanski dobi Slovan pod ruskim vodstvom po velikem azijskem kontinentu. Tako se je zasukala zgodovina v zadnjem stoletju. Napočil je slovanski vek in mi smo srečni, da živimo v njem. O vlogi Angležev, Amerikancev, Japoncev, Francozov in drugih narodov kronika ne govori. G. Aleksejev: Zdravnik in zvezdoslovec Bila sta dva Nemca — zdravnik in zvezdoslovec. Nekega dne sta došla v Poltavščino in sta hotela prenočevati pri nekem kmetu. Zdravnik se je silno začudil, ko je videl, da pripravlja žena za večerjo žgance. „To so menda svinje," pravi zdravnik zvezdoslovcu, „ker vsi ti, kolikor jih je, nocoj pomro." In odšla sta na dvorišče ter legla na slamo. Ko se js kmet najedel, je prišel na dvorišče ter je dejal: „ Morda bo bolje, gospoda, da gresta v hišo; nocoj bo deževalo." „Nikakor ne," je odvrnil zvezdoslovec; »deževalo ne bo. Ta in ta zvezda je popolnoma jasna." Kmet se je vrnil v hišo, zaklenil je vrata in legel spat. Toda ponoči je začelo liti kakor iz škafa. Nemca sta se zakopala v slamo, a kako bi se ubranila dežja? Začela sta trkati na vrata, a kmet je spal kakor ubit. Dasi sta se trudila na vso moč, a kmet jima ni odprl. Morda se je tudi potajil. Kdo bi to vedel! „Nihče se ne oglasi," pravi zdravnik, „gotovo so vsi pomrli." Ko se je zdanilo, je stopil kmet iz hiše in ju je vprašal: »Torej vaju je vendarle napralo?" „Da, vsa mokra sva," sta odgovorila. „A blagovoli nama povedati, kako si vedel, da bo deževalo?" „Imam svinjo," je dejal kmet, „kate-ro začne vselej dve uri pred dežjem ščipati." „ Aha!" Nato je pristopil zdravnik in vprašal: „Povej mi, prosim te, ali vi vedno jeste take jedi, kakor ste jedli sinoči?" „Zmerom." „In nikdar ne obolite za to?" „Samo včasih me malo kolje — a takrat ležem za peč, da se dobro pre-grejem na trebuhu, in preide." Tedaj je rekel zdravnik zvezdoznan-cu: „Vraiva se domov! Kakšnega dela moreva najti v krajih, kjer je vsaka peč zdravnik in vsaka svinja — astronom !" In vrnila st?. se v svojo domovino. Naznanjam cenjenim bivšim gostom, da z novim leto opustiva gostilno „Fri t_czarju", ter jim želiva Noiro leto« Zahvaljujeva se najtoplejši I¥AN-JUSTI PEČNIK. ca celokupna površina ca. 10.000 m2, od tega 1500 do 2000 m2 tovarniškega prostora, eden izmed tovarniških prostorov mora imeti vsaj - - 35 m dolžine in 15 m širine - - Ponudbe z navedbo najemnine, oziroma prodajne cene pod »Industrija 23" na upravo „Jutra". Claude Farr&res 27 Obsojenci 5. Ultimat Zahteve delavstva Siturgicovega so torej te-le: 1.) Delovni čas se skrči od osem na Sest ur dnevno. 2.) Število zaposlenih delavcev se poveča od stošestintrideset tisoč na s tod vain osemdeset tisoč, nevštevši deco nekdanjih delavk ali nekdanjih delavcev, kajti Siturgic mora prehranjevati ne samo svoje delavstvo, marveč tudi njihovo deco, deco starišev, ki delajo za Siturgic in ki imajo od njega pravico zahtevati prehrano zase in za svoje potomstvo. 3.) Polmesečne mezde se povišajo od stodvajset na stoinosemdeset dolarjev. To povišanje je le posledica obče rastoče draginje živil in je preračunano po tem podraženju. Oni, ki izdelujejo kruh za Ameriko, imajo tudi pravico zahtevati da njim samim nikdo kruha ne krati! Kadar bodo ti pogoji izpolnjeni, se ne bodo pripetili v obratu Siturgico-vem nikakšni incidenti več. Povišanje števila zaposlenega delavstva natančno odgovarja skrajšanju delavnega časa Prigovor previsokih 6troškov je ničev, 6aj dobivajo akcij on ar ji visoke dividende iz državne monopolske uprave. Te dividende so očividno previsoke. kar je razvidno iz interpelacij socijalistične stranke v kongresu. Ce pa bi uprava Siturgiea ne hotela uvideti našega upravičenega stališča. niti uvaževati nastalih razmer in če bi zato odklonila zahteve delavstva, se bo množina izdelanega blaga, ki je padla že v zadnjih štirinajstih dneh, v redni progresiji še bolj zniževala, in sicer do petnajstega dne sledeče računske periode. To v svarilo in v dokaz, da imamo moč, da bomo izvršili tudi svojo končno grožnjo in obljubo, ki jo v naslednjem še enkrat preciziramo: če se Siturgicovo vodstvo trdovratno brani sprejeti naše pogoje prestanemo z delom po petnajstih dneh ob sedmi uri zvečer in pro-klamiramo generalno stavko. Glad, ki bo gotovo sledil, naj pride na vaše glave! Dano v imenu organiziranih delavcev Siturgiea: Delegat PravfteljstvujuSSega eovjeta Anarhija, vicegeneral Anarhije ra Ameriko. «Ali ni nikdo podpisan,* vpraša Mae Head Vohr. »Nikdol* odgovori tajnik. »Dajte 6em!» ukaže guverner. Podajo mu pismo, čegar citiram zaključek povzema vso ostalo vsebino. Seja je. Guverner pa ni dal sklicati celokupnega sveta direktorjev ali Visokega sveta ali pa celo Najvišji svet stopetdesetih Sefinženerjev. Zadostovalo mu je, da se je razgovaijal o zadevi s poverjenikoma Atholeom in Bellecourtom ter šefinlenerjem Ferra-tijiem. Sploh je guverner vsakokrat? kadar je 'šlo za kaj važnejšega, bol] potreboval poročila in izveš tja. kakor pa nasvete ali posvetovanja. Takšne svetnike je v Veliki palači sprejemal prav hladno. Mac Head Vohr se je vse svoje življenje ravnal po svo.jem najbolj priljubljenem načeiu: »Delo treba razdeliti, ukazovanje pa koncentrirati. Mnogo udov, eni sami možgani. Sicer pa je značilno, da se je Anarhija za boj proti temu možu morala posluževati njegovih lastnih metod. Tudi Pietro Ferrati si je omislil nad svojimi podložnimi prav tako neomejeno oblast ukazovanja, kakor jo ima guverner nad Siturgic. Čudno |ii-znanje, ki jo je Anarhija na tak način morala izraziti Redu. Za zmago nad kraljem žita niso njegovi nasproti niti našli nič pametnejšega, kakor da se poslužujejo njegove lastne taktike. Mac Head Vohr je bil preveč točen v vseh podrobnostih in preveč vdan zahtevam vsakega trenutka, kakor da bi bil kdaj hotel očitati svojim so-trudnikom, da so oni imeli v tej ali oni stvari napačno mnenje, on pa da je imel prav. Niti to mu ni bilo prav, da se je Ju6t Bellecourt v svoji poštenosti 6am spomnil, da včeraj ni pravilno sklepal in da mu poverjenik sedaj to tudi priznava. »Zadeli ste torej pravo, guverner,« pravi, »ko ste včeraj izrazili mnenje, da bodo kolovodje delavstva resno poskušali odvzeti nam nesrečnega An-drewsa. Ko sem poslal petnajst stražnikov, sem ukaz izvršil le polovičarsko!* «Da ste poslali vi dvakrat več stražnikov, bi oni tam bili poslali trikrat več svojih ljudi!* odgovori mu Mac Head Vohr mirno in ravnodušno. »Vse je le partija kart Toda oni poznajo danes naše karte, mi pa njihovih ne. Zato 60 oni za enkrat dobili igro. Sedaj pridete vi na vrsto, Atbole. Te-mu-le individiju, ki se imenuje delegat nekakšnega anarhističnega sovjeta, temu-le torej morate pogledati v karte. Moža samega moramo najti in videti. da bomo vedeli, kdo je. Ko je vprašanje že stavljeno, povejmo si, kaj mislimo, kdo in kakšen je ta človek? Recite vi prvi, Ferrati!* šefmženjer je pričakoval vse prej, kakor takšno vprašanje. Zato postane zmeden in pobledi. Mac Head Vohr je moral opaziti to njegovo zadrego. »Ali vam ni dobro?* ga vpraša spo-raj nežno. »Ne, hvala, guverner!* odgovarja Ferrati, ne da bi zapazil rešilno vrv, ki mu jo guverner ponuja, «ne, toda . . . .» Mac Head Vohr ga gleda le toliko časa, kolikor je potrebno za dve misli: Njegovi čudoviti možgani eo delovali in že tudi zadeli pravo: »Oj!» pravi, pol ne voljno, pol zadovoljno. Zadovoljen je bil, ker je uganil pravo, nejevoljen, ker mu nova resnica ni ugajala. »Oj, sedaj razumem. Vaš brat je!* Andrej ne odgovori, kakor da ga je strela zadela, guverner pa nadaljuje: »Prosim vas, ne bodite no tako! Vi gotovo niste odgovorni za bedarije, ki jih uganja vaš brat, še manj za one, ki jih uganja vaš polubrat. Saj je le vaš polubrat, ne? Čestitam, tem bolje za vas. Priznavam, da je zadeva vkljub vsemu mučna za brata, ki svojega brata ljubi. Več pa tudi ne. Prepričani bodite, da je to sorodstvo v mojih očeh povsem brez pomena.* Z roko napravi kretnjo, kakor da kaj odreže, — kretnja, ki je guvernerju sploh lastna — ter po kratkem premisleku nadaljuje: »Gotovo ste ga videli te dni. O, ne grajam vas niti ne vprašujem; le tole: ali je vaš brat... ali se d& z njim govoriti? Ali ga lahko obrnemo, prepričamo? Bojim se, da ne. Ali ni neke vrste fanatičen fantast?* »Da!* potrdi Andrej. Mac Head Vohr bobna s prsti po mizi. »Ne delajte vendar obraza, kakor da ste obsojeni! Ponavljam vam. da je vaše sorodstvo z bratom brez vsakr- Snega pomena! Sedaj pa k stvari! Pietro Ferrati — saj je Pietro? — torej Pietro Ferrati je, če so moje nekdanje informacije o njem pravilne, pravi poštenjak, ki pa je krenil na stranpot zaradi slabih in nepravilnih idej, v katere resno in iskreno veruje. Takih mož si ne moreš kupiti. Včasih jih spreobrneš, tako rekoč pokrstiS. In to je. kar vas vprašam. Ali mislite, da se vaš brat da izpreobrniti, pokrstiti?