OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
cleveland, ohio, thursday (četrtek), JANUARY 19, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 13
NOV GROB
bozic
Snoči je preminila Mary Bozic, rojena Rožanc, stara 62 let. Stanovala je na 9422 Elizabeth ■^ve. Doma je bila od Ljubija-2^' odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Bila je članica aništva Bled št. 20 SDZ.
Tukaj zapušča sinove Joseph, ohn in Jerry, vnuke in vnuki-Pogreb se vrši v soboto zju-ob 10:30 uri iz Louis L. ^rfolia pogrebnega zavoda, 16 Union Ave., v cerkev sv. vrenca ob 11. uri in nato na pokopališče Calvary.
LEWIS UKAZAL STAVKUJOCIM PREMOGARJEH, DA SE MORAJO V PONEDEUEK VRNITI NA DELO
PITTSBURGH, 18. jan.—Predsednik UMW John L. Lewis je danes ukazal 86,000 premogarjem, naj do ponedeljka končajo stavko.
Nova navodila voditelja pre-'
Mladenka priznala ^nior, za katerega se zagovarja druga
^ BRADY, Tex., 18. jan.—Brh-15 let stara Lpretta Fae Mo-je danes kot priča na ob-avnavi proti Sandri Peterson, ^ovzrogiia veliko zmedo, ko je javila, da je ona umorila pod-^ika Lewisa Pattersona, ne
st f-	Sandra, ki je po-
^ Jena na zatožno klop. g	Peterson je bila v av-
Pat ^	da je ustrelila
la	toda ker je takrat hU
Pr«^ '^'^oletna, jo niso tirali sodni jo. Na preiskavi je 'Znala, da je izvršila umor. ot sedaj pravi Loretta Fae Sandra bila pod vpli-'Mamila marihuana, ko je izvršen. Loretta je iz-tod	ona imela revolver,
ka"^ ^^•"dra očividno ni vedela, dogaja. Ko sta obe mla-gp ' aretirani, je Loretta Um	Sandro, da je
ip podjetnika, slednja pa
^ priznala.
Sand pričanja Lorette je paj, °d presenečenja trikrat ^ v nezavest.
50o uniž
'abojev žganja enega
Vče "T ' °9"ju
žgan • ohijski prodajalnici Uni? 5600 Euclid Ave. bilo je	zabojev žganja, ko
goreti. Upra-da i ^^^vne trgovine je izjavil, uničeno za $20,000 tega pa prizadeta $3 Oqq	ki se jo ceni na
seja
v petek zvečer ob štva ..,!f redna seja dru-V o, Washington" št. 32 ZSZ del. ,
Ud I ^'^^®tvo j^leži v
mogarjev je razkril predsednik distriktnega lokala št. 5 John P. Busarello, ki je izjavil, da bodo distriktni unijski voditelji obvestili stavkujoče premogarje.
"Ukaz je, da se vrnete na delo. To je ukaz Johna L. Lewisa."
Medtem pa je v mnogih predelih prišlo do nasilj in nemirov. Neki premogar je bil ubit, ko je piketiral pred nekim premogovnikom v Ohiju. V Pennsylvaniji pa so stavkujoči premogarji skušali z dinamitom uničiti opremo premogovnikov in napadli s kamni neki trok in neko poslopje.
V pennsylvanska premogar-ska področja so bili poslani močni policijski oddelki.
Busarello je naznanil, da se ne bo skušalo pritiskati na premogarje, da se že ta teden vrnejo na delo, ker je UMW unija preklicala za danes tridnevno tedensko delo. Na nekaterih področjih srednje Pennsylvanije so se premogarji že vrnili na delo.
Nekateri krogi pa menijo, da bodo mnogi premogarji prezrli tudi nova navodila Lewisa, kajti opozarjajo, da je Lewis "svetoval" premogarjem, naj se vrnejo v rove, kljub temu pa so okli-cali stavko.
Wallace je 1. 1944 opozoril
Roosevelta, da bodo Kitajci vrgli z oblasti Čiangkajšeka
WASHINGTON, 18. jan.—Danes je bilo razkrito, da je bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace že leta 1944 opozoril pok. predsednika Roosevelta, da bivši kit jaški nacionalistični diktator Ciangkajšek ni dovodj inteligenten in da ni politično dovolj m^čan, da bi na Kitajskem po vojni ostal na oblsti.
Wallace je prišel do tega da-
del. domu na Waterloo je vabljeno, da se
polnem številu.
rojenice
pM j'® rojenice
v. druži
922
Jenca.
zglasile Mr. in Mrs. E. Ska-
stiie 1%. ^}hambra Rd., in pu-sinčka-prvoro-
l^amica je hči Mr. in Post^j Bezek, ki sta prvič (1)^" , Srandpa" in "grand-q,*kor tudi Mr. in Mrs. apin. — čestitamo!
lekovidnega zaključka, ko je leta 1944 odpotoval na Kitajsko in proučeval tamkajšnji položaj. Za predsednika Roosevelta je pripravil poročilo, ki pa je do danes bilo držano v strogi tajnosti. Danes se je obelodanilo kopijo tega poročila in sicer po senatnih diskusijah o položaju na Kitajskem.
Wallace je kar naravnost po-'vedal, da bodo v povojni Kitajski prišli na oblast novi voditelji in sicer potom "evolucije ali pa revolucije," toda kot zgleda, se bo to zgodilo verjetno potom revolucije. Poznejši dogodki so potrdili, da je Wallace pravilno računal na zgodovinsko revolucijo kitajskega ljudstva.
Bivši podpredsednik je v svojem poročilu svetoval Roosevel-tu, naj Zedinjene države delujejo, da se na Kitajskem upostavi koalicijsko vlado in podpre kitajske liberalne elemente. Toda Roosevela je kmalu zatem umrl, Wallace pa je bil leta 1946 vržen iz vlade in ti njegovi nasveti so bili zavrženi. Ameriška vlada je še naprej podpirala diktatorja Čiangkajšeka,. dokler ni prišlo do neizogibnega poloma, na katerega je Wallace zastonj svaril.
Wallaceovo poročilo iz leta 1944 je objavil demokratski senator Herbert O'Connor in sicer skupaj s pismom bivšega podpredsednika, v katerehi je izrazil začudenje, ker državni tajnik Dean Acheson ni v svojo "Belo knjigo," s katero je bil obsojen korumpirani Ciangkajšekov režim, vključil tudi to njegovo poročilo.
Značilno je, da je državni tajnik Acheson na današnji časnikarski konferenci izjavil, da Zedinjene države upajo, da se bodo na Kitajskem pojavile "tretje sile," ki bi mogoče zopet pridobile kontrolo nad Kitajsko. Acheson je pristavil, da za sedaj ni izgledov, da se bo to zgodilo.
Amerika zahteva 42 prodanih ladij
WASHINGTON, 18. jan.—Državni oddelek je danes poslal navodila ameriškim predstavnikom na Daljnem vzhodu, naj skušajo dobiti nazaj 42 ameriških trgovinskih ladij, ki so jih Zedinjene države prodale nacionalistični vladi Čiangkajšeka leta 1947 in 1948.
Amerika želi te ladje, ker veruje, da bi lahko postale plen kitajskih komunistov. Toda kot pravi Državni oddelek, se sploh ne ve, kje se te ladje sedaj nahajajo.	I
rumunija prezira mednarodno sodnuo
BUKUREŠTA, 18. jan. — Rumunija je danes zavrgla vabilo, da pošlje predstavnike na Mednarodno sodnijo, ki razmo-triva o ameriški tožbi, češ, da je rumunska vlada kršila določbe o človeških pravicah, ki jih vsebuje mirovna pogodba za Rum unijo.
V uradni izjavi rumunske vlade je rečeno, da Mednarodna sodnija ni pooblaščena, da bi se pečala z notranjimi zadevami Rumunije.
Myron C. Taylor podal ostavko kot poslanec v Vatikanu
Proiesianije bodo obnovili
napore, da se ukine urad
WASHINGTON, 18. jan.— Osebni poslanec predsednika Trumana v Vatikanu, Myron C. Taylor, je danes podal ostavko na svojem položaju, ki ga je imel zadnjih 10 let.
Z ostavko Taylorja bodo pro-testantovski voditelji verjetno obnovili napore, da se ukine urad ambasadorja pri sv. Stolici, ker menijo, da krši ameriški princip o ločitvi cerkve od države. Pro-testantje so v preteklosti vodili ogorčeno borbo proti ambasadorju v Vatikanu i nvečkrat zahtevali od Trumana, naj Taylorja odpokliče.
Taylor je episkopalec. Za svojega osebnega poslanca pri papežu ga je imenoval pokojni predsednik Roosevelt leta 1939, ker je verjetno želel imeti zveze z Vatikanom za časa vojne. Toda Truman ga je kot takega obdržal, čeprav protestantje zagotav-jajo, da po končani vojni navzočnost ameriškega ambasadorja v Vatikanu ni več potrebna.
Kot so naznanili iz Bele hiše, je predsednik Truman sprejel ostavko Taylorja "z globokim obžalovanjem." Toda ni takoj 3ovedal, če bo ali pa ne imenoval novega ambasadorja. Na niti časnikarski konferenci leta 1946 je izjavil, da bo Taylor ob-drževal zveze med ameriško vlado in Vatikanom, dokler ne bodo 30 končani vojni podpisane mirovne pogodbe. Ker mnoge mirovne pogodbe še niso podpisane, nekateri krogi menijo; da bo kljub opoziciji protestantovskih verskih voditeljev Truman imenoval novega ambasadorja.
Protestantje se opirajo tudi na dejstvo, da senat ni nikoli odobril ameriškega ambasadorja pri Vatikanu, kar pomeni, da je postavljen protipostavno.
Z druge strani pa je rimskokatoliški kardinal Francis Spell-man ostro napadel protestantov-ske voditelje, ki so bili proti takšnih zvezah z Vatikanom.
