Stev, 182
Posamezna številka stotink
v Trs$yf v nedeljo 12, segserabra 1920
Posamezna številka 20 stotink

I I-,4ja — izvzRoiIi ponedeljek — vsak da;: zjutraj. — Uridii FrscčlIVa Asltkcga štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi n?! nlthro. — Nefianklrana piima se ne sprejem*'-
izdajatelj iti odgovorni urednik Štefan Go. T. jM*	.
Edln-jsti. — Tisk tiakdinc Edinost. — Na»	1s° o„—, pol
leia L 32.— in cek) lelo L 60.—. — Telefon	e štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trst:i, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Solno ozraiie
Vse kar je preživel Trst v zadnjem ted-vs; krvavi d j£>< diki, ki &o se Uigrali zad-nie dni po iriašk:h ulioali. ki niso še doživele V Novem veku enake groze m enakega gorja
— odkrivajo globoko rano, r,a kateri boleha t s« politično, upravno ia gospodarsko življe-r^e na zmedenem -ozemHu od dneva premirja
dale.
Po ž tirih letih vojnih grozot, ki so se odigravale na r.-a*u mesta in spermenlle cvetočo Goriško v eno samo groblje, uničile na tisoče družin, pokopale za dosleden čas blago-aterie naših gospodarstev, udušile vsake trgovino in vsako poKtično svobodo, je prišel polom tiranske Avstrije, z navdttšenjem pozdravne-^ cd oi>eh plemen v nesrečnem Primorju.
Tri .prišla je ital^anbka vojska Ln ž njo ita-; j.art_>kfi upravne ctbla ti. Po tolikem trpljenju izkušeno prebivalstvo ;e pričakovalo proslejšega oddiha, Človekoljubnega postopa-rja in izdatne pomoči na vseh poljih favne ga i privatnega i:vijen a. Pričakovalo je političnih svoboščin, ki jih je kratila obs-ovražena monarhija, pričakovalo je kulturnega razmaha in mirnega soživljenja cbeh avtehtenih narodnosti, ki ih je prejšnji policijski režim hujskal eno proti drugi na najbolj hinavski način m s tem vzdržaval nadvlado. Pričakovalo >e mnogo, mnogo in kaj je dočakalo?
Po prvih obljubah, bombastično razglašenih in nikdar izpolnjenih, so sledili meseci in meseci neprimernih ukrepov, zgrešenih odredb, čudna zmes neorijentacije in absolutnega nepoznan ja tukajšnjih razmer in psihe obeh narodov. Vsa politična in upravna oblast je bila in j« v rokah ljudi, ki imajo nvord« dobro %oio, a ne prepotrebne razsodnosti, izkustva in političnega znanja, ki .bi jih usposobilo za tako važno vodilno mesto. Bili eo in so le vedno ped vplivom ljud'i, ki jim je mirna politična uredba in trezno delo za gospodarski razvoj po vojni uničenih pokrajin in enega prvih evropskih trgovinskih mest deveta bri-j>a, le da zadoste pogubnim političnim instinktom, ki jih je vojna že davno likvidirala.
V tržaškem časopisju se ye zopet po.avilo ono podzemeljsko rovarenje in podtikanje, ki je že prej zastrupi alo v našem mesto* vse javno življenje. Pričela se je prikrita in odkrita gonja proti našemu mirnemu življu, ki ni nikdar dal po veda za kake rekriminacie in izgrede in je ob najhujšem trpljenju stisnjenih zeb pokazal svojo kulturno in politično zrelost. Pričelo se je ono hujskanje, ki je obrodilo svoj sad 13. julija, ko so Jugosloveni na zaseder em ozemlju pretrpeli najhnjši udarec.
Toda dušeča atmosfera, zastrupljeno ozrače polno eksplozivnih sn^v« se je zgoščalo. dokler ni Vjrulmilo na dan pretekli teden, kc je L^ki i nedolžna kri po trža'-kih ulicah. Obupni odpor šentjakobskega predmestja in iz smeti in par vozov improvizirane barikade, ki izključuje o vs^io resno priprave na kak premišljen revolucijo na mi akt, so dejstva. ki kriče bolj od našega dokazovanja, kako težko bolno e ozračje, v katerem živimo že dolge mesece, kako neznosne in ne vzdržljive so postale razmere, ki sc zamogle zapeljati maso do tako lahkomiselnih dejanj.
Tržaški komisar grof Noriš poziva meščane na mirno delo in strpnost, ki r.aj za vedno izključijo taka de anja. ki bi delala sramoto Trstu in Italiji. Tcd-a o vzrokih vse m-clči in jih noče nihče videti. Zato povzdigamo <mi zopet
svoj glas:	....	j
»Izločite iz političnega življenja ua zasedenem ozemlju vse vzroke, ki so zakriviti zadnje krvave dogodke. Dajte vsem politično svobodo in vrnite piavice, ki smo jih iztrgali iz krempljev cKcglavega orla.
Iz izv-estnega tržaškega časopisja naj izgine nečastno zavijan e resnic in podlo potdzem-ko rovarenje. Politična borba strank je bilra in bo, toda naj bo poštena, naj se izvode z odprt5 ni vezir em in na kulturni način! Skrbite za to, da se ljudstvo na zasedenem ozemlju oddahne od dušeče more, ki ga tlači — in dogodkov, kot sc se zadnje dni odigrali v Trstu, v Bi-Vjah, v Desklah in drugod, ne bo več!«
To in pred vsem to je treba storiti in verujte, da bo vse, kar je še zdravega na tem ozeml u, naj si bo jugosovenske . ali italijanske narodnost:, z veseljem pozdravilo in z vsemi močmi podpiralo vsako -delo pemirjenja, gospodarskega ozdravljenja in politične strpnosti v blagor obeh naiodov ob Adrip!
Mir po krivih dneh
Položaj pri Sv. Jakobu se je včeraj nekoliko izboljšal. Ali je to mir pred nevihto? Mogoče. Na vsak način se dosedanja nevihta še ni pomirila in še vedno se sliši streljanje. Morda je to streljan e i* veselja« — kakor je pisal neki tukajšnji list — teda veselje gotovo ni v srcu onih, ki so videli, kaj pomeni to streljane »iz veselja«! Zadostuje, da pomoliš glave skozi okno, in že ti zažvižgajo kroglje veselo mimo ušes. Koliko oseb počiva sedaj ziaradi tega »veselja« v črni zemlji jn koliko jih steka v bolnišnici, koliko mater joče zapuščenih ... vse zaradi »veselja«. Sv. Jakob se je pomiril, ker se vsak boji na ulico in če ne doma. tudi domov. Že tekom včeraj&ne noči so bili po nekaterih hišah aretirani vsi moški in kolikor jih ni bilo aretiranih ponoči, so bili odpeljani v zapore po dnevi. Zapori na gradu so prenapolnjeni jn del arefcirancev se je moral odpeljati zaradi pomanjkanja celic v vojašnice. Ljudje so morali prenočevati celo zunai. Sv. Jakob živi še vedno v strahu. Okna po hišah so po večini popolnoma zaprta, prodajalne se tupa tam odpirajo samo za hip. Kdor mora na uJico, hiti, da se mu kaj ne . -Jedi. Aločni vojaški oddelki hodijo po ulic. a in pazijo, da se ne odpre kako .. . okno. Preiskuje o redke posameznike — (kajti Iveč kot dve esebi ne smete hoditi skupaj — ki
morajo bežali po preiskavi z dvignjenimi rokami, če nočejo, da jim zagrme nasproti puške. Ogorčenje je v ljudstvu veliko, toda včeraj ni prišlo do izbruha, ker je vojaška sila, ki je zasedla ves okraj, naravnost ogromna in tako oborožena, da bi mogla vsak hip začeti bitko z rednimi sovražnimi četami.