* Andrej pogleda guvernerja: »Ne mislite li, guverner, da nisem tega bogvekolikokrat poizkušal?* »Pa morda ne na pravi način? Nič za to! Tudi bi nas sedaj tak poizkus stal preveč časa. Sicer je pa itak vseeno, za nas, menim.» Zopet umolkne, premišljuje, potem nadaljuje: »Pustimo torej Pietra Ferratija in nadaljujmo. Ce pustimo vse te fraze, imamo le dve stvari, katerih se nam je držati. Danes je trideseti marec. Zadnji ponedeljek, šestindvajsetega, smo pričeli zadnjih štirinajst dni. teh. o katerih govori ultimat, in v soboto sedmega aprila poteče ta rok. Groze nam, da bo produkcija od danes pa do tega dne zopet konstantno padala. V svarilo, pravijo. To je prva točka. Druga točka pa je, da bodo tega dne prenehali z delom, torej formalno stavkali.* »Najbrž za kazen.* opomni Athole. In se nasmehlja. Bellecourt pa v vse Ivonski resnobi pogleda očitajoče. Položaj je zares resen. Izgleda pa, da Mac Head Vohr ni posebno vznemirjen. Zato zaključi: »Izkratka, sedaj mi je vse jasno. Vzrok imam, da se nič preveč ne bojim druge grožnje. Prva grožnja mi je bolj pri srcu. Ferrati najmlajši ste v naši četvorici. Vzemite to le in pojdite v mojem imenu k poverjeniku za transformacijo. Naj si prečita ultimat gospodov delavcev in naj stori vse. kar mu je mogoče, da prepreči ali omeji nesrečnih .slučajev', ki nam prete. Energično straženje bo morda le preprečilo velik del teh nesreč. To je tudi vaše delo, Ferrati, in vaših tovarišev. Zadeva je morda resnejša za vas. kakor za Ameriko.* »Torej se ne bojite gladu?* vpraša logični Athole. »Nikakor!* odgovori guverner. Nadaljnjih pojasnil pa to pot še ne d£. 6. Razgovor pod dreveflL Ko se je ta večer Andrej Ferrati ob šestih vračal iz tovarne, kjer je s transformacijskim svetom imel dolg razgovor, čemur je sledila Se daljša inšpekcija treh četrtin stopetdesetih oddelkov ... (vsak oddelek je obse-zal deset skupin z desetimi delavnicami in mu ie načeloval šefinženjer z desetimi inženjerji).... ko 6e je torej Andrej Ferrati vračal e tega utrudljivega opravka, ki ga je zaposlil ves popoldan, je v obsežnem parku, v katerem so se nahajala razstresena stanovanja šefinženjerjev in skoro vseh obratnih vodij, srečal gospodično Mac Head Vohr samo v njen! ekvipaži. Guverner se danes prav izjemama ni bil podal na dnevni izprehod. Ob petih — svečana ura za vse ameriške državljane! — je Washington držal Siturgic in njenega glavarja še na telefonu. Razgovor se je pričel že ob treh, končal naj bi šele ob sedmih. V stvari so ee Mehika, Montreal. Lima. Bosrota, Panama in končno še Santiago, Quito, Buenos Aires in Rio de Janeiro udeležile razgovora. Gospodična Mac Head Vohr se je torej morala odreči očetovega spremstva. Čila konjička tokrat nista peljala svoje gospodarice na južna griča obeh otokov. Mac Head Vohr po zadnjem dogodku pri mlinu ni rad puščal svoje hčerke na velike ceste, katere so morda ogrožali člani »direktne akcije*, podrejeni ukazom anarhističnega delegata. Gospodična Mac Head Vohr, vedno pokoma željam svo.iecra očeta, je torej svojo samoto uporabila za obisk nekaberih soprog in hčerk glavnih čefov v Siturgiki. To je bilo precej omejeno in monotono ženstvo. s katerim pa je rada občevala, že zato. ker je to bilo nekako njeno malo dvorjanstvo. in pa ker ji .ie ta krog nudil še edino družabnost, ki .ji je bila na razpolago, kadar ni bivala v San Diegu. Newyorku ali v Evropi. Gospodična Mac Head Vohr je prebivala v visoki palači letno komaj pr> šest mesecev. Sicer je New Orleans bil od velike palače oddaljen kvečjemu sto milj, torej prav za prav čisto blizu; a baš zato in ker se tam ni čutila ne doma ne na tujem, gospodična Mac Head Vohr ni marala obiskovati new-orleanske družbe, čeprav je bila ena najzabavnejših in najmanj parvenij-skih v vsej Amerild. Vsem cenjenim obiskovalcem 4674 # kavarne „Zvezda" # restavracije in vinske kleti želiva prav srečno in veselo Novo leto 1923. ter se priporočava za naklonjenost cenjenih gostov tudi v bodoče. Priporočava posebno novo ustanovljeno vinsko klet in kegljišče. Z vsem spoštovanjem Fran in Roza Krapež, Ljubljana, Kongresni trg. Srečno Novo leto jfeli vsem svojim odjemalcem 4407 Simon Jiunčič, "SS LJ-lfPjLpiMA. S"- Petra cesta 45. „MERAKL" vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno Sovo leto P Medic, Rakove & Zanki m družba z o. z. 4209 ;-- in vesel želi vsem cenjenim odjemalcem Delniška družba pivovarne „UNION" - LJubljana (Spodnja Šiška). Stanko Kezele kleparski mojster Ljubljana, Ha ulica 31 se priporoča tudi v Novem letu za nadaljnja dela In popravila po solidnih cenah. Ml« r Srečno in veselo Novo leto teli J Mag. pharm. A. Ustar, lekarna pri Sv. Petru. j- - |»f__" ' ' Naznanjam, da sem vnovič otvoril trgoTino z mešanim 4501 Za obilni obisk se priporočam tržanom Janko Cez>jak, trgovec. Veselo in srečno Novo leto i@23 želi A. ROjINA Sl KOMP. stavbno In umetno mizarstvo, tovarna Slomškova nI. 16 in Kolodvorska nI. 8. : 4355 a ^IIIIIIIMliniMiniM .■Illllllli Zahtevajte povsod le PEKATET Glavna zaloga: R. Bunc in drug, Celje - Ljubljana - Maribor 4574 a O. Žužek avto tvrdka Telefon 461 Sodna, ulioa IX S2E3KZI ALEKS PODVINEC tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu priporoča svoje prvovrstne izdelke usnja znamke „MIGNON". Najlepše novoletno darilo: Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice. Vezan 10 Din. člani ga dobijo v Matični pisarni, Pred škofijo 2l/L za 8 Din. Oton Župančič: Ciciban. Trdo vezan 9 Din. Gaspari-Košir: Gor čez Izaro. Zbirka koroških pravljic za mladino. Ilustriral M.Gaspari. Cena 9 Din. Knjige se dobivajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, poslopje Filharmonične družbe. 4670 Koncert na Silvestrov večer v gostilni „Dergs.s', Maribor, Koroška cesta 48. Dobra vina liter od 24 do 52 K, kava čaj, pojedina krapov in jetrnih klobas. 4583 Pozor, industrije!! Parni »troj 7 HP (konjskih sil), neprevozen, pripraven za mlin ali za žago, se po ngoini ceni proda: M. HERGA, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja. 4586 ZVEPLOVO-APNENA BROZGA priznano obrambno sredstvo, zatira oidij na trsju in sadnem drevja, škrlup listne in krvave nši ter druge rastlinske škodljivce. Navodilo o uporabi razpošilja na zahtevo zastonj in franko tovarna žveplovih izdelkov: Anton Jorca, Ptuj. — Istotam se dobijo žvepleni traki na asbestu in jati za žveplaoje sodov, vina in sadjevca. IlUiVU, SUUIIIU lUUbllliUlUJ UOlUVlil Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne. 141/1 Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Koiizej). „The London Direktory" Londonski Adresar, se izdaja vsako leto ter vzdržuje razredne oddelke za angleške in tujinske trgovske, industrijske in obrtne naslove. To vsposobuje trgovce, da neposredno občujejo s tovarnarjem in trgovcem v Londona, v provincijalnih mestih in industrijskih središčih Anglije in kontinentalne Evrope. Imena, naslovi in druge podrobnosti so razvrščeni pod več ko dva tisoč poglavji. Navedeni so izvozni trgovci s seznamom blaga, ki ga izvažajo iz krajev, ki jih preskrbujejo z blagom. Parobrodne črte so uvrščene pod pristanišča, ki jih obiskujejo, in tako je naveden tudi približni čas odhajanja in dehajanja ladij. Za trgovce, ki hočejo svoje zveze razširiti, ali trgovce, ki iščejo zastopstva se tiskajo oglasi, visoki dva In pol centimetra in 18 cm dolgi, za en funt 10 šilingov ter se uvrste pod naslovom, kamor pripadajo. Večji oglasi veljajo od dveh do šestnajst funtov šterlingov. Izvod londonskega adresarja velja, po pošti poslan, dva funta šterlinga, ki naj se z naročilom pošljeta THE LONDON DIREKTORY CO. LTD. 25, Ahchurch Lane, London, E. C. 4. England. s - Po .rj c tj o ustanovljeno leta Uit. — Pojasnila daje in naročila sprejema ALOMA COMPANY, anončaa in reklamna družba z o. 2., Ljubljana, Kongresni trg 3. 142,1 —BmaasB iBBBBa» -vMl Transformator eleMlniična tem d. z o. z. LJUBLJANA Dunajska cesta štev. 75 Izdeluje in popravlja transformatorje za vsakovrstne - napetosti in toke - Zaloga motorjev, Bergman-novih cevi in vseh eiektro-— tehničnih potrebščin — Instalacije. Oprema elektro-- tehničnih central - f J. H. Sostarii - Maribor Aleksandrova cesta itev. 13 ,«s Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno Najpripravnejša darila za Novo leto! ln angleški Singer šivalni stroji. Singer igle in nadomestni deli. Singer olje, sukanec, svila Itd. Lastna mehanična delavnioa, - Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne&Co.,New-York Centrala za 5HS: Zagreb, Maruličeva olica broj 5. Podružnice: Ljubljana, Šeienburgova ulica 3, Maribor, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, Baiijaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, liruševac, Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Štip. 96/1. Zastopniitva v vaeb večjih mostlb. ButomoSiili Kolesa Pnevmatike TVRDKA Deli in oprema Baraža otvori v februarju poleg svojih dosedanjih prostorov Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih 5°/« tudi vloge v tekočem računu, ki Jih obrestufe proti odpovedi tudi visle. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stanje hranilnih vlog 3ZQ mšljonou bron. Mestna hranilnica ljubljanska Prešernova ulica št. 3. 4208 - ! z znamko „ALKO-modi?i križec" gs/i in I! najfinejše krem likerje !! JSL XJ Tjl j ratolj sma -Koiizej rt' < 1 i" . 'i * " ' i* *' ' ** m " ' ' " * ' slovenska gradbena in industrijska d. d., 4484 Brzojaoi „51ograd". lijubljaiia« Telefon šte*. 180. Tekoči račun pri Slooenski eshomptni banki o Cjubljanl. Tehnična pisarna o tooarni Keršič, Spodnja Šiška, frankopanska cesta šteo. 151. Izoršuje: stanooanjske hiše, trgoDska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, ose Drste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske ceoi za oodne napraoe in oodooode. Zastopa: Patent dr. inž, čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi Dložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostooih in podobno). Izdeluje: Dse orste tehničnih projektoD in statičnih proračunoo. JU. novoletna priloga »Jutra" Si. 309, dne 31. decembra 1922. Gospodarstvo Slovenije v 1.1922 Gospodarsko-politični ukrepi Daleč je še naša država od normalnih razmer, ka&or je enako oddaljena od njih skoro cela Evropa. Vendar se v nar šem gospodarstvu že opažajo znaki bli-žanja k ozdravljenju ran, ki jih je zabijala svetovna vojna. Ena dobra letina in z njo pocenitev živil bi mnogo pripomogli h konsolidaciji. Zalibog po vojni pri nas še ni bilo dobre letine. V letu 1922. je bil v trgovinsko-po-Etičnem ožini najvažnejši dogodek ratifikacija že leta 1921. sklenjene trgovinske pogodbe z Nemčijo, ki je stopila, dne 10. junija 1922. v veljavo. Za rastoči promet Slovenije z Nemčijo je bilo to izredno važnega pomena, ker je do takrat maksimalna carinska tarifa zelo otežkočala uvcez industrijskih potrebščin iz Nemčije. Nadalje se je sklenila trgovinska pogodba tudi s Poljsko, vendar je podoba, da Slovenija iz Poljske ne bo mnogo uvažala. Za nekatere izvozne stroke Slovenije je bila važna obnovitev trgovinske pogodbe ter sklep prometne pogodbe z Rumunijo. Dne 5. avgusta je stopil v veljavo za obmejne kraje ljutomerskega in mariborskega okraja ter Prekmurje važen sporazum 0 obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Od vseh na Slovenijo meje-čih držav se nahajamo sedaj še samo t Madžarsko v brezpogodbenem stanju. Zato velja za uvoz iz Madžarske še maksimalna carinska tarifa. Vprašanje južne železnice, ki je za, promet v Sloveniji zelo važno, še ni končno rešeno. O tem vprašanju se je sicer že razpravljalo na konferenci in-teresiranih držav v Benetkah, vendar francoski lastniki obligacij s sklepi niso bili popolnoma zadovoljni. Zato se bo vršila najbrž januarja, kakor je posneti časopisnih vesteh, v Rimu nova konferenca, ki bo odločila končno usodo južne železnice. Revizija začasnih zakonov, ki jo je izvršil zakonodajni odbor, je prinesla več važnih izprememb. Omeniti je predvsem ukinjenje koncesijoniranja za agenture, trgovino z živino, z jajci, z mešanim blagom na debelo, z manufakturo, s ko-[onijalnim in špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo, fri reviziji rakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je važno to, da so postala zopet redna sodišča pristojna za presojo po tem zakonu kaznivih dejanj. Od ostalih revidiranih zakonov sta zlasti važna tudi zakon o definitivni rela^ ciji krone in dinarja ter naredba ministra za trgovino in industrijo o vodstvu knjig za podjetja z javnim polaganjem računov v dinarjih. Posledica neugodnih vesti o letošnji žetvi je bila ukinjenje uvozne carine na žitarice in mast ter uvedba prohibitivne izvozne carine na živino, mast, koruzo, moko in krompir. S tem se je nameraval doseči znaten padec cen. Tem meram je sledila poostritev kontrole deviznega prometa in omejitev. Leto 1922., odnosno zadnji meseci so bili zlasti plodoviti na deviznih odredbah, ki so zaradi svojega prehodnega značaja in ostrosti zelo ovirale trgovino in ji povzročale Cesto občutno škodo. Bivši pomočnik finančnega ministra gospod Plavši6 je dolgo časa obetal izdajo novega končnega pravilnika za promet 1 devizami in valutami, a z odstopom vlade je odstopil tudi Plavšič, zaradi Sesar njejov pravilnik ni zagledai belega dne. Novi finančni minister gospod ir. Stojadinovid je začel uvajati polagoma svobodni promet z valutami in devizami, kar je trgovski in industrijski svet vzel z zadovoljstvom na znanje. Siiring na borzah se je ukinil. Te dni Miroslav Detel: Reelna ponudba Današnje razmere so jako gmotne in to v najslabšem pomenu besede. Zato tudi podpisanemu ni zameriti, da se ozira po zaslužku in se priporoča časti-tim strankam kot govornik na shodih. Cene meščanske, v abonmanu znaten popust Govor ima podpisani pripravljen in spisan na čisto in je prima, brezkonku-renčna roba. Ni se podpisani ustrašil ne truda ne stroškov, le da ustreže cenjenim odjemalcem in si zasigura njih zadovoljstvo in naklonjenost. Nekateri mislijo: za volilne shode je vsak govor dober, pa če bi ga tudi ne govoril, ampak tako rekoč rigal. Pravijo: zbrani so samo somišljeniki in ti prineso prepričanje in tobak že seboj v gostilno. Ta misel je temeljito napačna! Namreč govor mora biti tak, da zaradi govora pridero vsi skupaj, kre-meniti somišljeniki od lastne stranke in figamožje od nasprotne, in že pred začetkom zasedejo prostore do zadnjega pljuvalnika; pet, piši tristo, je pa prisiljenih, da odidejo in to ne brez kletvic, ker jadni niso dobili prostora. Ne hvalim se rad, ali resnica je ljuba Bosni .- moj govor ie taki so se ukinili tudi devizni odbori pri Nar rodni banki. — Zadnje dni so se regulirale tudi izvozne carine na prašiče, in sicer so se v splošnem zmanjšala. Kmetijstvo Letošnja letin* poljskih pridelkov in krme v državi je bila komaj povprečna, pri nas v Sloveniji sami celo izredno slaba Le sadna in vinska letina v Sloveniji je zadovoljila. Vinska letina je bila celo izredno bogata, le v kakovosti je zaostajala za lansko. V splošnem je letina v Sloveniji, kakor moromo presoditi po privatnih virih, mogoče več kot za polovico slabša od letine v 1. 1921. Uradni podatki o letini doslej še niso sestavljeni. Istotako tndi uradni pregled posejane površine v Sloveniji v L 1922. še ni ugotovljen. Razmerje napram 1. 1921. se bržčas ni zelo izpremenilo, zato bo nudila približen pojem uradna statistika stanja kulturnih rastlin y Sloveniji za leto 1921.: Žitarice: Pšenica ozimna 49.376.55 ha, pšenica jara 1.975.77 ha, ječmen oz. 13.871.68 ha, ječmen jari 5.999.28 ha, rž ozimna 26.551.70 ha, rž jara 2.125.81 ha. soržica, ozimna 1.289.89 ha, soržica jara 54.80 ha, oves 25.246.41 ha, koruza 38.406.60 ha, pira 409.13 ha ajda 24.370.63 ha, proso 7.297.80 ha, sirk 115.13 ha, vse ostalo 855.32 ha Skupaj 197.446 ha. Sočlvje: Fižol 10.424.75 ha, grah 182.74 ha, leča 155.92 ha, bob 348.54 ha, graščica 325.66 ha, vse ostalo 242.61 ha. Skupaj 11.6S0.22 ha. Okopa vine: Krompir 40.675.34 ha, korenje 3.647.65 ha, sladkorna pesa 86.81 ha, hranilna pesa in repa 19.009.02 ha, zelje 3.673.36 ha, čebula in česen 172.53 ha, vse ostalo 322.91 ha. Skupaj 67.587.12 ha. Trgovinske rastline: Repica 573.23 ha, lan 1.337.15 ha, konoplje 292.72 ha, tobak 17.91 ha, mak 74.24 ha, hmelj 657.43 ha, cikorija 13.66 ha, solnčnice 16.75 ha Skupaj 2.983.09 ha. Rastline za krmo: Črna detelja 18.691.06 ha, rdeča detelja 6.839.54 ha lucerna 4.583.49 ha, esparzeta 201.87 ha, mohar 1 ha, vse ostalo 1.655.94 ha Skupaj 31.972.90 ha. Sadje: Cešplje 3239.47 ha (Število dreves 1,076.572), jabolka 5642.81 ha (število 2,226.503), hruške 2819.21 ha (število 893.479), orehi 668.28 ha (število 184.463), vse ostalo sadje 507.89 ha (število 149.841), Skupaj 12,877.66 ha (število dreves 4,530.858). Število živine: Zanimala bo gotovo tudi statistika živine v Sloveniji. Po uradnem popisu živine dne 15. maja 1922. je bilo stanje nastopno: Konji 51.613 komadov, osli 180 komadov, mezgi in mule 124 koma-dov, goveda 386.719 komadov, prašiči 301.690 komadov ovce 67.834 komadov, koze 18.073 komadov, perotnina 807.003 komadov, čebelni panji 49.355 komadov. Vinogradi v Sloveniji so merili L 1921. skupaj 25.809.39 ha (od tega 6375.74 ha uničenih in zapuščenih), praha 3353.59 ha, travniki 254.730.91 ha pašniki 208 tisoč 130.75 ha, ribniki in drugo 2901.73 ha. Trgovina