Taylor je zelo premožen. Bil je predsednik mogočne United States S^eel korporacije. Nedavno so časopisi poročali, da mu Deša zdravje. Star je 76 let.
Lifienthal bi osebno šel v Moskvo na pogovore s Stalawm v zvezi s kontrolo bidrogenskih ter A-bomb
Predavanje o raku
V sredo, 1. februarja se vrši zelo zanimivo predavanje o raku v avditoriju Higbee Co. Predaval bo dr. John H. Lazzari, dobro poznani clevelandski ki rurg. Tema predavanja bo "Cancer Detection for Everybody" (Zasleditev raka za vsa kega). Pričetek predavanja bo točno ob 1:30 uri popoldne in vstopnina je prosta. Vrši se pod pokroviteljstvom Cuyahoga enota American Cancer Society Priporočljivo je za vse, ki imajo čas, da posetijo to predavanje, kjer bodo podani razni dobri nasveti proti tej zavratni bolezni.
uradnik komisije za begunce zavrača obtožbe sen. carrana
MONAKOVO, Nemčija, 18. jan. — Uradnik Komisije za razmeščence (begunce) John W. Cutler, je danes zahteval preiskavo "V. zvezi z obtožbami sen. Pat McCarrana, da se je 'baje dovolilo vstop v Zedinjene države beguncem, ki so po prepričanju komunisti. V kablogramu aredsedniku Komisije Ugu Ca-rusiju je Cutler izjavil, da so obtožbe senatorja McCarrana, ki je nedavno v Evropi proučeval položaj beguncev, "neresnične, polresnične in navadne laži."
poljski delegat želi ostati v ameriki
LAKE SUCCESS, 18. jan.— Poljski delegat pri organizaciji Združenih narodov Alexander Rudzinski je danes podal ostav-to kot poljski delegat in zaprosil, naj mu ameriška vlada da zavetje v Zedinjenih državah.
Še zadnji teden je Rudzinski v znak protesta zapustil skupaj s sovjetskim delegatom sejo odbo, ra ZN, ki je razmotrival o izobčenju kitajskega nacionalističnega delegata. V pismu ki ga je poslal Državnemu tajniku Beanu Achesonu, je Rudzinski med ostalim izjavil, da bi rad ostal v Ameriki, "katere vdanost stvari svobode sem začel občudovati."
rumunija zavrgla pakt z jugoslavijo
BEOGRAD, 18. jan. — Zanesljivi krogi so danes sporočili, da je Rumunija preklicala že lezniški pakt, ki ga je sklenila z Jugoslavijo. S tem je pretrgala vse prometne zveze z Jugosla vi jo, z izjemo zračnih.
Bolgarska je nedavno tudi za vrgla podoben sporazum.
Žalostna vest
Dr. F. J. Kern in Jože Jauch sta prejela iz uršulinskega samostana v Škof ji Loki obvestilo, da je tam 5. januarja preminila njiju sestra s. Filipa v 78. letu starosti. V domovini zapušča še dve sestri. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Srebrni jubilej
V krogu svoje družine, prijateljev in znancev sta na 15. januarja praznovala srebrni jubilej Mr. in Mrs. Anton in Mary Brgoch iz 659 e. 160 St. Sorod niki, prijatelji in znanci jima čestitajo in želijo še mnogo let zdravja, sreče in zadovoljstva
Načelnik Komisije za atomsko energijo veruje, da je sporazum z Rusijo mogoč
WASHINGTON, 18. jan.—Načelnik Komisije za atomsko energijo David E. Lilienthal se je danes ponudil, da bi osebno šel v Moskvo na pogovore s sovjetskim premijerjem Stalinom s ciljem, da se sklene sporazum glede mednarodne kontrole atomskih in bidrogenskih bomb.
Lilienthal bo izstopil iz Ko-p---------
Senat glasoval za preklic davkov na oleomargarinu
WASHINGTON, 18. jan.—Senat je danes s 56 proti 16 glasovom odotril, da se ukine federalne davke na oleomargarin.
Ohijski senator Robert A. Taft je tudi glasoval za ukinitev davkov, ki so prinašali državni blagajni okrog $10,000,-000 letnega dobička. Davki na oleomargarin so bili naloženi, da se ne bi prizadelo prodajo dražjega masla.
Predloga za preklic davkov bo &edaj poslana v poslansko zbornico, ki pa jo je že enkrat odobrila. Po skupni konferenci senata in poslanske zbornice bo poslana Iruihanu na podpis ih postala zakon.
Proti ukinitvi davkov na oleomargarin so se ogorčeno borili mlečni trusti, ki so potrošili na stotine tisočev dolarjev, da bi porazili predlogo. Predsednik Truman pa je opetovano zahteval, da se ukine davek na oleomargarin, ki da je deskriminato-ričen.
Sodnik razvozlal zapleten zakon
Na clevelandski Common pleas sodniji je sodnik Harry A. Hanna včeraj razvozlal zapleteno zadevo Mrs. Ruth P. Mate-Sieff, ki stanuje na West Side.
Mrs. Mate-Sieffe je zahtevala, da se razveljavi njen zakon s prvim možem Gaza Matom. Poročena sta bila v septembru 1946, toda pet ur po poroki je ženin zginil. Ko sta povečerjala in se odpravila v stanovanje, ji je mož rekel, da gre kupiti cigarete in da se bo kmalu vrnil. Čakala ga je celo noč in ko se zjutraj ni vrnil, je pobrala svoje stvari in odpotovala k materi.
Medtem pa se je Mrs. Mate seznanila z nekim Adrianom Sieffom, ki je preiskal zadevo z njenim prvim možem in ji baje rekel, da je njen prvi mož zahteval in dobil razporoko od nje nekje v Californiji. Oktobra meseca leta 1948 je Mrs. Mate stopila v drugi zakon z omenjenim Sieffom, toda izkazalo se je, da je še vedno legalno poročena z Matom, ki razporoke sploh ni zahteval.
Sodnik Hanna je odobril razpoko od prvega moža, toda nastale so komplikacije, ker sedanji mož, Mr. Sieffom, trdi, da njun zakon ni legalen, ker je ob času poroke njegova žena imela moža, s katerim ni bila razpo-ročena.
Sieff je vložil tožbo za razporoko, odnosno zahteva, da se njegov zakon razveljavi.
IZ
misije prihodnji mesec. Prvotno je podal ostavko za 1. januar, toda nekateri krogi menijo, da je podaljšal ostavko, ker želi preprečiti množično produkcijo bidrogenskih bomb, ki so baje tisočkrat močnejše od atomskih.
Kot je poročano že včeraj se Lilienthal skupaj z nekaterimi vladnimi uradniki zoperstavlja produkciji bidrogenskih bomb. Včeraj je bilo razkrito, da je apeliral na Trumana, naj se skuša sporazumeti s sovjetskimi voditelji, predno se začne s produkcijo bidrogenskih bomb. Danes pa se je baje ponudil, da bo šel sam v Moskvo, če se Truman ne želi sestati s Stalinom. Po mnenju načelnika Komisije za atomsko energijo je sporazum s sovjetskimi voditelji mogoč. ■
Mnenje znanstvenikov je, da se vprašanje bidrogenskih bomb ne more pustiti nerešeno. Teoretično znanje o bidrogenskih bombah imajo tudi sovjetski znanstveniki in ker so izdelali atomsko bombo prej kot se je pričakovalo (računalo se je, da jo bodo izdelali šele leta 1952), se veruje, da lahko tudi sovjetski znanstveniki začnejo izdelovati hidrogenske bombe.
Predsednik Truman doslej še ni podal svoje mnenje. Baje najvišji svetovalci n e soglašajo glede stališča, ki naj bi ga vlada zavzela. Znano je, da Lihen-thal vztraja na pogovorih s sovjetskimi voditelji, predno se začne izdelovati hidrogenske bombe. Nekateri krogi pravijo, da isto stališče zavzema tudi državni tajnik Acheson. Oba, Lilienthal in Acheson, sta soglasno z nepotrjenimi poročili mnenja, da bi se moralo ustaviti produkcijo atamskih bomb in uničiti sedanjo zalogo. Baje je Lilienthal svetoval nekaterim znanstvenikom, naj ne pomagajo pri produkciji bidrogenskih bomb.
Z druge strani pa se poverjenik za atomsko energijo Lewis L. Straus zoperstavlja Lilien-thalovemu mnenju, češ, da se ne bi smelo tratiti časa s pogajanji s Sovjetsko zvezo, pač pa takoj začeti s produkcijo bidrogenskih bomb.
Nekateri krogi menijo, da bo Lilienthal skušal pridobiti javno mnenje za obnovo pogajanj s Sovjetsko zvezo s ciljem, da se doseže sporazum glede kontrole atomske in hidrogenske energije.
16 ubitih v španiji
ALBACATE, Španija, 18. jan. —Šestnajst oseb je bilo danes ubitih, med njimi trije španski častniki, ko je letalo tipa Junkers treščilo v neko goro blizu Tobarre.
Naslov tajnice
Tajnica krožka št. 3 Prog Slovenk za letošnje leto je Mrs. Frances Julylia. Njen naslov in telefonska številka sta: 832 E. 209 St., KEnmore 0325, kamor se naj članice obrnejo v zadevah krožka.
Vlada prodaja za izvoz surplusne farmske pridelke
WASHINGTON, 18. jan.—Poljedelski oddelek vlade je danes vrgel na trge za izvoz v inozemstvo surplusne poljedelske pridelke vredne več milijonov dolarjev.
Koruzo, ječmen, oves, laneno olje, suhi fižol, mleko v prahu, krompir itd. se bo prodajalo za inozemstvo po zelo znižanih cenah, skoro zastonj. Vreče s 100 funtov krompirja, ki stanejo vlado $2.10, bodo na primer prodane v inozemstvo po en cent.
Poljedelski oddelek je nakopičil zaloge na osnovi programa za podpiranje cen kmečkih proizvodov. Zaloge se bo prodalo do 28. februarja.