Zato pa prihaja o sedaj <5o izbruha druge strasti. Ko so včeraj zjutraj prišli uradniki v urade finseratnega jpddelka »LaVloratota^ »na Borznem trgu. so kar obstrmeli. Urad, na strani ulice Beccherie je bl-1 popolnoma razdejan. V steni, ki loči urade od veže hiše št. 14 v ul. Beccherie, je bila nareena velika luknja, skozi katero so napadalci bržkone vrgli Ove bombi v urade. Prva je eksplodirala in naredila veliko škodo, d-očim so našli uradniki včeraj, ko so stopili v urad, drugo še ne-razpočeno na ileh. Ker je bil urad ves popoldan prejšnjega dne zaprt, se smatra, da so napadalci porabili to priliko in naredili lukn/o v zidu in potem vrgli z'večer okoli 22 bombi v urade. -Scsedje pripovedujejo, da so videli takoj po poku bomb nekatere ljudi, kako so skočili iz veže v hiši št. 14. Napadalci so baie tudi izstrel li nekoliko strelov iz samokresov. Na Ice mesta je prišel komisar Denipoti, ki ,e dal zastražiti nerazpočeno 'bombo po dveh stražnikih. Ob 11 je prišla sodnijsjka komisija, ki je preiskala urade.
Piccclo« in »Era >Nuova<, dva. lista, ki sta ob priliki požiganja in uničevanja /ugosloiven-skega imetja v Trstu bruhala vse svoje blato na vse, kar diši po solvanskem in ščuvala na peklenski način z lažmi in podt:kanji na na-daljne uničevanje, nista našla takrat besedice za obžalovanje zločinskih početij. Uradi »Edinosti' so bi U trikrat napadeni in razdejani, in urednu*-* dveh listov niso čutili niti trahice potrebe v sebi, da bi »pregovorili eno samo bese dri co v obrambo časnikarske svobode, pač pa so izmišljali najnesramnejše laži- ter s temi takrat indirektno, a pozneje boi;, direktno ščuvali naj nadaljne napade, ki so »e na njihovo veliko veselje tu<Ji v resnici izvršili.
Omenjamo de spornome samo zato, ker se da iz njih presojati tudi iskrenost včerajšnjega nastopa teh dveh listov v obrambo svobode
tiska in proti nasilnim činom na politiški nasprotnih lis-tih.,.
Poleg inseratnega oddelka »Lavorabora :< s;o bili napadeni, oziroma preiskani uradi kulturnega sveta »Spartaco« in bližnja gostilna, kjer je bilo narejeno veliko škode.
Izredni komisar Noriš je dal nalepiti na ulične vogale p>cziv na meščane, da naj delujejo za pomirjenje duhov. Duhovi po dolnjem mestu so bili tekom dneva precej pomirjeni. Nekaka razburjenost je nastala šele pod noč, ko so začeli zopet voziti po mestu »kami oni«, polni oboroženih vojakov, in so začeli pokati pri Sv. Jakobu posamezni streli, ki so se nadaljevali celo noč. Po 10 je bilo mesto popolnoma mrtvo, ker je prepovedano po tej uri hoditi po ulicah. Tupatam so bile ustavljene posamezne osebe, ki so bile aretirane ali pa izpuščene, če se niso izkazale s posebnimi dokumenti.
Mestne ulice so bile temne i:n le ponekod razsvetljene s svečami po cknih. V mestno plinarno e prišla delat samo polovica delavcev. Delo v ladjedelnici pri Sv. Marku se je zopet započelo, dočim v drugih podjetjih manjka še veliko delavcev, ki so bili ali aretirani, ali pa niso še hoteli na delo. Pri Sv. Jakobu se — kaker omenjeno — še ni vzpostavilo prejšn e stanje. Tramvaj v Sv. Soboto včeraj še ni vozil, ker so prestreljene žice. Ulice so s2 nekoliko ponekod očistile; drugod leži še veliko materijala. Topovski streli so zelo poškc3ovaM dve hiši v Istrski ulici.
Glede preiskovanja ljudi se pripoveduje o zelo čudne reči o postopanju posameznih varnostnih oddelkov pri tem delu. Tako se je zgodilo med drugim, da sta šla predsnočnjim okoli 29 dva mladeniča po ul. Amerigo Ves-pucci domov, ko ju ustava',o straže in jima ukažejo, naj dvigneta roke. Mladeniča sta ubegala in vojaki, med katerimi je bilo tudi nekoliko civilistov (ali so bili policijski agenti, ne vemo), so ju preiskali in jima veleli, naj zakričita »živela Italija«, ker drugače ju ne bodo izpustili. Mladeniča, ki nista Italijana, sta ubogala, ker nista hotela tvegati življenja in si mislila, da s tem nista -coa ničesar izgubila, a drugi še ... manj dobili. Ali :„e tako postopanje v zmi»slu poziva fcia ipo mir je vanje d tih o v, ne vemo.
Število ranjencev tekom zadnjih izgredov raste venomer. Mrtvih je dcslej sedem in sicer 16-letni Bruno Taboga iz Milj, 30-letna Angela Cremese iz ul. Ugo Foscolo 26, 20-letna Mar-garita Bojta itz ul. Guardia 27, 72-letni Matej Krešković s Šentjakobskega trga 17, 30-letna Karmela Zagcdnik iz ul. P. Diacomo 7, 40-letni Romej PrAnožič iz ul. Sette Fontane 212 in redar Ivan Giuffrida.
Včeraj z/utraj okrog devetih je biA poklican zdravnik rešilne postaje dr. de Franceschi na Montebelo in sicer v hišo štev. 740, kjer je našel 57-Ietnega nočnega čuvaja Ivana Battif-stona težko ranjenega. Zdravnik je dognal, da je bil Battiston ustreljen odi vojaške puške v prsa. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico. — Lastnica hiše, gospa Colliud pripoveduje, da so se ona in njeni otroci mimo pogovarjali z Battistonom pri veznih vratih. V sredi pogovora je Battiston zakričal in se zgrudil na tla, zadet od kroglie.
V bolnišnico so sprejeli včeraj zjutraj 39-letnega Matija VeŠnaverja, bivajoŠega pri Sv. M. M. sp. št. 100. Ranjen je bil od kroglje v desni komolec.
Tudi -Ivan Šiškovič, 18 let star, ključavničar, bivajoč v Lloydovi ulici je bil ustreljen v stegno in levo roko. Nahaja se v bolnišnici.
Ranjenih je bilo bržkone tudi veliko drugih oseb, ki se doslej še niso javile.
Z rusko-poljskega bojišča
Poljsko poročilo.
VARŠAVA, 11. Poročilo glavnega štaba pravi: Pri Suvalki so naši' oddelki zopeit osvojili Se:ny in Krasnopol. Med Bugom in Kami-onko Strumilovvo se je sovražniku posrečilo prebiti črto ob Bugu. Radi junaškega odpora našega 19. polka, ki se [e upiral pri Busku, dokler niso prišla ojačenja, je bil sovražnik prisiljen umakniti se naglo vzhodno od Kni-kimiez. Naši oddelki so zavzeli po hudi borbi Rokatyn in črto ob Gnili Lipi. Ob Dnjestru je mir.
RasKo-poUska poklanja niso prekinjena
Izjave piedsednika poljskega odposlanstva
VARŠAVA, 8. Donski državni podtajnik za zunanje zsdeve, predsednik poljskega mirovnega odposUns'tv.a v Minsku, je izjavil tisku, d i njegova vrnitev v "Varšavo ne pomeni, da so pogajanja s sovjetsko vlado pretrgana.