Zanimiva je statistika trgovin sko-obrt-nega gibanja. V obrtnem katastru zaznamujemo od 1. julija 1921. do 31. ju-1 lija 1922. trgovinsko-obrtnih prijav 4822, a odjav 3558, tako da znaša prirastek 1464. Med prijavljenimi trgovinskimi obrti je glede prirastka na prvem mestu lesna trgovina s 467 prijavami in 206 odjavami, tako da znaša prirastek 261. Potem sledijo: sejmarstvo s 314 prijavami In 179 odjavami (prirastek 135), trgovina z deželnimi pridelki z 250 prijavami in 118 odjavami (prirastek 182), gostilne s 551 prijavami in 431 odjav, (prirastek 120), trgovina s živino s 190 prijavami in 114 odjavami (prirastek 76), godbeniki z 82 prijavami in 7 odjavami (prirastek 75), trgovina z živo in zaklano živino s 54 prijavami in 3 odjavami (pri-raetek 51), trgovina z vinom s 128 prijavami in 78 odjavami (prirastek 50), trgovina z manufakturnim blagom s 76 prijavami in 29 odjavami (prirastek 47), trgovina s konji s 50 prijavami in 7 odjavami (prirastek 43), trgovina z galanterijskim blagom z 69 prijavami in 37 odjavami (prirastek 82), izvožčki s 36 prijavami in 17 odjavami (prirastek 19), trgovina z drvi s 832 prijavami in 13 odjavami (prirastek 19), trgovina s kolesi, stroji in šivalnimi stroji s 23 prijavami in 6 odjavami (prirastek 17) itd. V padcu števila je na prvem mestu kramarija z 31 prijavami in 143 odjavami (padec za 112), potem sledijo: trgovina z žganjem v zaprtih steklenicah z 12 prijavami in 101 odjavo (padeo 89), branjarija s 126 prijavami in 193 odjavami (padec 67), trgovina z vinom in pivom v zaprtih steklenicah z 20 prijavami in 63 odjavami (padec 43), trgovina z mešanim blagom s 341 prijavami in 422 odjavami (padec 41), trgovina s pivom v zaprtih steklenicah s 13 prijavami in 43 odjavami (padec 30), trgovina z vinom v zaprtih steklenicah % 18 prijavami in 44 odjavami (padec 26), trgovina z žganjem s 14 prijavami in 34 odjavami (padec 20) itd. V trgovskem registru ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice je bilo od 1. julija 1921. do 13. oktobra 1922. vpisanih 290 posameznih tvrdk in 202 družabni tvrdki, izbrisanih pa 88 posameznih in 38 družabnih tvrdk. Razne izpremembe so se izvršile pri 87 posameznih in 270 družabni tvrdkab. Industrija Od letos ustanovljenih, odnosno na novo protokoliranih industrijskih tvrdk jih pripada: Na lesno industrijo 18, na kemično industrijo 9, na tekstilno in konfekcijsko industrijo 7, na živilno industrijo 6, na industrijo špirituoz 5, na kovinsko stroko 4, na električno stroko 3, na grar fično stroko 3, na stavbeno stroko 3, na papirno kartonažno stroko 2, na mon-tansko stroko 1, na slamnikarsko stroko L, na čevljarsko stroko 1, na usnjarsko stroko 1. Po obliki je izmed novo ustanovljenih industrijskih tvrdk 23 družb i omejeno zavezo, 3 delniške družbe, 1 komandit-na družba 20 javnih trgovskih družb in 10 posameznih tvrdk. Glavnica novih delniških družb znaša skupaj 5 milijonov kron in družb z omejeno zavezo pa 13.677 milijonov kron. Obrtništvo število priglašenih in odglašenih rokodelskih obrtov od 1. julija 1921. do 31.julija 1922.: prijav 2815 in odjav 2191 (prirastek 624). Največji prirastek, to je 198, zaznamujejo čevljarji s 551 prijavami in 353 odjavami. Njim sledijo krojači z 295 prijavami in 192 odjavami (prirastek 103), šivilje s 181 prijavami in 116 odjavami (prirastek 65), mizarji z 232 prijavami in 176 odjavami (prirastek 56), podkovni 'kova® ■ itrar prijavami m 61 odjavami J .'prirastek 42), mesarji s 119 prijavami I in 81 odjavami (prirastek 38), tesarji z 32 prijavami brez odjav (torej prirastek 32), kovači s 141 prijavami in 115 odjavami (prirastek 26), zidarji s 47 prijavami in 23 odjavami (prirastek 24), so-darji z 41 prijavami in 23 odjavami (prirastek 18), žage s 95 prijavami in 80 odjavami (prirastek 15) itd. Po številu so najbolj padli peki s 55 prijavami in 103 odjavami; padec znaša torej 48. Njim sledijo mlini s 199 prijar vami in 230 odjavami (padec za 31), lončarji z 22 prijavami in 49 odjavami (padeo za 27), izdelovanje žganja s 13 prijavami in 39 odjavami (padec za 26), sedlarji b 26 prijavami in 36 odjavami (padec za 10) itd. V obrtnem katastru je bilo torej skupno prijavljenih 7637 in odjavljenih 5549 rokodelskih obrtov in trgovinskih obrar tov. Zadružništvo V zadružnem registru ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice je bilo vpisanih 5. oktobra 1922. 940 zadrug in 3 zveze, ki so: 1.) Zadružna zveza v Ljubljani, r. z. z o. z., 2.) Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z. in 3.) Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z. Od 940 zadrug je: kreditnih zadrug . . i • • » 456 gospodarskih zadrug ■ • • • 129 živinorejskih zadrug. • • • • 80 konzumnih društev . • t « • 74 produktivnih zadrug • < • 56 mlekarskih zadrug . 46 stavbnih zadrug . . • • • 22 elektrarn..... « • m m 15 13 strojnih zadrug . . • t • 11 tiskovnih zadrug . . « • * 8 vinarskih zadrug • • • 8 električno strojnih zadru C • 1 8 raznih zadrug , . • • • • 34 skupaj • 940 Pred vojno, v leta 1914., je bilo na Kranjskem 443 zadrug, od teh 219 z omejeno zavezo in 224 z neomejeno zavezo. Dalje je bilo od 443 kranjskih zadrug 228 hranilnic in posojilnic. Sedaj ima Kranjska 539 zadrug, Spodnja Štajerska pa 401 zadrugo, torej skupno 940 zadrug. Iz statistike v »Narodnem Gospodarju* povzamemo še nastopne podatke o slovenskih zadružnih zvezah za leto 1921..- (Za leto 1922. še končni podatki niso zbrani,) Zadružna zveza v Ljubljani: Ustanovno leto 1899.; število članov 481; število vpisanih deležev 37.280; stanje vlog pri zvezi 270.157.707; stanje kredita članov 114.608.84S; celokupni promet 1 milijarda 744,583.492. — Zadružna zveza v Celju: Ustanovno leto 1883., reorganizirana 1905.; število članov 158; število vpisanih deležev 18.959: stanje vlog pri zvezi 30.698.154; stanje kredita članov 16 milijonov 23 tisoč 575; celokupni promet 364,047.860. — Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani: Ustanovno leto 1907.; število članov 75: število vpisanih deležev 3282; stanje vlog pri zvezi 20,299.170; stanje kredita članov 2:922.145; celokupni promet 133.135.177. Denarstvo Za razvoj denarstva v Sloveniji je v letu 1922. važna pridobitev koncesije za blagovno borzo v Ljubljani. Ustanovitvi denarne borze pa se stavijo razne ovire. Zlasti nasprotujejo temu zagrebški denarni zavodi Za sanacijo naših hranilnic in za pospeševanje dolgodobnega komunalnega kredita je velikega pomena ustanovitev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki je prevzela aktiva in pasiva bivše Kranjske deželne banke. Ustanovili sta se Trgovska banka, ki se ja fuzionirala s Slovensko eskomptno banko, in Merkantilna banka v Kočevju. Prva hrvatska štedionica, največji hrvat- Za »otrokom sliši Slave" se lahko govor konča. Včasih je bolje nehati prej, da se razpoloženje ne izpridi. Ako bi pa kazalo, se lahko govor tudi nadaljuje in ga je na razpolago še drugi kos, ki ni slabši od prvega. Mislim, možje od nasprotne stranke bodo skoprneli, ko dobe še pod nos, da „manj strašna noč je v črne zemlje krili", in jih bo strah, kako bo doma regljalo njih milostno babovje, kaj da imajo dedci opraviti s krili. Srce jim bo padlo v hlače in iz hlač v škornje, ko bodo morali še slišati, da je vnel „se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje", in da „leži kristjanov več od polovice". To niso majhni očitki v današnjih časih! Kdor ima take stvari na glavi, naj ne hodi na solnce, še manj, da bi silil v javne zastope! — če se čestita stranka odloči in me povabi kot govornika, pridem brez kravate in manšet, to je tako važno, ker na mah vzbudi prisrčno razpoloženje pri zborovalcih in zaupanje v stranko tudi In ne bi prišel sam, nego bi prišli z menoj moji trije fantički in bi stali poleg mene na govorniškem odru. Radi me poslušajo in so jako hvaležno občinstvo. Stari so šest do deset let in pe bi zvišali stroškov. Oooinih oiiač sM denarni zavod, je prevzela potom n£ cijonalizacije podružnico Češke Union' banke v Celju in Splošne prometne banke v Ljubljani ter otvorila v Celju. Ljubljani in Mariboru svoje podružnic- V prvi polovici 1922. je poleg navedenih treh novih ustanovitev, dveh fuzij i:i dveh nacijonalizacij denarnih zavodov beležiti še znatna povišanja delniške klavnice bank in drugih delniških družb. V drugi polovici leta je nastalo znatno pomanjkanje gotovine. Da bi pritegni'«! nove hranilne vloge, so banke povišale obrestno mero. Zanimal bo trudi promet čekovnega urada v Ljubljani. Po zadnjih podatkih, to je v letu 1921., ie bilo 2952 čekovnih računoimetnikov. Vplačil je bik) 5 milijard 981,439^05-59 K in izplačil 5 milijard 86L818.900-55 K. Skupni promet je znašal torej 11..843,253.706-14 K. Stanje vlog na koncu leta 1921. je bilo 200 milijonov 442.305-70 K. Vzorčne izložbe V Ljubljani se je vTŠil septembra drug* vzorčni sejem, ki se je kljub neugodni« kupčijskim razmeram in slabemu vremenu zaključil s povoljnimi rezultati Na sejmu je razstavilo 537 domačih tvrdk, od teh 401 slovenska in 136 srb sko-hrvatskih, ter 159 inozemskih tvrdk od teh 59 češkoslovaških. 