Kanada je že naznanila, da bo protestirala proti nizkim cenam ameriških farmskih produktov, toda ameriški uradniki so obljubili, da se bo podvzelo mere, da se ameriške surplusne pridelke ne bo pošiljalo na kanadske trge. Z druge strani pa nekateri uradniki opozarjajo, da je isto delala tudi Kanada, ko je s proda jan jen; svojih surplusnih pridelkov škodovala ameriškemu izvozu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. januarja 1950
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)	$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece)	______3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno loto) _	$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)	. _ ______________6.00
For Three Months—(Za tri mesece)	................. „ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
«4^^^ 104
"SAMO ENO ŽELJO IMAM: RAD BI BIL DANES MLAD!"
PRAVI 66 LETNI LIVAR UDARNIK LOVRO PLESNIK IZ LJUBLJANE
LAKOTA V ŠPANIJI
Vsled hude lakoto, ki grozi Španiji, je fašistična vlada gen. Franca začela moledovati za žito. Pripravljena je sprejeti žito od katere koli države, celo od Sovjetske zveze.
O obupnih razmerah, ki jih mora špansko ljudstvo prenašati pod fašističnim režimom, se je malo pisalo, ker je pač v ospredju "komunistična nevarnost" in za naše ameriške velike dnevnike je to vse, kar šteje. Franca se je celo snubilo v blok "zapadnih demokracij," naši kon-gresniki in senatorji so potovali po tej nesrečni deželi in "proučevali položaj," ne da bi se pri tem sploh ozirali na ljudstvo. Kar je za njih štelo, je bila "strategična lega" Španije in njeno vojaštvo.
No, zadnji teden pa je resnica o Francovi Španiji malo bolj prepričevalno prodrla v svet, ko so se iz Madrida slišali obupni kriki na pomoč; naj nam pomaga Bog, ali pa vrag.
Razumljivo je, da pomanjkanje in lakoto trpijo vse dežele, ki so bile strahovito razdejane v zadnji vojni. S Španijo pa se to ni zgodilo. Vojna jo ni prizadela v nobenem oziru, celo bi po vsej logiki morala tudi od nje pridobiti, saj je Hitlerja zvesto oskrbovala s svojimi naravnimi viri. Zakaj torej lakota v Španiji?
2e pred desetimi leti je diktator Franco obljubil agrarne reforme, to je, da bo zemljo veleposestnikov razdelil med kmete in najemnike. Toda mati cerkev je ena najbolj premožnih veleposestnikov v Španiji in star pregovor pravi; roka roko umije . . . Cerkev ščiti Franca, Franco ščiti cerkev. Špansko ljudstvo pa je vsled tega vzornega sodelovanja med posvetno in duhovno oblastjo ostalo praznih rok. Pa saj se končno to isto dogaja tudi v Italiji, kjer je krščansko-demokratski premijer de Gasperi obljubil agrarne reforme pred volitvami, po volitvah do današnjega dne pa še ni ničesar storil.
Še v zgodnjih dnevih španske republike je Španija pridelala okrog 4,000,000 ton žita letno. To sicer ni bilo mnogo, predvsem pa zaradi upora cerkve in veleposestnikov proti agrarnim reformam, toda če se ima v mislih, da je pod fašističnih režimom leta 1948 pridelala le 2,500,-000 ton, torej 1,500,000 manj, si lahko predstavimo, koliko je zadnjih deset let Španija napredovala.
Ekonomski izvedenci prerokujejo hudo lakoto koncem februarja, če se Španiji ne bo takoj poslalo žita. Težave pa so, ker peščica mogotcev molze špansko ljudstvo do takšnih meja, da se nihče ne upa poslati Španiji nujno potrebno hrano, ker ni—denarja. Celo argentinski diktator Peron, ki je po idejah nekakšen sorodnik fašističnemu diktatorju Francu, je odklonil pomoč. Pravi, da bo morala odslej Španija plačati za žito v gotovini. Plačaj pa nosi! Peron se je oči vidno naveličal brezkončnih kreditov, ki jih je odobraval svojemu španskemu kolegi. To je med ostalim tudi primer "bratskih odnošajev," ki vladajo med po idejah sorodnimi državami.
Ameriška Chase National banka je lani odobrila Francu posojilo v znesku $25,000,000. Denar pa je že zginil. Dvomimo, da je bil porabljen z namenom, da se olajša obupni položaj španskega ljudstva. Francova vlada soglasno z najnovejšimi poročili moleduje za novo ameriško posojilo.
Mi, seveda, nismo niti najmanj navdušeni za fašistični režim generalisima Franca, čeprav ga skušajo nekateri naši klerikalni krogi predstaviti kot protikomunističnega in po tem takem vrednega ameriške pomoči. Trdijo, da je tudi sovjetski režim diktatorski, pa če ga priznamo, zakaj bi ne priznali tudi Francov? Pri tem seveda molčijo kot zaliti ob dejstvu, da je fašist Franco bil v vojni na strani sovraN^-nikov Zedinjenih držav, medtem ko se je Sovjetska zveza borila na strani zapadnih sil—Anglije, Francije in Zedinjenih držav.
Vsaka politična pomoč Francu bi škodovala ugledu Zedinjenih držav. Križ je, ker bo oči v id no stradalo tudi samo ljudstvo, če bi se pomoč v hrani odklonilo. Franco hi se lahko pred trpečim španskim ljudstvom bahal, da ga! podpirajo Zedinjene države in s tem ojačil svoj položaj fašističnega diktatorja. Edina solucija bi bila, da posamezne dobrodelne agencije prevzamejo skrb za prehrano španskega ljudstva in da same v Španiji delijo žito onim, ki ga potrebujejo. Pri tem pa je trclia jasno in odločno poudariti d;i t" ni mkakšna /.aslu.'iii Fr^mca, pač pa ravno
Sem preprost človek, delavec. Doživel sem Avstrijo in Kara-džordževičevo Jugoslavijo. Vse življenje sem trdo delal in se nisem utegnil ukvarjati s pisanjem. Kvečjemu, da sem napisal na leto nekaj kart in pisem sorodnikom in znancem. Toda danes, če odprem radio, slišim tako gorostasne laži proti nam, da ne morem molčati. Spregovoriti hočem preprosto, po delavsko, kakor pač znam. Samo i na kratko vam hočem orisati j svoje življenje, ki je podobno I življenju tisočev jugoslovanskih I delavcev.
Bajta in seden otrok
Doma sem iz Šmartnega pri i Celju. Oče je bil bajtar, mati
delavce bridko prizadela. Na I veča. Ob branju se najlepše vseh koncih in krajih so nam; odpočijem.
ščipali od zaslužka. Zapirali so' Prvič v življenju v letovišču tovarne in delavnice in delavce j in zdravilišču metali na cesto. Srce se ti je tr- Letovišče in zdravilišče! Na galo, ko si šel mimo polnih iz-! to dvoje včasih delavec ni smel ložb, v katerih je bilo vse pol- j niti pomisliti. Saj ni imel sred-no dobrih reči, pa si na vsakem! stev nili vsakdanje preživljanje, koraku srečal sestradanega j Da, takrat je bil počitek v le-brezposelnega. Takrat je bil člo-j toviščih namenjen samo boga-vek in njegovo delo manj vred-1 tim, ki že tako niso delali dru-no od blata na cesti.	; gega kakor počivali.
IVAN CANKAR IN MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU LETA 1911
Danes v Jugoslaviji tega ni več. Vsa letovišča in zdravilišča in še mnogo novih, so odprta delovnim ljudem. Tudi jaz sem bil v letovišču in zdravili-
Pozimi je na kolodvorski postaji, kjer so stali vagoni s premogom, mrgolelo slabo oblečenih otrok, ki so v košare in vreče nabirali drobce od premoga, da so malera doma imele s | šču in to prvič po petdesetih le-čim kuriti. Med njimi sem do-! tih svojega težkega livarskega stikrat videl Milana, desetletne- j poklica.
dninarica. 0:rok nas je bilo se- ga fantiča iz Zelene jame. Oče- Ko sem bil proglašen za udar-dem. Kruh smo le redkokdaj vi-; ta sem dobro poznal. Delal je nika, me je sindikalna podruž-deli, do sitega se ga nismo ni- i v tovarni kleja, kjer so delavce | niča poslala na brezplačno leto-koli najedli. Ko mi je bilo enajst, zelo slabo plačali. Stanovali so j vanje v Opatijo. V hotelu, ka-let, je oče umrl. Takrat mi je v baraki. Mati je od stradanja! mor so nekoč hodili na letova-mati rekla: "Služiti boš moral", in garanja zbolela za jetiko in j nje bogati tujci in domačini, Razkropili smo se po svetu. Jaz, največ ležala. Milan je bil iz-j smo se znašli sami delovni lju-
dje. Iz vseh delov dežele smo prišli, večina nas je bilo prvič
najmlajši, sem šel k vaškemu med 5 otrok najstarejši in hra-štacunarju za pastirja. Dosti- nitelj družine. Nekoč pa se je krat sem bil tepen. Vsak dan za dogodila nesreča. Ko je fant ^ na letovanju. Sprva je bilo mno-zajtrk, kosilo in večerjo zmer- pod vagoni pobiral premog, se! gim izmed nas kar nekam ne-jan. V šolo, ki mi je bila nad je vlak premaknil in kolesje ga i rodno. Saj nismo bili navajeni vse draga, me niso puščali red- je povozilo in mu odrezalo obe! tako posedati brez dela. Rudar no. Nekoč sem bil hudo tepen, roki. Videl sem njegovo mrtvo j iz Trbovelj, večkratni udarnik, kei' sem na pašo skrivaj odne- roko. V srce me je pretreslo: | je povedal zjutraj: "Spet sem sel Jurčičevega "Desetega bra- drobni, odreveneli prstki brez'ob štirih ponoči planil iz pota", ki je bil last gospodarje- krvi so krčevito oklepali košček | stelje. Kar ne morem se nava-vega sina.	.	premoga.	diti, da sem v letovišču." Pa
Izučil sem se /.a livarja	Vse to pa so bile za tiste čJi- smo se le navadili. Delali smo
Ko mi je bilo šestnajst let, je gg vsakdanje zgodbe. Šli smo izlete v okolico, brali knjige, prišla mati pome in rekla: "Izu- tnimo njih in naše lastne te-' poslušali glasbo in si pripove-čiti se boš moral kakšne obrti'. žave so nas prisilile, da smo jih dovali svoja doživetja v dela. Nič ni vprašala, kaj bi rad po- pozabili.	Spomladi sem obolel na pljuč-
Prispevek nam je poslal tovariš Jaška Mura iz Pred-jamske ulice v Ljubljani, ki je bil leta 1911 črkastavski vajenec v Mohorjevi tiskarni v Celovcu. Pa mnenju tovariša Mara, bi ta dogodek lahko izpričala še bivši ravtia-telj tiskarne Merkur v Ljubljani tovariš Otmar Mihalek in pisatelj Ivan Matičič, sedaj profesor na grafiski šoli v Ljubljani, ki sta bila takrat stavca v Mohorjevi tiskarni v Celovcu in sta skupaj s tovarišem M arom edini še živi priči dogodka. V članku omenjeni Josip Stergar je umrl
rotil, da si ga moram še bolj natanko ogledati. Pazil sem, kdaj se bodo vrata pisarne na hodnik odprla ter smuknil na hodnik in počakal, da je šel Cankar mimo mene. Ogledoval sem ga prav pozorno, ker sem želel, da me nagovori, toda odšel je namišljen mimo mene v drugi del hiše in po stopnicah v prvo nadstropje, kjef je bilo ravnateljstvo in uredništvo družbe, katere tajnik je bil msgr. Podgorc,
Tako je bilo moje prvo srečanje s Cank-rjem.