Stvar je samo v tem--je rekel — da gre za
hipen počitek, ki ga je povzorčila potreba posvetovanja z vlado glede vprašanj, o katerih se bo razpravljalo na prihodnji seji. Ravno isto velja o beljševiškem odposlanstvu, ki je tudi odpotovalo iz Minska, da se dogovori z moskovsko vlado, dasi je bilo z ozirom na zveze v brezkončno boljšem položaju nego naše odposlanstvo. Potrebo premestitve pogajanj je priznala sovjetska vlada. Po nekih znamenjih se da soditi — je dostavil Donski — da bodo pogajanja v kakenii bolj primernem mestu pripomogla do sklenitve premirja in miru. Z naše strani se bomo trudili z vsemi močmi, da pridemo do trajnega in pravičnega miru.
Rasi odpotovali io konferenco v Rlso
LONDON, 10. Rusko trgovinsko odposlanstvo Je prejelo od Čičerina brzojavko, d& ie rusko-ukrajinsko mirovno odposlanstvo odpotovalo v Rfgo.
Krasil Ii Kamene« pri Lloud fieorsen
LONDON, 10. ,DaOy Mai" pravi, da je LJoyd George sprejel včeraj rutka trgovinska odposlanca Kameneva in Krasina. List meni, da se je pogovor sukal posebno okoli boljševBke propagande in okoli obnovitve stikov. — Kamene v odpotuje danes v Moskvo z nekimi zahtevami angleške vlade. Njegovo spremstvo ostane za sedaj v Londonu.
Brnntlng proti bollievfznu
STOCKHOLM, 9. V nekem političnem govoru se .je Branting dMeknil odkritij svetovnega tiska o boljševizmu. Rekel je, da se mora •boriti proti načrtu delovanja tretje intemaci-jonale vsaki tisti, ki je do sedaj verjel v svoji dobri veri, d-a izvira ta nauk le iz prekoreni-tega socijalizma. Vsi morajo uvideti — je dostavil Branting — da bi bilo neumno presaditi ruski nauk na Švedsko, kakor predlagajo neki. Prečitavši neka navodila tretje interna-ci onale za širjenje propagande med socijalisti, je izjavil ministrski predsednik, da imajo ta navodila namen pripravljati delavce za re-olucijonarno gibanje. Te metode s j mi zo-perne — je dodal Branting — in največja zmota boljševizma je, <3a je mislil, da je ves svet pripravljen napraviti revolucijo po ruskih metodah in ruskem sistemu.
Nemški delavski sveii zn Rusijo
BEROLIN, 10. Občni zbor tvorniških svetov v Berolinu je sprejel včeraj enoglasno resolucijo, v kateri se naglasa solidarnost zbora z železnice.ni, ki so bili odpuščeni, ker so ustavili v Erfurtu e:i ententni vagon in ur.ičili municijo, ki se je nahaj la v njem. Nadaije se naglaša potreba nadzorovanja nakladov, ki so namenjeni Poljski in ki so priklopljeni k vlakom, ki vozijo po nemških Železnicah v zmislu mirovne pogodbe. Re-zoluc ja zahteva, naj se stori vse kar ie potrebno za blokado Pol ske in za varnost sovjetske Rusije.
Pred sklenitvijo miru med Rušilo Ia Finsko
LONDON, II. Mcrning PostiK poročajio iz Stcckhclma, da se i'e na mirovni konferenci v Jurjevem dosegel sporazum v glavnih točkah. Meni se. da bci v najkrajšem času podpisana mirovna poge-dba. Vzhodn?j KareHja dobi svojo avtonomijo in Rusija se odreka svojim zahtevam po otokih v Finskem zalivu.
Zmešnjava«zobojkolskl „demokratski republiki"
VLADIVOSTOK, 8. Vladi vos t eš k a skupščina je pretresala danes poročilo odposlancev, ki gre zra tem, da se prične s poga anji z vladama v Verhni Udinsk in v Citi v svrho ustanovitve enotne republike v Vzbodni Sibiriji, j Rezolucja, ki je bila sprejeta, poudarja, da se i skupščina strinja z dogovori z vladama v »Verhneudinsku in Citi, kateri bo-do služili za podlago nadaljnim pogaiinjem. Iziavlja pa se, da je sporazum s Semer .••vim nssp-ejcmljiv, v kolikor gre za določbo, da obdrži Sem en crv poveljniMvo zabajkalskih čet. <NesocijalisKč-ne stranke so bile proiti tej rezoluciji in so dale nekak ultimatum, v katerem izjavljajo, da ne morejo še nadalje ostati v vladi, ako ne dobit o takojšnjih in formalnih jamstev o dobri veri komunistov glede sporazuma, ki je podlaga koalicije. Ultimaitum zahteva takojšnji odgovor. Vladivostoška vlada je izdala nove papirnate rublje za eno milijardo in pol.
Operacije proti generala Vrangelu
LONDON, 11. Iz Carigrada poročajo z dne 9. t. m.: Čete general« Vramgela so se srečale z 12.000 no-vifrci, večinoma kozaku. Rusi, ki so bili prekoračiti Dnjeper, so bili tepe ni pri mostobranu Katiohovka.
Vest! Iz Jugoslavije
Pred obnovitvijo Dogajanj med JugoslavUo in ltalilo
LJUBLJANA, 11. Listi se bavijo obširno z vprašanjem obnovitve izravnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Neki listi hočejo celo vedeti, da se pogajanja ne bodo nadaljevala v Pallanzi temveč v k kem mestu zasedenega ozemlja. Ni izključeno — trdijo listi — da bi to mesto utegnil biti Trst.
Tule rovnrienje v trnIgori
BELGRAD, 10. Presbiro javlja: Gotov del angleškega lin romunskega tfcska jje 'zvedel ka'mpanjo proti oblastim kraljevine SHS v Črnigori z izgervorom, da je prebivalstvo v Črnigcri v največji bedi in da se srbske oblasti nedopustno vmešava'o v posle angleške humanitarne rirsije v Cmigori, ki jo vodi polkovnik Bemhem, da!;e da Bernhemur odkar so Italijan, zapiuslili Ulčinj ni mogoče vršiti poslov. Končno obtožuje polkovnik Srbe, da so mu cd vzeli parnik s sanitetn:m materijalom in da so mu zapretili s smrlo, bolniki pa da se plašijo in da ne prihajajo iskat pomoči v njegovo bolnico, ker oblasti terorizirajo prebivalstvo vsled zvez s to bolnico, kakor tudi, da so preprečili, da se nadškof Dcbrečič ni mogel sniti s šefom misije. — Na vse to smo pooblaščeni izjaviti, da ;e stvar popolnoma neresnična in v sovražni nameri opisana. Polkovnik Bernhem je star znanec črnogorskega prebivalstva še iz leta 1914., ko je imel tam svoje sanitetne misije. Oblastva so ga sprejele jako prijazno, ko je lanske leto ponovno prišel v Ulčinj z namenom, da ustanovi bolnico. Celo cd ministrstva za notranje stvari je dobil potrebno priporočilo, ki ga tma v rokah, da bi mu šle pokrajinske oblasti na rok«. Polkovnik Bernhem pa d os eda j ni osno val niti ene bol'nice, niti zavoda, niti ni do&ed&j prišla nebena lad'.a s sanitetnim materijalom na uje^orvo ime ali ns ime njegove misije. Vsled tega se je odločil, da opusti misel in je 4o iz javit krajevnem oblastvonu Polkovnik Bernhem ima čin polkovnika; v kanadski vojski. V®e vesti o bedi in terorju v Crnigotri so •očivuSno izmišljene,, jsaimjo da razšitfi;o slab glas o naših oblastvih.
Stavka v hrvatskem tiskovnem zavodu.
ZAGREB, 10. V tiskarni hrvatskega tiskovnega zavoda je stopilo v stavko vse tehnično osebje, ki zahteva, -da se odpusti tehnični ravnatelj zavoda, ker baje šikanira delavstvo. Vsled stavke niso izšli listi *Obzor<;, »HrvaU in »Domovina«, ki se tiskajo v tej tiskarni.