33 avstrijskih 30 nemških, 18 italijanskih, 10 belgijskih. 3 madžarske. 1 ameriška, 2 francoski, t švicarski in 1 holandska. Nadalje sta vršili dve pokrajinski obrtni razstavi \ Celju in Mariboru, ki sta imeli istotakc zadovoljive uspehe. Promet Za ozdravljenje naše valute in za našo gospodarsko konsolidacijo je rešitev prometnega vprašanja najglavnejši pogoj. Za slovensko industrijo in trgovina je najvažnejše vprašanje sanacije prometnih razmer na progah zagrebške direkcije, ker spadajo pod njeno območje slovenske proge državnih železnic in ker se preko prog zagrebške direkcije razvija ves naš promet s Hrvatsko, Slavo-njo, Vojvodino, Bosno in Srbijo. Zaradi prometnega zastoja na teh progah je utrpela doslej slovenska trgovina in industrija ogromno škodo. Mnogokrat se je zaradi predolge vožnje blago pokvarilo. Zaradi zakasnitve so mnogokrat pošle zaloge in je nastala medtem že druga tržna situacija ter je grozila trgovcu zaradi padca cen, izpremembe valute itd. občutna izguba Brez rednega prometa ni mogoče redno trgovsko pošlo vanje. Neprestane prometne težkoče so imele posledice, da so prišle naše tvrdke v ostalih pokrajinah na slab glas, češ, ^da nočejo pravočasno dobaviti blaga. Za-radi tega so slovenske tvrdke izgubil? mnogo odjemalcev. Na drugi strani pr. se v vzhodnih pokrajinah zaradi takih razmer snujejo s pomočjo inozemskega kapitala nova industrijska podjetja- ki nam pričenjajo že konkurirati. Do ustanovitve mnogih teh podjetij bi ne prišlo, če bi imeli vsaj za silo urejen premet. Najžalostnejše poglavje v našem gospodarskem življenju je promet na državnih železnicah, ki ne kaže še nik.-i-kega zboljšanja, pač pa stalno propada. Naše razdrapane prometne razmere se sicer ne morejo urediti preko noči, toda treba je že enkrat pričeti resno z delom: Promet je žila narodnega gospodarstva in po železnici se vozi naša valuta, smn slišali že pogostokrat. (Viri: uradni podatki, podatki trgovske in obrtniške zbornice, prometni referat g. Ivana Mc-horiča na plenarni • 6eji Trgovske ia obrtniške zbornice, «Narodni Gospodar* itd.) ^^—3—mkcj — i Blagoslovljen, kdor je našel svoje delo; nikdar naj ne vpraša po vetjem blagoslovu. Dobil ga je, sledi naj mu, in srečen bo, kajti delo je življenje. T. Carlyie. sploh ne pijo, ker še niso volilci. Pa ko pričnem: »Valjhun..," že se najmlajši zaničljivo namrdne: „Oh jav Valjhun!" in za njim oponašata druga dva: „Valjhun, Valjhun!" in ko rečem „sin Kajtimara," že vsi trije v grohot: „Kajtimar, hohoho! Kajtimar, hohoho!" Tako mislim, noben Valjhun, noben sin Kajtimara tega ne bo vzdržal, vsi bodo osramočeni se potuhnili z zborovanja. če bi se pa le pripetilo in bi Valjhuff ostal ali kdorkoli od nasprotne stranke in se nazadnje celo oglasil za besedo* brez skrbi se mu lahko da beseda, žal mu bo predrznosti. Moji fantički bode malo povohali po zraku, pa si bodo za* tisnili nosove in umikajoč se od Valj-huna, kazali nanj: „Ojej!" in „0fejl" Tako včasih narede doma in se mora: mo vsi smejati, še ded se smeje do solza in potem vpraša, kaj je in zakaj se smejemo. Imenitno! Kakor kafra bo izginil Valjhun in je kafra prav za prav dovtip — včasih se mi kateri po-sreči. _ ^ Kakor rečeno, uspeh je zajamčen m se priporočam vsem cenjenim strankam brez razlike spola in stanu. Govor je uporaben za in zoper sleherno stranko, za in zoper sleherni program. Le na istem shodu seveda ne morem hkratu govoriti za in zoper, to pa iz opravičenih ozirov na telesno varnost Neimenovana osebnost, ki se mi je z nemalimi žrtvami posrečilo dobiti predmetni govor izpod njenega veščega peresa, je pravnik. Doktor je, tako rekoč odvetnik. Iz javnega življenja se je sicer že umaknil pred več leti, ali svojo stvar mož razume. Za nasprotnika ni pomoči. Poraz katastrofalen! Stvar je tako zasnovana, da še tožiti ne bodo mogli, oni od nasprotne strani, za čast in za poštenje. Tak je moj govor! Rodbinski sem oče. Kdor je pravičen, ne bo zahteval, da sedaj in tukaj ves svoj govor razodenem in bi se ga lahko kdorkoli polakomnil brez pare dinarja. Umazanost je zavržna lastnost pri drugih. Ne maram pa tudi ne očitka, da prodajam mačka v žaklju. Z majhno poizkušnjo tedaj rad postrežem. Omenjeno bodi, da imam glas prepričljiv in vztrajen. Okrepil se mi je v teku let, ker mi je nebo blagoslovilo zakonski jarem 8 tremi fantički, ki vsi trije bolj neradi slišijo. Moj govor pa se pričenja takole: Pozdravil bi z resnim licem in z mirnim glasom: „Častiti zborovala!" Potem bi se pa zadri, kakor da je treščilo: „Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi..." in bi bobnelo kakor o nevihti in bi ploha lila po nasprotnikih kakor o vesolinem ootoou. „Valjhun" — kako pezo ima ta beseda! In potem „sin Kajtimara!" — Kakor bi rekel: »Goljuf, sin sleparja!" In zraven še uničujoči očitek krvavega boja! Ni drugače — nasprotna stranka bi vse obrnila nase, Valjhuna kakor Kajtimara in ves krvavi boj in sploh vse, kar bi še povedal potem o krščanski veri in o krivi veri, o lepi boginji 2ivi in da „šest meseca? že moči tla krvava reka" in »kako strašna slepota je človeka!" Vse bi obrnili nase, kakor cucki bi bili poraženi in si ne bi mogli pomagati s tožbami in s sodnijo, ko je vsa reč že davno zastarana, in je to jako sijajen trik cenjenega gospoda avtorja. Tako gre govor naprej svojo zmagovito pot in se stvar celo rima skoz in skoz; toda niso zato stroški nič višji Za tehtno besedo sledi še tehtnejša in potem pride, da »največ sveta otrokom sliši Slave!" Takrat bi morala pijača na mizo, toda nasprotnikom nič, še knofa ne, da bodo še bolj živo čutili svoj poraz in svojo katastrofo! Poražena vsa fronta, poražen Valjhun in politični ričet, poražen Kajtimar in protiutež in režim in metoda in razum in program in ca-veant consules in vsi in vse 1 Gospodarska vprašanfa v novem letu V prihodnjem letu pričakujemo rešitve mnogih važnih gospodarskopolitičnih vprašanj. Na eni strani je izenačenje direktnih davkov, na drugi strani revizija uvozne carinske tarife ter ureditev že-iezniškotarifnega vprašanja. Finančni minister hoče z novim deviznim pravilnikom, ki stopa z novim letom v veljavo, obnoviti svoboden devizni promet. In tako se vračamo v devizni politiki iz "ksferema najstrožje kontrole v ekstrem prostega prometa, glede katerega izražajo gospodarski krogi že sedaj resne pomisleke, da nam ne bo prinesel pri-iiakovanega uspeha in da se bomo morali v doglednem času zopet vrniti k vezanemu prometu. Načrt zakona o Izenačenju davkov prinaša našim gospodarskim krogom v Sloveniji kot novost predvsem novo vrsto davka od osebnega dela in davek >1 premoženja. Trgovski krogi se utemeljeno protivijo predalekosežnim davčnim oprostitvam, ki jih predvideva načrt za vse zadruge, ki so včlanjene pri glavnem Zadružnem savezu. Tudi ne konvenira našim pridobitnim slojem v načrtu izenačenja predvideni na-čin odmere in oenitve davkov potom davčnih odborov, ki naj bi se sestavljali za vsako občino posebej. Brezdvomno pa se morajo po novem zakonu pritegniti v večjem obsegu h kritju javnih bremen tudi oni gospodarski krogi, ki so v naši državi zastopani v največjem številu, seveda samoumevno v razmerju njih sedanje ekonomske zmožnosti. Pri reviziji uvozne carinske tarife se mora rešiti predvsem vprašanje ažijeve politike, ker je do sedaj finančno ministrstvo določevalo ažijo samo raz vidik fiskalnih interesov, ne da bi upoštevalo menjajoči se valutni položaj in izpreme-njene konkurenčne razmere v naši industriji Gotovo se mora istočasno revidirati tudi izvozna carinska tarifa, ako se namerava izvesti zaščita domačega dela in produkcije ter zasigurati domači industriji zadostna množina sirovin. V dosedanji carinski politiki opažamo preveliko neelastičnost, ker se ni s primernimi ukrepi sledilo ogromnim padcem naše valute, marveč se je v dobi popolnoma izpremenjenega kupčijskega položaja ohranil isti carinski ažijo in nespremenjena izvozna carina, kar je moralo neizogibno voditi k podražitvi živil in sirovin ter s tem k podražitvi celokupnega produkcijskega kalkula tuzem-?ke industirje. Tudi se ni vsa pretekla leta paralizirala smotrena eksportDa politika, ki jo vodijo napram naši industriji Avstrija, Češkoslovaška in Nemčija. 