Ne spomi.ijam se točno dne-
va, kdaj je bila knjiga skoraj dotiskana. Prve pole so. bile že leta 1930 ali pozneje v Ro- \ ^ knjigoveznici, ko je neko po* aavljah pri Žalcu. Ivan Ko- poldne prišel faktor Koleno k 7—	■ r ^	, Stergai^u in mu naročil, naj ta-
koj postavi novo naslovno stran za Cankarjevo knjigo! No, zdaj
lene, takratni faktor tiskar ne, pa okrog leta 1929 v Celju. Avtor članka pripominja, — --------J--"
da se iz originalne izdaje j	je rekel slabe volje. Hi'
"Troje povesti" lahko vidi, j napravi po tem popravku! da je k polt prilepljen.
Bil je lep zgodnjejesenski predpoldan leta 1011, ko je stopil v stavnico tiskarne suhljat
Biti je moralo nekaj pomembnega, ker se je tudi Stergar je-
zil. Na vprašanje odvrne: Ah, knjiga je skoraj gotova, zdaj pa bodo ves skoraj dotiskani ovi-
in brkat gospod še precej mla- tek zavrgli in tiskali novega dih let. Obiski stavnice so bili; Na prvi poli bodo knjigovezi iz-takrat, ko so imeli "črno umet- rezali naslovno stran in nalepil
me je mati odvedla v železničar-sko delavnico, kjer pa niso potrebovali' ključavničarskih vajencev, pač pa vajence za livarje." No, boš pa livar!" je preprosto odločila mati in pri tem je ostalo.
stal, ampak je nadaljevala: "Iz učil se boš za ključavničarja, ti	prala da je hči
dobro zaslužijo."	lahko študirala
Pa ni bilo nič s tem, ker je Obroka sta rastla. Potrebova-imel ključavničarski mojster v	obleke, perila, čevljev.
Žalcu že zadosti vajencev. Nato Pozneje za šolo knjig in zvezkov. Da bi se lažje rinili, je žena začela prati za druge. Mala, mračna kuhinja, je bila polna mokrega perila, ki se je sušilo na vrveh. Ženine roke so bile vse razjedene od luga.
Nekoč mi je hčerka zaupala, Ko sem se izučil, sem šel vi^^ ^i rada študirala. Spomnil svet. Delal sem vGrazu, v Rein-i »em se svoje mladosti, svojih landu v Vestfaliji in v raznih: neizpolnjenih želja. Boš! sem krajih na Gornjem Štajerskem.' obljubil. Še tesneje sem si za-Nato sem se vrnil v domovino, i tegnil pas, žena je sprejela še Takrat sem bil mlad in sam. z'več perila v pranje — in Mila zaslužkom sem še nekako sha- j® študirala.
jal, ker sem skromno živel. Pi i-1 oblast ljudstva je dala voščiti si pa nisem mogel niče-	mojemu dolu
sar. Oh, kako so me mikale knji-; Dvainšestdeset let mi je bilo, ge. Toda bile so predrage. Gle- i smo doživeli veliko preroje-dal sem jih le v izložbah. V prvi I domovine. Toliko razoča-svetovni vojni sem bil v Karpa-i J®	mimo mene, da
tih ujet ter v ruskem ujetniš-I^P"^'^/ vse nisem mogel prav tvu do leta 1918.	! verjeti.
t- . . ,.... i Tudi v našo delavnico so pri-
Kuko je bilo v Karadzord/^e- i	..........^
, , ...	sh novi liudie. Oh ne, sai niso
vicevi Jugoslaviji	,	,	. .
^	... . .	; bill novi. Mnoge sem ze deset
Ko sem se vr nil iz ujetništva,
nici. Ko sem okreval, mi je zdravnik državnega zavoda za socialno zavarovanje nakazal enomesečno zdravljenje v zdravilišču Rogaški Slatini. Kako je bilo tam? Predolgo bi bilo, da bi pravil o Lem. Pribijem le eno: Skrb za delavca v Jugoslaviji danes ni prazna beseda!
Le eno željo imam:
rad bi bil danes mlad
Ko so me drugič proglasili za udarnika, sem šele opazil, da sem prav za prav star. Pogledal sem po tovariših, ki so bili z menoj proglašeni za udarnike. Vsi so bili dosti mlajši. Primerjal sem svoje roke z njihovimi. Njihove so bile močne in mlade; kako dolgo bodo še lahko delale. Rečem vam; skoraj mi je bilo hudo.
Prosili so me, naj jim nekaj povem kot najstarejši livar — udarnik. Bil sem v zadregi. Le kaj naj jim rečem? Pa sem pogledal po svojih rokah in povedal iz srca:
"Tovariši! Le eno željo imam: rad bi bil danes mlad. Rod bi
sem mislil, dasevračamvnovJ^f^^/^^^^T	i™'	^
pravičnejši svet. Tudi mnogi i""'T''
drugi so tako mislili. Pa smo sel"^°
bridko zmotili. Karadžordževi-
bil pečat revolucionarne na-1
POSLANO (s ANSu—CHICAGO) v
I „ 1 • ■ .	v. ! rodno osvobodilne borbe in liud-'
ceva Jugoslavija je veliko ob-;^^^ _voluciie In zeodilo se mi	bombardiranju
ljubljala — ostalo pa je vse pri; . .. 1.	! Jeruzalema
obljubah	I Pi vic v življenju, da so se,
Nastavljen sem bil v delavni-i	J« ta-! Izraelske oblasti so nedavno
cah državnih železnic. Delal semi^°	pomen, j uradno objavile posledice oble-
vestno, z veseljem do dela. Te- ^ kaksnii:n veseljem sem od-jganja in bombardiranja Jeruza-ga veselja pa ni nihče opazil, delal. Z besedami bi to tez-; lema. Arabske granate in krogle Niti drobnega priznanja nisem'"'"	bodo:so ubile 937 vojakov in 538 civi-
prejel za svoje delo. Zaslužek je'^' ° razumeli. Saj sami ve-: listov, mož, žena in otrok. Pobil slab in nestalen. Režim, ki	^ ve- leg tega je mnogo oseb pomrlo je bil na vladi leta 1927, nas z zanosom. Roke delajo j zaradi lakote in izčrpanosti.
kar same od sebe, mišice se til -napno, da se ti zdi, da bi vrgel svet iz tečajev in ure se ti iz-; l)remene v minute. Popolnoma; sem pozabil, da imam na hrbtu J že precejšnjo pezo let.
Skrh /a delavca danes ni pra/nu beseda
Sanje o svetlem, prijaznem tujo družino, 9 ljudi stisnjenih stanovanju, so se uresničile šele! v dve majhni sobici s skupno zdaj. Danes se vračam z dela v! kuhinjo.	prijazen, .svetel dom, kjer kiihi-'
--drulini, odreveneli prstki nja ni več prepredena z vrvmi,
brez krvi, so krčevito okle-	na kater ih neprestano visi mo-
pali košček premoga	kro perilo. Ko se okopljem v ko-
Gospodar-ska kriza, ki je ta- palnici, me čakajo knjige in raki at kot črna pošast razsajala dijo. Da, knjige. Lepo zbirko jih po kapitalistični Jugoslaviji, je že imam in ta zbirka se sproti
nastavil kot stalne delavce. Že naslednji režim, pa je to odločbo zavrgel.
Leta 1921 sem se oženil. Stanovali smo v tesnem, vlažnem kletnem stanovanju sku|)aj z drugo dr užino. Tam mi je žena rodila sina in hčer. Sedem let smo tako životarili skupno s
MARCH OF DIMES
&
FIGHT
mrANTILE PARALYSIS

nost" še za tajnost, neobičajni, vendar je tiskarna včasih pristala na to, da so si jo smeh "udje" in razne bratovščine ogledati in malo poškiliti na stavce. Toda to je bilo zelo redko, ker so taki obiski motili delavce na škodo tiskarne. Zato sem se kot vajenec čudil, da je prišel ta gospod kar sam v stavnico.
Brkati gospod je pristopil naravnost k stavcu Stergarju starejšemu, ki je imel ravno takrat opravka z novim rokopisom.