D'Annunzio bi hotel imeti Rečane iz jugoslo-veaske memsnee,
ZAGREB, 10. »Novosti prinašajo iz Bel-grada: Iz zaupnega vira se poroča, da je italijanski pooblaščenec Galanti v Belgradu pri naši vladv baje v imenu D'Annunzievega režima storil korake, da se iz nr-še mornarice odpustijo vsi mc.rnarji, ki so reški podaniki.
Vesti iz ČešKoMške
Slavnosi u spomin čeških In lugoslovenskln dobrouoUceu
PRAGA, 10. Dne 7. t. m. se je vršila v Narodnem domu na Kraljevih Vinogradih slav-nest v spomin čeških in lugcslove-nskih dobro-voljcev, ki so se bojevali leta 1916. v Dobrudži. Tem so Čeha in Jugosloveni skupno prelivali kri za skupne ideje. To prešla,vljenje bojev v Dcbrudži ter sodelovanje Čehe v m Jugo-slovenov na drugih frontah e tudi s;;ajna manifestacija v pogodbi sklenjenega prijateljstva obeh narodov. Ob desetih dcpcldne -*e bila v cerkvi Sv. Nikolaja v Starem mestu zadušnica za padle junake.
Papežev nuncij v Pragi.
PRAGA, 11. Monsignor Alicara, papežev nuncij v Pragi, je predložil predsedniku Ma-saryku svoja poverilna pisma. Predsednik je izjavil, da je in da bo zanj verski napredek vprašanje velike važnosti. On mJsli, da bo ločitev države cd cerkve, za katero se je že odločila vlada, na veliko korist veri.
Češkoslovaške finance.
PRAGA, 11. Minister Engliš je izjavil ob priliki svojega govora v Mor. Os travi, da bodo vrgli novi davki državi več kot se je pričakovalo. Rekel je, da sc bo prihodnje leto dosegla ravnoteža v preračunu in da znaša državni dolg 30 milijard češkoslovaških kron, skupaj z odškodninami imetnikom avstro-cgrskih vojnih zadolžnic.
Za sodelovanje obeh narodnosti.
PRAGA, 11. »Češke Slovo« poroča o sestanku nemških in čeških socijalnih demokratov, kjer se je razpravljalo o eventualnem pristopu nemških soci alistov k vladni koaliciji. Socijalistični krogi' £a izjavljajo, da so ^ies8i» Češkega Slova < p.rerane, priznavajo pa, da gre res za sodelovanje obeh strank v gotovih vprašanlih.
Svetovni shod Svobodne Misli v Pragi.
PRAGA, 11. Na zadnji seji Svobodne Misli je pozdravil shod minister za javno izobrazbo Hafcrman. Shod je razpravljal o svebedi misli v Zvezi Narodov in o ciljih brezverske mo-rale. Itaidjahski odposlanec fz predlagal \rer zolucijo, s katero naj se obsedi boljševizem. Predlog češkoslovaškega odposlanca Mareka, naj se obsedi vsako nasilje, je b:l sprejet. Ob koncu zbjorovan'a >e bil sprejet predlog, da se bo vršilo XIX. svetovni shod Svobodne Misli v Rimu.
Češkoslovaški delavci in Rusija.
PLZENJ, 10. Danes popoldne je bil tukaj velik shod delavstva, katerega se je udeležilo okoli 20.000 oseb. Delavci so določili sveje stališče v gospodarski krizi kovinske indu-
strije in zlasti napram brezdtlju in sc zavzeli za skorajšnjo vzpostavitev gospodarskih in trgovinskih zvez z Rusijo, ker }e Rusija zelo dober odjemalec za preostanek čaškoslovaške produkcije. Govorniki so nadalje p-ovdarpli novi države m sploh pri poživljenju predotk-svojo voljo, sodelovati pri gospedarski- ob-cije. Zahtevali so tudi varstvo zoper brezdelje. V tem zmislu so bile sprejete tudi resolucije.
Sestanek med Hiilerandom in Giolltiiiem
Razpravljala bosta tudi o jadranskem vprašanju
BARDONECCHIA, 10. Ministrski predsednik Giolitti odpotuje s posebnim vl&kcm v Aix les Bains ob 11 uri in prispe tja ob 18. Ministrskega 3>redsednfWa spremljajo baron Aliotti. konv. Matteri in kom. Lavagna. Nastani se v hotelu »Albion<. Prvi pogovor z Millerandoni bo jutri predpoldne in pegevorir se bodo nadaljevali ves ponedeljek. Giolitti zapusti Aix les Bains v torek predpcldne.
PARIZ, 11. Pertinax piše v »Echo de Pariš.; V pogovorih v Aix les Bains se bo razpravljalo o francosko-italijansk-h vprašanjih, a posebej o povrnitvi Italiji 32 ladij bivše f><vstro-ogrske flote, ki predstavljaje 100.000 ten in ki so bile izročene Franciji v oskrbo. Poleg tega meni, da je izvoz železnih rud in fosfata s francoskega ozemlja v Italijo nepopolen, kakor je nepopolno dobavi anje nemškega premoga. Glede političnih vprašanj pravi Pertinax, da se jadransko vprašanje ne bo pozabilo. Jugosloveni da so izročili poslanički konferenci predloge, ki jih je črtal včeraj Ju-les Cambon. Giolitti [« lahko gotov — pravt člankar — da naijde Millerandu pripravljenega dokazati, da se nioO francoska dobra čutstva nasproti UaUjl nič izprani en i lis.
Turiti prestolonaslednik posKuJnl prebeg" niti k vstalem
CARIGRAD, 10. Prestolonaslednik, iti je poskušal pobegniti v Anatoli^o, je bil aretirana rn postavljen pod nadžor.;tvo. Njegov avtomobil in parnik ?o mu zaplenili. Princ je bil obljubil, da ne bo skušal pobegniti. Ta vest j«i ^povzročila povsed velike; fttferaidfcvcJ1jftvo, ker ni kazal prestolonaslednik n'ikoli svodih simpatij nasproti vslašero.
Homatije t Mezopotauiji. — Go3pa Btichman osvobojena.
LONDON, 10. Neka vest Reuterjeve agencije iz Bagdada pravi, da je neka anglešku kolona zasedla mesto Skeraban brez boja. Gospa Duchmari in nekoliko indijskih ujetnikov so bili oproščeni in po.sla.ni v SnKrvvo. Go?pa Buch.".:au ie bila ujeta od arabski!) u^la-šev dne 12. avgusta, isti dan, ko so ubiLi nje-negi moža.
Švicarske strokovne organizacije za tratio internacijoaalo.
CTJRJH, 11. Zborovanje <de!egalov zveze strokovnih organizacij v Curihu je soglasno sprejelo tete predloge, ki se bodo predložili kongresu švicarskih 5-trokcvn;h 'oiganizacij, ki bo zboroval v oktobru: Ftinkci onarji strokovnih organizacij -so obvezani, pojasnjevati stališče organizacij v tem zmislu, da se je kongres uveril, da je po osvojitvi politične jjTmoći po proletarijatu neizogibna (diktatura, proletarijata ter uvedba sovjetov. Kongres sklene naddje, izstopiti iz mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsčtidainu in pridružiti se centrali strokovnih organizacij v Moskvi.
-Mednarodna zrakoplovna konferenca.
ŽENEVA, 10. Mednarodna zrakoplovna konfercnca je zaključila danes svoje delovanj-c. Konferenca je ra-zpravljala o veliko vpra-Šar.,ih tehnične prirode v kolikor gre za tolmačenje rekordov s tovorom v lelstu in re-kciriov hitrosti. Zveza je sprejela v svo^o sredo poljska in češkoslovaška zrakoplovna društva. Prihodnja seja se bo vršila v Madridu I. 1921. Bilo je tudi sklenjeno, da se bo izdaja! mednarodni letopis, kjer se bedo objavljala vsa poročila, ki bi znala biti koristna pet nikom, v 'terenu, o spuščanju, o zra' ko-plovnih središčih, o znamenjih itd. Danes popoldne je priredil državni svet v Ženevi obed v čast udeležencem konference.