2e dolgo časa se nam obljublja ureditev Selezniškotarifnega vprašanja. Dovolj žalostno je, da sedaj po štirih letih še uj.60 izdani v jugoslovanskem jeziku niti najpotrebnejši osnovni predpisi za ko-mercijelno službo na železnicah, da nimamo niti enotnega obratnega pravilnika, niti enotne klasifikacije blaga, in ila se še niso mogli v ministrstvih zediniti za enotni uradni seznam železniških postaj. V vzhodnih pokrajinah naše države so prometne razmere boljšajo, ker je bila dograjena za premogovni bazen v Timo-žki dolini izredno važna železniška proga ivnjaževac-Niš, dalje se dograjuje zveza Topčider-Mala Krsna ter ozkotirna železnica Višegrad-Vardište-Užice, ki bo zvezala nad 1000 km veliko omrežje bosanskih ozkotirnih železnic z ozkotirnimi progami v Srbiji in omogočila izmenjavo voznega parka ter prevoz blaga brez prekladanja na normalnotirno železnico i er tako znatno razbremenila progo B rod-Vinko vci-Zemun. Prometne razmere pri nas pa se slabšajo od dneva do dneva. S strahom gledamo v bodočnost, kako naj se končno reši vprašanje južne železnice. Slovenija je železni škopro-i! letno in tarifno že celo leto tako temeljito izolirana in blokirana, da je sploh čudno, da so naša industrijska podjetja to blokado vsaj do sedaj vzdržala, Ne samo da nam mešani železniški sistem povzroča neprimerno "dražji prevoz blaga v ožjem lokalnem prometu v Sloveniji, marveč imamo že celo leto ves dovoz blaga v vzhodne pokrajine, kjer ima naša industrija glavne odjemalce, preko Siska, Zagreba in največkrat tudi preko Karlovca. zaprt, tako da naše tovarne ne morejo dobaviti nujno i-otrebnih naročil svojim odjemalcem. Pri izvozu v Trst povzročajo našim industrijam, posebno lesni trgovini, jadranske zvezne tarife velikanske škode, ki se cenijo letno na več milionov lir v škodo našega gospodarstva. Po lastnem ozemlju nimamo še nikake zveze z lastnim pristaniščem, ker Baroš in Sušak še nista evakuirana, a v Bakru manjka dovlačna železnica do pristanišča in tudi liška železnica za zvezo v Dalmacijo še ni dograjena. Med trgovskimi krogi se še ni poiegla velika razburjenost in desorijentaeija zaradi izgub, ki so jih morali pretrpeti zaradi tega, da se nad dva meseca ni dovoljeval nakup deviz. Uvoženo blago se je medtem razprodalo deloma po nižjih cenah, kakor pa bo danes treba plačati fakture, ker je medtem dinarska valuta za nad 40 odstotkov padla. Dalje vrši boj trgovstvo proti favoriziranju zadružništva v davčnem oziru, ki ga je prinesel letošnji finančni zakon s členom 262. Naravno, da je pri teh razmerah tudi podjetništvo v industrijskih ln obrtnih strokah precej otežkočeno. Na eni strani ovirajo razmah neprimerno velika, so-cialnopolitična bremena, drag kredit, prometne težkoče in poleg tega pa še pomanjkanje kvalificiranega delavstva in uradništva. Zato bi bilo nujno potrebno, da se za žo obstoječa podjetja izpopolni naše tehnično in strokovno-obrtno šolstvo, da vzgojimo domač naraščaj ter da se končno uvidi, da je za te najbolj rentabilne investicije potreba v proračunu večjih zneskov. Naše nadaljevalno šolstvo so neprestano bori za obstanek in votirani proračunski krediti ne zadostujejo mnogokrat niti za kritje polovice potrebnih izdatkov. Posebno potrebujemo strokovnega naraščaja za tekstilne, kemične in grafične stroke, in bi bilo izredno važno, da se na naših tehničnih šolah osnujejo taki oddelki. Obnovitev trgovinske pogodbe z Avstrijo in Češkoslovaško, katera se je že tolikokrat predvidevala, je prišla zadnji čas zopet nekoliko v ozadje. Tudi trgovinska pogodba z Italijo, ki se je imela po besedilu rapallske pogodbe »klelliti v dveh mesecih po ratifikaciji pogodbe, še do danes ni sklenjena. Ureditev gospodarskih odnošajev z Reko, katero smo pričakovali že sredi preteklega leta, ostaja še naprej odprto vprašanje. Pač pa pričakujemo, da se v kratkem času pričnejo pogajanja za trgovinsko pogodbo z Madžarsko, na kateri smo kot ne-posrednji sosedi zelo interesirani, na eni strani zaradi tega, ker celo Prekmurje neposredno maji na Madžarsko in po svojih prometnih zvezah še vedno gravitira proti Madžarski, na drugi strani pa, ker jo za nekatere naže industrije madžarski trg zelo važen in so že pred vojno stale v živahnem stiku z Madžarsko. Končno pa jo za nae zelo važna ureditev tranzitnega prometa preko Murskega Središča in Gvekenvesa ter Barcsa v Spodnjo Podravino in Vojvodino, ker je promet ne progi preko Virovitice in Križevcev v zadnjem času popolnoma odpovedal. Ureditev mednarodnih vprašanj, predvsem obračuna z Avstrijo, ki je za naše gospodarske kroge izredno važnega pomena zelo počasi napreduje in bi bilo želeti, da se ta dela v novem letu nekoliko pospešijo, da se vsaj glavna likvidacijska vprašanja nekoliko pojasnijo. Ob sklepu leta Letošnja naša sokolska bilanca je pozitivna. Ne mislimo s tem naše imovinske bilance, ki je žal, kakor pri večini kulturnih organizacij, jako_ blizu oni točki, kjer ee prične minus. Toda te kalamitete smo že vajeni, zato nas to ne straši, niti nas ne spravlja ob dobro vol.io, ko pregledujemo v koliko so naši uspehi v tehniški stroki in naš napredek v organizaciji aktivni in koliko znašajo ta aktiva napram prejšnjemu stanju. Lansko leto osorej smo stali pred težko nalogo in nekako boječe smo gledali v bodočnost, zakaj pred nami je bil vsesokolski zlet, v Zagrebu pa je zijala globoka rana sokolskega spora, ki je pretila, da raadere komaj ustanovljeno jugoslovensko sokolsko organizacijo. Trdna volja in neupogljiva vztrajnost sta vzpodbujali čile in mlade moči, pa tudi izkušene in stare sokolske delavce k neumornemu delu. Posamezniki in društva so se zavedali, da je leto 1922. sokolsko leto in da je treba posvetiti tej važni organizaciji vse moči. In res so šle vse priprave gladko izpod rok. Semtertja se je za hipec ustavljal voz, toda krepke roke so poprijele in šlo je dalje v diru. Pri pogledu v preteklost se čudimo, da smo zmogli to velikansko delo in pri tem se nehote spomnimo našega brata Zakotnika, moža, ki je v družbi članov stavbnega odseka dosegel rekord. Postaviti v tako kratkem času veličastno zletišče, to ni malenkost. Mnogokrat smo dvomili, ali bo ali ne bo, toda br. Zakotnik je z mirno besedo: Kar sem obljubil, to bom izvršil, pregnal moreče skrbi Zlet se je izvršil tako, kakor smo si želeli. Uspehi so bili sijajni, kritike domačih in inozemskih strokovnjakov najugodnejše. Malenkostne napake so samo pokazale, kje še ni vse v najboljšem stanju. Kritike naših nasprotnikov ne moremo smatrati resne, ker smo se vsi prepričali, da ta kritika ni bila stvarna, pač pa izmišljena in pisana v demagoške svrhe in z zlobnim namenom škodovati nam, sebi pa koristiti. Z ozirom na to odobravamo stališče našega Sokolstva, ki ignorira te napade in gre preko njih po svoji dobro začrtani poti. Škoda časa in papirja za odgovore in dokaze o neisti-nitosti. Kdor je videl sokolsko delo, ta se pomilovalno smeje in misli na basen o lisici in grozdju. Enako povoljno za našo organizacijo je bil rešen zagrebški spor. Ne sicer v našo zadovoljstvo, ker smo si želeli bratskega sporazuma na temelju jugoslovenskega edinstva. Ker to ni bilo mogoče, je morala nastopati sece-sija, ne po naši krivdi in ne po naši želji. Vsa predbacivanja od te strani, da smo klicali na pomoč vlado in da smo nespravljivi, so ničeva. Velika večina naše organizacije stoj' na stališču edinstva, zato je naravna posledica za one, Id niso tega naziranja, da odidejo. Kadar v tem pogledu menjajo svoje nazore, se takoj zopet lahko združimo in smo zopet iskreni prijatelji, naša vrata so na stežaj odprta. Sovraštva in ostrega boja po naših organizačnih glasilih pa na naši strani ni bilo in ga tudi ne bo, na to pot ne bomo sledili onemu delu jugo-slovenkega Sokolstva, ki se je ločil od nas. Napredek v tehnični stroki in organizaciji je očividno narasel v tem letu. Dokaz za to je zopet naš zlet in uspehi na mednarodni tekmi. Menda se nam ne bo očitala domišljavost, ako trdimo, da smo s svojim nastopom dvignili naš državni prestiž v inozemstvu, gotovo pa je, da ga nismo zmanjšali ali zapravili. To jo naš plus na političnem polju, kamor se sicer ne spuščamo in se tudi v prihodnje ne bomo. V sokolski literaturi to leto ne moremo pokazati posebnih uspehov. Razen običajnih sokolskih edicij, ki so naši listi, vestniki in koledar, je izšlo samo pet večjih strokovnih knjig in pa ona literatura, ki je bila namenjena zletu. To pa nikakor ni žalosten pojav, ako pomislimo, da je bilo vse naše delo osredotočeno na edino točko, L j. zlet. Sokolsko delovanje po zletu ni prenehalo hi kaže, da je tudi bodoči program obširen in razveseljiv. Predvsem je naša naloga, da se organizacija in tehnika poglobita in razširita. Tehniški napredek se dvigne z župnimi vaditeljskimi tečaji, ki jih morajo vse župe prirediti in je večina