Navajeni smo bili na različne rokopise, pisane z roko in s strojem. Ker je od rokopisa bila odvisna ekspeditivnost pri delu, smo seveda imeli lepše vsi rajši. Dasi smo bili v čitanju rokopisov izvežbani bolje kakor kakšen kriminalni preiskovalni sodnik, nam je bil lep, čitljivo in razločno pisan rokopis ali dopis, posebno, če je bil še papir "ministrski", ljubši kakor slab dopis podeželskega dopisnika za "Mir", tedanje glasilo koroških Slovencev.
Stavec Stergar Josip je bil že star gospod s kozjo brado, ki mu je migala najrajši, če je bil z rokopisom zadovoljen. Zaradi kratkovidnosti je z rokopisom ravnal prav mehko, ko ga je zapenjal v tentkel. Brada mu je zadovoljno migala, kakor da bi kaj posebno okusnega prežvekoval.
Torej tega dne in ta trenutek je pristopil k Stergarju brkati gospod in se pozanimal za delo. Stari Stergar mu je povedal, da pregleduje rokopis Ivana Cankarja. Rokopis nosi naslov "V dolini solz", in je prav krasen. Posebno mu je všeč, ker ima dosti odstavkov. In, ker je tudi vsebina zanimiva, bo šlo delo gladko od rok.
Stavci smo se zanimali za vse in se pri tem tudi.potegovali za boljša dela. Pri tem smo mislili tudi na rokopise novih povesti in romanov, ki jih je družba izdajala svojim članom. Navadno smo najprej prebrali vso povest v rokopisu. Seveda ie bilo to dovoljeno le "gospodom" stavcem, vajenci pa smo si take stvari samo "izposojevali". Tako sem tudi jaz ta rokopis prebral v eni noči, še preden je bil postavljen. Bil je pisan na lepem, belem pisarniškem papirju na četrtinkah pole, lično, brez vsakih popravkov, da ga je bilo z veseljem prelistati.
novo. Naslovna stran in z nj" vsaka knjiga dobi drug, nov napis "Troje povesti", namesto Ž* tiskanega "V dolini solz" . • ■
Tako je Cankarjeva najboljša in najizrazitejša knjiga s P"' vestjo o Simmu Sirotniku i" krčmarju Eliji dobila ime, ki ne pove ničesar. Vse Cankarjev« knjige imajo naslove, ki nekaj pomenijo, ta pa je bila degra' dirana . . .
Zakaj? Prečita j knjigo in našel boš vzrok v zvezi z njen" vsebino in dejstvom, da je izdana kot "književni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu le^a 1911", ko je besnel hud boj med delavstvom in gospodo vse^ branž, med napredno usmerj®' nostjo in mračnjaškim klerika-lizmom, ko je že tako navidez majhna besedica, naslov knjig®' bila velikega pomena, in ko J® bil tajnik Družbe sv. Mohoi'j® —msgr. Podgorc ...
Če boste ponatiskovali to knj*' go, dajte ji naslov, kakor ji S® je že pisatelj sam ob njenei® rojstvu namenil, a ga je moi'^ pod pritiskom razmer opustiti-
nasprotno, da jo zasluga sedanjo fašistične vlado Španije,
da so špansko ljudstvo nahaja v tako obupnem položaju, .	_ _
da mora prejemati miloščino od zunanjih dežel.	j JANUAKY iO" j I
AMERIŠKA IN EVROPSKA »OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v načbi 32>/2 do 33 točk, ki j'" je treba odšteti od evrops^® mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih.
Na primer; če vam piše]"' da želijo čevlje št. 39, to je am®' riška mera 6 in pol, št. 40 J® 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 4^ je 10, št. 44 je 11,
Ženski čevlji so navado" manjši nego gornje mere. ko bi na primer; št. 38 bila
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je riško 32; 42 je 34; 44 je 36: 4» je 38; 48 je 40 itd., vedno ^ 8 točk manjše od evrops'' mere.
Enako je pri deklicah gačna evropska mera. Št. 38 J® ameriško 12; 40 je 14; 42 jc 1"'
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa sc 2»' čenja v Evropi z št. 42, kar f v Ameriki 33; 44 je 34; 40 J® 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 jo 4J; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vi
med 10 in 11 točk razlike.)
*
Moške srajce: št. 35 jc riško 13 in pol; 36 je 14: 3? f 14 in pol; 38 je 15; 39 je pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 f
Ko je brkati gospod odšel iz 16 in pol in 43 je 17. __^
stavnice nazaj v pisarno, je M.
potihem povedal Stergarju, da je bil to Ivan Cankar, avtor rokopisa. Da — je prav tako pri-dušeno odgovoril Stergar.
Kei sem prebral že nekaj Cankarjevih knjig, som se za-	US. SAVfN^
19. januarja 1950
ENAKOPRAVNOST
stran 3
Josip Jurčič :
V JAMI NAD KRKO
Kako poldrugo uro od Stične izvira pod skalnatim hribom na Dolenjskem reka Krka. Na dan prihaja v dveh izvirih, ki sta pa zelo bhzu drug drugega.
če greš od zgornjega rokava IZ doline navzgor, prideš do velike viseče skale, ki ima majhno, komaj vatel visoko in široko žrelo, votel vhod v jamo.
Ta jama je bila v nekdanjih časih okoli bivajočim stanovalcem pribežališče in zavetje pred Turki. Tako je bila tudi leta 1475, ko je spet Turek udaril Slovensko, privrela velika množica iskat v jamo zavetja. Pred vhodom sta stala na straži dva mlada kmeta z orožjem v roki, eden zgoraj, drugi zdolaj. ^ jami pa, v obokani sredini pod zemljo, je ležalo in sedelo iia raztreseni slami za tri vasi ljudi.
Zunaj okoli velikega ognja se jc bilo zbralo številno krdelo možakov razne starosti: ta mladenič, ta mož srednjih let, oni starec kraj groba. Imeli so sko-^aj vsi pri rokah cepce, okova-z železom, ali pa dolge bu-tičaste, črno opal jene grčavke ^li kako drugo reč, ki bi jim v služila za orožje. Med glas-ravsom in govorjenjem, ki je razlegalo po jami in so ga čudno odbijale in oponašale amnite stene nakopičenih skal, bilo slišati, kaj so ugibali ti ^°žje, prostaki iz ljudstva. . Kaj pravite, možje," meni čokat možak, "ali bo še kdaj
dobro
na tej naši zemlji? Bog
^as Varuj! že od nekdaj, kar je ^®nda naša narodovina na sve-u, ni^ bilo sreče niti toliko časa, človek potrebuje, da zleze zibelke v grob, še toliko ni bi-'veselega. Moj rajnki oče so ^''avTli^ da je bilo njega dni še l^^jše. To je bilo tačas, ko oili Turki prvikrat prišli in zatekli ljudje prav sem-
kaj. Takrat so hodili k nam še tisti psoglavci. Za njimi pa je prišla gospoda, ki tudi ni veliko boljša. Kar je, to je, samo da nas na kolec ne nabada kakor Turki, ki so zdaj v deželi, Bog jih pogubi!"
"Res je to!" odgovori drug, zarasel, hud mož. "Trlep govori resnico. Gospoda se zdaj zapira v gradove, nas pa pušča, naj nam psi požero otroke, naj nam mlade ljudi odpeljajo na Turško. Nam pa ne pomaga nihče; če se čreva vlečejo za nami, se nihče ne zmeni za nas. Kadar je cesarju potreba vojakov za Nemško, tačas ti brž pridrve in — hajdi na tuje. Nam pa ne pomaga živa duša, kadar nas davi doma sam hudir s Turškega ali pa pes vedi od kod. Meni to ne gre v glavo."
"Potolaži se, prijatelj," nadaljuje drugi, "pustimo gospodo in cesarja! Jaz pa pravim: pomagajmo si sami; možje, sami si pomagajmo!"
"Jaz tudi tako menim; pomagajmo si sami! Jaz sem zraven."
"To sem tudi jaz prej rekel," pravi tretji.
"Jaz tudi," se je slišalo od vseh strani in zmerom večje je bilo krdelo pri velikem ognju.
"E kaj, vsi gremo," reko naposled oni, "kdor si ne upa, ni vreden, da je pri nas."
"Prav je tako, jutri navsezgodaj se vzdignemo; kar bo, pa bo!"
"Pol nas bo počepalo na polju in stegnilo kap iti za vselej, pol jih bo prineslo razbite buče v to luknjo; to bo, da vam povem," pravi tisti, ki se je poprej na gospodo hudoval.
"Glej ga no, od kdaj si neki vedež?" ga vpraša mlad človek in ga po strani zaničljivo pogleda.
"Še tega ne veš, da me je tvo-
ja stara babica, čarovnica, prerokovati naučila?" mu odgovori oni.
"O vem, da te je naučila stra-hopetnosti; srca nimaš za pol moža, to te uči vedeževanje."
"In ti, sraka, ti mi očitaš bo-ječnost? Stoj, pokazal ti bom, kdo je med nama strahopetec!" Rekši, dvigne svoj grčavi cepec nad mladeniča, a ta se mu je tudi postavil v bran.
"Čakajte!" vele možje in od-pahnejo vsakega na drugo stran.
"Glejte, taki smo," reče star mož. "Kako si bomo pomagali proti drugim, ko, se med seboj skavsamo za vsak nič. Jutri po-kažita svojo srčnost, ne zdaj! Turki stoje v deželi, zdaj moramo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne pobogamo! Že tako smo preveč razkosani: eni so pobegnili v gozd, drugi so bili tako nespametni, da so se zaprli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo — Bog daj, da bi se to obrnilo drugače — Turki vendarle premagali in potlej, saj vemo, kaj jih čaka. Glejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno, potlej bi se dalo že kaj storiti proti Turku, ki se je zdaj že toliko razlil po deželi."
Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in z njim cigan Simol. Usedeta se k ognju, tja kjer je bilo veliko drugih ljudi. Nihče ju ni nič vprašal, zakaj marsikateri je bil med: njimi, ki mu je bil ta in oni neznan. Petrova gosposka obleka je pa vendar bodla v oči, da so se jeli spraševati, kdo je to, in se naposled zmenili, da je gospod s Kozjaka. "Kako ta sem pride?" so dejali eni in ugibali tako in tako. "Kdo je pa tisti, ki je prišel z njiln? Domačin ni; ta nima naše oprave niti poštenega obraza." Tako so sodili od strani cigana. "To se lahko izzve, kdo je," reče eden, "tu smo mi gospodarji! Kaj ni res? Vsak kdor
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
pride, mora povedati: kdo si in kaj si." .
"Stoj, najprej pokličimo tisto švedro semkaj, ki pravite, da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le-oni rjavi dolgin, če ne . .. " reče nekdo in vzdigne palico.
Nato pošlje zbornica poslanca h gospodu Petru, naj se zgla-si kar precej pii velikem ognju. Kmetje, moško naslonjeni na svoje cepce-batine in opal jene kolce in krepelce, vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel z njim. "Gospod je lahko med nami," mu reko, "ako ga ne more varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je med nami."
In Peter reče: "Ne poznam tega človeka, prišel je za menoj ; videl sem ga malo poprej, preden so bili Turki prišli, in zdaj ga spet vidim. Nemara bi bil Turkom . . . tako . . . ra"alo . . . znan."
"Ogleduh je," reko brž eni in ogenj šviga vsakemu iz oči.
"Na kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z našimi brati," vpije nekdo.
"Nos in ušesa mu porežimo!" kriči drugi.
"Ne možje, kdo ste?" pravi mož, ki jih je bil že prej utola-žil. "Ali se boste po Turkih ravnali? Tega ne, mi smo kristjani in, kakor sem že rekel, smrt nas lahko zaleze ali zdaj ali pozneje; zato moramo tudi tega človeka, četudi je turški ogleduh, kaznovati, kakor možem pristuje, ne pa kakor nevernim psom. Zato svetujem tole: primimo moža in ga vrzimo v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka preteče veliko dežele, naj si jo ta človek ogleda in naj pove Turkom, da je še kje kak j cepec, ki je trd dovolj, da raz-i bije komu glavo, pa če je še tako koščena."
"Res, v krnico ga vrzimo!" pritegnejo drugi, "saj Turki ne pridejo do nas, zato je že Stvarnik skrbel in nam izvotlil brlog, ki do njega ne prispo turški konji, dasi so urni ko strela."
Cigan je kmalu spoznal, kako
je. Z obrazov je spoznal, da se, nanj zbira oblačica, videl je tudi, da ga je Peter izdal. Prvo, kar je zviti cigan poskusil, je bilo, da se je hotel izmuzniti, toda brž so mu zaprli pot in ga obstopili z vzdignjenimi cepci in drogovi.
Zdajci se vzpne cigan pokonci, v roki se mu zasveti nož in strašen glas zadoni po podzemeljski jami: "Nihče naj se mi ne bliža, za tri je moj nož na-brušenr To pa ni res, kar vam je povedal tisti grbavi človek." Ves hrup po jami potihne in vse se ozre na cigana. Ali na mah padejo trije cepci in tisti hip zazveni ciganov nož, izbit iz rok, po temi na tla. Vendar so imeli vsi, kolikor jih je moglo
^ blag spomin
ob sedmi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni, nepozabni sin in brat
Louis Moze
Zatisnil je svoje mile oči dne 19. januarja 1943.
Minilo je že sedem let,
odkar Te črna zemlja krije, v cvetoči dobi mladih let si moral zapustiti svet.
Predragi sinko, bratec, spi v rojstni hladni žemljici, v življenju bil si nam odvzet po smrti združimo se spol.
Žalujoči stariši
in brat Anton ml,
Cleveland, Ohio, dne 19. januarja 1950.
ZAHVALA
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam, da jo 22. decembra 1949 umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog
KARL STEINER
Pokopali smo ga dne 24. decembra 1949 na Highland Park pokopališče.
V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem prijateljem za vence, avtomobile in darove. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga sprejmili na njegovi zadnji poti.
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno voden pogreb, kakor tudi pogrebcem ki so nosili krsto. ^
Ti ljubljeni, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja!
ŽALUJOČA SOPROGA
MARY STEINER, rojena LUNDER
Cleveland, Ohio, dne 19. Januarja 1950.
okoli njega, dosti posla, da so ga iztiralj skozi ozko luknjo na prosto. Na jarku ga potem za-vihte in visoko pljuskne voda, ko cepne cigan v sredo krnice.
Krohota je se pomaknejo kmetje v luknjo, potem pa potihne zadnje čopljanje po vodi v črni temi. "Ako zna plavati, bo prišel na suho," previjo med seboj, "in sporočil bo Turkom, kaj je videl; naj le! Ako pa ne zna, naj utone, škode ne bo velike."
Ko bi bil kdo stopil dol h Krki raz jarek na travnik, bi bil videl, kako je dolgin splaval na suho, otresel in ovil mokro obleko, se zravnal v vsej svoji dolgosti tej jezno govoril sam s seboj, obrnjen proti jami: "Do-
bro vem, da sem dobil to po tvoji pripomoči, krivenčasti gospod Kozjak. Ti žaba, ki bi te moral že zdavnaj' stlačiti; ali zdaj se ti bom zahvalil!" Reši se obrne preko travnika proti severozahodni strani, tja, kjer je bil veliki turški tabor pred cerkvijo na Muljavi.
Veliko sobo in kuhinjo
se odda v najem dvema fantoma ali dekletoma. Vse najboljše urejeno.
Zglasite se pri lastniku 1376 E. 49 St.
vas muči revmatizem?
Mi imamo neka} posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
ZAHVALA
Dne 14. decembra je umrl naš ljubljeni soprog in oče
JOHN CICICH
Pogreb se je vrši! 17. decembra na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za vence cvetja, darove za sv. maše in za avtomobile ter za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in ga sprejmili na zadnji poti na pokopališče.
Hvala Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb kaltor tudi čst. g. Sebcan za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Končana je Tvoja pot na zemlji in odšel si tja, kjer ni solz in ne trpljenja. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v srcih dokler bodo utripala.
ŽALUJOČI OSTALI:
Mary, soproga
MATT, RICHARD in RALPH, sinovi
[Cleveland, Ohio, dne 19. januarja 1950.

V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABLJENEGA OČETA
Ignac Slapnik
ki ga je Bog poklical k sebi dne 18. januarja 1944.
Dragi nepozabni ljubljeni oče,
šest let že počivaš v grobu,
zaklad spominov na Tebi, draži večkrat prisili tilie solze v oči;
k Bogu naše prošnje se dvigajo,
da v nebesih Ti on plačilo da.
ŽALUJOČI OSTALI:
CHARLES, JAMES in LOUIS, sinovi; VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, Ohio, 19. januarja 1950.
miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
Načrt je bil slab
(Nadaljevanje)
bil ciis, ko je Mtitijii j Bilo je dva- j je	lela pozimi. Nesel
kovčeg, kjer je imel ^ai ^	i" z njim je šlo te-1
So	drugih. Doli v Osijek j
1'oslali. Tam doli je sama mnogo večja kot ta.
šitQ	je imel na sebi voja-
'Tisti dve leti sta na-tin f "šinili. Drugi so se vračali pa je odšel v Uiij.g *^^3 je trideseto leto. Ce-p liiinhodil po svi»lu'. Cas ^3. hitro. Leta so ka^or dan.
Nekoč jih ni več, postaneš star, izkušen, tedaj je vsega konec.
Zdaj je trideseto leto, je mislil Matija, ko ga je trgovčič pustil za trenutek pri miru s spraševanjem in je samo še nekaj razlagal. Zdaj je trideseto leto. Vmes je osem let in ko smo začeli, od tedaj je deset let. In vse, kar je vmes, je tako rekoč brezpomembno.
Doma so med tem urejali gos-|)odarstvo. Delali so, orali, sejali in po malem živeli. Morda so se j med tem kaj prepirali, a to je 1 docela v redu. Kaj pa naj ljudje I počno drugega, kadar gre za ]wmljo? A zdaj po desetih letih
se je že nabrže vse izčistilo. Deset let kasneje bo to, kar je zdaj morda še nestalno, trdno in se nikomur ne bo zdelo čudno, da je tako.
Cesta . . . spominja ga mladih let, ko so iz vasi otroci včasih šli k cesti črešnje obirat ali pa murve otresat. Potlej so nekaj let gojili tiste nemarne kukce, ki delajo svilo. Za te so hodili nabirat murvinega listja. Vsak dan ga je bilo treba prinesti celo vrečo. Kukci so rastli, se debeli 1 i, da so bili že nagnusni, zavijati se niso hoteli, tako, da jih je Matija hotel že zmetati kuram. Tedaj šele so se zj^eli zavijati v okrogle, na prst debele lešnike. Kjer koli v kotičku po hiši si dobil kakšnega črva, ki se je ovijal v svilo.
Toda potlej tega niso mogli prodati. Najprej so jih zadušili na vročem v peči, a nato so se kotalili po hiši. Šele pozno so jih spravili v promet, a je bilo
tako klavrno, da so se starši uprli, in drugo leto so te gosenice preminule. Samo sled po njih je ostala |)0 kotičkih, kjer so si bile napravile hišice, pa niso mogli zai njimi odtrgati vse pajče-vine.
Tak spomin je budila Matiji cesta. Nekoč sredi vojne je po cesti šel avtomobil in to je bil ]»oseben dogodek. Avtomobil ni bil nekaj navadnega kakor je Kdaj, temveč so govorili ljudje o njem dolge tedne.
Naposled se je Matija moral posloviti. Trgovec se je peljal še dalje po cesti. Matiji pa je bilo tod prek po poljih bliže domov.
In izbral si je tako pot med njivami, da ne bi srečaval mnogo ljudi. Do teh mu ni bilo. Stikal je za jarki, kjer so rastle jelše in delale prijetno senco. Zdaj so bili vsi usahli, mehko blato se je strjevalo, nogo pa je vendar že držalo. Kuroslep po njem je
bil močno košat, kakor bi si zadrževal vlako na mehkih tleh.