Nemčija bo sprejeta v Zvezo narodov?
DUNAJ, 10. Sechsuhrblattv pci&ča: Po avtentičnih informacijah tukaišnjih krogov je švicars'ki zvezni predsednik Malta «.poro6;l nemškemu prslaniku, da bo Nemčiia na vsak način sprejeta v Zvezo narodov. Oficijelen sprejem bo najbrže še v oktobru.
Domače vesti
Z vprašanjem odgovornosti na dogodke, ki se v zadnjem času odigravajo v »teh naših krajih, se bavi Picoolo« od minolega četrtka. Seveda — tega menda ni treba šele praviti — po svoje, kakor mu narekujejo znani njegovi zli nagoni, njegova duševnost, njegova mrinjai do resnice, posebno pa njegovo sovraštvo proti našemu -plemenu. Čujte le! »Ce bi mogli — pravi — ugotoviti tiste, ki so izravno odgovorni in jih izročiti v kaznovanje, bi mogli kmalu izpremeniti duševno stanje, kakor se razvija par tednov sem.« Pritrjamo — res, je; da se je sedanje razburjenje razvilo vsled hujskanja od strani izvestnih oseb. Ni pa res, dal identitete tistih krivcev ne bi bilo možno ugotoviti. Razumemo Piccola-: on noče iska-tž resničnih krivcev tam, kjer so, ampak krivda hoče navaliti na druge, ki jih on sovraži. Tudi čitatelji bodo lahko razumeli, kam meri bodalo rPiccolove zlobe in denuncijar.tstva, ko •im povemo, kako pripoveduje o sovražniku« ki da se je vgnezdil v »naši hi§i«; ki dobrd pozna »naše« (Piccolove) poti nerkemčne po-trpežljivosti; liberalnost »naših« političnih obi'
van a
»LUiNObl« lt«T. UM.
V i ratu, HM 12. Mfti^ri 19Mb
lajer; U pozna »toliko ksUto md fyutai različnega plemena; Id pa v«nd*r odklanja vsako obliko aodeloraafa. In se hoče okoristiti na vsaki zmešnjavi!! — Dal e pravi: »Med tem, ko vihra konflikt med Italijani z različnih strani — ali vedno Italijani — vstajajo j novi elementi kakoršnih ne poznajo po drugih italijanskih mestih, ker nima o »zagvozd različnih plemen«, došiih semkaj, da kalijo narodopisno narav našega ezemlja. Kdo ne razume te -Ficcolove« latinščine?! Vsi so nedolžni, vsi le zavedni, in edini krivci so tiste drugorodne »zagvozde*. Plemenita duša »Pic-colova« b: hotela, naj bi sedaj jugoslavensko prebivalstvo plačalo račune za vse dogodke, dasi so ti na/bolj krvavo zadeli ravno to prebivalstvo! Vprašati bi smeli »Piccola < pa -dokazih za njegovo denuncijacijo na našo škodo. Ali: kdaj Se se je klevetnik zmenil za res- . nico?! Ne vprašuj ga po dokazih! Obrekuje,: ker hoče obrekovati, ker mu je to v krvi, ker j je kleveta njegova druga narav. Višek vsega neizmernega hinavstva >Piccolovega« pa se kaže v njegvvi trditvi, da mi odklanjamo »vsako obliko sodelovanja«! Tu pa se res že vse neha. Kdaj še — vprašamo ves božji svet — 50 »Piccolo* in n egovi zaplečniki ponudili tukajšnjemu našemu življu sedelovanje v kakršni obliki! Pa ne da so hoteli dne 13- julija 1920 ponuditi »obliko« za soedlovanje?! Človeku se enostavno gabi tako hinavstvo, take preziranje najočitnejše resnice in — morale, ki je, na koncu (vsaj do neke mere) potrebna tudi v politični borbi.
Slovenska gimnazija v Ajdovščini? Od zasebne strani smo doznali, da je vlada sklenila ot\ oriti slovensko gimnazijo v Ajdovščini. Svoje ;a?no stališče o tem vprašanja preciziramo v eni prihodnjih številk.
Izseljeniški vlak radi izrednih razmer ne odide 15. t. m., kakor je bilo javljeno, ampak kasne e- Dan odhoda bo objavljen pravočasno v »Edinosti«.
Izgredi v Vcllc d' Oltra. Predvčerajnjim je par sto delavcev v Valie d' Oltra hetelo imeti protestno zborovanje radi tržaških dogodkov. Koprska politična oblast pa je zborovanje zadnji hip prepovedala. Okrajni komisar je po?lil v Oltro močan -oddelek orožnikov z nalogo, da se na vsak način prepreči zborovanje in ljudje razženejo. Ker pa se delavci niso hoteli raziti, so orožniki začeli streljati proti posameznim gručam delavcev. Delavci so nato napadli orožnike s kamenjem. Nasčala je pravcata bitka. V spopadu je bil večkrat cd krogelj zadet neki 18-letni Ivan Sancin, satnujoč v Novem Lazaretu. Ena kroglja je šla revežu skozi trebuh. Ranjenca so včeraj zjutraj pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga takoj oprerirali. Njegovo stanje se je preti večeru tako poslabšalo, da je med nepopisljivimi mukami izdihnil.
Uradne vesli
Vpisovanje šoloobveznih otrek v mestne ljudske šele. Mestni statistično - anagrafski urad nam pošilja s prošnjo, da priobčimo: Vsi šoloobvezni otroci, kateri nUo tili meseca juli a vpisani v ljudsko šolo v mestu, se morajo predstaviti v dneh od 11. do 15. t. in. v statistično - anagrafskem zavodu v ul. Šarila št. 25, III. nadstr. vr. 61, kjer se jim izreči potrebna legitimacija za ponovno vpisanje v šolo. Opozarja se, da se morajo javiti v omenjenem uradu Uiti eni otroci, ki se učijo privatno, ali pa obiskujejo kljub stalnemu bivanju tu šolo v kakem drugem mestu in slednjič tudi otroci, iz kateregakoli vzroka oproščeni obiskavana šole.
Odškodninske komisije. Tukajšnji generalni civilni komisarijat nem je dcpcsl-al: Naznanja se, da so izloženi v uradnih prostorih deželne uprave v Trstu (mestni magistrat), v Poreču (deželna hiša) in v Gorici (deželna hiša, Viale 24. Maggio št. 1.) seznami izvedencev, izmed katerih se bo izbiral, od časa do Časa, po en član komisije za ugotovitev in obračun vojnih škod. Proti posnankljivo^tim in napakam orne-11 enih seznamov imajo prizadeti pravico vložiti reklamacije v petih dneh in sicer pri tisti deželni upravi, ki je seznam sestavla.
Ukrepi za povrnitev italijanskega Imetja iz Nemčije. Tukajšnji civilni komisarijat poroča: V zmislu čl. 297. točka f.) versailleske mirovne pogodbe imajo italijanski državljan in podaniki, (u<tanove lin društva, lastniki imetij, pravic "In interesov na nemškem ozeml u, kakršno je bilo 1. avgusta 1914, — pravico zahtevati, da se jim povrne v naravi njihovo imetje, ki jim <je bilo odvzeto na podlagi ukrepov nemške vlade ali kakršnesrbodi nemške oblasti ob času vojne. Tisti, ki se misli'o poslužiti s to pravico, morajo predložiti ministrstvu za industrijo in trgovino (Odbor za ureditev ekcnomskh ednošajev v zvezi z mirovnimi pogodbami) posebno prošnjo čimprej in najdal e do 10. novembra, 1920. Za podrobnejša obvestila in pojasnila naj se prizadeti
obrnejo na civilni komisarijat ▼ Trstu (uL 30. Ottobre it 7., kabinetna pisarna) ob uradnih urah.
Iz triaSkega iivllenla
Samomor na pokopališču. Mahnič Mihael, 54 let star, strojevodja, brez sta^njega bivališča, je šel včeraj popoldan na pokopališče k Sv. Ani, kjer je izpil večjo dozo karboine kiseline. Ljudje so na tleh ležečega moža kasneje zapazili in poklioali rešilne organe na pomoč. Zdravniku ni preostalo drugega, kot ugotoviti smrt, katera je bila po njegovi sodbi nastopila pred 2—3 urami. Truplo so dali v kapelico.
Oče In sin. 55-letni težak Bernhard Piletti, brez stalnega domovanja, se je srečal včeraj popoldan s svojim vzornim sinom na trgu Ga-ribaldi. Očetu Ve bilo to srečanje neprijetno in hotel je kreniti na drugo pet. Bilo je pa že prekasno. Sin je stopil k očetu in. po kratkem prerekanju ga je dejansko napadel. Ranil je očeta na glavi. Okoli stoječe osebe so očeta in sina dali narazen in starega Pilettija spremljali na rešilno postajo.
Samomor neznanca. Kr. orožniki v Mira-marju so včeraj popoldne aretirali radi* sumljivega vedena nekega. 40 let starega moža. Odvedli so ga na svojo postajo in ga zaprli v zato določeni prostor. Čakali so, da se vrne v urad poveljnik crožniške postaje, kateri naj bi aretiranca zaslišal. Po parurtnem čakanju [e končno prišel g. maršal, ki je ukazal, da mu privedejo aretiranca v pisarn^. Vsklik groze se je izvil iz grla orožniku, k: je odprl vrata zrpora. Sredi lokala je gugalo na p.asu telo aretiranca. Takoj so obvestili zdravniško rešilno postajo. Medtem so prisotni poizkušali z umetnim dihanjem! rešiti samomorilca. Ves trud z^etonj. Ko je prišel zdravnik, je dognal, da je nesrečnež že zdavnaj mrtev. Ne ve se, kdo da je, ker se ni našla pri njem nobena listina.
Denisi
Žalostna smrt sina openskega župana. V
četrtek okoli 2 popoldne se je zgodil pri nas na Opčinah grozen zločin, katerega nedolžna žrtev je bil sin našega starega župana gosp. Doneu. Županova druž'na je ?mela že deli časa v službi ko-t hlapca nekega Josipa Pin-tarja, 44 let starega, iz Pevme pri Gorici. Dcmači sin Leonard ni živel s tem hlapcem v najb-ol ših odnošajih, kajti Pintar ga je sc* vražil iz ljubosumnosti. Leonard je imel namreč zaročenko, na katero je bil tudi hlapec vrgel oko. T cd a temu malemu nesoglasju ni pripisoval nihče večje važnosti, najmanj pa žup2no\a družina. Toda Pintarjevo sovraštvo proti ubogemu Lecnardu je, žal, -obrodilo grozne sadove. V četrtek popoldne, takoj po obedu e popravljal Leonard kolo na dvorišču pred hlevom. Prišel je mimo njega Pintar in rekel, da gre v hlev pokazati dekli, kako se mcizejo krave. Kmalu nato pa se je vrnil iz hleva in planil nenadoma proti nič slutečemu I eon«rdu in ga udaril z vso silo z zidarskim kladivom po glavi, tako da se je revež zvrni s prebito črepinjo In ves krvav na tla. Vbv se je zgodilo tako nenadoma, da ni nihče ničesar slišal, kajti ubogi Leonard se je zgrudil brez besede. Hlapec je po izvršenem zloč'nu prišel popolnoma mirno v kuhinjo, vzel jopič in odšel. Leonardov oče ni nič slutil. Slišal je sicer pozneje nekakšno stokanje, toda n ti od daleč mu ni prišlo na misel, da bi inoglo biti to človeško stokanje. Kar naenkrat ;e planil v hišo črevljar Tavčar, ki stanuje v isti hiši z Daneuoviml ki je zapazil ranjenca, ter povedal ubogemu očetu grozno- novico. Očetova bolečina se ne da popčsati. Ves iz sebe je skočil ven in pohitel k ranjenemu sinu, ki je slabotno stekal v mlaki krvi. Prihiteli so se drugi ljudje, nekdo je poklical zdravnika g. Davanza, ki je dal ranjencu, katerega so odnesli v Kalčičevo lekarno, prvo pomoč. Ranjene.*: je bil odpeljan v Trst v bolnišnico, kjer ga je dr. Massopust takoj operiral. Toda nesrečniku ni bilo več pomoči in je včeraj, v soboto ob 10'30 izdihnil. — Morilca so takoj po zločinu aretirali in odpeljali v Trst v zapor. Baje obžaluje svoj čin. Na Opčinah je povzročila vest o zločinu silno ogorčenje.
Iz Divače. Trgovski opravki so me prinesli v to lepo našo vas, ki je, žalibog, sedaj tako zelo mrtva in brez življenje. Ko sem stopil v gostilno, sem se pridružil družbi vašČanov, ki je silno razbrjeno govorila o birmi, ki se bo ba;c vršila v kratkem v Divači. Videl sem, kako domačini ne morejo pojmiti, da bi bilo to možno ob takem razpoloženju ljudstva. Morda odgovorni faktorji tega ne vedo. zato mislim, da bi bilo dobro, da bi ne ukrenile ničesar, kar bi utegnilo imeti neljube pesleddce.
Na naslov finančnega ravnateljstva. Iz Bor-šta: Dolgo po krvavem plesu smo gerili nado, da dobimo pod zasedbeno upravo pri finančnih
oblastih ljudi, ** t**3«01	da se popravijo
krivice, ki so s* dogajala nam ubogm* slovenskim kmetom In delavcem pod prejšnjim režimom: nas Slovence so upoštevali le pri plačevanju davkov in na vojaških naborih. Kmalu pa smo se uverili, da nas je ta naša nada prevarila. Vse je ostalo pri starem, nič se ni e-brnilo na bolje za nas. Posebno pa opozarjamo finančno ravnateljstvo na to, da 5S naše tobakarne skoro vedno zaprte, ker nimajo kaj prodaiati, doč'im imajo drugod »tobaka in vsakovrstnih cigaret na razpolage. Naše tobakarne dobivajo tobak samo enkrat na teden in še tedaj malo. V Trstu pa ga dobivajo po dvakrat na teden in po več, nego naši. V Trstu se dobiva zavitek tobaka in papir poleg za 2 liri 50, pri nas pa moramo papir posebej plačati. Je-li to pravično? Zakaj ni zadostno tebaka tudi za nas? Slavno finančno upravo prosimo, naj ukrene potrebno, da se nam ne bo treba več oglašati v tej stvari in da bomo vsi enaki pod solncem.
Iz Tomafa. Po dolgem, pirsiljenem mirovanju smo se slednjič začeli gibati tudi v našem Tonvaju, da oživimo zopet naše društveno delovanje in narodno - kulturno snovanje. V nedel o dne 5. septembra je priredilo naše pevsko in bralno društvo »Tomaj« veselico ob sodelovanju tamburašev in igralcev. Prireditev je sijajnoi uspela, kar je tem .pomembnejše in nadobudneiše, aiko uvažuqem<a dolgo dobo ne-delovanja in pa dejstvo, dai se prireditev ni mogla naznaniti v listah. Vspeh je torej dosežen brez reklame — spontano je pirišlo do izraza čustvovanje našega ljudstva^ Vsi -sc-ce-iu oči so izvršili svoja nalogo povsem povoljno, deloma cel odlično. V -burki »Anarhist« sta se n. pr. posebno izkazala Gcrup (sluga Martšnek) in igralec »župana«. Kosovel pa je zanimivo govoril o Prešernu. Veliko zaslugo za prireditev je pridobil učitelj - voditelj Kosovel. Občinstva je došlo veliko število, k? je burno izražalo svojo pehvalo so;delu očim. VVpeh je bil tdrej nad< pričakovanje v raora-ličnem in materialnem pogledu, Le talko naprej — lepo složno, (kakor zahteva.jo to seda-n i težki časi-.
Gospodarstvo
Superlosfat je pri današnjem piomankanju gnoja zemlje in posebne (travnikom neobhodno pc-treben. Še ,je čas ga naročiti. Superfosfat razdeljujejo tudi sledeče kmetijske družbe: v Vipavi, v Dobra vi j ah, v Podgrajah pri Ilirski Bistrici, v Hotedržici pri Logatcu in v Benamu pri Pazinu.
Vrednost umetnega gnojila se droiločuje potom kemične analize. V to svrHct je treba vzeti vzorce iz vsake pete, pri večjih naročilih iz vsake desete nepoškodovane -vreče, na tlotie v prisotnosti železniškega uradnika. Iz vsake teh vreč je vzeti enako množino gnojila n. pr. v kozarec za pivo. Vse te vzorce se prav dobro pomeša v suhi posodi, tako, dai se dobi srednji ali povprečni vzorec, od katerega se vzame tri vzorce po pol kg in se jih spravi v tri posode *Ii steklenice s širokim vratom, ki jih treba zapečatiti. O tem se napravi zapisnik, v katerem je označiti številko vagona in vreč, težino in procentno vsebino kupljenega gnojila. Od teh vzorcev si kupec lahko pridrži enega, dva pai lahko pošlje v zavod za kemično preiskovanje umetnih gnojil.
V trgovini se nahaja dvoje vrst superfcslata.. in sicer z 14-16% ter z 16-18% v vodi topive fosforne kisline (P2 05) oziroma v vodi topivega monokalciiskega fesfata (Ga> H4 (P04} 2}. 100 kg superfosfata prve vrste stane približno 35 - 37, druge vrste 38 - 40 lir franko Venezia, katera množina zadostuje za približno ,/s - H hektarja zemljišča, Vsled velikega povpraševanja cene neprestano rastejo. Kdicr misli naročiti superfcsfat za jesen ali spomlad, naj ga naroči takoj.
Sladkor rudečkast po L 13 za izdelovanje peti jota je na razpolago pri Tržaški kmetijski družbi. Kdor ga hoče, naj takoj plača.
Trstni ali navadni sladkor (C12 H22 OllJ dodajamo moštu zato, da pomnožimo v bodočem vinu vsebino alkohola ali špirita, da postane vi»o tako močnejše, posebno tedaj, če je bilo za časa 2critve grozdja hladno, premalo šolnčno vreme. Sladkor dodajemo pa tudi tropinam, katerim deli jemo vode ter pripravljamo tako peti jot. Kvasne gljivice, ki /se na-haiajo v moštu in v tropinah pretvarjajo grozdni sladkor (C6 HI2 06) v alkohol (C2 H6 O) in oiglikovo kislino oziroma oglikov dvokis {C02). Navadnega trstnega, belega saldkorja pa -kvasne ali vrelne glivice ine morejo takoj, neposredno povzeti oziroma pretvoriti v alkohol in oglikovo kislina Kvasne glivice pa izločujejo neko snov, kateri pravimo ferment invertin. S pomočjo te snovi (fer-menta) se pretvori navadni beli sladkor v takozvani Lnvertni ali grozdni in sadni sladkor (dektroza levuloza) in šele ta se spremeni
▼sled delovanja rrelnib glivic v alkohol tn oglikovo kislino. Iz enega kg sadkorja dobimo približno *A kg alkohola ali špirita v vinu. Za napraviti 1 hI dobrega petijota potrebujemo približno 10 kg sladkorja.
Rudečkast sladkor, ki ga navadno uporabljamo za. mošt in petijot vsebuje 95-96% sladkorne snovi ter je že invertiran in takore-koč že piresnovljen v grozdni -f- sadni sladkor, vsled česar ga vrelne glivice tako'; sprejmejo ter neposredno in mnogo lažje pretvarjajo v alkohol in oglikovo kislino.
PODLISTEK
Kšauta Rajko,
lzmiSUena resnica
Foslušajle, povem vam povest, kratko, resnično, brez fraz. Nekoč ic bilo, kje in kedaj ne vem. toda zgodilo se jc. Bil Je vsekakor čuden dogodek. Kopica starcev se je igrala na trati, ki jo je obdajala reka, oživljena z otroci. Iz reke pa se je prikradel uied igrajajoče sc starce naukaželjen otrok. Toda, k.tko je ostrmel, ko jc videl, da se starci samo igrajo, medtem, ko se je hotel on od njih naužiti znanosti, treznega premišljevanja. Starci so sc igrali žogo. Ta žoga pa je bila velika, tako velika, kot nas zvonik; in kogar fc zadela, se je spremenil v nić, izginil je. Starcev pa je bilo nepregledno število in vsi so po vrsti metali žogo. Mnogo izmed njih jih je tudi zadela, a ostalo jih je Sc vedno mnogo. Dolgo je gledal otrok to Čudno igro, te skakajoče starcc; minilo je več «to let. dokler se ni naveličal in splezal je na drevo. Vedno bolj se je manjšalo število starcev, dokler niso ostali samo ftirje. Toda ti so se razumeli na igro; kajti z veliko spretnostjo so metali in lovili žogo. Vendar sreča ni »talna In tako »ta ostala samo Se dva starci, najhujSa, najbesnejla in najsprctnejga. O-trok na vrbi pa. si j« mislil: Ka) besnita, naj tekmujeta, bodočnost fe moja.
In zginil je «t»r»c, ostal )• samo Se eden in svest •i je bil zmag*. Položil je žogo pred-se, »topil nanjo fci za vpil: Glejte me, otroci jaz sem vai vladari
Nobenega ni. ki bi vrgel name žogo. Vzdignil jc žogo in jo vrgel v zrak, v znak slavja. — Toda.... kje je starec? Ni ga več, 2oga ga jc zadela, ugonobil je sam sebe.
Otrok pa ni bil več otrok; držal je žogo trdno v pesti in svet je bil njegov.
Kratka je ta povest, toda resnična, le premišljujte.
: Ila, ha, ha, kaj mi pripoveduješ, kaj takega vendar ni zame! To vse jc sama fantazija, so sanje. Ali ne uvidiš sam? Zatorej, prosim te nekaj.«
sDa, res, vse, kar »cm povedal, ali, kar mislim šc povedati, jc fantazija. Ali premisli te' sanje dobro in potem govori. Tora j poslušaj drugo.
Mladenič je bil in ime mu je bilo Jačeslav. Nekoč, na sprehodu, jc prišel do potoka, ob katerem je stal starec, sključen že, z dolgo srebrno brado; in metal je v potok drobne kamenje, ki so jih lovile ribe. Jačeslav »e je nekako narahlo dotaknil starca, toda, kako se je zgrozil, ko je videl, da ne stoji pred njim skrhan starec, temveč mlada zlatolaska — Barja. Poznal je Barjo; dobra znanca sta si bila; vendar, kam je zginil starec? Barja ni odgovorila na to; prijela je Jačeelava. pod pazduho in ga odvedla bogve kam.
Od takrat je minilo že dokaj let. PriSli so drugi časi. novi ljudje, v»e je prerojeno. Napotil se je zopet mladenič k potoku; videl je Um starca, sključenega, kako se je igral a kamenčki Na vrbi, ki je stala poleg potoka, pa je ležala na mehkih »pomladnih listih, ovita okoli sleherne Tejfce, zlato-
20 tiskovni sklad „Edinosti"
Ziherl, Planina L 15; Ne:menovan na Scali Santi L 40; Anten Slamč, župnik v Dekanih L 10; Peric Štefan L 5; Štefan Štekar, Ajdovščina L 7; Josip Vrbka, župnik v Lanišču L 20; Greta L 5; mesto venca na grob pok. Ar.t. Hrovatin v Vipavi L 50. — Ker so bili toženi oi »signorine« Vikleri;e Zobec in oproščeni, darujeta Auer Marija iz Boršta L 10 in Antonija Petaros iz Borita L 5. — Do sedaj izkazanih L 8073*65. — V današnjem izkazu L 1<>7. Skupno L 8240*65.
DAROVI
Antonija Grmek L 30. — Do sedaj izkazanih L 5565 80; v današn em dzkazu L 30. — Skupno L 5595 80.
Mesto venca na grob pok. Antona Hrova-tn v Vipavi L 50. — Denar hrani uprava.
HALI OCSL^Ii
DEKLICO za lahka hišna opravila sprejme bcjjša družina v ulici Giulia št. 32, IV. nadstropje, desne stopn ice.
DEKLETA POZORI V cvrho pozneje pore.«
čitve seznami bi se rad 2« sedaj s po*t«n£nr, pridnim In zavednim slovenskim dekletom^ v starosti od 20 do 24 let. Le resno ponudbe s protizamenjavo sHk pod »Sreda: in mir« na upravo lista. Stroga ta^iosl. (231)
NOV ORKESTRON za plesne dvorane p*>
ceni se odda na Opčinah, kavami Beirti-njak.	(230)
MODISTKA sc priporofia cenj. damam v mostu la v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
TEŽAK, 16—181eten, praktičen pri sed^h, se takoj Jsprejme. Informacije: 2ag:ur & Ples-ničar, Donizetti 5.	(229)
SODE oleve, petroljeve, kupujem vsako množino. Kure t, Settefontane 1.	213
NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babic, ul. Artisti St. 7, zraven Corsa Vitt. Em., Piazza S. Caterlno. Najnižje cene. Svoji k svojim.	19'.)
SLAMOREZNICA še nerabljena, se preda v skladišču št. 1 v ul. Crocileri (za, škofovo palačo).
	
	
laska Barja. Narahlo, boječe, se je mladenič dotaknil igrejočega se starca in pred njim je stal — Jačeslav. Stala sta si nasproti, spoznala sta se, oba sta bila ista. Iskajoče oči so švignile na vrbo, toda Barje ni bilo, vrbe ni bilo, potoka, rib, kamenčkov, Jafealava ni bilo. Vse sama fantazija, izmišljena povest.
• • •
Sam sem bil; nobenega starca ve?, ne Jače-slava, ne Barje in blodil sem v temni, nezaupni nočL Pusta sc mi jc zdela soba, brez življenja; ne ene sence ni bilo v nji, ne duSka fantazije in zato sem zbežal v noč.... Nenadoma sem se znašel v gozdu, onkraj potoka. Gozd pa je žarel v čarobni svetlobi, modro mežikajoči, in strah me je bilo. Zakaj na drugi strani potoka je bila noč in tu svetloba. Hotel sem že zbežatt naiaj v temo, toda prav blizu'potoka me je nekdo pograbil za rame. Strahoma sem se ozrl. Jačeslav! Odkod. kjeT kedaj si priSel? — Ne vem. Hodi z mano. Oglej si natanko, kar vidi§ tu, vsako drevo, vse, vse! — In zdelo se mije, da ne gledam drevja, temveč, da stoje pred mano vsi tisti starci, ki sem }ih takrat kot otrok opazoval z vrbe. Njih brade pa so ble-Sčale v modri lnči In v zrak so metali kamenčke, modro odsevajoče. Visoko pod nebom je visela žoga In na nji Je ležala zlatolaska Barja. V zraku pa so plavale ribice zlate In lovile kamenčke« ter jih dajale Barji.
Vse to sem videl tisto not v gozdu. Čudno sares, toda vsak izmed nas gleda sleherni dan vae to; morda tudi v drugi luči, kafti Jačeslav kaie rad vsakomur vse to.
PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst, ulica XXX. Ottobre 8.	181
SREBRN DENAR kupuj em po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Mazzini 46.	204
JL
T
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naša soproga ozir. mati
(M EizlsS
9. t. m. ob 8. uri zvečer po kratki ln mučrJ bolcz:\i mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se bo vrSii v nedeljo, 12. t. m., ob 10 30 iz mestne bolnišnice.
TRST, 10. septembra 1920.	(148!
fosi?, soprog Josiplr>ai	in Grozstana, hčere.
1
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je naša preljuba sestra ozir. teta in svakinja
VIKTORIJA BOLE
m£ilR3 ullteljica
preminula danes po dolgi in mučni bolezni v cvetu svoje mladosti.
Zemski ostanki se odpeljejo v ponedeljek, ob 16. uri. Iz iMagdalenske bolnišnice. TRST, 11. septembra 1920.
France, brat. ASblna por. Kosma?, Marija por. Kosme?!], Gizala da Sattomlni,
sestre, in ostali sorodniki.	M
Novo pogrebno podjetje Corso V. E. III. št. 47.	(150)
'«nj*«?'{.,-s?. -vv- *ji-
Učftesjski Ibor rojanska šote naznanja, da jc prem nula po dolg in mučni bolezni vrla tovarišica
VIKTORIJA BOL
dne 11. t. m. ob 16.30 v Magdalenski bolnišnici.
Pogreb se vrši v ponedeljek, 13. t. m., ob 16 iz Magdalenske bolnišnice.
TRST, 12. septembra 1920.
Brsz posebnega obvestila-	(1&1)
H
I
A
T
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem, da je naš iskreno ijublj ni sin. brat, svak in stric
LEONARĐ DANEU
danes ob 10. uri predpoldne, v starosti 23 let, vsled zavratnega napada izdihni* svojo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, 13. t. m., ob 9. uri, iz hiše žalosti na Opčinah št. 295 v opensko cerkev kjer se bo brala maša zadušnica tn od tam nt pokopališče. Zem-ki ostanki se polože v družinsko grobnico.
OPĆINE, 11. tembra 1920. Tomaž, oče. — Valerija, sestra. — Ludvik, nećak. Pija, nečakinja. — Iva«««
roj. Vrtovec, svakinja.
Pogrebno podjetje Capellan

Stioj za Šivanji ia v&zaaje pravi neiriki uzorci
Seldel & Neumann in 1 ,Slnger* Gast & Gasser
„ . .___ .___. .... Tvrdka ustanovljen 1. 1373
«StoIS.,r„pl!rSo FRAlfCESCO BEDHflR
poprivltanj«.	Tfst ul Campaniie 19
NOV DOHOD
stiskalnic za grozdje in plugov Bacher
po najugodnejših cenah.	(146)
Ing. BlgM i H. VidovIcH, Trst, ul. Icnlti 8. Glasbeno druitvo v Sežani
priredi	(149)
v ponedeljek, dne 13. t. m., nn dan semnla
JAVEN PLES.
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 3<>,CK>0.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Spr«J«ma vlog«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Vi7 a v baneogiro prometu po •*/«•
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem* po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: id, Cassa d) Risparmlo, ul. S. Nlcolo
Telefon : 5tev. 1463, 1793. 2676
Blagajna posluje od 9 do 13
Usnjene če vile ia zimo
lične in trpežne, za vsak stan in starost, od najpriprostejše do najfinejše vrsle, iz samo dobrega usnja brez vsake druge primesi Izdeluje
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici.
Sprejmajo se naročila na drobno in debelo. Ceniki se pošiljajo na pismeno zahtevo.
ČevUe prodala na drobno
V	GORKI lastna prodajalna v hiJi Centralne posojilnice Corso Verdi Stev. 82.
V	TOSTU lastna prodajalna Via Retttori Stev. 1.
V	VIPAVI trgovina A. Beltram.