žup že izvedla pripravljalna, dela. Kot zaključek teh tečajev pa je nameravan savezni prednjački tečaj, ki zna tip, črpano v župnih tečajih, izpopolni in zaključi v celoti. Kataster članstva v vsej organizaciji bo nudil boljši pregled organizacije same ter jo poglobil. S katastrom v zvezi je tudi zavarovanje članstva proti nezgodi. To bo ogromno delo in velik aparat, od katerega pa bosta članstvo in organizacija imela v mnogem oziru korist. To delo je v tiru in bo kmalu po novem letu končano. Izvedbo organizacije prosvetnega dela v Sokolstvu je prevzel Prosvetni odsek. Od njepra pričakujemo mnogo in če se vsi njegovi načrti uresničijo — o čemer ne dvomimo — bo napredek očividen ne samo v Sokolstvu ampak splošen na kulturnem polju. Zdravniški odsek ki se je ustanovil v času zletnih priprav, se je proglasil permanentnim in hoče svoje delo nadaljevati. Nadel si je naloero izdati potrebna zdravstvena navodila pri telesnih vajah, pripraviti predavanja in opozarjati na posledice telesnih vaj za slabotne in bolne. Odse-kovo delo je obširno in hvaležno, zakaj oral bo ledino, ker je v našem So-kolstvu to polje še povsem neobdelano. Skrb za sokolsko literaturo bo naložena Jugoslovenski Sokolski Matici koje ustanovni občni zbor se vrši koncem januarja 1923. Od te upamo dobiti marsikatero dobro eokolsko knjigo — tako tehniške kakor tudi idejne vsebine, ker obeh smo jako potrebni. Delovanje Marice ne bo težavno, ako se bo članstvo zavedalo svojih dolžnosti, da bo z veseljem segalo po izdanih knjigah in s tem podprlo Matico za čim agilnejše delo. Tudi pogled v bodočnost za Sokolstvo torej ni žalosetn. Novo leto 1923. obeta biti uspešno ne toliko na zunaj — za oči — pač za napredek notranje moči. Naj se razvija tudi v prihodnjem letu naše Sokolstvo v močno narodno organizacijo, ki bo ponos jugoslovenskega naroda, obenem pa narodu samemu v največjo korist. Sokolič List za jugoslovenski sokolski naraščaj. Začetkom tekočega meseca sta izšli zadnji dve številki IV. letnika »Sokoliča. ter je s tem četrti letnik tega mladinskega lista zaključen. Pogled v to čedno knjigo priča, da je list tudi to leto dosegel lep moralni uspeh. Vsebina je zanimiva, raznovrstna in sokolski mladini primerna Poleg člankov, ki obravnavajo Idejno stran Sokolstva in v katerih se jasno zrcali ljubezen do naroda, domovine in Siovanstva so jako poučne in zabavne potopisne črtice, ki opisujejo izlete, koje so priredila sokolska društva s svojim naraščajem. Velik del lista zavzema I. jugoslovenski vsesokolski zlet, o katerem prinaša »Sokolič« izčrpno poročilo iz predzletnih dni, t j. o naraščajevem dnevu, o naraščajskih tekmah ir. o dijaškem nastopu. To čtivo bo gotovo zanimalo vse udeležence in tudi one, ki se iz kateregakoli vzroka niso mogli udeležiti prvega jugoslovenskega sokolskega praznika. Sokolič ima tudi nekaj prav lepih slik iz obeh mladinskih predzletnih dni. Hvalevredno je, da prinaša list tudi tehnično gradivo za naraščaj, s čimer je v prvi vrsti pomagano vodnikom naraščaja, ki priobčeno snov lahko s pridom uporabljajo v telovadnicah, in prav v tem oziru nam primanjkuje primerne literature. Žal pa ne moTemo v enaki meri pohvaliti materielne strani «Sokoliča». Vzlic nizki naročnini 12 dinarjev letno — torej mesečno 1 dinar — ima list premalo naročnikov, zato se bori z velikimi težavami, ker je tisk jako drag. Žalostno izpričevalo je to za naša sokolska društva, ki kažejo s tem, da ne pojmujejo visokega pomena, ki ga imajo lastna glasila za svojo organizacijo. Prav gotovo leži krivda na tem pri društvenih odborih, njih funkcionarjih in vodnikih naraščaja. Vsi ti polagajo premaio važnosti na sokolski tisk, posvečajo premalo skrbi so-kolskemu naraščaju, ki jc baš naša bodočnost in kader našega članstva. Neverjetno se sliši, da pri tolikem številu sokolskega naraščaja vsako društvo povprečno niti pet naročnikov nima, kar bi osiguralo obstoj lista. Med naročniki so pa tudi taki, ki list redno prejemajo, ne zavedajo pa se dolžnosti, da je treba naročnino tudi poravnati. Novo leto naj izboljša te razmere. Sokolskega Glasnika zadnja, 12. številka je izšla za božične praznike. Vsebuje članke: Buduča zadača Sokolstva, prevod iz češke Jan. Pelikanove knjižice, Dani ideje i rada Jugoslaven-skog Sokolstva, v katerem dr. Duš. Bo-gunovič opisuje glavne dneve vsesokol-skega zleta v Ljubljani, Prosvetni rad Sokolstva izpod peresa M. Stanojeviča, ki čaje navodila za prosvetno delo ter Zapisnik III. glavne skupščine JSS. v Zagrebu. V Rubriki Sokolstvo pa prinaša poročila iz Taznih sokolskih društev. Urednik br. dr. L. Popovlč hi upravnik br. T. Janjanin se v kratkih besedah poslavljata od lista, ki se preseli z novim letom v Ljubljano, o čemer spričuje tudi oficielna objava Saveznega starešinstva v listu. To je izvršitev skupščinskega sklepa, da bodi zvanično glasilo na mestu starešinstva. — štiri leta je vodil list sedanji urednik, zaslužen sokolski delavec že izza predvojne dobe ter krepko zastopal stališče ujedinjenja jugoslovenskega Sokolstva, za kar mu gre odkrita priznanje, čeprav je razvijal včasih svoje posebne nazore. Glasnik je imel v letošnjem letu okoli 4500 naročnikov, kar je za naše Sokolstvo vsekakor prenizko število. Odlikovani Sokoli Njega Veličanstvo kralj Aleksander I. je odlikoval z redom Sv. Save III. razreda dr. Lazo Po-povlča, urednika Sokolskega Glasnika v Zagrebu, in dr. Pavla Pestotnika, staro, sto Sokolskega društva I v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. razreda: dr. Viktoria Murnika, načelnika JSS. v Ljubljani, Miroslava Ambrožiča, člana saveznega TO. v Liubljani, Frana Ažmana, načelnika župe Kranj, dr. Ivana Vašiča, starosto župe Novo mesto, Milana Todoroviča, načelnika župe Novi Sad, Janka Luštino, načelnika župe Zagreb, dr. Bogdana Vido-viča, načelnika župe Sarajevo, Čedo Mili-ča, starosto župe Mostar, dr. Al. Lavšat starosto župe Split, Janka Borasa, načelnika župe Rijeka, Janka Jazbeca, načel-nikovega namestnika župe Rijeka, Nan-deta Marolta, starosto župe Ljubljana I, dr. Ljudevita Pivkota, starosto župe Maribor, Ljudevita Kranjca, načelnika župe Maribor, Drarotina Kolariča, starosto Sokolskega društva v Križevcih, Dušana Bogtmoviča, člana predsedstva župe Zagreb, Branka Palčiča, načelnika Sokolskega društva II v Zagrebu, Momira Ko-runoviča, starosto Sokolskega društva y Beogradu, Miroslava Vojinoviča, načelnika župe Beograd; z redom Sv. Save V. razreda: Veljo Pcpoviča, člana predsedstva župe Beograd, Ante Fulgoslja, načelnika župe Šibenik, Djordja Iliča, načelnika Sokolskega društva I v Beogradu, Mihajla Gradojeviča, predsednika prosvetnega odseka župe Beograd, in Milica Jovanovič, načelnico župe Beograd. »Hrvatski Sokol« se imenuje list, ki ga izdaja Lacko Križ v Zagrebu. List urejuje dr. Milan Dečak, ki piše o jugo-slovenskem Sokolstvu take članke, ki gotovo ne delajo časti olikanemu človeku. Tudi najhujši nasprotnik Sokolstva ne bi mogel zbrati tako strupenih in podlih natolcevanj in klevet, kakor jih je zmožen ta pisatelj. V zadnji številki priobčuje dr. Dečak poročilo o glavni skupščini JSS, ki se je vršila v Zagrebu. Poročilo vsebuje mnogo neresnice in je pisano v takem tonu, da se mora vsakemu resnemu čitatelju gabiti. Žalostno, da morajo hrvatski Sokoli vživati tako duševno hrano. List zasluži prvo nagrado za razširjenje plemenskega sovraštva v Jugoslaviji, pisatelj in urednik pa najvišje odlikovanje v tej stroki. S 600 do 700 m3 pokritimi covar-niškimi prostori, po možnosti z električnim pogonom, se vzame —B——— ' B »I« III v zakup ali pa kupš. Ponudbe na upravništvo »Jutra" pod »Tovarna 19". ique Francoska linija. « Najkrajša in najudohnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slnmka banka, t11 Zagrebu. Voaue listke ln tozadevna pojasnila za to progo daje IVAN KRAKER, zastopnik, Ljubljana, Kolodvorska ni. 41. Damski modni salon teodoiikdhc mnoui innnmniimmminiiHiHmDininiiiniuiinHnninnujuiiinimnniuiiiiiiiHuinniniiuiiiiiinnniiimni se priporoča za izvrševanje plašče v, angl. kostumov, Muz, franc. toalet LJUBLJANA, Beethovnova ulica štev. 9 ter vseh v to stroko spadajočih del Mnogo sreče in veselja v letu 1923. žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem, naslednje tvrdke: R. WILLMANN strojnogradbena delavnica Ljubljana Slomškova ulica 3 4358 S38 ANTON MENCINGER trgovec Ljubljana Sv. Petra cesta 42 4387 ENGELBERT FRANCHETTI Ljubljana Dunajska cesta 20 4389 IVAN JAX & SIN trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana Gosposvetska cesta 2 4390 BRATA SEVER zaloga pohištva Ljubljana Kolizej 4391 JOSIP ERŽEN slaščičarna Ljubljana Kongresni trg 4401 ALEKSANDER GJUD brivnica Ljubljana, Kongresni trg 4402 T. MENCINGER