Na levo so bili travniki. Tu nedaleč je tudi njihov kos. Kdo zdaj kosi po njem^ Brat Marko in Ti nek 7 Najbrž bo tako. On, Matija, ki je tisto leto, ko so dobili zemljo, prvi zarezal na tem travniku, ne bo več kosil. . .
In vendar je bilo lepo, tako v jutro, ko je še pomlad, ko je polno pesmi. Kosa prijetno'zveni ijj rože dehtijo. Povsod jc polno ljudi, življenje je prijetno.
Ali pa so si že morda razdelili zemljo? Lahko se je zgodilo. Stari je bil sicer premeten, vedno si je kaj izmislil, a naposled, je mislil Matija, se je le vdal.
Mislil je na očeta. Misel nanj je segala tja v zgodnjo mladost, vse življenje je bilo z njim prepojeno. Ne tako z materjo. Mati je bila, kakor so vs6 druge ženske. Oče pa je bil samosvoj, spočetka dobrodušen, kasneje nekoliko zagrenjen, nenehno tuhta-
joč; bavil se je z nemogočimi načrti.. Dobil je zemljo in na zemlji je sedel kakor koklja na zadnjem jajcu, ki ga je znesla še kot kokoš, pa ji ga še niso odvzeli, temveč p je obsedela na njem z obupno vztrajnostjo.
Rahlo je pomislil na to, kako ga bo oče sprejel. Našel ga bo v delavnici. To je bilo vedno tako. In iz žepa bo gledala pipa, ki JO takoj prižge, ko se nekoliko razvname.
]'o polju so ljudje kosili zadnjo pšenico. Drugod je že vse stalo v križih. Sami križi rži in pšenice so se vrstili po njivah, strnišča so bila suha, zemlja po njih razpokana od sonca. Vmes so delale nekoliko veselejšo podobo koruze, ki so bile pred nedavnim drugič okopane, krompir, ki je že odcvetal, mak, lan in konoplje. Meje, ki so jih pustili dvajsetega leta, so bile že izrazite, ostarele. Po njih je ras-
la tista čudna trava, ki jo dobiš samo po mejah in med njivami.
Ženske so pobirale sil je, ki je padlo pod koso, globoko so se sklanjale, jope so jim visele ohlapno in viseče prsi so jih napenjale, kadar so bile pripog-njene. Obrazi so jim zagoreli, prepoteni, lasje jim silijo izza rut, ki jih imajo nazaj zavezane. Moški spredaj so v belih domačih hlačah, s škornji na nogah, s tistimi majhnimi klobuki na glavah, ki so tako značilni za ta kraj in ki jih Matija ni videl nikjer na svetu. V tem se ta svet ni spremenil. Spremenil se je drugače. Ko je odhajala, so žito želi, zdaj kosijo.
Tedaj so mlatili s cepiči, zdaj mlatijo s stroji. Okopavajo naj-brže tudi s plugi, in vendar je to tako kratko razdobje. Deset let. Kaj bo, za deset let? Morda nič več posebnega. Zdaj se bo svet za kratko ustavil in se šele po času zopet požene naprej.
STEA.N 4
F!NAt?0Pt>A.Vhi05(t
in. januarja 1050
France Bevk :

REBEKOVI SE SELIJO
(Nadaljevanje)
Tonca doma ni molčala o selitvi, a je novica tudi po drugih poteh prišla iz doline. Po raztresenem naselju je zašume-lo kot v ulnjaku. Ljudje so Filipov korak obračali, ga premle-vali in izražali svojo sodbo. Zgodilo se je že, da je kaka hiša ostala prazna, ker je bila prodana na dražbi ali so pomrli starejši člani družine, mlajši pa so se porazgubili po svetu. To je bilo zanje povsem nekaj naravnega kot prirodna nesreča. A da bi cela družina kar na lepem zapustila domačijo, se še ni primerilo. Ne bi se bolj čudili, če bi si kdo lastno hišo zažgal nad glavo. Med tistimi, ki so hodili delat v dolino in po ves teden živeli ločeni od družine, so bili tudi nekateri, ki so FHi-lipu tiho zavidali. Toda vašca-ni so imeli preveč lastnih skrbi, da bi novica že v dveh dneh ne bila napol zastarela.
Le Marjeta je brez oddiha let-tala okrog kot nabita puška. Govorica o razmerju med Filipom in Lizo je pobledela in nazadnje čisto stopila v ozadje, kakor da bi je nikoli ne bilo. Na tihem si je očitala, da je bila končno ona, ki je s svojim jezikom spodbodla Filipa. Njena žeja po zgražanju je dobila nove utešitve. Tega bi še v sanjah nikoli ne pričakovala. Prepričevala se je, da nad njeno rojstno hišo visi velika nesreča, ki jo mora preprečiti. A če bi se vprašala, v čem je ta velika nesreča, bi si ne znala odgovoriti. Dolgo je oprezovala, da je zatekla očeta samega doma. Tonce ni marala srečati, pred njo se je čutila poražena in se je bala njenega posmeha. V očetu, ki je bil novico prvi Izvedel od snahe, pa je iskala zaveznika. Stari Rebek — to je že vedela vsa vas — je bil ves zlomljen. K o t iz uma je tiste dni taval okoli razvalin, po gmajni in po gozdu, a ni našel miru. Venomer je nekaj delal, a bilo ni prav toliko storjenega, če bi ležal vznak v kaki senci in bolščal v zelene veje. Ponoči je prihajalo izza stene hrkanje in vzdihovanje, čisto je izgubil spanje. Izogival se je ljudi, da Jim ni bilo treba odgovarjati niti s pogledom niti z besedo. Tudi Marjeto je z nejevoljo sprejel, ko je s solzami planila preden j, in je ostro odmahnil z roko. "Nisem še re-
kel niti prve niti zadnje besede, je bilo vse; kar ji je dejal ..
Filip je Marjeti in očetu vse misli in občutke bral že iz oči. Bil je pripravljen, na boj. Celo razigran nasmeh se mu je po-blisnil v zenicah, ko se je ozrl po obrazih. Ni se veselil prizora, ki ga je pričakoval, a bi ga vendar nič več ne moglo omajati v sklepu. Če je rekel prvo besedo, bo dejal tudi zadnjo. Da bi le bilo že konec!
"O, vsa družina skupaj!" je vzkliknil narejeno veselo in se spustil na klop za mizo.
"Vsa," je rekla Marjeta hladno in kdo ve zakaj zganila z rameni.
Med stene je legel tesen, napet molk. Nihče ni hotel začeti. Oče je upiral pogled v mizo, [Marjeta pa je z očmi iskala Drejca. Ko se je ta ozrl nanjo, mu je ukazujoče nekaj namignila.
Dre j C je najprej pogledal v tla, nato po obrazih.
"Slišali smo, da nas nameravaš zapustiti," je slednjič dejal Filipu.
"Da, preselim se," je pritrdil Filip in si nervozno prižgal cigareto. "Nima smisla, da bi živel ločeno od družine ..."
Stari Rebek je bil dvignil obraz in z očmi ostro zasršel v sina.
"In jaz to šele od drugih izvem," je rekel zamolklo; stežka je zadrževal jezo. "Kakor da bi nobene besede ne imel pri stvari. Še ni teden od tega, ko si pristal, da bomo zidali."
Filip je bil v zadregi. Ni si upal priznati, da ni resno mislil s svojim pristankom. To bi očeta še huje razjarilo.
"Pristal," je rekel. "Pa sem se premislil."
"In jaz naj sam ostanem tu?
"Nikakor ne, oče. Tako nisem mislil. Tudi vi poj dete z nami. V novem stanovanju je tudi za vas čeden kotiček."
"In če jaz ne grem?" je stari Rebek ostro vprašal in pest trdo položil na mizo.
Filip pomenka ni marel gnati na ostrino. A bilo je neizogibno, da mora govoriti jasno in odločno.
"Oče, ne bomo se prerekali," je dejal počasi, s poudarkom na vsaki besedi. "Tu se ni kaj prerekati. Sklenil sem, da se preselim in se bom preselil. Za to imam svoje dobre vzroke. Če
RAZPIS DELNIŠKE SEJE V nedeljo, 29. januarja 1950
SE VRŠI
redna delničarska seja korporacije Slovenskega doma
NA 15810 HOLMES AVE.
ob 1:30 uri poopidne.
To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem društvom in posameznim delničarjem.
FRANK WALTER, tajnik
cf f čTTF
ELMER BENSON
Predsednika narodnega odbor« Progreiivn« stranke
in IRMA HENDERSON
Uradnico detioitske Progresivna stranke
ISRAEL EPSTEIN
Avtorja in komentatorja novic
JAVEN SHOD
v soboto, 21. januarja—8. zv. Ballroom
PUBLIC AUDITORIUM—Splošna vstopnina 40c
PROGRESIVNA STRANKA OHIO
se bo kdo zarali tega kesal, se bcHTi jaz, ne vi."
Filipova odločnost je očeta za hip razorožila. Tresla se mu je roka, ki jo je držal na mizi. Dotlej je odobraval vse sinove korake. Zdaj je bilo prvič, da sta ostro trčila drug ob drugega.
"Da te ni sram!" je vzkliknila Marjeta.
"Kaj pa zemlja?" je vprašal Drejc. "Ali jo boš prodal?"
"Nisem jo kupil, zato je tudi ne bom prodajal," je govoril Filip. "Prepustim to krajevnemu odboru. Ta bo že vedel, kaj naj pametnega stori z njo."
Ta beseda je' bila tako nova, da je celo Tonca v začudenju široko razprla oči. Stari Rebek, Marjeta in Drejc so se na dobro spogledali, kakor da ne morejo verjeti, da so prav slišali.
"Glej ga, za nič jo boš dajal," je vzkliknil Drejc. "Meni jo prodaj! Senožet in gozd takoj kupim, če ne boš predrag."
"Tebi bi zemlje ne dal, četudi bi jo prodajal," je rekel Filip
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., Tel.: EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, Louis Erste in Matt Zaman.
Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND.
tako razdraženo odločno, da je bilo kar žaljivo, "že zdaj jo imaš več kot jo potrebuješ."
"Saj je ob pamet!" je vzkliknila Marjeta. "Saj je ponorel! Kdo je pa že kaj takega slišal!"
Stari Rebek, ki je dotlej samo bolščal in pridrževal dih, je s silo pognal sapo iz grla.
"Kupil je nisi, a je tudi na cesti nisi pobral, da jo kar tako mečeš vbogajme," je malone zakričal od besa,
"Na cesti je nisem pobral, vi tudi ne," je rekel Filip. "S seboj je ne morem odnesti. Storim po vesti, kar se mi zdi najbolj pametno. Saj je vendar moja. Ne?"
"Tvoja! A nisem ti je zato dal, da bi jo hudiču metal v žrelo. Da sem to vedel, nikoli bi ti je ne bil prepisal."
Apartment poslopje naprodaj
5 stanovanj in ena trgovina; nahaja se blizu Commodore gledališča v Collinwoodu. Cena $26,000.
Za naslov se poizve v urada tega lista.
LEPO SPALNO SOBO
se odda v najem poštenemu dekletu pri mirni družini brez otrok.
Vpraša se na
1117 E. 64 St.
4 sobe med E. 55 in E. 62 St.
želita dobiti v najem mati in sin. Oba zaposlena. Pokličite po 4. uri popoldne.
EX 4778
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
SPOMNITE SE SVOJIH v DOMOVINI s POKLONOM
DOVOLITE, DA Ml STORIMO TO ZA VAS
Hitro - Ekonomično - Sigurno
NE ČAKAJTE — NAROČITE SEDAJ
Uspelo nam je dobiti redno zalogo prvovrstne moke, znamke "COLD MEDAL,'* katero moremo za NEDOLOČEN ČAS—dokler zaloga traja—pošiljati v Jugoslavijo po ZNIŽANI CENI in to;
GOLD MEDAL
moka v vreiiah 100 funtov, s prevožnjo plačano do najbližje postaje prejemnika.
*11
GOLD MEDAL
moka v vrečah 100 funtov, s prevožnjo plačano do Reke.
Sft
OPOMBA: Vsled obstoječih obredb v 'Jugoslaviji, priporočamo, da pošiljatelji ne pošljejo več kot dve vreči moke na eno osebo.
STANDARD PAKETI: Naši veliki izberi Standard paketov smo dodali paket "A," ki drži 100 funtov riža— long grain Carolina Rice—extra fancy.
Do najbližje postaje prejemnika $25.00 Do Reke........................$22.00
Predvidevajoč zvišanje cen kavi, a želeč obdržati naše dosedanje cene za Standard Pakete, smo ob času nakupili dovoljšno količino kave, in tako naše cene Standard Paketom ostanejo iste, a tako tudi kvaliteta kave v njih.
Pišite po informacij« sa pošiljanj« Vašim v domovini teh vedno ekonomičnih paketov s hrano.
STREPTOMYCIN odpremimo potom avijona v vse kraje Jugoslavije po sledečih znižanih cenah;
10 gramov 20 gramov 30 gramov
$ 9.00 $18.00 $27.00
40 gramov 50 gramov 100 gramov
$36.00 $43.00 $83.00
OPOZORILO: Pošiljatelje opozarjamo, da smo mi za vsa naročila samo posredovalci med pošiljateljem in onih oblasti, ki sprejmejo v svojo last na postaji vsako naročilo pošiljatelja.
NAJBOLJŠO POSLUCO VAM DAJE
DOBROYOLJNI ODBOR, INC.
245 West I8th St., New York II, N, Y.
Tel.; Watkins 4-9016
"Pa jo imejle!" je rekel Filip. "Vračam vam jo."
Marjeti so se pohlepno poblis-nile oči, vsa se je razživela.
"Vzemite jo!" je z visokim glasom silila očeta. "Oče, vzemite jo, ko vam jo ponuja! Ne bodite trapasti!"
"Saj je tudi vzamem," je dejal stari Rebek počasi, s' trmasto odločnostjo. "Ne pustim je vreči za nič. In tudi ne prodati. Tu ostanem! Nikamor ne poj-dem! mrtvega me bodo odnesli odtod ..."
Od razburjenja mu je glas drhtel in se mu iznenada prelomil. V jezi ni tehtal besed, a bilo je očitno, da tako govori kot misli.
"Oče, preselite se k nam!" je hitela Marjeta vsa v ognju. "Kar k nam se preselite! Imeli
boste pomoč na stara leta. Midva z Drejcem vam bova pomagala obdelovati to krpo sveta. Res! Saj sami ne boste zmo-g;ii."
Stari Rebek je pogledal najprej hčer, nato zeta. Zdelo se mu je, da Drejcu tih nasmeh igra pod kožo. Iz nekega spomina, so se mu pomračile oči. Da bi se preselil k Drejcu in Marjeti? Nikoli! Rajši v dolino! Ni pozabil, kako sta ga zavrnila, ko je z družino ostal na gmajni. Drejc se je skril, Marjeta pa se je izgovarjala nanj, češ on ga ne vzame pod streho, a ona bi ga rada sprejela. Bila sta tako dogovorjena. Bala sta se petelina V strehi a se ga njemu čisto tu-
ji ljudje niso bali. Tega jim m mogel pozabiti. Zdaj pa so njune oči obstale na njegovi zemlji. On k njima, a ona dva na ta grič ... Vse se je uprlo v njem in se mu grenko zadrgnilo v grlu.
"Nikamor ne pojdem," je dejal mračno. "Tudi k tebi ne."
"Sami tudi ne morete tu ostati," se Marjeta ni vdala. "Kaj — če zbolite? Kdo vam bo stre-gel?"
"Se bom oženil."
"Križani Jezus!" je Marjeta, vzkliknila in sklenila roke. "Govorite, kakor da niste pri zdravi pameti! Saj ste vsi skupaj ponoreli !"
(Dalje prihodnjič)
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST.. KE 8187	Jerry Petkovšek. laslnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ZA DOBRO POHIŠTVO PO NIZKIH CENAH OBIŠČITE
STAKICH FURNITURE CO.
QucAity at d Pyice — Easy Terms IVonhoe 8288	_ 16305 Waterloo Road
JAMES D. STAKICH
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT
Nekaj izrednosti na naši januarski razprodaji za prihranitev
Potrebščine za novorojenčke in deco
POSEBEN NAKUP! Ročno obšite Philippine
OBLEKCE
in
HLAČKE
Regularne vrednosti $1.39 do 1.99
Lepi stili, v natančho, ročno obšitih oblekah \	in hlačkah, ki so bile
narejene na Filipinih. ' Izberite med belo in pastelnimi barvami.
1-99 otroški "Beacon" Blanketi
|.69
z manjšimi hibami iz jac-quard blaga; navadne solidne barve. Modre ali roza.
1.00 "Beacon" Wrapping blanketi
■j.00
z manjšimi hibami. 30x40-inCev velikosti. Modre ali roza.
"Beacon" blanketi za zibelke
z manjšimi hibami. Mere 36x50. Obrobljene z rayon satenom. Koza ali modro barve.
3.99 blanketi za zibelke	2 99
50% volneni, 50% rayon. Z manjšimi hibami. Mere 36x50-inčev.
1.69 Halja in bootee seti 1.00 z manjšimi hibami. Iz močne flannelette; samo roza barva.	1.00 Pletene hlačke 69c z manjšimi hibami. Močna tkanina. Pastelne barve.
1.99 Pletene nočne obleke 1.00 stili v enem ali dveh komadih. Samo sive barve. Mere.l in 2.	Otroški bombažni Cardigan 1.00 Gosto pleteni jopiči iz bombaževine v beli, rumeni ali modri barvi.
Denim Dungarees 1.50 Z zipperjem spredaj za dečke; z zipperjem na strani za deklice. Z naramnicami. Mere 3 do 6X.	Otroške bombažne hlače 39c Dvojne teže, z elastičnim pasom. Samo bele barve. Mere 8 do 12.
Poitna in t»l«fonska naročila sprejeta—Pokličite Basement oddelek z otroško opravo
Otroške 1.99 in 2.99
2-KOMADNE OBLEKE
z manjšimi hibami; iz jersey in bombaža. Kratki boxer stili, s pisanimi srajcami. Mere 2 do 6.
Potrebščine za novorojenčke
59c
'Nazareth" srajce, dolgi ali kratki rokavi
2 za $1.00
69c in 88c Flannelette nočne srajce in kimone (neregularne)	2 za $1.00
69c Pletene notne srajce, dobro narejene	2 za $1.00
Koteninaste rjuhe za zibelke, 45x72" $1.19 39c in 59c Prešite podloge, nereg., 17x18"
5 za $1.00
1.99 Chenille pregrinjala za zibelko $1.00 59c Pepperell Receiving blanketi 2 za $1.00 2.29 Gumijaste rjuhe, 36x54"	$1.69
59c Obrazne brisače, mere 20x30 inčev 29c 9.95 Bela oprava za krstijo, 2-komada 1.59 Vse-volneni Sacques, beli, modri,
roza	.....
2.99 Corduroy Robe seti (nereg.)
2.29 Plastična pokrivala z zipperjem za modroce	$1.99
$5.95
$1.00 $1.59
2.49 vredne Gauze plenice
27x27-inCev velikosti. Mehke in W QQ sanitarne.	1
I ducat
Poitna in t»l«fonska naročila sprejeta—Pokličite Basement oddelek z otroško opravo
Plastične potrebščine za novorojenčke
Plastični sedeži za otroške visoke stole, roza ali modre barve . .....	$1.00
Plastične podloge, roza ali modre . . . $1.00 Plastične podloge za košare, roza ali modre	. . $1.00
CHerry 3000 (Nobena C.O.D. naročila spod 2.0'f
davek vklj., se n* sprej*"*'