trgovec Ljubljana Resljeva cesta 3 KAVARNA «EVROPA® Ljubljana In .KOLODVORSKA RESTAVRACIJA. Zidani most Anton in Terezija Tonejc 4360 PETER ŠTEPIC vinotržec Ljubljana, Spodnja Šiška se nadalje priporoča 4380 TONE MALGAJ stavbni in pohištveni pleskar ter ličar. Ljubljana Kolodvorska ulica 6 4381 LUDOVIK ILERŠIČ lesna trgovina in obrat za rezanje drv Ljubljana, na Friškovcu Vojaška ulica 4458 KAREL JEZERNIK stavbno podjetje Celje 4459 PETER ŠTERK modna trgovina Ljubljana Stari trg IS 4399 ALOJZ JANEŽIČ klobučarna Ljubljana 4406 Slomškova ulica 27 ALOJZIJ ŠINIGOJ trgovina z mešanim blagom in delikatesami 4410 Ljubljana, Florijanska ul. 17 Restavracija na Glavnem kolodvoru v Ljubljani M. DOLNlCAR 4417 T. M. SCHMITT trgovina Ljubljana 4457 Stavbno podjetje JAKOB ACCETTO Ljubljana 4357 Tabor 2 IVAN LOGAR jermenar Ljubljana '«5 Gosposvetska cesta 13 AND. CERNE stavbno podjetje Ljubljana 4405 DERGANC brivec 4415 Ljubljana Frančiškanska ulica »JADRAN« izvozna in uvozna družba z o. z. Ljubljana Dunajska cesta 9 4371 VIKTOR, TONČKA BAJT prva ljubljanska cvetličarna 4378 KINO «TIVOLI» Ljubljana Pod Turnom 8 4361 IVAN KORENČAN galanterijska trgovina in pletenine 4368 Ljubljana, Mestni trg 20 FRANC MIKLIČ hotel in restavracija Ljubljana 4366 Kolodvorska ulica 43 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj meti Ljubljana 4398 KRAŠKOVIC trgovina 4404 Ljubljana, Stari trg MAKS ZALOKER tvornica drož in špirita Ljubljana 4397 L. AHAČIČ splošno parno mizarstvo Ljubljana 4422 Hrenova ulica 8 4373 Prva jugoslovanska tvornica drož 4418 MARIJA VOLK-KOŠMERL Ljubljana LUDOVIK ŽELEZNIK spec. mehanična delavnica Ljubljana 7 Spodnja Šiška 4419 ALEŠ in REZI ZALAZNIK restavracija «SLON» Ljubljana 4372 TEODOR KORN krovski in kleparski mojster ter vpeljevalec vodovodov Ljubljana, Poljanska cesta 4369 JOSIP REBEK stavbno ključavničarstvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9 4376 Ljubljana MARIJA ROGEL trgovina Sv. Petra cesta 38 4374 FRANC BERNIK izdelovatelj klobukov Ljubljana VII Sp. Šiška, Jernejeva ul. 58 4379 Grand hotel «UNION» v Ljubljani kavarna, resta'vracija in vinska klet 4416 Modistka M. SEDEJ-STRNAD Ljubljana Prešernova ulica 4370 T. GROŠELJ trgovina z delikatesami Ljubljana Poljanska cesta 7 4364 F. PUH strojno ključavničarstvo in popravila avtomobilov Ljubljana Karlovška cesta 10 4363 LESKOV1C & MEDEN trgovina s špecerijskim blagom Ljubljana Jurčičev trg 1 4400 4377 FRAN ŠKAFAR mizarstvo s parno silo Ljubljana, Rimska cesta 16 IVAN SLOKAN koncesijonirani mestni zidarski mojster se priporoča v nadalje Ljubljana 4403 ALEKSANDER OBLAT Ljubljana Sv. Petra cesta 18—28. Največja zaloga čevljev po zelo ugodni dnevni ceni. Na velika Na drobno. 4409 FILIP BIZJAK krznar in izdelovatelj čepic Ljubljana Gosposvetska cesta 13 4386 ŠTEFAN MENCINGER trgovec Ljubljana Sv. Martina cesta 10 4388 Kavarna «LEON» Leon in Fani Pogačnik Ljubljana Stari trg 4365 SCHNEIDER & VEROVŠEK trgovina z železnino Ljubljana 4367 SREČKO POTNIK tvornica sadnih sokov esenc itd. Ljubljana Metelkova ulica 13 4420 IV. BUZZOLINI trgovina z delikatesami Ljubljana Lingarjeva ulica 1 4375 FRAN ln FRANJA KAUCIČ gostilničar Ljubljana Privoz 4 4363 Specialni artistični atelije za črkoslikarstvo PRISTOU & BRICELJ Ljubljana 4359 m K. JURMAN optik specialist Ljubljana 4382 FRANC LAVTIŽAR mesar 4383 Ljubljana Sv. Petra cesta 83 CIRIL SITAR izdelovatelj štampilij Ljubljana 4384 Sv. Petra cesta 13 «ADRIJA» 4385 drogerija, fotomanufaktura B. Čvančara, Ljubljana PETER CAPUDER krojač Ljubljana Vidovdanska cesta 2 4454 M. URBAS izdelovanje in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana Slomškova ulica 13 4456 FR. KHAM trgovina z delikatesami, špecerija in vinarna Ljubljana 4430 Mnogo sreče in veselja v letu 1923. žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem, naslednje tvrdke: m MIROSLAV BIVIC knjigoveznica in kartonaža Ljubljana 4506 Sv. Petra cesta 29 LEO ŠTRUKELJ pekarna 4510 (pri peku na «štengah») Ljubljana, Poljanska c. 25 ALOJZIJ FUCHS juvelir Ljubljana 4505 Šeienburgova ulica 6 4507 Anončni in reklamni zavod «APOLO» R. Golebiowski & Co. Ljubljana Stari trg 19/11 EDVARD ŠKOPEK urar 4508 Ljubljana, Mestni trg 8 FERENC in FUCHS stavbna in galanterijska kleparja Ljubljana, Mirje 2 4511 JOSIP JUG stavbni in pohištveni pleskar ter ličar Ljubljana Rimska cesta 16 4514 JOSIP OLUP trgovec in gostilničar Ljubljana 4518 Stari trg 1 ANTON KANC drogerija, fotomanufaktura Ljubljana 4523 Židovska ulica 1 L BLAS trgovina s čevlji Ljubljana 4519 Pod Trančo 1 IVAN VREČEK trgovina z moko in mešanim blagom 4515 Ljubljana, Karunova ulica 7 Ljubljana JAKOB ZALAZNIK kavarna in slaščičarna 4512 Stari trg 21 FRANC IGLIC krojaški atelije Ljubljana 4509 Kolodvorska ulica 28 L SLANOVIC ključavničarski mojster Ljubljana 4513 Šeienburgova ulica 6 LUDOVIK DEKLEVA veletrgovina z vinom in žganjem Ljubljana 4516 Sp. Šiška, Celovška cesta 76 MARIJA URBAS nasl. pristne kranjske klobase Ljubljana Komenskega ulica 16 4517 IGNAC in HELENA BANKO gostilna Ljubljana Martinova cesta 3 4520 Ljubljana EMIL MORE sodavičar Martinova cesta 11 4524 MIHAEL OMAIiEN Višnja gora rclefon št.l 4421 HINKO ŠTANCER trgovina s špecerijskim blagom Ljubljana Dunajska cesta 11 4490 IV. JAX 4474 šivalni in pisalni stroji ter kolesa Ljubljana, Gosposvetska c. Tvornica sodov FRANC REPIČ Ljubljana 4488 Kolezijska ulica 18 L FON 4525 trgovina s špecerijskim in delikatesnih blagom Ljubljana, Stari trg št. 6 m L • u b 1 j a n a FRANC BAR pisalni stroji 4887 Cankarjevo nabrežje 5 IVAN KOCEVAR Ljubljana 4521 Gosposka ulica 3 BERNEŽ & RAHNE trgovina z mešanim blagom in vinom 4522 Moste pri Ljubljani, Selo 33 Hotel «SLON» kavarna in kopališče Ljubljana m i s? v m -ŠT? m 4489 Sladkogorska tovarna lepenke in papirja SLADKI VRH 4500 Pošta Št. Ilj pri Mariboru Brzojavi: Papirus IVAN KRAVOS konjske opreme, torbarsko blago gonilni jermeni itd. Maribor Aleksandrova c. 13 Telefon interurb. 207 4499 JOSIP in RAJKO TURK špedicija v Ljubljani 4526 IVAN ZUPANČIČ gostilna Ljubljana 4527 Ahac'ieva cesta 15 Špedicija in carinsko posredništvo LUDOVIK ŠEVAR vd. Rakek Pošt. hran. št. 12.599. Telefon interurb. 5 4492 K. PUČNIK modni atelije za gospode in dame Ljubljana Sodna ulica 3 4546 ČEMAŽAR in DRUG umetniški zavod za litograiijo Ljubljana 4542 m m JOSIP in REZI PRIMC mesar in prekajevalec Ljubljana 4552 HELENA TUŠAR pekarija in trgovina Sp. Šiška 185 4568 JOSIP VILAR pekarna 4567 Spodnja Šiška 82 ANTON ŠTEFE trgovina usnja Kranj ŠOŠTERIČ, PETAN & ERKER 4545 trgovina z železnino Ljubljana, Resljeva cesta 20 JOSIP DERGAS gostilna pri «Zvezdi» Maribor 4502 Koroška cesta 48 SREČNO NOVO LETO želi svojim bralcem in bralkam šentjakobska napredna knjižnica, šentjakobski gledališki oder posetnikom in svojim igralcem ter igralkam, šentjakobski pevski odsek svojim pevcem in pevkam, šentjakobski salonski orkester pa svojim godbenikom. 4544 R. MOHAR tapetnik Ljubljana Gosposvetska cesta 6 Martinova cesta 10 4535 ODON KOUTNY orodje in tehnične potrebščine : Ljubljana : i Kolodvorska ul. 28 VIKTOR JELOČNIfv špecerijska, galanterijska in manufakturna trgovina Ljubljana Rožna dolina 4569 4579 IVAN PAKIŽ trgovina z urami, zlatnino in 4412 srebrnino Ljubljana, Stari trg 20 JURIJ P1HLER Kavarna «Europa» 4555 Ptuj JAKOB SMERAJC krojač 4413 Ljubljana, Opekarska c. 31 ~ 4611 KALMUS & OGORELEC tovarna glinastih peči in štedilnikov Ljubljana Dunajska cesta 14 JOSIP TONI mesar Ljubljana Ljubljana SIEGEL in DRUG ... ». . Dunajska cesta 31 4572 Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie. Ljubljana Erjavčeva cesta 2 nasproti dramskega gledališča Lmonska cesta 8 4601 4608 KINO «1DEAL > Ljubljana 4603 PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH Ljubljana, Wolfova ulica 12 se najiskreneje zahvaljuje vsem p. n. darovalcem, ki so se leta 1922. spomnili izmed bednih najbednejših, to je slepih, in prosi še za nadaljnjo naklonjenost. 4621 G. BESEDNIK in DRUG Ljubljana 4604 Prešernova ulica 5 F. K. KAISER puškar in trgovec z orodjem 4605 Ljubljana Šeienburgova ulica 6 4541 JOSIP NOVŠAK brivec Laško 4558 JOŽEF TIŠLER sodar Spodnja Šišk' pri Ljubljani 4392 Trgovec kož, divjačine in usnja 4606 D. ZDRAVIČ Ljubljana, Florijanska ulica 9 4607 JULIJA ŠTOR trgovina z najfinejšimi in trpežnimi čevlji Ljubljana, Prešernova ulica VIKTOR TRAPEČAR zavod za snaženje oken, stanovanj in portalov Ljubljana, Gradišče 10 4625 KOLINSKA TOVARNA Ljubljana 4616 IVAN BRUNČIČ & REBERNIK pleskarja in ličarja Ljubljana Karol Kotnikova ulica 4615 J. ZORMANovo ANONČNO IN REKLAMNO PODJETJE Izdaja jugoslovanskih stenskih načrtoy , Telefon 231 LJubljana *' Gledališka ulica štev. 2 m 1 r-jT-* m -.v i I m S: