Nesebična pomoč Lažne vesti o zadetkih po požaru na loteriji Stran 6 Stran 15 Št. 66/ Leto 62 / Celje, 21. avgust 2007 / Cena 0,63 EUR ■ 150,97 SIT □ n n □ 9770353734020 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Hmeljarji na kolenih Petkovo neurje je najbolj prizadelo hmeljarje in Občino Braslovče - Na širšem celjskem območju škoda v kmetijstvu presega 7 milijonov evrov Šestletni pobič iz Zgornjih Gorč je komaj čakal na obiranje hmelja. Ati mu je, ker je letina še kar nekako kazala, obljubil, da bosta kupila računalnik. Potem pa se je par dni pred začetkom obiranja v petkovih večernih urah nad delom Spodnje Savinjske doline, predvsem Občino Braslovče, odprlo nebo. Močna toča je klestila tudi po drugih sosednjih občinah, v Braslovčah pa je poleg toče močan veter podiral drevesa in odkrival stavbe, predvsem pa klestil hmelj, trgal vodila in podiral žičnice. »Na Grmadi je bilo čisto belo. Potem je začelo prihajati nad nas in začelo usipa-ti. Obup, kaj je bilo. Iz svoje hiše sploh nisem videl ven. Kot vrtinec je prišlo, pa pokalo je. Vmes pa drobna toča, deset centimetrov smo je imeli okrog hiše,« je opisoval približno 15-minutno grozo domačin Drago Fonda. Drugi so pripovedovali, da je prihajalo z dveh strani, nad Žovneškim jezerom pa udarilo skupaj. Spet »ono« -nenaravno, katastrofalno, neubranljivo. Škode za enoletni proračun »Vse nas preseneča strahotna škoda na objektih, cestah, v kmetijstvu, predvsem hmelju. Od večjih škod, ki najbolj zanima občino, je Os- novna šola Braslovče, kjer je streha razkrita, cela šola pa poplavljena. Življenje in sanacijo je oteževalo pomanjkanje elektrike, ljudje so ob svečah reševali, kar se je rešiti dalo,« je v sobotnem jutru pripovedoval braslovški župan Marko Balant, ki je predvsem pohvalil pridnost ljudi. V sobotnem jutru je bilo središče Braslovč polno odpadlih vej, razbitih strešnikov, predvsem pa ljudi, ki so na hitro popravljali strehe, pometali dvorišča, zlivali vodo in odstranjevali drevesa, da se ne bi še kje kaj podrlo. Žovneški drevored je kazal grozljivo podobo stoletnih dreves, ki so stoletja kljubovala vsem vremenskim razmeram, petkovemu divjanju narave pa so podlegla. Že v petkovih nočnih urah so krajanom na pomoč priskočili gasilci, aktivirali so civilno zaščito, vse ekipe so bile na terenu in delale, da bi čimprej vzpostavili normalno stanje. Po nekaterih podatkih je krajanom med delom pomagalo 200 gasilcev iz okoliških gasilskih društev, kar nekaj kombijev pa je stalo pred braslovško šolo. »Do dveh zjutraj smo pivnali vodo. 57 let sem star, pa ne pomnim takega vremena,« je pripovedoval eden izmed tridesete-rice, ki je poskušala šolo rešiti pred še hujšo škodo. Po ocenah je samo na šoli milijon evrov škode. Že v tem tednu naj bi sanirali streho in kasneje celoten objekt, kaj več pa bo znanega v sredo, ko se bodo v Braslovčah ustavili predstavniki ministrstva za šolstvo. Zna se zgoditi, da otroci na začetku šolskega leta ne bodo mogli v šolo. Še med učenci ni prevelikega veselja. Po prvih ocenah so včeraj v Braslovčah govorili o 4 milijonih evrov škode, v številki pa ni zajeta ogromna škoda v gozdovih. »Bojimo, da bo škoda še višja, da bo presegla te pavšalne ocene, ker se ljudje šele sedaj javljajo. V občinskem proračunu smo imeli rezerviranih 45 tisoč evrov, kar je nič in smo porabili v prvih urah, da smo v občini vsaj za silo normalizirali stanje,« je omenil župan Balant, ki od države pričakuje predvsem hitro ukrepanje pri odpravi škode na objektih, v hmeljarstvu ponovno vzpostavitev žičnic, pri sanaciji gozdov pa potrebujejo predvsem navodila, kaj je treba storiti z uničenim le- Za ohranitev hmeljarstva »Kolikor ni podrlo, je stol-ko, še bolje, scufalo,« se je žalostil Vlado Marovt iz To-povelj. Na domačiji so bili pripravljeni, da bi v soboto začeli z obiranjem goldinga na šestih hektarjih. Pobrali ne bodo niti kobule. Pred kratkim so podpisali predpogodbo za oddajo hmelja, pa že prvo leto ne bodo mogli dati niti kilograma. »Do kraja smo obupani, uničen je ves pridelek na 12 hektarjih, vse je podrlo,« se je pridružil Boštjan Vodlak iz Zgornjih Gorč. Zadnjih deset let so večino denarja porabili za posodobitev strojev in kmetije, ki se je povsem usmerila v hmeljarstvo. Boštjan je kmetijo Včeraj si je razdejane Braslovče in hmeljišča ogledal ministerza kmetijstvo Iztok Jarc. Sobotni jutranji pogled na poškodovano šolo ... ... in koruzo. Podobni prizori, torej uničena koruza, so vidni na 200 hektarjih zemljišč. Poškodovanih je tudi izjemno veliko gozdov. Po podatkih žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je veter na merilni postaji v Žalcu presegal hitrost 80 kilometrov na uro. »Sila je bila ogromna, podiralo je tudi povsem obnovljene žičnice,« je omenil direktor Darko Simončič. Sili ni mogla kljubovati niti protitočna zaščita. prevzel predlani. »Naša kmetija se je preživljala izključno s hmeljem in sedaj, ko bi ostalo kaj denarja, obiranja ne bo. Sploh ne vem, kako bomo preživeli. Z eno besedo, katastrofa.« In to v času, ko so hmeljarji po izplačanih kreditih začeh malo dihati in ko so se popravile cene. Sedaj se je menda skazilo za več let. Poudariti moramo, da gre v hmeljarstvu za večletne pogodbe, ki ne bodo izpolnjene in vprašanje je, kako bodo reagirali kupci v tujini. Na braslovških hmeljiščih smo v ranem sobotnem jutru srečali tudi oba Časa - Andreja, direktorja Hmezad Export Importa in Jožeta, direktorja Unihopa, hkrati pa s 140 hektarji največjega slovenskega hmeljarja. »T\idi na Koroškem je toliko, toda to ni nič v primerjavi s Savinjsko dolino,« je pripovedoval Jože Čas. Po njegovem sta trgovec in hmeljar povezana kot veriga, »sedaj pa smo vsi skupaj v istem zosu. Ne gre samo za letos, tri leta so pod vprašajem, seveda če bodo hmeljarji sploh še postavljali žičnice. Premalo bo, če bo država pomagala samo z denarjem, potrebni bodo drugi ukrepi. Nasade bi bilo treba obnoviti, škoda bi se bilo umakniti s svetovnega trga, kjer ima Slovenija dober imidž.« Že v soboto so ocenjevali, da je padlo približno 150 hektarjev žičnic ter da bo zaradi neurja 1,4 milijona evrov izpada prihodka. In se že takrat, ko so hmeljišča prvič obiskali predstavniki ministrstva za kmetijstvo, spraševali, kdo in kako bo postavil žičnice. »Kaj takšnega še nisem videl, še drugi dan se vidijo kupi toče. Takšne katastrofe Savinjska dolina že dolgo ni doživela,« je ocenil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk ter napovedal delovanje v smeri, da se v dolini hmeljarstvo ohrani. Kot je bilo slišati, je bil pridelek po večini zavarovan, seveda bo denarja manj, kot če bi zeleno zlato prodajali na trgu. Drugače je z žičnicami. »Naleteli bomo na celo vrsto težav, težko se je vnaprej zavedati vseh posledic. Potrebovali bi 15 tisoč stebrov in ogromno jekla ter ljudi, ki bodo to delali. V dolini pa znata žičnice postavljati dve ekipi. Vsa sanacija mora biti izvršena do marca prihodnjega leta, če ne, hmeljišča propadejo,« je opozarjal Ivo Povše, hmeljar iz Podloga, sicer pa predsednik odbora za hmeljarstvo pri KGZS. O pomoči Ravno na seji odbora, ki se je je udeležil tudi minister za kmetijstvo Iztok Jarc, so včeraj poskušali najti pametne rešitve. »Žalosten je ta pogled, sploh ker je kazalo na boljšo letino,« je v podrtih hmeljiščih v Braslovčah pripovedoval minister, ki je izrazil solidarnost z vsemi, ki jih je prizadelo petkovo neurje. Če upoštevamo, daje večina pridelka zavarovanega, je bilo v ospredju vprašanje obnove žičnic. »Pri postopkih mislim, da bodo pristojne institucije hitro opravile svoje delo. Glede denarja pa mora oceniti vlada, če bo odpravo posledic uvrstila v svoj program in zato namenila posebna proračunska sredstva. V ministrstvu za kmetijstvo bomo imeli jeseni razpis v okviru programa razvoja podeželja, na katerega se bodo za nepovratna sredstva lahko prijavili hmeljarji.« Minister je še napovedal, da bodo kmalu začeli izplačevati odškodnine za odpravo posledic lanske suše ter tako prispevati, da se položaj vsaj malo omili. Za začetek je potrebno najprej pripraviti dokončno oceno škode, potem pa se bodo tudi konkretno odločili, kako naprej. Sicer so na seji odbora izpostaviti ogromno vprašanj, ki kažejo, kako zapleten je V Braslovčah so že od včeraj na voljo vloge ža ocenjevanje škode, ki jih morajo oškodovanci dvigniti in do konca tedna vrniti na občino. Darko But, vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje, ni želel napovedati, kdaj bo znano, če bo pri odpravi posledic sodelovala tudi vlada. O tem bo odločala državna komisija, je pa zagotovil, da bodo vsi pristojni svoje delo kar najhitreje opravili. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje je na 150 hektarjih hmeljišč podrlo žičnice, povsem je uničen pridelek na dodatnih 100 hektarjih. Na dodatnih 550 hektarjih bo tudi do 80 odstotkov zmanjšan pridelek. Ocenjujejo, da bo zaradi petkovega neurja v Sloveniji 700 ton oziroma tretjina pridelka manj, kot so upali za letos. Prizadete so tudi druge poljščine, predvsem koruza na 1.200 hektarjih. Na šestini površin koruze praktično ni več. Seveda so precejšnje posledice tudi med drugimi vrtninami, predvsem bučami, za skoraj petino bo zmanjšana košnja, kar v 6,5 hektarjih sadovnjakov v Braslovčah pa je letina prav tako povsem uničena. Skupno ocenjujejo,da je na območju zavoda neurje povzročilo za slabih 7,5 milijona evrov škode v kmetijstvu. Podobnih prizorov, kot sta si jih ogli Vlada Marov položaj v hmeljarstvu. Med drugim, kam bodo z uničenim hmeljem, problem je lastništvo zemljišč, ki so v de-nacionalizacijskem postopku ... Opozarjali so tudi, da je v dolini precej kmetij, ki jih prevzemajo mladi in da nc gre mladih gospodarjev vnaprej obremenjevati s krediti, ker pri hmelju pač ne veš, kakšna bo letina prihodnje leto. »Upam, da bo jav- lala Jože in Andrej Čas v spremstvu ), je preveč... nost razumela, da smo hmeljarji v resnici potrebni pomoči. Ne za nove avtomobile, temveč za obnovitev proizvodnje, ki pomeni naš kruh,« je srečanje v Braslovčah zaključil hmeljar in podžupan Vinko Drča. Zaradi vsega tega dogajanja ima naš pobič iz začetka zgodbe zelo žalostne oči. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Pri Planinškavih na Dobrovljah je vihar podri velik kozolec, uničenih je tudi nekaj kmetijskih strojev. Veter je razkril tudi del hiše in hleva ter napravil Zgolj v nekaj minutah je toča oklestila tudi pridelke na domačiji Srečka veliko škodo v gozdu. Dolerja v Zavrhu pri Galiciji. 4 DOGODKI - GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Manj škode, zato tudi brez povračil Toča in neurje sta v petek zvečer pustošila tudi po območju občin Celje in Vojnik. Po večini so jo hmeljišča dobro odnesla, je pa zato bila toča bolj neusmiljena v intenzivnih sadovnjakih, kjer je oklesti-la takorekoč celotni pridelek. Med najbolj razočaranimi kmeti je Martin Čerč-nik iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini, saj je imel že vse pripravljeno, da nad večhektarskim sadovnjakom napelje mrežo, ki bi jabolka varovala pred točo. Ta mu je vzela že lanskoletni pridelek. Zdaj bo moral celotni pridelek ponuditi v odkup Fructalu, kjer bo za kilogram jabolk v najboljšem primeru iztržil okoli 10 centov, sicer pa bi bila vredna vsaj 80 centov. »Če bo sadjarjem uspelo pobrati še pet odstotkov kvalitetnih jabolk, je veliko,« ocenjuje vodja celjske kmetijsko svetovalne službe Mitja Di-mec, »vse ostalo bo šlo v predelavo.« Najpogostejša poljščina koruza je poškodovana od 40- do 60-odstotno, kar najbrž še ni zelo hudo, če se le na poškodovanih listih ne bo razvila bolezen. Tudi domačega vina letos ne bo prav veliko, saj je večina grozdnih jagod končala v travi. »Pa tako smo se že veselili, kako dobro smo jo letos v boju z naravo odnesli. Katastrofa sicer ni v takšnih razsežnostih kot v Savinjski dolini, vendar pa si naši kmetje ne morejo obetati kakšne izdatne pomoči, saj skupaj najbrž ne bodo presegli določenega cenzusa, ki je pogoj za povračilo škode.« ROZMARI PETEK »Takšna jabolka lahko še celo v Fructalu zavrnejo,« se boji Mitja Dimec. Minister noče prisluhniti pobudi za nižje cene vozovnic Slovenec za avtobusne vozovnice desetino plače, Avstrijec le tri odstotke Primerjava mesečnih stroškov prevoza z različnimi prevoznimi sredstvi na relaciji 20 km, pri čemer se mesečno peljemo v obe smeri 22-krat. • Povprečen osebni avto (povp. 1.2 potnika) - vsi stroški.......................... 142,56 EUR • Povprečen osebni avto - samo strošek goriva.............................................72,07 EUR . Vlak 2. razred........................................................................................47.36 EUR . Avtobus v Sloveniji (linijski prevoz).....................................................109,36 EIJR • Avtobus v Avstriji (Štajerska), znotraj iste cone najpogosteje............... 32,50 EUR • Avtobus v Avstriji (Štajerska), skozi dve coni................................ 44.60 F.UR • Avtobus v Avstriji (Štajerska), skozi tri cone................................ 58.30 EUR (Vin Sekcija za potniški promet v linijskem in prostem cestnem prevozu pri GZS) Junija je sekcija za potniški promet pri Gospodarski zbornici Slovenije ministru za promet poslala pobudo za znižanje cen vozovnic za avtobusne prevoze, a do danes še ni prejela odgovora. Bliža se tudi novo šolsko leto in s tem nakupi avtobusnih vozovnic, ki bodo za družine, ki imajo dijake, pomenile precejšen strošek. Sekcija je svojo pobudo dodatno opremila s primerjavami, koliko mora za prevoz nameniti uporabnik avtobusa v Sloveniji in koliko sosedje v Avstriji. Čez mejo je cena mesečne vozovnice železniškega potniškega prometa primerljiva s ceno avtobusnega javnega prevoza, cena goriva (običajen strošek, ki si ga priznava povprečen Slovenec, ki se vozi v službo z avtom) je višja kot cena mesečne vozovnice za železniški potniški promet in bistveno nižja od cene mesečne vozovnice v javnem cestnem potniškem prome- tu. Posledično v zadnjem obdobju število potnikov, ki se vozijo z javnim prevozom, v Avstriji narašča, medtem ko v Sloveniji nenehno pada. Z uresničitvijo pobude bi se znižala višina plačila za vozovnico za 50 odstotkov, kar pomeni približevanje cenam vozovnic v železniškem prometu in s tem precejšen prihranek v družinah, kjer imajo dijake in ne živijo ob železnici. Če minister za promet znova ne bo prisluhnil pobudi, v sekciji obljubljajo zaostrovanje razmer. RP Vedno manj počitniških domov Delavci so lahko včasih letovali v počitniških domovih v lasti podjetij. Danes tovrsten način preživljanja počitnic ponujajo le še večja slovenska podjetja. Podjetja so imela včasih v jo članarin. »Od leta 1992 Za-sodelovanju s sindikatom kon o finančnem poslovanju sklad skupne porabe. Počit- teh sredstev ne priznava več niške komplekse so nakupi- kot čisti materialni strošek, la iz sredstev, ki so jih odva- zato so podjetja postopoma jali od dela regresa (10-20 od- začela prodajati počitniške stotkov regresa so posamez- domove,« je razložil Srečko nikom odvedli za nakup po- Čater iz celjske območne or-čitniških nastanitev). Sreds- ganizacije Zveze svobodnih tva za vzdrževanje komplek- sindikatov Slovenije. Sreds-sov pa so pridobili s pomoč- tva iz sklada skupne porabe od leta 1992 prav tako niso več neobdavčena. Kljub temu nekatera podjetja še vedno omogočajo subvencionirano letovanje svojim zaposlenim. V sklopu družbe Merkur imajo 85 različnih kapacitet na območju Slovenije ter hrvaške Istre. Cinkarna Celje je v celoti obdržala počitniške kapacitete, ki so sezonsko zasedene z njihovimi zaposlenimi in družinami. »Zaenkrat jih še ni- smo prodali, saj je zanimanje za tovrstno letovanje še vedno veliko in ugodno vpliva k splošnemu počutju zaposlenih,« je povedal generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina. V Aeru Celje so obdržali kapacitete, ki jih imajo v Sloveniji, v podjetju Intereuropa pa imajo počitniške komplekse na Rogli, v Kranjski Gori, Olimju ter na Pagu in v Červarju. AT Pod vplivom zahodnih trgov Kljub še nekoliko počitniškemu vzdušju ter nejasnostim o trajanju in obsegu krize hipotekarnih posojil na zahodu se je dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu obrnilo v negativno smer. Razloge za razprodajo je mogoče iskati na eni strani v dogajanju na razvitih trgih ali pa na drugi strani tudi v pomanjkanju pravih novic z domačega trga, ki bi lahko slovenskemu trgu dale nov zagon. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet vtEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 165.04 10,00 -4,16 CETG Cetis 115,00 7,00 -1.30 CHZG Comet Zreče 12,00 0,30 0,00 GRVG Gorenje 42.08 2.294.60 -2.04 P1LR Pivovarna Laško 95.79 3.576,70 4,96 JTKS Juteks 150,33 440,00 3,61 ET0G Etol 177,10 8.10 -6,13 Kljub umirjenem dogajanju je trg v minulem tednu nekoliko predramila izjava direktorja direktorata za elektronske komunikacije Matjaža Janše, da je malo verjetno, da bo Telekom prodan po ceni, ki ne bo podobna tržni. Trg je reagiral na to novico negativno, tako da je Telekomova delnica zaključila trgovanje v ponedeljek 4,5 odstotka v minusu. Po pojasnilu gospodarskega ministrstva, da so mediji napačno interpretirah izjave Matjaže Janše in intervenciji gospodarskega ministra Vizjaka, da končna cena lahko doseže tudi nekajkratnik ocenjene vrednosti, kar pojasnjujejo tudi pretekli primeri, se je cena Telekoma nekoliko umirila. Vendar pojasnila ministra le niso bila dovolj, saj je bil trg močnejši in povlekel Telekomove delnice do zaključne petkove vrednosti 464,58 evrov, kar pomeni 7-odstotni tedenski padec. 17.8.2007 Zadnji tečaj % spr. 11.459,71 -2,26 6.910.70 -^k -0.44 116.46 -0,01 Poleg Telekomovih delnic so bile v minulem tednu v ospredju tudi delnice Pivovarne Laško. Delnice štajerskega pivovarja so v začetku tedna segle do novega rekorda -106 evrov. Razlog za 9-odstoten skok izvira iz novice, da je Ener-gotuš Kadu na njegov 7,2-odstotni delež povišal ponujen znesek in po novem ponudil 114,5 evra za delnico, kar je občutno več od trenutne tržne cene. Vendar ne gre pozabiti, da je napihovanje cene s strani Energotuša ekonomsko neupravičeno, saj je lastniška struktura Pivovarne Laško že skon-solidirana. To so opažih tudi investitorji in v drugi polovici tedna začeli unovčevati dobičke ter s to potezo pognali tečaj Laškega krepko pod mejo 100 evrov, vendar je kljub temu tečaj na tedenski ravni pridobil slab odstotek. Poleg Telekoma in Pivovarne Laško je tudi vse ostale delnice v borzni kotaciji doletela ista usoda, slovenski borzni indeks na zadnji trgovalni dan v minulem tednu je doživel močnejšo dnevno izgubo v višini 2,5 odstotka, na tedenski ravni pa je izgubil 4 odstotke. Najprometnejše so bile v preteklem tednu delnice Krke, ki so izgubile 6,5 odstotka in zaključile petkovo trgovanje pri 1091 evrih. Torej lahko povzamemo, da je trg v minulem tednu prevzel vpliv iz tujine in mnogi si zastavljajo vprašanja, do kje bo segla trenutna korekcija. Da v tem tednu ne bi presenetil še dodaten popravek navzdol, potrjuje dejstvo, da so bili izdani prvi »short« certifikati na pomembnejša slovenska podjetja. Poleg morebitnega vpliva novo izdanih certifikatov trg pričakuje objavo razpisa za prodajo državnega deleža Telekoma Slovenije, ki bi lahko vplival na smer gibanja celotnega trga. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.radiocelje.com ! TM »AKTUALNO Okoljska dajatev - zadnjič Ljudje, ki živijo na območjih brez javnega kanalizacijskega omrežja, še vedno prepričani, da jih država lahko oprosti plačila V zadnjih številkah Novega tednika smo kar nekajkrat pisali o prizadevanjih nekaterih krajanov, ki živijo na obrobju občine in niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, da bi dosegli oprostilo plačila državne okoljske dajatve za obremenjevanje okolja. Krajani trdijo, da jim ministrstvo za okolje in prostor to možnost daje, vendar da Mestna občina Celje nikakor noče pripraviti ustreznega predloga, na osnovi katerega bi jih lahko minister oprostil plačevanja. Pogoj, ki ga postavlja ministrstvo za oprostitev tega plačila, je namreč izdelan načrt gradnje javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja do leta 2015, iz katerega mora biti razvidno, na katerih območjih občina do tega leta ne bo zgradila javne kanalizacije. Ko je to jasno, lahko minister presodi za nekatere domačije, naselja ali dele naselij, ali izpolnjujejo preostale pogoje za oprostitev dajatve. Osnovni pogoj je, kot pri izdaji gradbenih dovoljenj za novogradnje, zgrajena mala čistilna naprava. Čeprav ministrstvo v pojasnilih, ki so jih poslali krajanom, govori tudi o greznicah, zgolj te za oprostitev plačila dajatve ne zadoščajo. V občini načrt gradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja do leta 2015 obstaja, smo se prepričali, ko smo s sogovornikoma mag. Markom Cviklom, direktorjem javnega podjetja VO-KA, in vodjo oddelka za okolje in prostor v občini Silvom Plesnikom pregledovali karto občine. Na njej so s posebno barvo označena območja, kjer je kanalizacija že oziroma bo zgrajena do leta 2015, z drugo barvo so označena območja, kjer te gradnje ne bo. Zgovorne barve Barve na karti so zgovorne - izvajalec javne službe, v celjskem primeru VO-KA in občina, mora do leta 2015 zagotoviti javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje na območju celotne občine, razen v naseljih, kjer živi manj kot 50 ljudi oziroma na območjih redke poselitve, kjer je število ljudi na hektar ozemlja manj kot 20. Takšnih naselij pa je v občini kar nekaj. Rupe, Pepelno, Gorica pri Šmartnem, Šentjungert, Otemna, objezerski del Šmartnega v Rožni dolini. Brezova, Loče, Vrhe, Bu-kovžlak ... so le nekatera od njih. Okoljsko dajatev državi plačujemo vsi. Tisti, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje in s tem na centralno čistilno napravo, plačujejo minimalno okoljsko daja-»Učinek čistilne naprave e okoli 95 odstotkov, plačujemo le za preostalih 5 odstotkov,« je povedal Cvikl. Tisti, ki nimajo javnega vodo- voda oziroma kanalizacije, plačujejo nekoliko višjo dajatev - 0,53 evra na kubik porabljene vode, ki jo država obračuna v poprečju porabe 25 kubikov vode letno na prebivalca. Že teh 25 kubikov vode na prebivalca letno je zelo nizka osnova. Ministrstvo za okolje jo je prepolovilo, saj so prvotno obračunavah takso na pavšalno porabo 50 kubikov vode na prebivalca letno. »Država je tako prebivalcem dala kar 50-odstotni popust,« pravi Cvikl. Da le ne gre za tako hudo obremenitev prebivalcev, pove približen izračun letne dajatve, ki znaša za posameznika 12 evrov na leto, za štiričlansko družino torej le okoli 50 evrov letno. In še ta znesek je mogoče poravnati v več obrokih. »Pri tem pa mora biti jasno, da ti prebivalci obremenjujejo okolje enako ali bolj kot tisti, ki so priključeni na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje,« pravi Plesnik in dodaja, da morajo vsi, ki so priključeni na javno kanalizacijo plačevati ob minimalni taksi za obremenjevanje okolja še stroške čiščenja odpadne vode. Cvikl pritrjuje, da so kot javna služba dolžni vsaki dve leti prazniti greznice in male čistilne naprave. »To pa hkrati pomeni, da uporabniki ne bi smeli greznic in čistilnih naprav prazniti sami, kar se množično dogaja. Pričakujemo, da bodo v naslednjih letih inšpekcijske službe na to bolj pozorne, saj moramo ministrstvu sprotno poročati o opravljenih čiščenjih greznic,« opozarja Cvikl. Položaj v državi je trenutno takšen, da polno okoljsko takso plačuje tisti, ki ima greznico, zmanjšano pa tisti, ki ima malo čistilno napravo. Množica malih naprav Do leta 2015 bo torej treba zgraditi množico malih čistilnih naprav, ki bodo nadomestile sedanje greznice. Pa se gradnja takšne naprave sploh splača? »Strošek je približno enak kot pri gradnji greznice. Mala čistilna naprava stane približno 3-4 tisoč evrov. To sicer pomeni, da se glede na sedanjo dajatev strošek povrne šele v sto letih, a glede na sprejeto zakonodajo jih bo treba imeti. Prav zato ni prav, da ministrstvo za okolje in prostor tega državljanom ne pove bolj jasno,« pravi Cvikl. Po letu 2015 bo ministrstvo opravilo inventuro malih čistilnih naprav. Kdor je ne bo imel, bo kaznovan. Čeprav je bilo iz različnih delov države na ministrstvo posredovanih kar veliko vlog za oprostitev okoljske dajatve, je doslej še nihče ni dosegel. »Prav zato se mi zdi, da je celjska politika do reševanja tega vprašanja še najbolj smotrna. Na osnovi javnega razpisa namreč občina sofinancira gradnjo malih čistilnih naprav, kar je zaenkrat edinstveno v Sloveniji, sofinanciramo pa tudi do polovice vrednosti naprave,« je opozoril Plesnik. BRANKO STAMEJČIČ jšljite na dopisnicah na naslov: sije, Prešernova 19, Celje V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in Jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com r "t/ . mm^iimsi Označite dve polji kjer mislite, da se skrivata medvedka za nase mlade bolnike. Srečna izžrebanca čaka tudi srebrno presenečenje! mr^Z ■VAOAMAS Ime, Priimek: -—.—1---:—----- Naslov:_§|_. ^___ In še presenečenje! ^ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! Predsedniški kandidati zbirajo podpise Do 26. septembra lahko s podpisom posebnega obrazca na upravnih enotah podpremo »svojega« kandidata Artur Štern v iskanje podpore volivk in volivcev v Celju. Včeraj se je predstavil še pred upravnima enotama v Šmarju in Šentjurju. Z zbiranjem podpisov podpore za predsedniške kandidate so se včeraj, 20. avgusta, začela volilna opravila, ki se bodo končala 21. oktobra z volitvami predsednika republike. Za odločitev, ali bomo s svojim podpisom podprli katerega od kandidatov, imamo čas do 26. septembra, ko se izteče rok za vložitev kandidatur za predsednika. Zbiranje podpisov bo imelo letos še posebno težo, saj namerava kar osem od doslej napovedanih dvanajstih predsedniških kandidatov nastopiti s podporo volivcev. Za uspešno kandidaturo morajo zbrati po pet tisoč podpisov. Za to pot so se odločili evropski poslanec JLojze Peterle, ki ga ob tem podpirajo SDS, NSi in SLS (včeraj popoldne so iz njegovega štaba sporočili, da jih je že zbral pet tisoč), nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki ga podpira LDS, nekdanji slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Türk, ki ga podpirajo SD, DeSUS in Zares, samostojni kulturni delavec Artur Štern, podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš, upokojenec Pavel Premrl ter študent Matej Sedmak. Podpise bodo zbirali tudi strankarski kandidati. Ti morajo svojo kandidaturo podpreti s tremi podpisi poslancev ali s tri tisoč podpisi volivcev. Podpise volivcev zbirajo predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajne, predsednica stranke Glas žensk Slovenije Monika Pi-berl in predsednica YHD -Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elena Pečarič. Njej bo podpise pomagala zbrati zunajparlamentarna stranka Akacije. Predsednik SNS Zmago Jelinčič bo kandidiral s podporo treh poslancev nacionalne stranke. Podpis za posamezne kandidate lahko volivke in volivci oddamo na katerikoli upravni enoti, vendar vsak samo enkrat. Za razliko od volitev leta 2002 letos v obrazcu podpore ni predvideno vpisovanje imena kandidata. Da to lahko omogoči zlorabe, so opozorili tako Mladi asi (podmladek zunajparlamentarne Aktivne Slovenije) kot napovedana kandidatka Elena Pečarič. Bojijo se predvsem možnosti trgovanja z obrazci. Vpisovanje imen kandidatov na obrazce podpore je odpravilo ustavno sodišče. Skrajni rok za vložitev kandidatur je torej 26. september. Kandidati morajo ob tem Državni volilni komisiji priložiti pisno soglasje in podpise podpore na predpisanih obrazcih. Vohlna komisija bo nato preverila zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Kandidati lahko svoje soglasje umaknejo najpozneje do 1. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev. Seznam kandidatur pa objavila najpozneje 6. oktobra. Na volitvah 21. oktobra bo za predsednika republike izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če nihče od kandidatov ne bo dobil večine, bomo ponovno izbirali med kandidatoma z največ dobljenimi glasovi. Ponovno glasovanje mora biti najpozneje 21 dni po prvem, torej najpozneje v nedeljo, 11. novembra. MBP Foto: GREGOR KATIČ VODNIK 15.00 Središče Velenja Ulična košarka 10. festival mladih kultur Kunigunda 20.00 Velenjski grad_ Koncert mladenk s citrami Mateja Avšič, JanjaBrlec, Tinka Budič, Alenka Ilijaš, Mojca Žerak 21.00 Žičkakartuzija_ Gledališče Moment: Prestopi Iskanja 2007 19.00 Dvorec Novo Celje Odprtje razstave likovnih del udeležencev slikarske šole Chiaroscuro 20.00 Grad Tabor nad Laškim Cesare Chiacchiaretta (harmonika), Giampaolo Bandini (kitara) koncert 20.00 Šalek, cerkev sv. Andreja Wilfried Scharf, citrarski virtuoz 19. dtrarski festival Prešmentane citre 20.30 Celje, vrt Locala Vincenc Strnad trio v zasedbi z Matejem Virti-čem (beat box) in Kristijanom Koratom (klavir) 21.00 Žičkakartuzija_ Lutkovno gledališče Koruzno zrno: Tik tak Iskanja 2007 Poletje KNEŽJE \ / eHÉ; Celju MESTU H KRAJEV I TEDNIK Nesebična pomoč Olgi in Urški Ena od zadnjih neviht tudi na Vrhu nad Laškim ni prizanašala. Prejšnji petek, dobro uro pred polnočjo, je strela udarila v delno zidano gospodarsko poslopje Olge in Urške Požlep iz Velikih Grahovš. Ognjeni zublji so poslopje kljub posredovanju več kot petdesetih gasilcev domačega in sosednjih gasilskih društev v celoti uničiti. Pogorelo pa je tudi veliko skrbno pripravljenih drv, sena in nekaj strojne opreme. To je bil po smrti Olginega moža in Urškinega očeta nov, hud udarec zanju. Kljub pri- zadevnosti in pridnosti ne vidijo možnosti, da bi same v doglednem času lahko prišle do nadomestnega objekta, ki ga nujno potrebujejo. Zato so se na Vrhu znova odločili, da bodo prisluhnili njuni stiski in jima po najboljših močeh pomagali. Na izrednem sestanku se je takoj po nesreči sestal odbor tamkajšnje organizacije Rdečega križa, kjer so sprejeli odločitev, da bodo znova potrkali na zavest svojih članov in krajanov ter z zbranimi prispevki v finančnih sredstvih in materialu pomagali omenjeni družini. Prostovolj- ke Rdečega križa z Vrha nad Laškim so tako od minulega torka do petka zbirale prostovoljne prispevke. Verjele so, da je med njihovimi krajani veliko ljudi, ki čutijo z njimi in so pripravljeni pomagati, nikakor pa niso pričakovale tako dobrega odziva. Prostovoljne prispevke jeprizadetima namenilo kar 169 krajanov, kar predstavlja tri četrtine vseh gospodinjstev na Vrhu. Krajani so skupaj prispevali 4.045 evrov, poleg tega pa še eno nakladal-ko sena, štiri špirovce, nekaj kubičnih metrov drv, drugega lesa in kamion peska. Zbrana sredstva so predstavnice organizacije RK v petek zvečer izročile Olgi in Urški Požlep, ki nista skrivali velikega presenečenja in hvaležnosti Rdečemu križu, krajanom, gasilcem in krajevni skupnosti, ki so čutih njuno nesrečo in jima pomagali. Tamkajšnji gasilci pa so pod okriljem krajevne skupnosti že očistili celoten del pogorišča in pripravili osnovo za nadomestno gradnjo, s katero bodo začeli v naslednjih dneh. BOJANA AVGUŠTINČIČ SOS-telefon za gluhe in naglušne Gluhim in naglušnim prebivalcem na območju konjiške upravne enote je odslej pomoč v nujnih primerih laže dosegljiva. Kadar potrebujejo pomoč policije ah nujno zdravniško pomoč, lahko na številko mobilnega SOS-telefona 051/600-002 pošljejo SMS-sporočilo. To so jim omogočili Policijska postaja Slovenske Konjice kot predlagatelj in izvajalec, Občina Slovenske Konjice, ki je prispevala za nakup telefonske številke, in podjetje B&S Boris Obrul, s. p., donator mobilnega telefona. V občinah Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče živi 20 gluhih in 180 naglušnih prebivalcev, ki se združujejo v Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih s sedežem v Slovenskih Konjicah. Ravno sodelovanje medobčinskega društva ter policijske postaje je vzpodbudilo iskanje načina, ki bi tudi gluhim in naglušnim olajšal iskanje nujne zdravniške ali policijske pomoči. Da ne bi prihajalo do zlorab, mora SMS-sporočilo vključevati ime in priimek pošiljatelja, vrsto dogodka, lokacijo ter potrebo po morebitni dodatni pomoči. (Primer: Janez Novak sem udeležen v prometni nesreči v kraju Vzorec, potrebujem reševalno vozilo). MBP radioed je V™ " 95.1 95.9 1003 90. Pod okriljem Mestne občine Celje 20.00 Vodni stolp _ Slovenska etno glasba Društvo Folk Slovenija Gledališko-likovna Iskanja in lutke Kulturno društvo Svoboda osvobaja Slovenske Konjice je ta teden, od 20. do 25. avgusta, v Žički kartuziji pripravilo že V. mednarodno gledališko-likovno kolonijo Iskanja 2007. Kolonija se bo končala v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri z odprtjem likovne razstave, s premiera gledališko-lutkovne predstave in koncertom skupine Marvin. Hkrati s kolonijo bo 0. festival lutkovnih predstav za odrasle Asinus aureus. V sredo ob 21. uri bo nastopilo gledališče Moment s predstavo Prestopi in v četrtek ob istem času lutkovno gledališče Koruzno zrno s predstavo Tik tak. Vse prireditve in predstave so brez vstopnine in bodo v vsakem vremenu. MBP SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpis v šolsko leto 2007/08 Srednja idravstvena šala Celje V šolskem letu 2007/2008 bomo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 1. Program srednjega strokovnega izobraževanja - štiriletni program tehnik zdravstvene nege 2. Program srednjega poklicnega izobraževanja - triletni program bolničar-negovalec 3. Program poklicno tehniškega izobraževanja - tehnik zdravstvene nege (3 + 2) s predhodno izobrazbo bolničar-negovalec Programe izvajamo v obliki konzultacijsko-izpitnega načina. 4. Programa priprave na preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma - tečaj maser/maserka - tečaj pediker/pedikerka 5. Potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije maser/maserka in pediker/pedikerka, ki bo potekalo od26. 11. 2007do 10. 12. 2007. JESENSKI INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 24. 8. 2006, OB 14. URI v veliki predavalnici šole. Prijave za vpis bomo sprejemali ob petkih od 12. - 15. ure. VPISNI ROK BOMO ZAKLJUČILI 14. 9. 2007. RAVNATELJICA: Marija Marolt, prof. REPORTAŽA »Njemu se pa vidi, da je že ad druge ure zjutraj treniral,« so tekmovalca pri spretnostni preizkušnji prenašanja žganja z žlico spodbujali obiskovalci. Obiskovalce je vsekakor bolj zanimalo tisto, kar je pricurljalo od spodaj, kot voda... Zganjekuha ni kar tako, saj je treba ob kotlih budno paziti, da ne gre kaj narobe. - Št. 66-21. avgust 2007 - Ni ga čez kačjo slino! hola. Tisti »ta pravi šnops« jih ima menda okoli 45 odstotkov. »Tokrat smo postavili tri kotle, da gre hitreje, sicer pa se žganje doma kuha samo v enem. Kar najprej izteče, je najbolj kvalitetno, tisto žganje se takole, če se zadeve lotite doma, spravi v steklenice, nato pa še enkrat prekuha. Ko zmešate tiste prve curke z zadnjo količino, ki priteče iz kotla, pa dobite pravo mešanico,« so nas poučili frankolovski fantje. Ki so se ob spremljavi dobre glasbe pomerili še v prenašanju žganja z žlico iz veder v kozarčke, pri čemer se nam je kar milo storilo, ko je marsikatera kapljica zalila ljubo žemljico. Kakšna škoda... POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Tako vsaj prisegajo na Franko-lovem, kjer se je društvo Talon v nedeljo lotilo enega prijetnejših opravil po spravilu pridelka - žga-njekuhe. In ker je sadje letos z zorenjem malce pohitelo, so na Frankolovem združili prijetno s koristnim in postopek žganjeku-he prikazali tudi obiskovalcem. »Vsako leto poskušamo ponuditi kaj novega, predvsem bi radi, da se stare obrti ne bi pozabile,« je ob sprehodu skozi kramarski sejem, že šesti poletni zaporedoma, povedala predsednica društva Talon Greta Jošt, ki je povezovala prireditev. Da sam postopek žganj eku-he - trije mojstri so se je lotih skrajno resno, pri čemer se je iz treh dobro podkurjenih velikih kotlov že od jutra pošteno kadilo - ne bi bil preveč suhoparen, so obiskovalcem ponudili več načinov krat-kočasenja. Kramarski sejem je ponudil kar lepo število domačih izdelkov, od »arcnej« do suhe robe. Da se na žganjekuho precej dobro spoznajo, so dokazali tudi obiskovalci, ki so si lahko s pravilnimi odgovori priborili simpatične nagra- »Za naslednje leto vam ne izdamo, kaj pripravljamo. Boste prišli kar lepo pogledat « nas je povabila Greta Jošt. Za najmlajše so bile bolj od žganja zanimive ustvarjalne delavnice. Ja, »fajn« steče po grlu... de. Seveda smo tudi sami poskušali deliti nekaj modrosti s preizkušenimi žganjarji, a smo kar hitro ugotovili, da se bomo morali še marsikaj naučiti. Osnovne sestavine, »češp-lje« in voda, so še šle, so se nam pa precej nasmejali, ko si je naš fotoreporter zaželel tistih prvih kapljic, ki so curljale iz koda. »Seveda lahko poskusite, ampak ne priporočamo najbolj, tale kačja slina vsebuje od 85 do 90 odstotkov alkohola,« smo izvedeli. »Poskusite tega, je že bolj uležan,« so ponudili nekoliko lažjo kapljico, ki je še vedno vsebovala ubijalskih 60 odstotkov alko- NOVE TEDNIK Med v slovenske vrtce Slovenski čebelarji pripravljajo dobrodelno akcijo En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih, ki bo jeseni. Čebelarji, združeni v približno dvesto čebelarskih društev, bodo vsak na svojem območju zbirali med in ga na isti dan (okvirno 15. novembra) razdelili okoliškim vrtcem. Namen akcije je osveščenost otrok o zdravem načinu življenja: »Želimo doseči, da bi otroci tako doma kot v vrtcih uživali kakovosten med,« je povedala Andreja Kandolf, svetovalka za zagotavljanje varne hrane pri Čebelarski zvezi Slovenije. Otroci bodo dobili izobraževalno gradivo, ki bo vsebovalo informacije o koristnosti čebeljih pridelkov ter ohranjanja ravnotežja v naravi. Prav tako bodo motivirani z nagradno igro. AT Bodo manjši lokali prisiljeni zapreti vrata? Nova šola za novo šolsko leto Dobra dva tedna po tem, ko je začela veljati novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, smo opazili, da so se ob vhodih v lokale brez teras pojavile manjše poličke, ki spominjajo na točilni pult. Kjer je več prostora, so gostinci vrinili še kakšno mizo. Tudi na okenskih policah lokalov se pojavljajo pepelniki. Manjši lokali v središču Celja, kot na primer Fontana, Scotch, Zagata in Buby bar, beležijo po sprejetju zakona manjši obisk. V lokalu Hof v Planetu 1\iš so zaradi upada prometa zmanjšali število zaposlenih, v Bowling centru Celje beležijo 40-odstotni upad prometa, pred gostilno Jež pa so se znašli s postavitvijo miz. Posledice zakona poleti morda še niso prišle do izraza, še posebej to velja v lokalih s terasami. Pozimi bodo nakateri na vrtove postavili grelce, takšno rešitev vidijo tudi v lokalu Tamkou-čiri. Magistrica Betka Škerbinc, samostojna raziskovalka pri turistično gostinski zbornici, je povedala, da je v tako kratkem času po uveljavitvi zakona prvi učinek gotovo manjši obisk za gostince, ki nimajo vrtov. Dejala je, da naj bi se dolgoročno na to navadili. »Gostinec ne more pričakovati, da bo gost, ki je kadilec, zamenjal lokal, zato ker se v tem lokalu več ne kadi, saj se ne kadi nikjer več in smo glede tega vsi na istem,« je povedala Škerbinčeva. Dodala je, da izkušnje iz drugih držav, ki so uvedle podobne zakone, kažejo, da se obisk lokalov čez nekaj mesecev normalizira in da obisk gostinskih obratov začne celo rasti, saj je v razvitem svetu več nekadilcev kot kadilcev. Škerbinčeva je povedala, da gostinci v turistično gostinski zbornici iščejo predvsem pojasnila glede izvajanja zakona. Zanima jih, ali morajo postavljati nalepke in napise, da je kajenje v prostorih prepovedano. Škerbinčeva je razložila, da nalepk zakon sicer ne omenja, vendar je gostinec dolžan opozoriti gosta, zato gostincem svetujejo, da nalepke uporabljajo, saj so zelo zgovorne tudi za tuje goste. Gostince zanimajo tudi kadilnice. Škerbinčeva je dejala, da je osnutek pravilnika o kadilnicah šele na spletnih straneh ministrstva za zdravje, zato v turistični zbornici gostinci iščejo informacije o proizvajalcih kadilnic in stroških izdelave. Esmeralda Canjuga Vidmar, predsednica združenja ponudnikov gostinskih storitev, nam je povedala, da so se povezali s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer so naredili kadilnico, ki bi bila vredna približno 5000 evrov. Na ministrstvu za zdravje so jo zavrnili zaradi neprimernega prezračevanja. Naprimernejši naj bi bil italijanski model kadilnice, katerega cena se giblje od 10.000 do 15.000 evrov. »Na ministrstvu za zdravje So povedali, da bodo standarde za kadilnice še preučili,« je še dodala Canjuga Vidmarjeva. Ivanka Turnšek iz celjske območne enote Zdravstvenega inšpektorata RS je povedala, da se na Celjskem zakon dobro izvaja. Dejala je, da so inšpektorji od 5. do 13. avgusta obiskali 423 objektov, od tega največ barov in restavracij, pri čemer kršitev niso ugotovili. TINA VENGUST SANDRA TRUPEJ Ponekod so takoj namestili poličke na fasadah gostiln. Predsednik Kluba Gaberje je Draganu Buliču podaril sliko očesa. Oko za Dragana Buliča Ideja za ustanovitev Kluba Gaberje v Celju se je porodila pred petimi leti. V njem deluje približno petdeset aktivnih članov, ki so pred kratkim gostili Dragana Buliča, znanega glasbenega urednika na Radiu Slovenija, pri čemer v klubu skrbijo predvsem za aktivno preživljanje prostega časa otrok. Že od začetka je bil namen kluba urediti prostor, kjer bi lahko otroci preživljali prosti čas. Na mestu, kjer se zdaj igrajo najmlajši Celjani, je bilo prej le smetišče. Zdaj je tam petsto kvadratnih metrov velik travnik, na katerem so postavljeni mreža za odbojko, gugalnice in prostor za piknike. Otroci lahko uživajo v igranju nogometa, namiznega tenisa, odbojke, šaha in poslušanju pravljic. »Želeli smo ustvariti prostor, kjer bi lahko otroci preživljati prosti čas,« je na svoje delo ponosen predsednik kluba Silvo Blazinšek, »tudi najmlajši se lahko pri nas ukvarjajo s športom in se naučijo igrati šah. Imamo nekaj zelo dobrih šahistov.« Za september načrtujejo šahovski turnir, ki se ga bo udeležil Franc Pešec in na petnajstih šahovskih ploščah z otroki odigral simultanko. Znan šahist je klub obiskal že lani in se prav tako pomeril z otroki. Pred kratkim so v klubu pripravili tudi piknik, na katerem je bil častni gost Dragan Bulič, ki je v Celje prišel na povabilo klubskega člana Darka Mihalinca. »Dragana sem spoznal, ker sem ga večkrat klical za podatke o glasbenih izvajalcih,« je svoje prvo srečanje z Buličem opisal klubski član, »skupaj sva bila tudi na različnih glasbenih prireditvah. Nato sem se odločil, da ga povabim, da obišče in si ogleda naš klub.« Vsi so bili presenečeni, ko se je Dragan Buhč zares odzval vabilu, saj je povedal, da ga kliče veliko ljudi, ki ga vabijo na različne prireditve. Ko je prišel v Celje, so mu v klubu pripravili piknik, skuhali golaž, zaigrali na harmoniko in mu razkazali športni prostor. Bulič je domov odnesel tudi spominek na Celje, saj mu je Silvo Blazinšek, ki se ukvarja tudi s slikanjem in fotografijo, ponudil, naj izbere eno njegovih slik. Za spomin na piknik v Klubu Gaberje si je tako izbral sliko očesa, saj je njegov brat igral v glasbeni skupini z imenom Oko. Na Ponikvi se veselijo povsem nove šole, v katero bo 36 otrok vstopilo 3. septembra, ko se bo začelo novo šolsko leto. V novogradnji so že opravili tehnični pregled, tako da bodo pravočasno odpravili vse manjše pomanjkljivosti. V šoli so tri učilnice, ki so jih opremili z novo opremo. Hkrati z novo podružnično šolo so uredili tudi streho na vrtcu ter z ograjo zaokrožili šolsko-vrtčev-ski kompleks. Naložba bo veljala 767 tisoč evrov, od tega bo večino poplačala žalska občina, ministrstvo za šolstvo pa bo primaknilo dobro četrtino potrebnega denarja. Uradno bodo novo Podružnično osnovno šolo Ponikva odprli 7. septembra, v dneh, ko bodo v Žalcu slavili občinski praznik, udeležbo pa sta že potrdila ministra za šolstvo in obrambo, Milan Zver in Kari Erjavec. UŠ, foto: TT Nova šola na Ponikvi bo zaživela z začetkom šolskega leta. SiPi. KRAJEV 9 V Savinjski dolini nikoli ni bilo in no bo, da bi bil »štangar« poslanec. Samo v Žalcu v obeh vlogah nastopa Ivan Jelen. Žalski župan Lojze Posedel se je posebej »zahvalil« tistim, ki so samo šestkrat podrli vse »štange«. Hmeljski nasad zdržal do konca V petek popoldne, pred uničujočim neurjem, so pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu z ročnim obiranjem hmelja tudi uradno začeli letošnje obiranje, hkrati pa tudi sklop prireditev v čast občinskemu prazniku. Pri obiranju nasada pred žalskim domom kulture je prevladovalo sproščeno vzdušje v znamenju »ne najboljše, vendar še kar« letine, ki se je obetala hmeljarjem. »Z obiranjem želimo pokazati, da spoštujemo to grenko rožo, ki je dolini prinesla toliko dobrega in včasih tudi kaj slabega,« se je glasil uvodni pozdrav žalskega župana Lojzeta Posedela. Letos naj bi Žalčanom po prvih idejah pomagali obirati hmelj predsedniški kandidati, vendar jih je za skromen nasad pred domom preveč, zato so raje povabili tudi svetnike iz prejšnjih mandatov. Večina se spomni časov, ko so v resnici obirali hmelj na roke, da so si kupili šolske potrebščine. Sicer pridelek zelenega zlata pred kulturnim domom po oceni novopečenega hmeljarskega starešine Ferdinanda Kunsta ni bil najboljši: »Če pomislimo, da stojijo hmeljevke v središču Žalca, kjer se lahko marsikaj zgodi, je kar v redu, da so rastline zdržale do konca.« Seveda obiranje ne gre brez »štangaija«, letos je bü to že tretje leto poslanec in svetnik s Ponikve Ivan Jelen, ki ima slabe izkušnje z žalskimi mački: »Očitno sem uspešen >štangar<. Vendar lani nisem bil zadovoljen z mačkom, ki mi ga je v roke izročil župan, zato sem prinesel svojega s Ponikve. Lani so mi ga slabo nasadili.« »Štangar« je, v preteklosti seveda, zvečer poskrbel za red med »obirav-kami«, ki so morale biti zjutraj nasmejane, če ne, je bil Po prenovljeni stezi Pehtranovo potica, rogljiče, buhteljne in seveda obilo mesnih dobrot so pripravile članice Društva podeželskih žena občine Žalec. Kot je dodala Tanja Sedminek, vodja šempetrskega odbora, bi te jedi bolj »pasale za »Če bi bilo obiranje kot včasih, ne bi bilo toliko samskih moških po dolini, likof«. Vendar so se časi tudi v hmeljarstvu spremenili... kot jih je danes,« je bila prepričana profesionalna »obiravka« iz Vrbja. gospodar hud. Letošnji žalski »štangar« je bil zadovoljen s pridnostjo, manj pa s tem, da je hmelj ležal po tleh. V popoldanskih urah so sredi Žalca ob pomoči članov društva podeželske mladine obudili obilo podobnih utrinkov. Pa tudi hmeljske kobule so pridno izginjale v košare. Vmes je ponos na slovenske hmeljarje in tudi potrebo po enotnosti izrazil predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk. Govorili so tudi o glavni nagradi za najbolj pridne obiralce, menda je župan obljubil Kanarske otoke, vendar obranih kobul niso natančno šteli ... Skratka, prijeten začetek obiranja zelenega zlata, ki se je nekaj ur kasneje prevesilo v najhujšo grozo med hmeljarji in grenko rožo še pogrenilo. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Pred tednom so pri bazenu v Preboldu odprli prenovljeno trim stezo, ki so jo v zadnjih tridesetih letih prenovili že nekajkrat. Pod vodstvom pobudnika in glavnega akterja prve trim steze že leta 1972 Adija Vidmajer-ja so se udeleženci sprehodili skozi postaje za vadbo na stezi, ki je med domačimi Športniki, učenci in občani zelo priljubljena. S prenovljeno stezo so preboldski športniki začeli aktivnosti ob 60-letnici ŠD Partizan Prebold. MJ, foto: DN 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Društvo rejnic celjske regije je dvema skupinama rejniških otrok omogočilo tridnevno bivanje na Ranču Kaja in Grom blizu Vojnika. Srečali smo se z otroki prve skupine, ki so se naučili lokostrelstva, pobliže spoznali konje in zanje tudi skrbeli. V omenjenem društvu se rej nice in njihovi otroci družijo že tri leta. Društvo ima 85 članov in je bilo ustanovljeno z namenom medsebojnega spoznavanja in povezovanja s pomočjo različnih aktivnosti. Rejnice imajo pri včlanitvi to ugodnost, da se otroci brezplačno udeležujejo aktivnosti, ki jih prirejajo v društvu. Letos so za 28 otrok organizirah enotedensko po-čitnikovanje v Izoli, medtem ko za oktober načrtujejo piknik na Svetini. Če jim bodo sredstva dopuščala, bodo priredili še novoletno praznovanje, lani so bih otroci namreč zelo zadovoljni, saj so za mlajše organizirali novoletno predstavo, starejši pa so odšli na kegljanje. »Kar si na začetku letu zadamo, tudi speljemo, pri čemer je denar, ki ga zberemo, namenjen izrecno otrokom,« je povedala Terezija Hladin, predsednica Društva rejnic celjske regije. Da bi pridobili dovolj sredstev, iščejo donatorje, organizirajo dobrodelne koncerte (letos aprila so imeli dobrodelni koncert na Frankolovem), nekaj prispevajo še sami. Na Ranču Kaja in Grom so gostili dve skupini otrok iz rejniških družin. Hladinova je dejala, da se niso odločili za več kot tri dni bivanja, in sicer zaradi pomanjkanja sredstev in tudi zato, ker so ranč letos obiskali prvič. Pr- »Tukaj otroci pokažejo svojo dušo« Ob našem prihodu so imeli otroci tečaj jezdenja. Jezdenja in ravnanja s konji je otroke naučil Andrej Žnidaršič, ki je razložil, da se konju »vse zelo počasi vrti, zato moramo biti ob stiku z njim zelo umirjeni. Vse, kar je hitro, nervozno, hipno, konja vznemirja. Otrokom razložimo, da morajo biti v družbi konjev mirni in tihi, saj slišijo sedemkrat bolje od ljudi. Konj nam vrne nazaj, kar mu damo. Dostikrat mi rečejo, da imam prijazne, mirne konje, ampak takšni so zato, ker mi z njimi tako ravnamo.« Razložil nam je, da jim konji pomagajo pri delu z otroki, nenazadnje je hipoterapija priznana metoda zdravljenja, saj gre za energetsko sožitje z živaljo, ki blagodejno vpliva na psiho ljudi in motoriko (s hi-poterapijo se na ranču profesionalno ne ukvarjajo). Rejniški otroci Ranču in Grom Na Ranču Kaja in Grom Terezija Hladin vi dan so imeli predavanje in predstavitev konjev, ter prvo jahanje. Drugi dan so se naučili jezdenja in vzdrževanja konjev, zadnji dan pa so se preizkusih v lokostrelstvu. »Konji so vez med naravo in človekom« Darja Žnidaršič nam je povedala, da na ranču že 18 let delajo z otroki in s konji, pri čemer so v Vojniku že tri leta, prej so bili v Ljubljani. Vsako leto gostijo približno dva tisoč otrok. »Pri nas otroke naučimo, kako skrbeti za konja, jezdenje je samo nadgradnja.« Gostijo otroke iz vrtcev in šol ter tudi študente. Otroci pridejo na ranč na počitnice, tam lahko praznujejo tudi rojstne dneve. Vsak otrok dobi svojega konja, za katerega mora skrbeti, ga krtačiti, čistiti hlev in okohco. Naučijo jih tudi, kako razumeti žival: »Ukvarjamo se s psihologijo konja, smo četrti tim center na svetu, ki se ukvarja s psihologijo živali,« je povedala Žnidaršičeva. Otrokom konje približajo tako, da jih naučijo, kako konj govori, sliši, vidi, kaj storiti v primeru, da se konj boji vode ... Pripravljajo tudi razne programe, delavnice. Te dni bodo začeli izdelovati etno hišico, ki bo zgrajena iz naravnih materialov, prepletena s šibjem, pri čemer se bo v njej lahko bivalo. Žnidaršičeva je razložila, da je osnovni namen ranča povezovanje z naravo, otroke želijo naučiti medčloveškega odnosa, ki izgineva. »Večina otrok zaradi vsakominutnega programiranja njihovega časa nima kreativnosti, zato je normalno, da ko odrastejo, ne vedo, kaj bi s časom in sami s sabo.« Na ranču so imeli tudi otroka, ki po prometni nesreči ni kontroliral roke. Ko je začel jezditi, je takrat, ko je držal vajeti in bil v sedlu, roko lahko kontroliral. »Najpomembneje je doseči harmonijo gibanja s konjem.« S skupino otrok iz rejniških družin je na ranču tri dni preživela tudi sociologinja kulture in prostovoljka Društva rejnic celjske regije Estera Štante, ki je povedala, da so šele zdaj vidne prednosti enotedenskega tabora. Otroci so se prvi dan spoznavali, drugi dan razigrali, na dan odhoda pa so se že bolj odprh in se udeležili skupinskega dela. »Najbolj zanimivo je bilo, ko sem videla, kako so konji otroke pomirili in jih navdali s posebno nežnostjo,« je povedala Štante-tova. »Z ljubeznijo naredimo največ« Mame, ki imajo otroke v rejništvu, se zavedajo, da morajo z njimi ravnati drugače kot s svojimi otroki. Vsak od njih ima za sabo žalostno zgodbo, zato potrebujejo posebno po- zornost in obilo razumevanja. »Treba je dati vse od sebe, otroku dokazati, da mu nočeš nič hudega, in ga postopoma privaditi na novo življenje,« je razložila ena od rejnic. Za rejništvo se je odločila zaradi sosede, ki ima 13 rejniških otrok. Všeč ji je bilo, kako so se njeni otroci družili, hodili skupaj v šolo. Razložila je, da se mora človek soočiti z resnico življenja in se truditi otroku prikazati tisto stran življenja, kjer prevladujejo razumevanje, ljubezen in nežnost. Pravi, da se otrokom posveča v celoti, to ji je v veselje, saj se vsa ljubezen dvojno povrne. Starši so tisti, ki otroke naučijo obnašanja, medčloveških odnosov, pokažejo jim, kako se izražajo ljubezen, žalost, veselje. Žal preveč otrok prezgodaj spozna, kako hitro se lahko prenaša seme trpljenja. Ko so nam ob koncu tridnevnega bivanja na Ranču Kaja in Grom otroci z navdušenostjo pripovedovali, česa vse so se naučili, koliko prijateljstev so sklenili, seje pokazalo, da potrebujejo samo nekoga, ki bi jih ponovno naučil, da kadar življenju rečejo »da«, jim bo življenje odgovorilo z »da«. ALEKSANDRA TRUPEJ Hiša, kjer so otroci bivali. VAŠE SKRITE ŽELJE % URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Adrenalinski zorbing Prav ta skupinska fotografija bo morda Robija pozimi odvrnila od nenehnega igranja računalniških igric. Namesto za računalnikom na zorbingu - V 24 sekundah polni adrenalina Računalnik lahko človeka zasvoji. To je v zimskih mesecih še kako dobro spoznala Damjana Golob, ki nam je pisala, da njen dragi Robi vsako prosto minuto posveti računalniškim igricam. Ker najraje igra dir-kaške igre, ga je želela presenetiti z adrenalinsko vožnjo. Lotili smo se poizvedovanja in izbrali posebno vožnjo, ki sicer traja le 24 sekund, a je to ravno dovolj, da adrenalin v našem telesu poskoči. Robija Or-terja smo peljali na zorbing. Zorb center smo našli kar v Celju, ob Šmartinskem jezeru, kjer ga je postavilo podjetje Ekopool. Gregor Koprive nam je takoj razložil, da zorb prihaja z Nove Zelandije. »To je krogla premera 3 metre. V njej je še manjša krogla, ki je z vrvicami pri- vezana na zunanjo. V vmesnem prostoru je 13 kubičnih metrov zraka, ki služi kot amortizer med ljudmi in zemljo pri spuščanju.« V sredini je prostora za dve osebi, ki se varno pritrjeni spustita po 130 metrov dolgi pisti. »Slabo še ni bilo nikomur, saj je 24 sekund premalo, da bi možgani dah signali o vrtenju, ki bi povzročil slabost,« je zbrane potolažil Gregor. Prva preizkušnja A preden so Robiju in njegovemu prijatelju Matjažu Ramšaku dovolili vstopiti v zorb, sta morala opraviti še preizkušnjo na napravi, ki so jo pri Nasi uporabljali za testiranje in urjenje astronavtov - aerotrimu. »Ko ljudje zagledajo napravo, nočejo gor, ko jo preizkusijo, pa no- čejo dol. Zanimivo je, da pri tem najbolj uživajo ženske,« je izkušnje z napravo, ki jo sicer postavijo tudi na kakšni veselici, obrazložil naš gostitelj. Z breztežnostjo se je prvi soočil Robi. »Ti kar poženi,« je med vrtenjem večkrat naročal Andreju, ki je upravljal z aerotrimom, ob koncu pa poudaril, da je to zagotovo veliko boljše kot igranje igric na računalniku. Dvakrat po adrenalin Ko sta Robi in Matjaž opravila prvo preizkušnjo, sta dobila dovoljenje za vstop v zorb. »Pri zorbingu se sprošča adrenalin. Ta bo najlažje šel iz telesa, če bosta kričala,« je zadnje napotke dajal Gregor. In potem sta se spustila po strmini. Smeh, vzklik, znova smeh in v cilju dva nasmejana obraza. »Je adrenalinsko, fui je adrenalinsko,« je Robi izrazil svoje navdušenje. Sledil je drugi spust, pred katerim sta Matjaž in Robi v zorbu zamenjala položaja. Tisti, ki se je prej spustil nazaj, se je zdaj naprej in obratno. Še nekaj zraka so dodali v zorb in le slabe pol minute za tem sta bila nova zorbonavta že na cilju. Robi je takoj opazil razliko: »Zdaj je bilo pa malo hujše. Hitreje je šlo, ker je bila krogla bolj napihnjena.« Matjaž je dodal: »Zaenkrat je dovolj. Če bi se še enkrat spustil, bi mi bilo veijetno slabo.« Spusti še do oktobra Damjana je ob koncu priznala, da v poletnih mesecih njihov računalnik bolj sameva, Robi pa jo je le z nasmeš- ... takole pa, ko je aerotrim pokazal svojo moč. kom na obrazu pogledal, ko si je zaželela, da bi bilo tako tudi pozimi. Kot je povedal Emil Koprive iz Ekopoola, večina obiskovalcev Zorb centra prihaja iz drugih slovenskih krajev, Celjanov je le peš- čica. Če vas je ob branju teh vrstic zamikalo postati zor-bonavt, potem le brž pot pod noge, kajti zorb bo adrenalinske užitke omogočal še do oktobra. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ Robi in Matjaž sta v zorbu pripravljena na prvi spust. Potem pa smeh, vzklik, znova smeh... -- Št. 66 -21. avgust 2007 - Robi je moral najprej prestati test na aerotrimu. Takale je izgledal v mirujočem stanju... Matjaž Mlakarje spretna izkoriščal podaje na črto. Tako kot Mirza Džomba je tudi Jure Dobelšek v finalu dosegel 10 golov. Vuković z Gorenjem sesul Zagreb Velenjski rokometaši so zmagali na Jarnovičevem memorialu - Oslabljeni, a levjesrčni Domača zdesetkana zasedba je v svoji skupini premagala Ivry in Bjerringbro - Silkeborg, v sobotnem finalu v Rdeči dvorani pa se ni ustrašila zvezdniškega moštva Zagreba, pri katerem je sicer manjkal poškodovani Kiro Lazarov. Na čelu z »letečim Dalmatincem« Dragom Vukovičem se je trdovratno upirala, resda v prvem polčasu nekajkrat zaostajala z dvema goloma razlike, nato pa pred odmorom povedla, obenem pa hitro zapravila prednost. Bistveno je bilo, da ni dopustila Džom-bi, Voriju, Kalebu, Šoli, Špo-ljariču in ostalim, da bi se bistveno »odlepili«. Izključena Jović in Kljajič Tudi prvih deset minut v nadaljevanju je bilo izenačenih, po 40. minuti pa se je zgodilo marsikaj. Matjaž Mlakar je popeljal Gorenje do prvega vodstva z dvema goloma razlike, gostje pa so postajali vse bolj živčni in tudi naduti. Ob številnih izključitvah so korak držali z izjemnimi potezami. Branko Bedekovič - velenjsko občinstvo je bivšega člana Gorenja prisrčno pozdravilo - je zadel z dvema igralcema manj, kasneje tudi Mirza Džomba s »cepelinom«. Sledile so mučne minute. Sodnika Darko Repenšek in Janko Požežnik sta bila dosledna pri svojih odločitvah, kar denimo v prvem delu celo ni šlo na roko Velenjčanom. Zagrebčani so se vse bolj hudo-vali nad njunimi odločitvami, večinoma neupravičeno in pretirano. Zato je bil najprej izključen pomočnik trenerja Božidar Jović, kasneje pa še glavni strateg Nenad Kljajič, ki je že mahal igralcem, naj zapustijo parket, a se je nemudoma premislil. Vse to je bila voda na mlin varovancem Ivice Obrvana; mrežo gostov je polnil predvsem Jure Dobelšek v protinapadih in z levega krila (10 golov), Vuko-vič je dodal svoje tako z zadetki (7) kot z asistencami, Mlakar se je na črti prerinil do 5 golov, po 3 sta dodala Aleš Sirk in kapetan Branko Tamše: »Čestitke vsem, kajti manjkalo nam je sedem soigralcev. Strokovni štab dela izjemno. Bili smo precej sproščeni pred turnirjem, vseeno pa smo imeli določene obveznosti do našega ob- činstva. Obenem se je predstavil naš novi trener z novo strategijo. Priznati moram, da smo tudi mi malce presenečeni nad lastno igro. Morda se bodo pojavile določene težave, ko se bodo priključili še ostali igralci, pa vendar bo- mo ostali bolj spočiti. Trener bo že vedel, kako vse skupaj zediniti v ustrezno celoto. Je zagovornik takojšnje analize. V garderobi smo imeli po finalu sestanek. Zelo je bil zadovoljen z borbenostjo. Poudaril pa je, da je to zgolj pri- »Rokomet ni balet!« Olimpijski prvak in svetovni podprvak s Hrvaško, to je Drago Vuković, ki je vtem mesecu dopolnil 24 let. Srednji zunanji napadalec ima to smolo, da v reprezentanci njegove države na njegovem mestu igra najboljši ro-kometaš sveta, Ivano Balić. Tudi Vuković je Splitčan, igral je za Split in Zagreb, kot član Gorenja še vedno ponavlja svoj moto: »Volk vedno in povsod!« S svojimi 194 cm višine, hitrostjo in iznajdljivostjo postaja strah in trepet nasprotnikov. Pred dvema letoma je v mesecu dni trikrat moral na šivanje glave. Po koncu prejšnje sezone mu je dr. Matjaž Sajovic operiral koleno, na začetku nove pa se mu je pripetila nova nesreča. Na četrtkovi tekmi Jarnovičevega memoriala mu je Norvežan Alexander Buchmann (Ivry) zlomil dva zoba, zgornji eni-ci. »Udarec ni bil nameren. Stokrat sem že dejal: rokomet ni balet,« je hitro, po dalmatinsko pripovedoval »Vuk«, ki pa besed ni najbolje izgovarjal. To ni tako redek pojav, a da bi športnik nadaljeval s tekmo - in dosegel 12 golov - to pa je izjemen dogodek ... Ni me zelo bolelo. Želel sem pomagati fantom. Prevladal je dalmatinski »dišpet«. To imamo v krvi. Ko dobimo »po no- su«, se še bolj potrudimo in še bolje zaigramo. Četudi bi me bolelo, bi igral naprej. Mislim, da bi to storil vsak igralec. Super ekipa smo. Finalno tekmo ste že odigrali z zaščitno prevleko. Kdo je poskrbel zanjo? Zahvalil bi se gospodu Jevš-ku, saj veste, očetu od televizijske vremenarke Katje, ki je dekle od soigralca Kavaša. Rešil me je. Te dni bom dobil nova zoba. S takšno igro lahko prevladate v slovenskem prvenstvu, tako kot je to uspevalo zadnji dve leti Serge-ju Harboku. Kdo? Jaz? Dobro, skušal se bom dokazati na vsaki tekmi. Bistveno je, da sproščeno »Vuk« s polomljenimi zobmi, a z nasmeškom. igram. Resnično sem v dobri formi, upam, da jo bom zadržal do uradnih tekem. Kako vam je uspelo ugnati Zagrebčane, ki že dolgo časa nisò imeli tako kakovostne zasedbe? Ne vem, kaj je bilo odločilnega pomena. Morda so nas celo podcenili. Nam se zdi, kot da vam je trener Obrvan prepustil povsem proste roke v napadu. Kaj pa vam? Ko prva žoga zaključi v mreži, potem jih lahko še sto. Ko ti vse uspeva, greš še naprej »na glavo«, pa čeprav ne dosežeš gola. Nihče ti ne očita napak, če vidi, da si storil vse po najboljših močeh. Če pa delaš napake, potem ti tega tudi trener ne oprošča. Če zgrešim, si rečem, da bom napako pač popravil v obrambi. Do kod lahko seže Gorenje v novi sezoni? Neumno bi bilo izpostavljati visokoleteče cilje. Potem bi bih preveč obremenjeni. Videli ste, da smo v prejšnji sezoni igrali najbolje proti Celju, ko ni bilo pritiska, ko nismo imeli česa izgubiti. Tako bi morah začeti vsako tekmo. Vsakdo mora kreniti proti golu brez bojazni, kje bo končala žoga. To je pravi recept. Kaj pa bo prinesel, pa ne morem napovedati. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ pravljalni turnir in da smo lahko svetovni prvaki prijateljskih tekem, pa to ne bo pomenilo nič. Namenil nam je dva prosta dneva, ker smo izpolnili njegove načrte, pa ne glede uvrstitve, temveč glede hotenja.« »Vuković kot primer ostalim« Vprašanje ostaja, kaj bi lahko velenjska ekipa storila proti Zagrebovi obrambi 6-0, ki pa je Kljajič ni postavil. Novi strateg slovenskega podprvaka Ivica Obrvan se ni predajal evfo-riji, a je poudaril: »Ne glede na Zagrebovo kakovost in širino kadra smo bili boljši. Zakaj? Fantje so bili zelo srčni, homogeni. Kopico manjkajočih soigralcev so nadoknadili s trudom. Gostje so se, ko jim je voda tekla v ušesa, pritoževali nad sojenjem. Bistvenih napak nisem opazil. Žal mi je, če mislijo, da je bilo karkoli dirigiranega. To je vendarle prijateljski turnir. Enostavno smo bili boljši od objektivno kvalitetnejšega tekmeca. Osvojili smo prvo mesto, kar nam veliko pomeni. Vuković je celoten turnir odigral fenomenalno. Ob neprijetni poškodbi bi mnogi drugi igralci zapustili igrišče. On je z dvema zlomljenima zoboma pokazal, kako se je potrebno boriti za dies svojega kluba, zato je lahko primer ostalim glede požrtvovalnosti. Brez dvoma je prvo ime Jarnovičevega memoriala.« Bil je tudi najboljši strelec (27 golov). Med zaključno podelitvijo priznanj so bili Zagrebčani v slačilnici. Zanimivo pa je, da so nergali že pred začetkom finala enega izmed močnejših pripravljalnih turnirjev v Evropi. »Če se finale ne bo začel ob 20.15, gremo domov,« so sporočili, potem ko je prišlo do zamude zaradi hujše poškodbe v boju za 3. mesto. »Mi potrebujemo pol ure za ogrevanje in pika. Naj gredo,« je bojda dejal Obrvan. Tretji je bil Ivry, četrti Koper, peti Bjerringbro - Silkeborg, šesti Szeged z Luko Žvižejem. Tisoč ljudi je nato pred dvorano uživalo v koncertu latino zasedbe iz Los Angelesa. Tudi to je bila ideja bivšega sekretarja kluba Aleša Juga ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Lorbek in Hren na Polzeli, Čebularja ne bo Ekipe našega območja se vedno bolj pripravljajo na novo sezono. Za Laščani, Šent-jurčani in Šoštanjčani sta začela ta teden priprave še oba novinca v 1. A SKL - Hopsi s Polzele v svoji dvorani na Polzeli in Rogla ob vznožju Zreškega Pohorja. Polzelani se zbirajo okrepljeni z novincema. Zanje bosta v naslednji sezoni igrala tudi Klemen Lorbek in Lovro Hren. Klemen, najmlajši v dinastiji Lorbek (starejša brata Erazem in Domen sta v reprezentanci), igra na mestu organizatorja igre in je lani igral v Postojni kot posojeni igralec Uniona Olimpije. 19-let-ni branilec bo Hopsom prišel še kako prav, saj mladega organizatorja igre Danijela Vu-jasinoviča pesti poškodba. 20-letni krilni center Hren je sicer v mladinski ekipi nosil dres Laščanov, nato pa odšel v Union Ohmpijo, kjer nato ni igral, in sicer zaradi poškodbe. 202 cm visokega Lovra je po poškodbi treniral Boštjan Kuhar, trener Hopsov, pri čemer je rehabilitacija povsem uspela in Hren je za novo sezono povsem zdrav. Pri Hop-sih bosta igrala tudi Klemen Breže in Rajko Rituper. V Zrečah bosta igrala tudi izkušeni branilec Miloš Špo-rar, ki se je vrnil iz tujine, in krilni center Miroslav Petrovič, ki je začel vteljskem KK. V Rogli še iščejo Idasičnega centra, a se ne bodo prenaglili, temveč bodo dobro preizkusili morebitne okrepitve. V dresu Zlatoroga ne bo no-vopečenega reprezentanta Sandija Čebularja. Bivši igralec Uniona Ohmpije, ki je še vedno nedokazan, je namreč odbil ponudbo Laščanov (neuradno naj bi bila ista, kot jo je imel v Ljubljani), saj se je odločil, da bo po nasvetu me-nedžerja in še nekaterih poznavalcev košarke poskusi najti klub, ki bo igral vsaj v pokalu Uleb, če že ne v evro ligi. V Laškem so zato že začeli iskati drugo rešitev na položaju visokega branilca, pri čemer se najbolj ozirajo za Američanom, a ne Donaldom Johnsonom, ki je bil na preizkušnji, saj ni zadovoljil trenerja Damjana Novakoviča. Slednjega je povsem zadovoljil reprezentant BiH Ante Ma-šič, bivši igralec Zrinjskega iz Mostarja, ki je samo še slab korak od podpisa pogodbe s »pivovarji«. 22-letni 200 cm visok krilni center je namreč prav tisto, kar si želi Novako-vič, pri čemer tudi sam Mašič ni ostal hladen ob ponudbi Laščanov in svojega nekdanjega vzornika (tudi Novakovič je igral v Zrinjskem). Pri tem bo treba počakati le še vrni- tev reprezentance BiH s kvalifikacijskega turnirja za nastop na EP-ju in pogodba naj bi bila podpisana. Ekipi Zlatoroga in Alposa sta ta teden na osnovnih pripravah. Zanimivo je, da sta obe izbrali majhen kraj. Laščani so odšh v Črno na Koroškem in Šentjurčani v Kozje. Zakaj manjši kraj, nam je povedal trener Alposa Matjaž Čuješ: »V manjšem kraju je vedno vse pri roki, pri čemer so ponavadi tudi ljudje veliko bolj prijazni in na voljo v vseh pogledih. Istočasno se v manjših krajih igralci enostavno ne morejo »izgubiti« izpred oči, in ker ni drugega za početi, samo trenirajo in počivajo. S tem je tudi učinek priprav večji, zato večina ekip in trenerjev išče takšne kraje oziroma pripravljalne tabore za svoje ekipe.« JANEZ TERBOVC V dresu Zlatoroga ne bo Sandija Čebularja. Remi in točka za Celjane 5. krog slovenskega nogometnega državnega prvenstva se je za MIK CM Celje končal z eno osvojeno točko. Varovanci Pavla Pinnija so v Novi Gorici s Hitom igrah neodločeno 0:0. Nogometaši MIK CM Celja so v nedeljo gostovah v novogoriš-kem parku, a je bila zaradi previdne igre obeh ekip tekma za gledalce prej dolgočasna kot zanimiva. Zaradi visoke zmage Celjanov v prejšnjem krogu, ko so Dravo nadigrah s 6:0, so mnogi pričakovali kvalitetnejšo in zadovoljivejšo igro. Na težkem srečanju, kjer je bilo malo priložnosti in še manj izdelanih akcij, je dobro igral Marko Križnik: »Nova Gorica je na svojem terenu vedno neugoden nasprotnik. Pričakovali smo težko srečanje in lahko rečem, da smo zadovoljni tudi z eno osvojeno točko. Nismo pa prikazali tistega, česar smo zmožni, in mislim, da smo odigrah eno slabših tekem v letošnjem prvenstvu.« Po mnenju mnogih je bila nedeljska tekma dolgočasna, čeprav je bila vloga favorita postavljena pod velik vprašaj, a kot je dejal Križnik: »Na obeh straneh ni bilo veliko priložnosti. Gorica je imela eno, mi celo dve, ampak bilo je precej taktiziranja, tako da se gostitelji niso odprli in je ta rezultat popolnoma realen.« Obetaven začetek prvenstva Celjanom postavlja cilje, kot so uvrstitev v enega od evropskih tekmovanj. Da se igra rumeno-modrih iz igre v igro izboljšuje, bomo lahko videli že. v soboto, ko se bodo trenutno drugouvrščeni Celjani v Areni Petrol pomerili s Koprom. MOJCA KNEZ Izidi 5. kroga 1. SL: Gorica-MIK CM Celje 0:0 2. krog 2. SL: Aluminij - Rudar Velenje 3:0 2. krog 3. SL - vzhod: Kovinar Štore-Paloma 2:2; Korun (13,22), Šmartno - Malečnik 2:1 ; Podbrež-nik (22), Kolenc (46), Dravinja -Šentjur 0:2; Drobne (67), Bolko (90),Šmaije-PohorjeA:0-, Firšt (70). 2. krog Štajerske lige: Šoštanj -Šentilj 3:0; Nehti (29/11-m), Ja-hič (50,75), Partizan From - Si-mer Šampion 0:2; Naprudnik ( 13), Podergajs (90), Zreče - Podvinci LESTVICA 1.SNL 1.DOMŽALE S 3 2 0 12: 1 11 2. MIK CM CELJE 5 2 3 0 9:2 9 3. PRIMORJE 5 3 0 2 10: 4 9 4. MARIBOR S 3 0 2 9:10 9 5. KOPER 5 2 2 1 S: 4 8 6. Hn GORICA 5 2 2 1 4: 3 8 7. INTERBLOCK 5 1 2 2 3: 6 5 8. NAFTA 5 1 2 2 5:10 5 9. DRAVA 5 113 6:13 4 10. LIVAR_5 0 0 5 3:14 0 1:2; Flis (54), Opbtnica - Rogaška 0:1; Inkret (89), Železničar-Möns Claudius 1:3; Poredski (45,89), Mordej (70). Organizatorji 23. maratona Celje-Logarska dolina po lanski rekordni udeležbi števila maratoncev in tekačev letos ne bodo povečevali. Z leve: mag. Ivan Žuran, Odon Simonie. Mateja Jazbec (NT&RC), Ivan Žaberl in Bogdan Hvale. Prenovljeni rokometaši včeraj prvič v Celju Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se na včerajšnji tekmi s francoskim Ivryem s prenovljeno ekipo prvič predstavili svojim navijačem. V dvorano Zlatrog je prišel francoski prvak, za katerega so nekoč igrali tudi nekateri celjski rokometaši, kot so Tomaž Tomšič, Beno Lapajne in Rok Praznik. Po osvojenem turnirju v Banja Luki je bilo včerajšnje srečanje z Ivryem za Celjane dobra popotnica za turnir, ki bo v Novi Gorici. Do zaključka naše redakcije tekma s francoskim evroligašem še ni bila končana. Tudi letos maraton Celje-Logarska dolina Na maraton in pohod po 75, 42, 27 in 17 kilometrov dolgi poti do Logarske doline Letošnji tradicionalni 23. maraton Celje-Logarska dolina se bo začel na 75-kilo-metrski progi v Celju v soboto, 1. septembra, ob 6. uri na Trgu celjskih knezov, pred zgradbo Mestne občine Celje. Tudi letos bo mogoče Startati na krajših progah, kot so včeraj na novinarski konferenci povedali v Društvu maratoncev in pohodnikov Celje, in sicer v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah s ciljem v Logarski dolini. Štart v Mo- zirju bo ob 9. uri, na Ljubnem ob 10.30 in v Lučah uro kasneje. Štartnina znaša v Celju 20 evrov, Mozirju 15 evrov ter na Ljubnem in v Lučah 13 evrov, medtem ko imajo člani društva 4 evre popusta. Prijaviti se je mogoče do sobote, 25. avgusta, na blagajni ZŠAM na Slomškovem trgu v Celju in z elektronsko prijavo na spletni strani društva maratoncev www.drus-tvo-maratoncev-celie.si. Prijave zbirajo tudi vsaj eno uro pred Startom, štartnina pa je na vseh Startih večja za 4 evre. Maratonci, ki štartajo v Celju bodo lahko izstopih v Mozirju na 33 kilometrih ali v Lučah na 58 kilometrih. »Zagotavljamo prenos prtljage in prevoz nazaj v Celje, na progi pa se bo mogoče okrepčati v 15 okrepčevalnicah, na celotni progi bo tudi več kontrol, « poudarja podpredsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje, Ivan Žaberl. Po lanski rekordni udeležbi, ko se je maratona udeležilo 1.637 teka- čev in pohodnikov letos števila udeležencev ne želijo povečevati, temveč zagotavljati kakovost in varnost izvedbe maratona. Ugotavljajo, da je najbolj masovni najkrajši štart v Lučah, lani je na 17 kilometrov dolgi progi štar-talo več kot 900 udeležencev. Za varnost bodo skrbeli redarji, 18 policistov, prisotna bo tudi vojska, ki se je maratonu s svojim vojaškim maratonom priključila že pred 13 leti, organizirana bo tudi zdravniška služba, vsi udeleženci pa bodo nezgodno zavarovani. Kot je dejal predsednik društva Odon Simonič, je prijavljenih že okoli 500 udeležencev, pričakujejo pa, da se bo maratona in pohoda udeležilo več kot 850 pohod-nikov-maratoncev. Maraton se bo začel ob 6. uri in se zaključil v Logarski dolini ob 18. uri, tisti, ki ne bodo dosegli predpisanega limita v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah, maratona ne bodo mogli več nadaljevati, čas pohoda pa je omejen na 12 ur. MJ Foto: GREGOR KATIČ IH KRAJEV ■w Se vedno najraje na Hrvaško Kljub trenutnim nizkim temperaturam je še vedno poletje in čas dopustov. Nekateri srečneži se na počitnice šele odpravljajo, medtem ko so se drugi že vrnili. Anketa na ulicah Celja je pokazala, da je najbolj priljubljena dopustniška lokacija še vedno Hrvaška, a ljudje se vedno bolj odpravljajo tudi drugam. V potovalnih agencijah so povedali, da so med najbolj priljubljenimi počitniškimi točkami letos Grčija, Turčija, Tunizija in Egipt. Nekoliko pogostejša so tudi daljša potovanja na Kitajsko, Fidži in v Dubaj. Včasih so bile pogoste tudi rezervacije za hrvaško obalo, vendar število dopustnikov, ki se odločijo k našim sosedom odpotovati s turistično agencijo, iz leta v leto upada. Mimoidoče na celjskih ulicah smo vprašali, kam so se ah se še bodo letos odpravili na dopust, in izvedeli, da med najbolj priljubljene turistične točke še vedno sodi hrvaška obala. Izvedeli smo tudi, da dopustniki raje, kot da bi odpotovali s turistično agencijo ali v službeni apartma, za nastanitev poskrbijo sami. Leopold Galof iz Celja: »Poletje sem preživel na dopustu v Tuniziji. Lani sem šel v Split k sestri, zato sem se letos odločil, da bom nekoliko spremenil počitniško lokacijo. Nikoli ne potujem z agencijo, raje odpotujem samostojno, saj v današnjem času ni problema z iskanjem prostih sob. Včasih sem za dopust izkoristil tudi ponudbo podjetja, v katerem sem bil zaposlen.« Marija Hrženjak iz Celja: »Letos sem bila na dopustu na Rabu. S sinom sva tja odpotovala 7. agencijo. Na Rab hodim že 32 let, vendar sem letos prvič šla tja s turistično agencijo in sem bila zelo zadovoljna. Ko je bil moj mož še zaposlen, sem za dopust izkoristila tudi ponudbo podjetja, in sicer prav tako na Rabu. To je bil zelo lep dopust.« Ljudmila Lučičnik iz Šmartnega ob Paki: »Na počitnicah sem bila v Orebiču. Kraj sem našla na internetu. Kadar grem smučat, potovanje raje rezerviram v agenciji, medtem ko si dopust na morju vedno uredim po internetu.« Zala Trobiš - Tamšek iz Celja: »Letos še nisem bila na dopustu, sem pa včasih potovala vsepovsod. Bila sem že v Španiji, Avstriji in na Madžarskem. Vedno sem potovala s turističnimi agencijami in nikoli nisem imela slabih izkušenj. Za dopust sem izkoristila tudi ponudbo podjetja, in sicer na Rabu ter v Portorožu, in sem bila zelo zadovoljna.« KŠ Leopold Galof Marija Hrženjak Ljudmila Lučičnik NXJÌC NOVI TEDNIK Naročniki Novega tednika ste bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani, v jubilejnem 60. letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov Novega tednika boste lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj sovam kot naročniku na voljo različni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznama, ki ga bomo še širili. Frizerski studio : 031/305-081 GALERIJA OSKAR KOGOJ NATI {F DESIGN ŽALEC goldenpoint» KERAMIKA Kili lesnina Celjska Mohorjeva družba Mlekarna Celeia MarQuise pizzeyiia> ^mana/ äimer SLIKOPLESKARSTVO Karel PODPEČAN s.p. Zlatarna STOŽIR kristijanstylingfashionhair k'04-A Slovenija AVTO - MOTO FERJAN. Ferian Milan s.o.. avtoservis-vulkanizacija- klima naprave - 66 70, GSM 041675 010-10% popusta velje za storitve - Casino Faraon Celie, ljubljanska cesta 39.3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - Frizerski studio Fashion. Verdev Petra s.p„ Ulica talcev 3.3310Žalec- I ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana, Bmčičeva 7, P.E. Koper, it ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ob velja za .Mariborskac. 1,3000 Celja- 10% popust velja za storitve (ar Konoj nature design - M B. Dolinar d.o.o.. Slandrov trn 25. 3310 Žalec -10% popust za vse izdelke -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Uboje -10% popust -Krobatlvan s.p.. Mizarska delavnica, Medlog 25,3000 Celje. Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERR0CK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251.88 EUR, 7% popust na vrednost -UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 10 % popust (razen na izdelke v akciji) • KSFH Hair Atelie. Lilekova 3,3000 Celje-10% gotovinski popustim vse izdelke in storitve (razi - Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.trosedi, počivalniki...) -Marquise, visoka moda metrskega blaga, Ozka ulica 4,3000 Celje - -Mravljica Cvetka Bohinc s.p., Lilekova 1. Celje, trgovina za ustvaijalne- - Golte, d. o. o . prizna naročnikom Novega tednika 10% popust za smučarske karte na smučišču Golte med tednom (od ponedeljka do petka) zizjemo 1. in 2. januarja 2007 ter zimskih šolskih počitnic ( 19.2. - 23.2.2007). Projekt MR inženiring, d.o.o.. Bar Club Terazza. Aškerčeva 14 (Celeiapark ),3000 Celje-10% popusta pri cocktailih Skinaut storitve. Simon Jezernik. s.p.. Vrunčeva 10. Celje -10% popust - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu -Pizzeria Verona. Mercator center Celje -10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27.3230 Šentjur. Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik KA 15 Premalo policistov na Celjskem Na celjski policijski upravi primanjkuje okoli 100 policistov - Varnost - žrtev Schengena - 24 mrtvih porušilo predvidevanja »Obremenitve so precejšnje. Upamo, da bomo zdržali,« je na pomanjkanje kar okoli 100 policistov na Celjskem dejal direktor policijske uprave, Stanislav Veniger. Zaradi kadrovanja na schengen-ski meji varnostne naloge v Celju opravlja le 60 policistov, kar je najmanj v zadnjih 15 letih. Neobeta-joča je tudi varnost na cestah, kjer je letos umrlo že 24 oseb in ni v načrtu z letošnjimi predvidevanji. So pa v prvih sedmih mesecih dela letos policisti zabeležili upad kaznivih dejanj kar za 8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Med 792 zaposlenimi je na celjski policijski upravi 679 policistov, med njimi jih je 40 na šolanju, 14 pa je odsotnih. Delo tako opravlja le 615 policistov, je dejal Veniger na novinarski konferenci pred tednom dni. Letos se je deset policistov upokojilo, deset pa dalo odpoved delovnega razmerja, medtem ko lani niso zaposlili nobenega policista, jih je pa upokojitev dočakalo 14, je »klavrna« kadrovska statistika policistov na Celjskem. Veniger med vzroki za zmanjšanje števila policistov pojasnjuje, da ti odhajajo tja, kjer najdejo boljše pogoje dela in boljše plačilo. Ob tem pa omenja prezaposlitve policistov v druge državne organe, podjetja in zavarovalnice. Težave povzroča tudi 18-mesečna prekvalifikacija kadrov v policiste, zanje se zanimajo tudi na carini in v vojski. Največji vzrok pomanjkanja pa tiči v schengenski meji. Na meji s Hrvaško, v občinah Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotii in Rogatec, je tako 267 policistov. Po sprejetju Slovenije v schengenski sistem naj bi policiste sicer »vrnili« nazaj v notranjost, do tedaj pa bo delo ohrom-ljeno in varnost občanov vprašljiva, če ne že ogrožena. Porušen »cilj« 24 mrtvih v zadnjih sedmih mesecih in 94 hudo poškodovanih je porušilo vsa predvidevanja in zastav- Stanislav Veniger »Upamo, da bomo zdržali.« ljeni »cilj«, to je 24 mrtvih v celem letu, zato policisti niso zadovoljni tudi s stanjem v prometu. Še zlasti ob dejstvu, da je do konca lanskega leta umrlo skupaj 27 ljudi. Ukrepi, kot so postavljanje maket in policijskih vozil ob cestah, poostreni nadzori in podobno, nimajo želenega učinka, priznava Veniger, ki mu ob tem ostane le še pozivanje občanov na strpno vožnjo. Največ mrtvih je na cestah Laškega, sledita Šentjur in Celje. Kar 10 ljudi je umrlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje, kot pogost vzrok smrtnih nesreč pa so še neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti in alkoholizirani vozniki, ki so povzročili 11,1 odstotka prometnih nesreč. Če vemo, da sos postavljanjem maket, vozil in radarjev policisti skušati »zakriti« kadrovsko luknjo, so obeti zaradi vedno večje nestrpnosti in nepazljivosti voznikov ter premajhnega števila policistov, ki bi jih lahko nadzirali, nevzpodbudni. Manj kaznivih dejanj Je pa Veniger postregel s podatki, po katerih se je v prvih sedmih me- V letu dni na loteriji zadeli več kot desetkrat! Spletni goljufi spet napadajo - Ne nasedajte sporočilom, da ste dobitnik bajne vsote Natančno v letu dni smo na svoj elektronski naslov dobili več kot deset obvestil angleške nacionalne loterije, da smo zadeli bajno vsoto. V vsakem sporočilu so nas pozivali, da jim posredujemo svoje podatke. Bla, bla, saj nismo naivni. Če bi jim pisali, bi nam povedali, na kateri račun moramo nakazati denar. Goljufija. Nič drugega. Čeprav ljudje temu ne nasedajo več toliko, kot so pred časom, se tu in tam vendarle najde kdo, ki denar nakaže in postane opeharjenec in ne dobitnik, še posebej zato, ker so goljufi zdaj spremenili svojo taktiko! Pred letom dni smo že pisah o tem. Takrat se je pod elektronsko sporočilo domnevne angleške loterije kot njen šef podpisal sir Henry Morton Stanley. Ta je živel od leta 1841-1904, zato smo že lani pisah, da bi bilo res težko, da bi pošiljal naokoli elektronsko pošto. Tokrat smo spet preverili nekaj tistih, ki so se podpisovali pod elektronska sporočila o dobitkih kot vodje oddelkov angleške loterije. Za-! nimivo, večina imen je povezanih s J pornografijo, saj je denimo Rose i Wood ime, ki se pojavljala na splet-I nih straneh nagic, in tudi Vivian Kelly, p ki naj bi drugače skrbela za angleš-i ko loterijo, na raznih spletnih stra-j neh vabi k seksualnim užitkom. In ! tako dalje. Torej ista vsebina, samo I druga embalaža. Goljufija I Na takšne neslane potegavščine ; opozarjajo na številnih tujih stra- ! neh, navajajo tudi e-naslove, s kate- j rih so poslana takšna sporočila, ter ; ljudi svarijo pred nevarnostjo. »Po- šiljatelji naslovnikom sporočajo, da so zadeh od nekaj tisoč do nekaj milijonov evrov. Pri tem se izplačilo dobitka pogojuje z nakazilom določenega denarnega zneska, ki znaša od nekaj sto do tisoč evrov in je v primerjavi z dobitkom zanemarljiv,« nam je povedala vodja sektorja za operativni in tehnični nadzor pri Uradu RS za nadzor prirejanja iger na srečo Sonja Strnad. Vendar v teh primerih nikakor ne gre za igre na srečo, saj naslovnik ni kupil srečke, še dodajajo v uradu, kjer bodo morali iti v korak s časom, saj so goljufi spremeniti taktiko. Zdaj namreč »svojim žrtvam«sporočajo, da so dobitniki, zato ker so jih izbrali iz baze elektronskih naslovov. Na policiji menijo, da gre za goljufijo oziroma zlorabo pojma loterija. »Ljudje na nek način zaupajo loterijskim organizacijam, zato se najdejo tudi takšni, ki tovrstnim sporočilom podležejo,« dodaja Stmadova. V preteklih letih je bilo naivnežev, ki so sporočilom verjeli in tudi nakazovati denar, veliko, a jih je vedno manj, čeprav so tudi letos v uradu že zaznali nekaj prijav tovrstnih goljufij. Prijavitelji oziroma oškodovanci sicer slepo upajo, da bodo dobili Največkrat tovrstna goljufiva sporočila o sanjskih dobitkih pošiljajo z naslednjih naslovov: Grand Lottery International Ho-land, Global International Lottery Amsterdam, Lucky Day International Lottery Amsterdam, Lottery Promo, England, Lote-rie nacional in Euro Millions Lottery International. denar nazaj, čeprav se že vnaprej ve, da se za denar lahko tisti, ki ga na tak način nakažejo, lahko obrišejo pod nosom. Glede razvijajoče se tehnologijo je skoraj težko verjeti, da pošiljateljev takšnih sporočil ne morejo izslediti, toda znano je, da so goljufi vedno korak pred policijo. Vse, kar je policija imela, je bil podatek, da so bila takšna sporočila največkrat poslana iz Španije, z Nizozemske in iz Velike Britanije. Kdo jih pošilja, pri tem ostaja še vedno ugan- ka. »Vsem zato svetujemo, da v primera, ko dobijo takšno sporočilo, preverijo, ali je igra v državi, ki jo pošiljatelji omenjajo, sploh legalna oziroma ali sploh obstaja, z vprašanji pa se lahko obrnejo tudi na naš urad, kjer jim bomo pomagali,« še navaja Strnadova. Sklep: bolje biti revež kot opeharjenec. SIMONA ŠOLINIČ IK LOTTERY SWEEPSTAKE" indisdosed-recipients:> 5. julij 2007 12:51 info@uknationalloltery.co.uk> YOU HAVE WON Dear Winner, This is to inform you that you have been selected for a cash prize of 1,334,534 (One Million three Hundred and thirty four thousand,five hundred and thirty four Pounds Sterlings.)held on the 6th july 2007 in London Uk.The selection process was carried out through random selection in ourcomputerized email selection system(ess) from adatabase of over 250,000 emailaddresses drawn from which you were selected. The Uk National Lottery is approved by the British Gamling Board. To begin theprocessing of your prize you are to contact our fiduciary Claimsdepartment for more infomation as regards the procedures to claim your prize. Mrs:sharon Connor Email: claimscprner@hotmail.com Contact him by sending him with the underlisted informations: 1. Name.2 .Address. 3. Nationality .4. Age.5.0ccupation .6.Sex.7. Marita Status.8. Phone/Fax. Sincerely, Mr Anderson cole (Zonal Coordinator) Goljufi goljufivi! serih dela letos število kaznivih dejanj zmanjšalo za osem odstotkov. Njihova preiskanost je 50,2-odstot-na, kar Veniger ocenjuje kot dobro. Izboljšali sta se tudi preiskanost vlomov, ta znaša 31,4 odstotka in preiskanost ropov, ki je, kot navaja, 56-odstotna. Preiskanih je tudi več kaznivih dejanj zoper življenje in telo, zaradi nasilja v družini so podah kar 98 kazenskih ovadb. Je pa poraslo število primerov organiziranega kriminala, letos so podah že 272 kazenskih ovadb. Manj uspešni so bili v zadnjem letu tudi pri preiskovanju tatvin vozil. Odtujili so jih 48, nižjega cenovnega razreda, predvsem znamke Volkswagen in Renault. Na področju gospodarske kriminalitete število kaznivih dejanj upada, čeprav je začelo naraščati število zatajitve finančnih obveznosti, zlasti pri uvozu avtomobilov iz držav EU. »V 16 podjetjih je šlo za odtujevanje DDV-ja, preiskave pa so dolgotrajne,« pravi Veniger. Na področju javnega reda in miru beležijo tudi skoraj 50-odstotno zmanjšanje prekrškov, teh so našteli 1.818. MATEJA JAZBEC Nadaljevanje sojenja za umor v Kovinarski Na Okrožnem sodišču v Celju naj bi se jutri nadaljevalo sojenje 59-letnemu Francu Rebevš-ku, ki naj bi maja lani v Kovinarski ulici v Celju umoril 41-letnega Ivana Roperta - Janija. Rebevšek se je junijske obravnave na sodišču udeležil, a so ga kmalu zatem odpeljali v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Tožilstvo je že dalo predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Po mnenju izvedenke psihiatrične stroke je namreč obtoženi takrat lahko spremljal obravnavo, ni pa mogel razumeti, »kaj se dogaja«. Ker torej ni mogel razumeti časovnih, prostorskih in medosebnih razmerij, se tudi ni mogel zagovarjati. Naj spomnimo, da je umorjenega v njegovem stanovanju našla soseda, ki je na sodišču tudi pričala. Ropert naj bi umrl zaradi hudih poškodb, ki mu jih je z brcami in leseno palico po telesu in glavi zadal Rebevšek. Pretep naj bi se zgodil pred očmi Ivice Sajnkar, ki je kot ključne priče na junijski obravnavi ni bilo. Na obravnavah, kjer so zaslišali še nekatere znance oziroma Ropertove prijatelje, so predvsem govorih o medsebojnih odnosih vpletenih, za prihajajoče obravnave pa je pričakovati, da se bodo v sodni dvorani ustavljali predvsem pri prištevnosti oziroma neprištevnosti obtoženca, ki je bil v času umora tudi močno vinjen. Rebevšku grozi najmanj pet let zapora. SSol Kdo jih je oplazil? V soboto malo pred polnočjo je neznani voznik belega clia na parkirišču v vasi Lipa v Termah Oli-mia z desnim bokom oplazil tri parkirana osebna vozila. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem dogodku, da jih o tem obvestijo na tel. št. 113 ali anonimno številko pohcije 080 12 00. 16 KULTURA NOVI TEDNIK Prežihova ulica je v Celju na Otoku. Od Prežiha do Bevka V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Pre-žihove ulice, ki je na Otoku v Celju. Poimenovali so jo po pisatelju in politiku Prežiho-vem Vorancu - Lovru Kuharju. Lovro Kuhar - Prežihov Vo-ranc seje rodil 10.8.1983 očetu Ivanu in materi Marjeti, ki sta kot bajtarja sprva živela v Kotljah. Že leto po njegovem rojstvu se je družina preselila na prijaznejše Mihelje, kjer je ostala do leta 1895. Nato so se kot gostači selili še naprej, v začetku stoletja na Prežihovi-no. Kuhaijevi so stanovali v stari kmečki hiši pri Prežihu kot najemniki dobrih deset let, od leta 1900 do 1911. Tam se je Voranca po tedanji šegi prijelo ime te domačije. To ime je kasneje vzel za svoj pisateljski psevdonim. Jeseni leta 1893 je Lovro Kuhar začel obiskovati domačo osnovno šolo, ki je zaradi dvojezičnosti ni maral. Že v tistem času je rad prebiral knjige, predvsem mohorjanske iz zbiike Slovenske večemice. Pri Prežihu je Varane tudi začel pisati. Leta 1909 je v Domačem prijatelju, ki ga je urejala Zofka Kveder, objavil črtico Pet centov. Prva mu je zbudila domišljijo mati, ki je imela izreden spomin ter smisel za kmečko tradicijo, znala pa je tudi čudovito pripovedovati. Od nje je Voranc podedoval ljubezen do vsega starosvetnega, smisel za ljudsko poezijo, šege ter običaje in za posamične usode okoliških ljudi. Od matere je prevzel tudi narečne osnove okolice. Ker so Kuhaijevi trdo garali in živeli skromno, se je Voranc želel čim prej osamosvojiti. Že leta 1910 je želel v Ameriko, vendar dlje kot do Trsta ni prišel. Brezposelnost ga je hitro prignala nazaj domov. Od 1912-13, ko je Voranc obiskoval Zadružno šolo v Ljubljani, je uspel navezati stike z uredništvi nekaterih listov. Ti so mu objavljali črtice iz proletarskega in potepuškega sveta. Leta 1914 je odšel na Dunaj, kjer je obiskoval tečaj za kmetijsko zadružništvo. Tik pred vojno napovedjo Avstro-Ogrske Srbiji je moral v vojsko. Leto kasneje je bil vojak v Karnijskih Alpah, na jesen leta 1915 pa se je skupaj s sotrpini znašel v strelskih jarkih pri Doberdobu. Kar naprej so ga premeščali v polke z oz- vOtč nako P.V. (politično sumljiv). Po kratkem oddihu v dunajski vojaški bolnišnici je jeseni leta 1916 na tirolski fronti prebegnil in bil v odsotnosti obsojen kot vojni ubežnik zaradi izdaje. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu, kjer si je prizadeval, da bi ga premestili med jugoslovanske prostovoljce. To mu je uspelo leta 1918. Po koncu 1. svetovne vojne se je spet vrnil domov in hodil v ravensko železarno v službo. Leta 1923 se je Lovro Kuhar povsem osamosvojil, preselil se je v samsko stanovanje na Ravnah in bil tam do ženi-tve leta 1924. Leta 1925 je dočakal svoj prvenec. Zbirko Povesti s ponatisom dveh novel in treh črtic. Kot velika večina pisateljskih prvencev tudi Povesti, ki jih je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar, v javnosti niso doživele pretiranega odziva. V tem času je Kuharja povsem prevzelo politično delo. Kot sposoben in pronicljiv organizator je ilegalno pridobival in idejno usposabljal nove politične somišljenike. Z njimi je skrbel za skrivni prehod čez mejo. Po tem kanalu so tihotapili večino takrat prepovedane komunistične literature in od oblasti preganjane ljudi. Od leta 1926 je bil Voranc občinski odbornik v Guštanju (Ravne na Koroškem), leta 1927 pa je kandidiral za oblastno skupščino. Bil je tudi med ustanovitelji domačega izobraževalnega društva Svoboda (1920), pri čemer je bil njegov zelo prizadeven tajnik, režiser in knjižničar; zelo delaven je bil tudi pri drugih delavskih organizacijah in društvih. Sredi maja 1930 se je moral izogniti aretaciji in je nato vse do leta 1939 ostal v politični emigraciji. Po skoraj desetih letih je začel snovati in objavljati novele o življenju preprostih koroških ljudi. V tem času so nastale najbolj znane, Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpust- ki. Leta 1934 se je moral preseliti v Pariz, kjer se je nekoliko ustalil. Tam je spoznal Josipa Broza in Louisa Adamiča. Leto kasneje je odpotoval v Moskvo na VII. kongres komunistične internacionale. Po vrnitvi na Dunaj so ga spomladi leta 1936 zaprli. V zaporu je Voranc začel pisati romana Požganica in Doberdob. Od leta 1939 do 1943 je okusil tegobe ilegalnega življenja, saj si je sam v tem času najbolj želel sožitja z domačo zemljo, domom in družino. Leta 1940 je dočakal izid Sa-morastnikov, zbirke osmih najlepših novel. V Ljubljani, kamor se je zatekel, je sodeloval v kulturniški celici z nekaj pisatelji in univerzitetnimi ljudmi, največ s Cirilom Vidmarjem in Ferdom Kozakom. Voranc je tudi avtor brošure O slovenskih mejah, ki jo je izdal pod psevdonimom Pavle Vilhar v letih 1942-43. Februarja 1943 so Voranca aretirali. Ko je Ljubljano zasedla nemška vojska, so ga odpeljali v zapore v Begunjah na Gorenjskem, od tam pa naprej v Berlin, kjer so ga zasliševali gestapovci. Preostanek vojne je preživel v taboriščih Sachenhausen in Mauthausen. Po vojni se je vrnil domov, kjer je kmetoval in pisal. Že leta 1945 je izšla Jamnica, leto kasneje zbirka potopisov Od Kotelj do Belih Vod in Borba na tujih tleh. Vendar brez Voranca ni šlo nikjer. Umrl je 18. 2. 1950. Dočakal je še izid svoje zadnje knjige, saj so leta 1949 izšle Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig, črtice iz spominov na Vorančeva otroška doživetja. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Bevkove ulice, ki je v Novi vasi za cerkvijo sv. Duha. Foto: GK Kratko zgodbo o Prežiho-vem Vorancu - Lovru Kuharju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. St. 66 - 21 Z domačijskim prizvokom Nocoj ob 20. uri pri Vodnem stolpu koncert slovenske etno glasbe K Vodnemu stolpu vabi nocoj kulturno društvo Folk Slovenije, ki povezuje izvajalce in izkušnje godcev, pevcev in pevk slovenske etno glasbe. Kot je v tako imenovanem folk revival gibanju po svetu zdaj že v navadi, dajejo nastopajoči svojim izvedbam pridih sodobne glasbene produkcije in aranžmajev. Koncert v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu pripravlja Zavod Celeia, videli pa bomo nastope sedmih skupin in posameznih izvajalcev. Skupina Volk Folk iz Ilirske Bistrice nadaljuje družinsko godčevsko in pevsko tradicijo iz tega dela Slovenije, še posebej iz Velike Bukovice, od koder družina izvira. Skupina igra na oprekelj, diatonično harmoniko violino in bas. Bogdane Herman, ki poje brez glasbene spremljave, bržkone ni treba posebej predstavljati. Izvaja pristno ljudsko glasbo, s poudarkom na že skoraj pozabljenih pesmih. Tomaž Podobnikar je glasbenik samouk, znan zlasti po igranju pojoče žage in opre-klja. Kantadori so pevska skupina, ki jo vodi Emil Zonta in prihajajo s primorskih koncev. Povod za začetek zdaj že desetletnega dela skupi- ne je bil večer v neki gostilni v vasi Brezovica, predvsem pa iščejo pesmi in način petja, kot so ga v teh krajih poznali njihovi »nonoti«. Peter Kus, Jernej Pečak in Roman Ravnič slišijo na ime Tolovaj Mataj. Že 13 let na svojih koncertih izvajajo tradicionalno in prenovljeno slovensko etno glasbo, obvladajo pa množico inštrumentov, iz ljudske zakladnice med drugim tudi gosli, bajs, citre, dude, klarinet, piščali, orglice, okarino ... Ljoba Jenče je pevka, pravljičarka in zbirateljica, ki oživlja ljudsko petje z zavestnim pristopom. Zbira predvsem ljudske pesmi iz Notranjske, raziskuje pa tudi načine zdravljenja z glasom. Skupina Vruja nadaljuje delo uveljavljenih glasbenih skupin iz Istre. Sestavljajo jo starejši, izkušeni glasbeniki in mladi, ki so porok za nadaljevanje tradicije. Nenad Firšt iz zavoda Celeia obljublja dinamičen, pester večer, poln tradicije, pa hkrati sodobnosti in zlasti glasbe, ki ji pravijo folk revival, torej ljudsko izročilo na sodoben način. »Poslušali bomo velik del slovenskega etno izročila iz vseh delov Slovenije, pa tudi iz zamejstva,« napoveduje Firšt. BRST Italijanski duo na gradu Tabor Ena izmed odmevnih pri- Nastopil bo italijanski duo. Kot solist je nastopal z različ- reditev v Laškem bo zago- ki ga sestavljata harmonikar nimi priznanimi orkestri. Tudi tovo tudi četrtkov koncert Cesare Chiacchiaretta in ki- Giampaolo Bandini nastopa na gradu Tabor, ki ga Stik tarist Giampaolo Bandini. Re- kot solist z različnimi komor- ob 20. uri pripravlja v ok- pertoar Cesara Chiacchiaret- nimi skupinami ter velja za viru projekta Imago Slove- te zajema vse od glasbe za har- enega najboljših kitaristov, niae. moniko do sodobne glasbe. BA . avgust 2007 --—- Zven orgel in plesa Društvo za ples Harlekin iz Celja je v soboto v Velenju navdušilo s premiero plesne predstave Zven orgel in plesa. Predstavo je v živo spremljala orgelska glasba v izvedbi organista iz Švice Jonasa Herzoga. Predstava je nekaj novega na slovenskem plesnem prizorišču, saj je orgelska glasba le redko povezana s plesom. Vodjo Harlekina in koreograf inj o Ano Vovk Pezdir je za projekt navdušila njena nekdanja plesalka Urška Agrež, ki zdaj živi v Švici z Jonasom Herzogom. Z dvajsetimi plesalkami, starimi od 12 do 20 let, je nastal zanimiv plesno-glasbeni projekt, s katerim bodo od petka do prihodnje sobote gostovah v Švici. Predstava je zamišljena ambientalno. Z njo lahko plesalke nastopajo v cerkvah in v koncertnih dvoranah z orglami. Zbor sakralnih objektov pa ima tudi sporočilni moment: krščanstvo kot evropska duhovna vrednota. BA Foto: SHERPA Zven orgel in plesa se bo v naslednjih dneh razlegal tudi v Švici. NOVI TEDNIK KULTURA - INFORMACIJE 17 DANES! avgust VODE Ponudba ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Možen je nakup samo v količinah, primernih za gospodinjstva. I NTER5PAR NOMINIRANCI ZA VERONIKINO NAGRADO Taja Kramberger Letošnja podelitev Vero-nikine nagrade 2007 za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji bo v torek, 28. avgusta, na Starem gradu v Celju. Za naziv se potegujejo zbirke: Hipodrom avtorja Miklavža Komelja, Vsakdanji pogovori pesnice Taje Kramberger, Ujedanke pesnika Toneta Pavčka, Prostor zate avtorja Petra Semoliča in Po- Podjetje Fit media bo ob Veronikini nagradi podelilo tudi zlatnik poezije pesniku za njegov izreden življenjski pesniški in celoten literarni opus, za ustvarjalno požlahtnenje slovenskega jezika in kulture ter za velik prispevek k poznavanju evropskih literatur. Zlatnik poezije bo letos prejel pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Podelili mu ga bodo na sklepnem Veroniki-nem večeru 6. septembra, saj bo na dan podelitve Ve-ronikine nagrade 28. avgusta sodeloval na pesniškem srečanju v Makedoniji in se literarnega večera v Celju ne bo mogel udeležiti. (BA) Taja Kramberger krajine s senco pesnika Marjana Strojana. Taja Kramberger, pesnica, znanstvenica, prevajalka, esejistka, je doslej objavila pet knjig poezije: tri v slovenščini (Marcipan, Spregovori morje. Žametni indigo), eno v nemščini (Gegen-strömung/Protitok) in eno večjezično (Mobilizacije/ Mobilisations/Mobiliza-tions/Mobilitazioni). Objavlja tudi v različnih revijah v Sloveniji in zunaj nje. Redno gostuje na mnogih mednarodnih literarnih festivalih po svetu, za svoja literarna dela pa je prejela več štipendij. Bila je umetniška direktorica in koordinatorica več mednarodnih literarnih projektov. Je odgovorna urednica večjezične znanstvene publikacije Monitor ZSA - Revije za zgodovinsko, socialno in druge antropologije. Prevaja literarne in znanstvene tekste iz francoščine, angleščine, italijanščine in španščine. »Temeljno vprašanje, ki ga odpirajo besedila najnovejše pesniške knjige Taje Kramberger, je vprašanje senzibilnosti (tujo besedo rabim, ker pokriva vsaj tri pomene: občutljivost, rahločutnost in čutno zaznavnost). Kaže se v odnosu avtorice do izbranega pesniškega izraza in do zunanjega sveta. Že to je razlog, da Vsakdanje pogovore lahko dojamemo kot pesniški produkt, vreden premisleka tudi širše, se pravi ne zgolj v kontekstu slovenske poezije sedanjega trenutka.« (Iz recenzije, ki jo je v Delu objavila Jelka Ker-nev Štrajn.) V vsaki številki Novega tednika bomo do razglasitve predstavili enega od nominiranih avtorjev za Veronikino nagrado. S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Pesem molka Pisateljica romana Pesem molka, Mara Cerar Hull, je prvih dvajset let življenja preživela v Sloveniji, zdaj pa že petdeset let prebiva v Ameriki. O sebi pravi, da je njeno življenje polno in blagoslovljeno. Paleta življenja -ob možu Garyju, upokojenem grafičnem umetniku, ki še vedno opravlja svoj poklic, in ob lastnem pisanju, branju in raziskavah, sestankih ter drugi in tretji generaciji otrok - ji ne dopušča ne časa in ne želje, da bi se ukvarjala z leti. Nekoč, pravi, se bo še vedno lahko upokojila. Pesem molka je tretja in zadnja knjiga trilogije Molk, kot je svoje delo naslovila Mara Cerar Hull. Prva knjiga, Poletje molka, je izšla leta 1995, druga, Pot molka, leta 2002, obe pri Celjski Mohorjevi družbi. Prva knjiga je bila ob istem času napisana v angleščini in je z naslovom Summer of Silence v publikaciji Electronic Media izšla leta 1999 v Ameriki. Mara Cerar Hull piše v angleščini in slovenščini. V raznih časopisih in revijah objavlja povesti, črtice, pesmi in novele. Lani je v slovenščini končala igro v treh dejanih z naslovom Vrnitev. Objavlja tudi članke in ocene dogajanj v slovenski skupnosti v Clevelandu in okohci. Obenem je urednica slovenskega dela časopisa Glasilo (Voice), ki ga izdaja KSKJ v Jo-lietu (Illinois). »Odhajala je, kot da ni imela nobene povezave več s svetom, v katerem je živela. Nič je ni priklepalo na zemljo ali ljudi: ne osebna vez ne ljubezen ne domači ne spomini. Ničesar ni imela, kar bi ji lahko nudilo zavezo ali jo obdržalo v tem kraju ... Vendar je še tedne in mesece po prihodu v Ameriko v domotožju strmela nazaj na Šmarje in Zeleni potok, na svoje fante in dekleta, na oder in igre, na dolge vaške poti, k ljudem teh odmaknjenih naselij, k nunam in starcem, med zelena pobočja in ozke doline, kjer je prvič preizkusila svoje sposobnosti in svoj pogum. Ne Domžale ne Ljubljana, še manj pa Kamnik, je niso v tolikšni meri privezali nase kot tista majhna zaplata slovenskega sveta, ki je ležala za hrbtom glavnega mesta, med griči in hribovjem in sredi nepreglednih gozdov. Tam je videla domovino.« (Odlomek iz knjige Pesem molka.) MP 18 BOVI TEDNIK Prireditev bo 1. septembra z začetkom ob 15. uri NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 Vrnitev strica iz Amerike Pred kratkim sem se vrnil iz ZDA in ne morem si kaj, da ne bi delil kakšne zgodbe z vami. Pred vami je torej venček anekdot in priporočam, da jih jemljete z merico zdravega humorja, ne pošiljajte mi grozilnih pisem in prijeten ostanek poletja. Prvi vtis Ko sem ves neprespan in zmečkan zbiral prve vtise o deželi na drugi strani Atlantika, mi je najprej padla v oči velikost. Menda je vse tako kot pri nas, samo s petdeset je potrebno pomnožiti. Ogromno letališče, širše ceste, višje stolpnice, težji ljudje. Ko sem se ozrl pO prvih primerkih prebivalcev Teksasa, bi bila najboljša primerjava s krofom na dveh nogah - basebaU-ska čepica, zgleden podbra-dek, mikica z zajetno okro-glino, dojke do popka (pri obeh spolih), celulit in natikači. Ko sva s sopotnico čakala pri tekočem traku za prtljago, se je od zadaj prihu-lila gospa, ki je bila zadolžena, da me sprejme. Prava Teksačanka, ki je menda videla že vse in temu ustrezno jemlje življenje z dozo obešenjaškega humorja. »Hej, vaju sem pa takoj prepoznala v množici, pa nisem vnaprej videla vajini sliki. Čisto evropska sta!« Pa sem povprašal, kako zaboga izgleda, če je človek »e-vropski«. »Suh,« je odgovorila. Projekt adapter Življenje je lepo, dokler se človeku ni treba priključiti na ameriško električno omrežje. Ko mi brni telefon in oznanja, da je baterija v zadnjih vzdihljajih, začnem panično opletati s polnilcem in iskati vtičnico. Normalen človek bi pričakoval, da je vtičnica kvadratast plastičen objekt z običajno okroglo luknjo, v kateri ždita dve še bolj običajni okrogli luknjici. Ampak ne. Najdem plastičen objekt, v katerem so pravokotne zareze. Sedaj se obrnem na pametovalce v bližini, da mi svetujejo, kako zaboga je možno okrogel vtikač uspešno spojiti s pravokotnimi zarezami. Vprašal sem Slovaka, dva Li- Piše: GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com tvanca in Američana. Sledi dialog, v katerem je »A« Američan, »S« Slovak, »L« Litvanec, »J« pa jaz: J: »Imate kakšno idejo, kako bi tole štekal?« A: »Ja, mi imamo drugačne vtičnice. Bo treba kupiti drugačne.« J: »Ja, to bi pa skorajda verjel. Kje pa?« A: »Eeeem. Pojma ni- S: »Ja, treba je kupiti nastavek. Adapter se mu reče.« L: »Ne reče se mu adapter, ampak transformer.« S: »Ne, transformer je naprava, ki spreminja tok 110 V v 220 V. Tale ne potrebuje spreminjanja toka.« L: »Kako pa veš? Kaj pa če ima njegov polnilec samo za 220 V, ameriški tok pa je 110 V. Pa da mu vse skupaj ... raznese ali pa kaj takega?« S: »Pa res. Potem pa potrebuješ eno tako večjo škatlo, ki ima na eni strani pali-časti vtikač, na drugi vtakneš evropskega, znotraj škatle pa ti prevaja iz ene napetosti v drugo!« A: »Kaj pa, če ima polnilec, ki je že prilagojen za obe napetosti, 110 in 220V? Potem bi mogoče ta večja škatla samo škodila polnilcu, pa vse zmešala.« S: »Ali pa, da po nesreči kupi transformer, ki je namenjen za pretvorbo 220 V v 110 V in ne obratno?« L: »Potem pa lahko kupi komplet, ki sem ga videl v trgovini, kjer imaš vse vrste adapterjev in transformerjev, je sicer drag, ampak ga potem lahko uporabljaš po celemu svetu...« In ta čas, ko so mojstri elektrotehnike zaključevali svojo doktorsko dizertacijo, sem jaz preprosto kupil mali plastični vmesnik za pol dolarja in uganite kaj. Delovalo je. Lovsko strelsko tekmovanje Na lovski koči v Taboru je bilo 5. avgusta tradicionalno lovsko strelsko tekmovanje. V prijetnem poletnem dnevu se je na odlično pripravljenih streliščih pomerilo 64 tekmovalcev, ki so zastopali barve 16 ekip iz številnih slovenskih krajev. V posamični kategoriji je nastopilo 16 tekmovalcev. Kot vsako leto so se strelci pomeriti v streljanju na glinaste golobe, tarčo srnjaka in tarčo be-žečega merjasca. V streljanju na glinaste golobe je zmagal Dušan Urankar iz LD Braslovče pred lovskim tovarišem Kar-lijem Cizejem in Mitjo Potnikom iz LD Slovenske Konjice. V streljanju v tarčo srnjaka je zmagal Ljubiša Pavlovič iz LD Ig pred Gregorjem Kov-četom iz LD Tabor in Dušanom Urankaijem iz LD Braslovče. V streljanju v tarčo bežeči merjasec je bil prvi Peter Flis iz LD Trebnje pred Mitjo Potnikom iz LD Slovenske Konjice in Klemenom Sadarjem iz LD Trebnje. Ekipno je bila najboljša LD Braslovče pred Trebnjim in Taborom. Po zaključku tekmovalnega dela je bilo na strelišču še tradicionalno tekmovanje na izpadanje, imenovano »ab-jajc«. V napetem obračunu si je zmago pristreljal domačin Ivi Sedminek, drugi je bil Peter Flis, tretje mesto pa je zasedel Jože Podgoršek. Ko se je dan prevesil v popoldne in je v okolici lovske koče zadišalo po jedeh z ža- ra ter srnjakovem golažu, je bila na vrsti še slovesna podelitev pokalov in nagrad. Podelitev sta opravila podžupan občine Tabor Janko Drča ter starešina LD Tabor Franc Kovče. Družabna prireditev se je nadaljevala ob poskočnih vi-žah ansambla Zaka pa ne ter primarija Slaparja in je trajala pozno v noč. Vsakoletna prireditev je rezultat marljivega dela številnih članov LD Tabor, ki v pripravo strelišč in prizorišč vložijo precej truda in energije. Kljub temu pa prireditve nebi mogli izpeljati brez posluha in naklonjenosti številnih sponzorjev, ki se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo in se za njihovo naklonjenost priporočamo tudi v prihodnje. TK Jubilej obeležili tudi šentjurski skavti Med okoli tisoč skavti iz vse Slovenije so se v začetku avgusta v prestolnici znašli tudi šentjurski Jurijevi skavti. S somišljeniki so obeležili 100-letnico skavtstva, ki so jo praznovali po vsem svetu. Prvi tabor se je odvijal pred stotimi leti na otoku na jugu Anglije. Za začetek so skavti obnovili zaobljube v ljubljanski frančiškanski cerkvi, nato pa se udeležiti različnih dejavnosti. Tudi Šent-jurčani, od članov bratovščine do popotnic in popotnikov ter volčičev in vol-kuljic, so v okviru orientacijskega pohoda raziskovati glavno mesto in vztrajali do večerne prireditve. In si ob tem zaželeli še obilo prižganih ognjev, spustov in dvigov zastav, skavtskih zajtrkov in drugih dogodivščin. KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE Prireditev "PES V 21. STOLETJU" Predstavitev športne kinologije, uporabnosti psa v policijske in vojaške namene, nastop mažoretk in godbe na pihala MOVI TEDNIK 19 DRUŽINA IN ODNOSI Strah pred zlorabo BLIŽINA družinski inštitut info@blizina.si, www.blizina.si 03/492-55-80 Vprašanje bralke: »Vedno znova me je strah, ko gre moja desetletna hčerka na letovanje na morju ali na tabor, na trening... Rada bi bila popolnoma prepričana, da bo z njo vse v redu, da ji nihče ne bo nič naredil. Sprašujem se, kako otroka zavarovati, da se bo znal sam zaščititi.« Pozdravljeni! Vaša hčerka bo najbolj varna, če boste naredili dve stvari: a) ohranili ta strah in ga ne poskušali na silo zadušiti, ker bi vam bilo s tem strahom neprijetno živeti; b) in pomislili, kako so vas vaši starši zaščitili in kakšen izkušnje imate vi iz svojega otroštva. Ni enostavno več mesecev ali let živeti v stiku s strahom, kaj se lahko otroku zgodi. Zato si je včasih lažje reči, pa vsaj itak vsi gredo v šolo v naravi ali na določene dejavnosti, in upati, da se ne bo nič zgodilo. Pa žal vemo, da se pogosto kaj zgodi. Zato dobi ta starševski strah, preoblečen v skrb, posebno težo in plemenitost. Namreč, toliko kolikor boste otroka doma »opremili« z napotki, kaj in kako v posameznih situacijah, toliko se bo lahko tudi sam zaščitil. Zloraba: iz roda v rod?! Danes vse več raziskav pohjuje, da je z zlorabami podobno kot z zasvojenostmi. Selijo se iz roda v rod, razen če jih nekdo v družini zavestno ne ustavi. To pomeni, da se o tem začne govoriti, da to niso več tabu teme in da se stori vse, kar je potrebno za preprečitev zasvojenosti ali zlorabe. Večinoma se potrjuje dejstvo, da so bili starši žrtev spolnih zlorab tudi sami spolno zlorabljeni. Kar pa ne pomeni, da bodo zlorabljeni vsi otroci staršev, ki so bili sami zlorabljeni. Razlika je v tem, ali starši to zakopljejo v neko megleno preteklost in se pri otrocih tako zgodba ponovi ali pa so pozorni na to, še posebej, ko so otroci toliko stari, kot so bili sami takrat, ko se jim je to zgodilo. Nama lahko in moraš vse povedati. Prav tako raziskave govorijo o tem, da se pogosto žrtvam ene zlorabe zgodi še več zlorab, medtem ko drugim spet nikoli. Je to naključje? Pedofili oz. zlorabljevalci točno začutijo, kateri otrok bo molčal, je neopremljen in je tako »rabelj« varen. Dlje časa se pripravljajo in preverjajo, kako se otrok obnaša, če sodi v profil »tihega« otroka, ki bo po dejanju molčal (seveda so tudi izjeme). Zato je tako pomembno, da otrok lahko doma vse pove, da ga vedno, ko nas nekaj zmoti v njegovem obnašanju, vprašamo, kaj je; da se kljub njegovemu prvotnemu zavračanju čez uro ali dve nevsiljivo vrnemo k tisti temi. Hkrati pa, da otroku izrecno ponavljamo, da je ni stvari, ki je ne bi mogel doma povedati, pa naj bo še tako boleča zanj ali za starše. Intimni prostor - intimna škatla. Naslednja stvar, s katero lahko otroka zaščitite, je da ga sproti vzgajate v nedotakljivosti njegovega lastnega telesa. Da se ga nihče nima pra- vice dotaknite, če on tega ne želi. V ZDA se v vrtcih to uči že petletne otroke. Povabijo jih, da si predstavljajo, da se nenehno nahajajo v škatlah, ki so velike približno štirideset centimetrov na vsako stran telesa in da nihče ne sme vstopiti v »mojo škatlo«, v moj intimni prostor, ne da bi mu sam to dovolil; v vseh situacij - v učilnici za mizo, pri kosilu, ko so se z nekom pogovarjam, ko čakam v vrsti. Po takih delavnicah je pogosto sledilo, da so se otroci šalili v smislu, ej, pazi kje hodiš, popraskal si mi rob moje škatle. Vendar na tak način to ponotranjijo in jim postane samoumevno, da se jih nihče ne sme dotikati, ne da bi oni to dovolili. Kdo se lahko koga dotakne? Otroku je treba dati dovoljenje, da ni treba poljubljati in objemati ljudi, ki jih on ne želi in kadar tega ne želi. Zato nikoli otrok ne silimo, da mora neko teto ali strica poljubiti. objeti ali.... da bi izpadli kot dobri starši. Vedno se je treba vprašati, kdo v resnici objema, odrasli ali otrok. Kako varno je mami objeti otroka, ko je žalostna, in se na nek način potolaži ob njem (bolj učinkovito kot objem pri možu). Ta otrok je kot neke vrste an-tidepresiv za mamo, saj projicira svojo žalost v otroka. Da je to preveč za otroka in v njegovo škodo, je razumljivo. Vendar to so pa že bolj prikrite in neopazne zlorabe, ki jim v Sloveniji še ne prištevamo velikega pomena. In ravno tu je treba narediti naslednji korak. DRAGO JEREBIC Družinski inštitut Bližina, Vodnikova 11,3000 Celje. Tel.: 03/492-55-80 Do 20. septembra zbiramo prijave za terapevtske skupine! MU4ÌAN:ai 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT 12/252 32 55,01/519 355*4 KAJ BI DANES SKUHALI ROŽICE IN ČAJČKI Hermelika, obliž za rane Za vroče dni Nizkokalorične jedi za vroče dni so predlagali v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Hladna kumarična juha s kumino Za 4 osebe potrebujemo: 5 dl posnetega mleka, 40 dag olupljenih kumaric brez semen, 5 dag čebule, strok česna, sol, poper, mleto kumino, muškatni orešček, nekaj lističev bazilike. Priprava: v večjo posodo nalijemo mleko in dodamo drobno narezane kumare, narezano čebulo, sesekljan česen, sol, poper, mleto kumino in nariban muškatni orešček. Zmiksamo s paličnim mešalnikom. Juho nalijemo v skodelice in dekoriramo z lističi bazilike. Hladno postrežemo. Gobe na žaru s česnom in peferšiljevim pestom Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag poljubnih gob, sol, poper, strok sesekljanega česna, šopek peteršilja, žlico olivnega olja. Priprava: Peteršiljeve liste stremo v možnarju ali pa jih fino sesekljamo. Primešamo olivno olje, solimo in rahlo popramo. Gobe očistimo in narežemo na poljubne kose. Opečemo jih na žaru ali v teflonski ponvi. Ko izpari večina vlage, jih solimo, popramo in potresemo s sesekljanim česnom ter lističi peteršilja. Premešamo in damo na ogrete krožnike. Pokapljamo s peteršiljevim pestom in vroče serviramo. Hermelika (Sedum maximum) velja v ljudski medicini za naraven obliž za rane. Njen mesnat list odtrgamo, mu odstranimo povrhnjico in ga položimo na rano. Deluje zelo hladilno. Sicer pa mačkino zelje, kot ji tudi pravimo, zdravi še opekline, pike žuželk, rano na želodcu... Hermelikino žganje se obnese kot digestiv in krepčilo. Se še kdo spomni reka: »Kdor ne pije veliko, naj pije hermeliko?« Hermelika rahlo spominja na netresk, o katerem smo se razpisali prejšnji teden. Tudi kar se tiče zdravilnosti, imata ta dva sorodnika iz družine tolstičevk, skorajda identične učinke. Pred slabega pol stoletja je hermelika pri nas uživala velik ugled, zato so jo na veliko nabirali. In to celo tako zelo, da je v naravi postala močno ogrožena. V tem času je bilo sila priljubljeno hermelikino žganje, ki ga je bilo moč kupiti v trgovinah. Steklenice tega žganja so bile opremljene z zanimivim napisom: »-Kdor ne pije veliko, naj pije hermeliko«. In res, tega žganja smemo zaužiti le za vzorec, sicer si naredimo več škode kot koristi. Hermelika obožuje senčna kamnita pobočja, grmovje, pa tudi zidovje. Radi jo gojimo na vrtovih, saj ni iz- želk. Uporabimo jih tudi za odstranjevanje bradavic in kurjih očes. Listom le odstranimo povrhnjico in jih položimo na prizadeto mesto. Iz svežih listov lahko stisnemo tudi sok, ga kanemo na gazo in polagamo na rane. Priljubljena je tudi priprava her-melikinega žganja ali tinkture. Notranje se priporoča pri čirih in rani na želodcu, za uravnavanje želodčne kisline in pri črevesnih obolenjih. Ugoden učinek naj bi imela tudi na imunski sistem, saj naj bi ga krepila. Uživajmo jo le v obliki kure. Zunanje jo lahko uporabimo za vti-ranje pri revmi in težavah s protinom ali za mazanje srbečih mest pri pikih žuželk. Za tinkturo uporabimo 50 gramov svežih listov, ki jih namočimo v liter domačega žganja. Pripravek naj tri tedne stoji na sončnem mestu, nato tekočino odcedimo. Ponudimo jo lahko tudi kot aperitiv ali digestiv. birčna glede tal. Godijo ji sončna mesta, a tudi v pol-senci se nič ne pritožuje. Bogato cveti od junija do septembra, potem pa začne počasi rumeneti. Nadzemni deli se do zime posušijo. Zdravilni so njeni sveži listi, ki jih polagamo na rane, dajemo v tinkture ali iz njih iztisnemo sok. Celež, celilec, bradavičnik je nekaj njenih ljudskih imen, ki nakazujejo njeno uporabnost. Sveži listi nam bodo prišli prav za celjenje ran, ki se slabo celijo, razkuževanje in preprečevanje vnetij pri opeklinah, čirih, pikih žu- 20 INFORMACIJE-MALI OGLASI NOVI TEDNIK Živijo, naj vam nekaj na hitro zaupam. Sem cimra tiste odbojkarice. Imava se fino, kajti tudi jaz sodim med poskočne ter vedno na igro pripravljene psičke. (4694) Dobrotniki zavetišča Naše zavetišče že kar nekaj časa redno obiskuje starejši par, Stanislava Travner in Branko Milost. Njunih obiskov smo vedno zelo veseli, še bolj pa se ju razveselijo naši kosmati varovanci. Noben njun obisk namreč ne mine praznih rok, vsakič prineseta kar nekaj hrane in odejic, na katerih lahko živali nato udobno ležijo. V imenu kolektiva Zonzani in naših živali se jima prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki jima pomagajo pri nabiranju omenjenih donacij. Poklical nas je tudi g. Žlah- bim mesecem pri nas vzel ta iz Laškega, ki je pred sla- nemškega ovčarja. Pravi, da je s kužkom zelo zadovoljen. Na začetku sta se morala »pomeniti« o domačih kuncih, sedaj pa jih kuža še pogleda več ne. Gospod svojega posvojenega kužka »ne da nazaj za nič na svetu ! « Hvala za klic in veliko let složnega sobi-vanja! Take zgodbe močno olajšajo naše delo v zavetišču, saj so nam največja nagrada za vložen trud. Zahvaljujemo se vsem, ki pomagate zavetišču na katerikoli način. Tisti, ki bi se radi pridružiti ljudem, ki nesebično pomagajo zapuščenim živalim, tu je nekaj kosmatincev, ki še čakajo na dobre posvojitelje. Še več si jih lahko ogledate na http://users.vo-lia.net/lenko469/. Če jih želite videti v živo, nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, za informacije pa smo dosegljivi na 03/7490-600 ob istih dnevih med 8. in 16. ALEKSANDRA GRADIŠNIK Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 Smeh je pol zdravja, pravi slovenski rek. Tega se jaz strogo držim, zato vsakega obiskovalca (mogoče bodočega lastnika) pričakam z nasmehom ter sem vesel vsakega dotika, ki sem ga deležen. Sem pa samček, leto dni star. (4717) Od vseh mojih prijateljev na slikicah sem jaz največji. Nisem čistokrvni nemški ovčar, vendar nisem zaradi tega nič manj poslušen, ubogljiv in slabši čuvaj. Štejem 8 mesecev in sem v najbolj učljivem obdobju. (4718) Uf, ležanje v travi v tej vročini zelo prija. Še bolj od ležanja pa si želim dobrega sprehajalca, s katerim hi zganjala norčije ter odkrivala nove stvari. (4700) Pri tako lepih mucah, kot sva midve, komentarja ni potrebno pripisati, saj slika pove vse. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03)5441032, Novi tednikizhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299.55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika.iednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radioceIje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_Petek, Urška _Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Živahna, prijazna 5-mesečna mešanka. Da sem živahna, se vidi s slike, saj ohožujem odbojko na mivki. A si za en set z mano? (4671 ) Vpis v sredo, 5. septembra, od 17. do 19. ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM Mala šola 65 EUR Začetni tečaj 110 EUR Nadaljevalni tečaj, B-BH 85 EUR Reševalni psi 85 EUR Opomba: Cene veljajo za člane NOVI TEDNIK I OGLASI 21 tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročnišl-ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom Novega tednika. PRODAM KAMEKČE. Prodamo komonalno urejeno portelo, 1.494 m", z. edijroje.o hišo. Telefon 041 78Ì323. «Kr VIKEND v ftelovorju, veliliosl 5'5, z lemliD, 15.0D« m', prodom. Telefon 031 371-906. 4153 ŽALEC. Postavni prostor, 80 m', lep, lahko je stanovanje, in vrl, prodom, telefon 031 286-283. «S3 V MALIH Dotah prodam večjo parcela za vikend z lepim razgledom, telefon 031 888-736,5772-378, zveter. 4265 ARCU«. Poslovna stanovanjsko stavbo, let ■it 1974, lahko tudi dvostanovoajsko, 264 m' uporabne površine, pardo 707 m', predamo za 168.000 EUt. Telefon 0417)8-278. PgP lepteoii™-a.,».brr».23.,Celje. 1AŠK0. Stanovanjsko stavbo, letnik 1970, 250 m! uporabne površine, parcela 1.003 m1, prodamo zo 124.200 £01. telelon 041 798-278. PjP Nepremičnine,O.br.v.23.,Celje. ŠEHTJUI.Stopče. Stavbno zemljište,616ar', prodamo 27.124 EUI. Telefon 041798-278. PgP nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. CEUE,Trnovlje.S»vbne zemljišče, 1.350 m1, zn gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, prodamo 94.500 EUR. Tele-loa 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrava 23 o, Celje. n OBČINA VOJNIK. Keršova ulica 8, 3212 Vojnik na intemetni strani MIWW.vojnik.si objavlja pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest na območju Občine Vojnik za volitve predsednika republike Slovenije. Občina Vojnik www.novitednik.com CELIE. Skladiščno bolo, 1.200 m!, spiamomi, 300 m', v nedokončani 5. gradbeni fazi, prodamo 890.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n KUPIM VIKEND, stanovanje ali hišo, do 2S km iz Celja, lahko tudi zazidljivo parcelo oz. zemljišče za nadomestno gradnjo, kupim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 041397-211. 4H2 Wi'W.'M PRODAM LATKOVA vas. Novo trisobno stanovanje, 74,19 m2, nadstropje 2/3, prodamo zo 91.100 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n LATKOVA vas. Novo dvosobno stanovanje, 71,65 m', nadstropje 2/3, prodomo za 85.125 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n ODDAM ČE si sama ali z otrokom, lahko dobiš poceni stanovanje (kot sostanovalka). Telefon 041697-247. 4118 OTOK Vir pri Zadru. Oddam apartma za 4 do 6 oseb, 70 m do plaže, Idima. Telefon 041 783-982. 4131 DVOSOBNO stanovanje oddam na ljubljanski cesti. Telefon 041 687-043. 4185 JÉ/Èk ZAHVALA Ob nenadni in tragični smrti A ih MOJCE ŽVIŽEJ se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter na različne načine izrazili podporo in sočutje. Posebna hvala dr. Šiblijevi in dr. Birsi ter zlatim sestram in medicinskim tehnikom gastroenterološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči: mož s sinovoma ter vsi njeni 4254 GARSONJERO v Izoli, 24 m', sprotno plačilo, oddam dvema študentkama. Telefon 041843-444. p VCEUU, Nova vas, oddam dvosobno, delno opremljeno stanovanje, 60 m'. Telefon (03) 710-0010. 4249 SOBO oddam samski ženski. Telefon 041 490-189. n \ ...... 1 PRODAM MIKROVALOVNO pečico s funkcijami adlaje-vanja, kuhanja in pogrevanja, je nova, s priloženo dokumentacijo, prodam za 38 EUR. Telefon 040 979-794. 4261 ŠTEDILNIK, 2*2, zamrzovalnik h 85 cm, pralni stroj, regal, vgradni štedilnik, prodam. Telefon 051424-303. n NOV mlin za grozdje, bio krompir, jabolčnik in žganje prodom. Telefon 041 866-611. KL0 P0TEC za vinograd prodam. Telefon 041 785-769. 4M V SPOMIN Boleč je spomin na 19. avgust 2004, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak EDVARD PILIH Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo počastite njegov spomin. Njegovi najdražji DEKLE ali fanta zaposlimo za delo v mirnem lokalu v Laškem. Telefon (03) 734-3315, Franc Camloh, s. p,, Trubarjeva ul. 5,3270 laško. n ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505*495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold. n Zaposlimo kuharje, natakarje in čistilko za dela na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah. AG M NEMEC d.O.O. SEDRAŽ 3, 3270 LAŠKO TEL: 03 56-48-841 GSM: 041 322-889 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem leti sklenjenih z naSo pomočjo. Letos ka PRODAM DRVA, bukev, hrast, vVeliki Pirešia, prodam. Telefon 031437-912. 4237 SUHA drva, metrska ali na kratko žagana, možna dostava, prodam. Telefon (03) 5824-628,041 291-658. p DRVA, bukova in mešano, prodam. Telefon 031456-929. 4268 PRAŠIČE, mesnata pasma, primerne za pitanje na višjo težo, od 25 do 50 kg, prodam. Telefon 5792-345,031 544-653. Š568 PRAŠIČE, težke približno 40 kg, prodam. Telefon 5488-158. 4186 PIŠČANCE za nadaljnjo rejo prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. Ž 253 KOBILO, staro 10 let, mimo, ujahano, vozno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5754-040,040 725-762. 4262 DVA bikca simentalca, stara 8 in 12 tednov, prodam. Telefon 051 303-785. 4263 BIKCE simentalce, težke od 150 so 200 kg, prodamo. Telefon 031443-117. 4264 KOZE, burske in navadne, prodam. Telefon 041422-262. 4271 BIKCE, težke od 130 do 170 kg, prodam ali menjam za telico zo zakol. Telefon 041 258-318. p GOSTILNA Jež, Linhartova 6, Celje zaposli kuharico in pomočnika kuharja. Telefon 041369-332. 4216 SIMPATIČNA, 40-letna uslužbenka želi prijatelja do 52 let. Agencija Alan, telefon 041 248-647; www.superalan.si. 4253 ESHGtiü TAKOJ zaposlimo frizerja ali frizerko z izkušnjami. Telefon 041 720-551. Pr.ing., d. O.O., Ljubljanska 20 a, Celje. 4204 receptorko z znanjem tujih jezikov na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah. ZAPOSLIMO voznika za C in E kategorijo. Delo se opravlja pretežno v Sloveniji. Pokličite po telefonu 031642-205. Gro-tours, d. 0.0., Škofja vos 301. 4247 RAZNO IŠČEM korepetitorja za pouk klasičnega baleta (znanje SGŠ). Telefon 031 348-801. 4059 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demil fasade. M3Grad, d. 0. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 4232 PROJEKTI stanovanjskih stavb - katalog z 250 projekti na izposojo. Informacije: PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 798-278,041 368-625. n IŠČEMO upokojeno gospo za nekaj urteden-sko pomoč nepokretnemu upokojencu v Petrovčah. Telefon 041 536-873.Ž255 ■v idiocelje w.radiocelje.com HITRO NAROČITE NOVO avtomobilsko prikolico, letnik 2007, dolžina 160 cm, širina 110 cm, prodam za 450 EUR. Telefon 031 642-205. «6 ŽARNI grob prodam. Telefon 5414-227. cmma Dvakrat na teden, ob toiletti in petkih, zanimivo brange o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'V-M:» t"«" 'etnik 2007 < ■ i-i nrs prilogo TV-OKMO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Nepreklicno naročam Novi te NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novi 22 BORZA DELA UOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščarrio pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.aov.si: • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE Gradbeni delavec gradbeni delavec; do: 25. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Delavec brez poklica pomožni električar - po moč vgrajevanju, vzdrževa nju in popravljanju električ nih omrežij v različnih stav bah, montaža svetilk in dru go po sistemizaciji dela; do: 21. 8. 2007; Elektroturnšek instalacije d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje; pomožni delavec - po navodilu nadrejenega pripravi orodje, delovne pripomočke in material za delo ipd.; do 21. 8. 2007; Kovis-livarna d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore; komisionar v centralnem skladišču; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; pomoč pri polaganju kamna in keramike; do 19. 9. 2007; Roman Štor s.p. - Sini, Prožinska vas 46 b, 3220 Štore; posluževanje stružnih avtomatov, delo na stiskalnici; do 24. 8. 2007; Srečko Jug s.p., Pod gabri 19, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba pomožni skladiščnik; do: 21.8.2007; Kac, d.o.o., Sern-čeva ulica 10, 3000 Celje; pomožni monter - montaža gips plošč, razvoz materiala po gradbiščih; do: 21. 8. 2007; Kac, d.o.o., Sern-čeva ulica 10, 3000 Celje; sestavljalec - ročna montaža, lepljenje, vijačenje, polaganje, vstavljanje in sestavljanje mehanskih in elektronskih komponent, čiščenje delovnega mesta ...; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Živilski delavec\V slaščičarstvu pomožni slaščičar-pomoč pri izdelavi slaščic in peciva; do: 21. 8. 2007; Adecco h.r., kadrovsko svetovanje, d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Krovec krovsko kleparska dela na višini; do: 12. 9. 2007; Jože Anclin s.p.. Lopata 48 b, 3000 Celje. Voznik cestnih motornih vozil voznik; do: 24. 8. 2007; Gradiš Celje, d.d., Bukovž-lak 71, 3221 Teharje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) demontaža in montaža oken in vrat; do: 24.8.2007; Dušan Gorenc, s. p., Stanetova ulica 24, 3000 Celje; pomočnik mesarja - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin ...; vloge na naslov: Engro- tuš d. o. o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do: 24. 8. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš delikatesa Celje, Gubčeva ulica 1, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) vihčarist v centralnem skladišču; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Pek pek - peka kruha in pekovskega peciva ...; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do: 24. 8. 2007; Engrotuš, d.o.o. Tuš supermarket Celje, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Mesar mesar - rezanje in pripravljanje mesa ter rib ...; vloge na naslov: Engrotuš d. o. o. kadrovska služba, Cesta v Tr novije 10 a, 3000 Celje; do 24. 8. 2007; Engrotuš, d.o.o Tuš delikatesa Celje, Gubče va uhca 1, 3000 Celje; mesar - pomožna dela v predelavi mesa; do: 1. 9. 2007; Ledas, d.o.o., Celje, Lava 7 f, 3000 Celje Ključavničar ključavničarska dela; do: 24. 8. 2007; Matjaž Vindiš s.p. Poslovna enota Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Ce-lie. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater; do: 24. 8. 2007; Röbel, d.o.o., Kotna ulica 1, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih naprav; do: 24. 8. 2007; Röbel, d.o.o.. Kotna ulica 1, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik, pripravnik; do 4. 9. 2007; Alojz Škorja-nec s.p. Podružnica Celje, Gaji 42 a, 3000 Celje; avtomehanik - sprejemnik; do: 4. 9. 2007; Alojz Škor-janec s.p. Podružnica Celje, Gaji 42 a, 3000 Celje. Elektrikar energetik elektroinštalater-vgraj eva-nje, vzdrževanje in popravljanje električnih omrežij v različnih zgradbah in drugo po sistemizaciji dela; do: 21. 8. 2007; Elektroturnšek instalacije d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Elektromonter elektrikar; do: 24. 8. 2007; Röbel, .O.O., Kotna ulica 1, 3000 Celje. Avtoličar avtoličar samostojno opravljanje vseh ličarskih del, poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4,3000 Celje. Frizer frizer; do: 26.8.2007; Barbara Čanžek s.p.. Udarniška uhca 10, 3220 Štore. jw Tesar tesar izdelovanje opažev, ostrešij ...; dO: 24. 8. 2007; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova uhca 16 a, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik tgm; do: 25. 8. 2007; Marmat, d.o.o.. Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfalter polagalec asfalta; do: 25. 8. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročilu kupcev v SLO; do: 1. 9. 2007; Ledas, d.o.o„ Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; voznik - voznik dostavnega vozila; do: 1. 9. 2007; Ledas, d.o.o., Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; voznik prevoz paletne robe po skandinavskih državah, skrb za nepoškodovan tovor, pomoč pri nakladi in razkladi tovora; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik - lažjega tovornega vozila; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik kamiona; do: 25. 8. 2007; Marmat, d.o.o., Železarska cesta 9, 3220 Štore. Prodajalec prodajalec v trgovini za male živali v Celju; do: 8. 9. 2007; Alfapet d.o.o.. Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana; prodajalec v trgovini Maya maya - delo v Celju; do: 21. 8. 2007; ITU sports fashion, d.o.o., Ljubljana, Brn-čičeva ulica 13, 1231 Ljubljana - Črnuče; komisionar - prodajalec; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Kuhar picopek; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Natakar natakar; do: 21. 8. 2007; Branka Rošer s.p., Zavrh nad Dobrno 3 b, 3204 Dobrna; natakar; do: 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba merilec, monter stavbnega pohištva; do: 8. 9. 2007; Maton d.o.o., Vilfanova uhca 34, 6320 Portorož - Por-torose. Grafični tehnik tiskar I., priprava in nadzor tiska ter vodenje evidenc, tekoče vzdrževanje, čiščenje in nadzor delovanja samostojnih naprav, kvalitetna priprava in izvedba tiska; do: 29. 8. 2007; Cetis d.d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Gradbeni tehnik delovodja gradbeništva; do: 25.8.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; obračuni v gradbeništvu -gradbeni tehnik; do: 21. 8. 2007; Kac, d.o.o., Sernčeva uhca 10, 3000 Celje. 7Ygovinski poslovodja področni vodja koordinacija aktivnostih zaposlenih, - Št. 66-21, koordinacija aktivnosti z naročniki, prodaja, svetovanje, vodenje, usposabljanje in motiviranje sodelavcev, skrb za založenost, skrb za naročila, razporejanje dela, poznavanje in izpopolnjevanje znanja; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomski tehnik trgovski predstavnik - pospeševalec prodaje II - delo v Celju; do: 24. 8. 2007; De-nel d.o.o., Vodovodna cesta 109, 1000 Ljubljana; administrator tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne kores-podence s tujino v nemškem jeziku; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; vodja programa tehničnega in gospodinjskega oddelka, naročanje materiala, skrb za zaloge, razporejanje nalog zaposlenim, skrb za urejenost oddelka, interno kadrovanje, vodenje manjše skupine delavcev in ciljno usmerjenost k prodaji; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik samostojni zavarovalni zastopnik za območje Celja; do: 1. 9. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Komercialist komercialni zastopnik na terenu; do 1. 9. 2007; Grafika Gracer d.o.o.. Lava 7 b, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik zdravstveni tehnik - zaprti oddelek (tdpp); do: 21. 8. 2007; Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Srednja strokovna ali splošna izobrazba prodajalka v trgovini Paketi na paleti v Celju ali Laškem; do: 21. 8. 2007; Panap d.o.o., Rogozniška cesta 33, 2250 Ptuj; zavarovalni zastopnik (m/ ž) za področje Celja z okolico; do: 27. 8. 2007; Sloveni-ca življenje d.d. v angl. j.; Slo-venica life pie, Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana; svetovalec/ka kapitalskih naložb - svetovanje in sklepanje pogodb znanim strankam na terenu; do: 15. 9. 2007; ZM providus d.o.o., Zagrebška cesta 20,2000 Maribor. Inženir strojništva projektni vodja - vodenje objektov, obračuni, priprava dokumentacije; do: 23. 8. 2007; Jure Kravanja s.p., Babno 17 b, 3000 Celje; tehnolog v pripravi dela -izdelava tehnične dokumentacije, računalniška izdelava risb, komuniciranje s projektanti in strankami; do: 28.8. 2007; Simer, d.o.o., Ipavčeva uhca 22, 3000 Celje. Inženir gradbeništva projektni vodja - sklepanje pogodb z gradbenimi podi-zvajalci, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizva-jalci, pisanje dopisov; do: 28. , avgust 2007 - 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost vodja organizacije-računal-niški vnos prevzema blaga, nadzor nad blagajnami in tre-zorjem, vodenje blagajn, preverjanje dnevnega izkupička, preverjanje naročil in naročanje materiala, reševanje reklamacij, inventure ipd.; do: 21. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komercialist organizira delo v komerciali, obiskuje poslovne partnerje, sklepa pogodbe, posreduje ponudbe, informira kupce, pripravlja promocije in kataloge, zbira naročila, rešuje reklamacije, koordinira delo, izter-juje dolgove, opravlja raziskave trga I; do: 5. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Socialni delavec socialna delavka - svetovalka v Materinskem domu Celje; do: 21. 8. 2007; JZ Socio Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Univ. dipl. ekon. za komercialno dejavnost koordiniranje nabave materialov in koordiniranje prodaje proizvodov; do: 21. 8. 2007; Miroteks d.o.o.. Lava 7 c, 3000 Celje. UE LAŠKO Živilski delavec v mesarstvu pomočnik mesarja - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; do 24. 8. 2007; Engrotuš, d.o.o., Supermarket Laško, Celjska cesta 36, 3270 Laško; prijave na naslov: Engrotuš d. o. o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje. Mesar rezanje in pripravljanje mesa ter rib; do 24. 8. 2007; Engrotuš, d.o.o., Supermarket Laško, Celjska cesta 36, 3270 Laško; prijave na naslov: Engrotuš d. o. o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje. Natakar delo v strežbi; do 31. 8. 2007; Vihjem I., Sašo Obol-nar s.p., Svibno 12,1433 Radeče. Elektrotehnik elektronik serviser težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je v UE Laško; lahko avtomehanik; do 9.9.2007; KP Motor d.o.o., Šmartinska cesta 32, 1000 Ljubljana. Inženir strojništva vodja projekta - lahko diplomirani inženir strojništva; do 31. 8. 2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270 Laško. Varnostni inženir varnostni menedžer - lahko univerzitetni diplomirani varnostni inženir; do 22. 8. 2007; Preobrazba, d.o.o., Kolenov graben 8, 1433 Radeče. Diplomirani inženir strojništva (vs) prodaj ni inženir - lahko inženir strojništva, inženir elektrotehnike, diploniirani inženir elektrotehnike (vs); do 31. 8.2007; Eho d.o.o., Brezno 7 a, 3270 Laško. UE MOZIRJE Delavec brez poklica sestavljanje drobnih plast, in kov.izdelkov na oddelku montaže; do 28.8.2007; Ko-vinoplastika Benda d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje. Osnovnošolska izobrazba čistilec, do 21. 8.2007; Pa-natop, d.o.o., Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Dreti. Kuhar kuhar ah kuhar natakar; do 21. 8.2007; Panatop, d.o.o„ Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Dreti. Natakar strežba pri mizah in za točilnim pultom (lahko gospodinja oskrbnica, turistični tehnik); do 29. 8.2007; Če-tara, d.o.o., Okonina 2, 3333 Ljubno ob Savinji; natakar ali kuhar natakar; do 21. 8.2007; Panatop, d.o.o., Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Dreti. Srednja strokovna ali splošna izobrazba prodajalec; do 21. 8.2007; Aleksandra Podsedenšek s.p.. Trgovina Gregor, Na trgu 7, 3330 Mozirje. UE SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica čistilec - del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 21. 8. 2007; Bio-eco center, d.o.o.. Stegne 25, 1000 Ljubljana^ pomožna dela v kuhinji; iščejo kandidate tudi iz Slovenske Bistrice; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba razlagalec v proizvodnji umetnih brusov - prekladanje in transportiranje končnih izdelkov, kontroliranje kakovosti izdelkov, čiščenje delovnega mesta; do 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Natakarski pomočnik pomoč pri strežbi pijač; do 12. 9. 2007; Vlado Ulipi s.p., Zeče 35,3210 Slovenske Konjice. Ključavničar strojni ključavničar - priprava in sestava dela strojev lesnoobdelovalne smeri in montaža na terenu; do 15.9. 2007; Wravor d.o.o.. Stranice 27 a, 3206 Stranice. Varilec varjenje delov lesno obdelovalnih strojev, do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o., Stranice 27 a, 3206 Stranice. Avtomehanik vzdrževalec in mehanik vozil; do 5. 9.2007; Borut Fi-javž s.p., Bukovlje 1, 3206 Stranice. Natakar strežba hrane in pijač v restavraciji; iščejo delavce tudi iz Celja in Slovenske Bistrice; do 21. 8. 2007; Gostišče Zaleznik Jana s.p., Kri-ževec 1, 3206 Stranice. Strojni tehnik pomožna dela v proizvodnji za izdelavo stekel; do 15. 9. 2007; Special Ribič Jože Ribič s.p.. Tovarniška cesta 5 a, 3210 Slovenske Konjice; posluževalec rezkalnih strojev za ozobljenje, nastavljanje strojev in izdelava raznega ozobja; do 19. 9. 2007; MOVI TEDNIK BORZA DELA .._ 23 Tehovnik, d.o.o., Spodnje Preloge 21, 3210 Slovenske Konjice. Ekonomski tehnik poslovodja - vodenje živilske trgovine; do 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Maribor, Slovenska 17, 2000 Maribor. Srednja strokovna ali splošna izobrazba disponent za prevoze-orga-niziranje prevozov blaga, iskanje novih kupcev, urejanje uvozno-izvoznih formalnosti, fakturiranje, vodenje evidenc; do 28. 8.2007; Tinles, d.o.o., Križevec 18, 3206 Stranice. Inženir strojništva risanje in projektiranje načrtov za izdelavo strojev; do 15. 9.2007; Wravor d.o.o., Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inženir elektrotehnike risanje in projektiranje elektro načrtov za lesno obdelovalne stroje; do 15. 9. 2007; Wravor d.o.o., Stranice 27 a, 3206 Stranice. Inženir elektrotehnike (vsš) konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo nizkonapetostnih elektro omar - lahko univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike; do 19.9.2007; Elpro Križ-nič d.o.o., Zeče 25,3210 Slovenske Konjice. Diplomirana medicinska sestra (vs) pripravnik; do 1. 9.2007; Damir Dabranin, dr.med., Zasebna pediatrična ambulanta, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice. UEŠENTJUR PRI CELJU Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v steklarstvu; do 29.8.2007; Gordan Kolac s.p., Primož pri Šentjurju 24 b, 3230 Šentjur. Polagalec keramičnih oblog polaganje keramičnih ploščic, manjša zidarska dela, pomoč pri inštalacijah, zaključna gradbena dela; do 25. 8.2007; Bojan Pesan s.p., Uhca skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Varilec. varjenje z zaščitnim plinom C02; do 22.8.2007; Ključavničarstvo Šeško San-di Šeško s.p., Tratna pri Gro-belnem 43, 3231 Grobelno. Strojnik strojnik avtodvigala; do 5. 9.2007; Ludvik Vršnak s.p., Žagaj pri Ponikvi 25, 3232 Ponikva. Strojni mehanik delavec v montaži - sestavljanje in kontroliranje sestavnih delov, izvajanje operacij varjenja, čiščenje, razrez, sti- skanje, ključavničarska dela; do 22. 8.2007; Tajfun Planina, d.o.o., Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici. Skladiščnik skladiščnik komisionar, sprejemanje, skladiščenje, komisioniranje, nakladanje in razkladanje blaga; do 21.8.2007; Alpos Oprema trgovin, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur. Natakar lahko pomožni gostinski delavec, natakarski pomočnik; do 4. 9.2007; Memeti Džafer s.p., Kardeljeva cesta 57, 2000 Maribor. Srednja poklicna izobrazba upravljalec manj zahtevnih strojev - lahko nižja poklicna izobrazba; do 24. 8.2007; Acer furnirnica d.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur. Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 17. 9.2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. UE ŠMARJE PRI JELŠAH Steklarski delavec pomožna steklarska dela; do 24. 8.2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. Delavec brez poklica čistilec, kraj dela - Bistrica ob Sotli; do 28. 8.2007; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 15.9.2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina. Osnovnošolska izobrazba monter kovinskih konstrukcij; do 25. 8.2007; Sif-leks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek. Varilec varilec; do 25. 8.2007; Sif-leks d.o.o.. Trška cesta 5, 3254 Podčetrtek. Elektrikar energetik vzdrževalec objektov; do 21.8.2007; Jagros, d.o.o., Laše 1/b, Podplat, Laše 1 b, 3241 Podplat. Brusilec kristalnega stekla kontrolor steklarskih izdelkov, lahko steklarski delavec; do 24. 8.2007; Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina; steklopihalec, lahko steklarski delavec; do 24. 8.2007; Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1,3250 Rogaška Slatina; brušenje stekla, lahko brusilec stekla; do 24. 8.2007; Steklarna Rogaška d.d., Uhca talcev 1,3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodajalec tehničnega materiala; do 21.8.2007; Jagros, d.o.o., Laše 1 b, 3241 Pod-plat; prodajalec delikatese; do 21.8.2007; Jagros, d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Natakar strežba pijač; do 24. 8.2007; Anton Šket, s.p., Pre-denca 23 a, 3240 Šmarje pri Jelšah; natakar, lahko gostinski tehnik; do 21.8.2007; Jagros, d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Srednja poklicna izobrazba razvoz kruha in pomožna dela v pekarni; do 22.8.2007; Sotla, d.o.o., Imeno 75,3254 Podčetrtek. Elektrotehnik elektronik vzdrževalec v pralnici - popravila in vzdrževanje strojev in naprav v industrijski pralnici - delo na območju Rogaške Slatine; do 1.9.2007; Periteks, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Ekonomski tehnik računovodja; do 28. 8.2007; Knjigovodski servis Marija Zorin s.p.. Pečica 1 b, 3241 Podplat. Profesor računalništva učitelj računalništva in učitelj tehnike in tehnologije z dopolnjevanjem; lahko tudi profesor tehnične vzgoje; do 28. 8.2007; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova uhca 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v ZD Šmarje pri Jelšah; do 21. 8.2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16,3240 Šmarje pri Jelšah. Delavec brez poklica čistilec za čiščenje poslovnih prostorov; do 24.8.2007; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; pomožni delavec; do 24. 8.2007; Leplast d.o.o., Pre-loška cesta 1, 3320 Velenje; delavec v proizvodnji: opravlja enostavna dela v proizvodnji, kompletira končne izdelke, odstranjuje odvečen material iz izdelkov, vstavlja matice; do 24. 8.2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba modelar - delo v proizvodnji na proizvodnih linijah pri izdelavi in površinski obdelavi polizdelkov sanitarne opreme; do 28.8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Sta-netova ulica 4, 3000 Celje. Ključavničar monter oz. ključavničar: montaža in varjenje toplovo- }>mMmmmMi Zadnji rok z Boštjanom Dermolom ^ vsak torek ob 19:30 na 95.9 I 100.3 I 90. Poročajte o zanimivih dogodkih v vašem kraju, da bodo zanje vedeli še drugi! Pošljite nam prispevek, če ste imeli v kraju zanimivo prireditev, otvoritev ali družabno srečanje in objavili ga bomo na strani Bralci poročevalci. Besedilo naj bo dolgo največ 30 tipkanih ali računalniških vrstic, lahko priložite tudi fotografijo in nam vse skupaj pošljete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, če imate možnost, pa lahko tudi po elektronski pošti: tednik@nt-rc.si. VABLJENI K SODELOVANJU! dov, plinovodov, toplotnih postaj, energetskih postro-jenj, montaža vodovodov, kanalizacij, industrijskih napeljav, izdelava in postavljanje konstrukcij; do 24.8.2007; PUP Velenje d.d.. Koroška cesta 40 a, 3320 Velenje. Strojnik sestavljalec masažnih sistemov - opravljanje preizkusov varnosti in funkcionalnosti izdelkov na podlagi postopkov, normativov, reševanje reklamacij, ocenjevanje kakovosti izdelkov,...do 28. 8.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije s pomočjo gradbenih strojev manipulira z materialom, koplje jarke, kanale, jaške, ravna teren, pripravlja delo-višče (material, opremo...) upravlja z gradbenimi stroji (dvižni stroji, teleskopski viličar. ..) ; alternativna izobrazba: strojnik, voznik; do 28. 8.2007; MA&DA d.o.o., Bev-če 28, 3320 Velenje; prijave Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje. Voznik šofer tovornjaka, do 21. 8.2007; Beja trans, d.o.o., Ga-berke 62, 3325 Šoštanj. Natakar lahko delavec brez poklica, srednja poklicna izobrazba; do 28. 8.2007; Uroš Stropnik s.p., Škale 85 b, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba delo v dnevnem bara, lahko delavec brez poklica; do 21.8.2007; Mini trans d.o.o., Topolšica 65, 3326 Topolši-ca; voznik vozila nad 10; do 28.8.2007; Vegrad d.d., Stari trg 35, 3320 Velenje; voznik tovornega vozila nad 10 t, lahko osnovnošolska izobrazba; do 28. 8.2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320 Velenje. Ti-govinski poslovodja trgovinski poslovodja; do 12. 9.2007; Fa Da d.o.o.. Ljubljanska cesta 57, 8000 Novo mesto. Ekonomsko komercialni tehnik terenski komercialist - delovno mesto v Velenju; do 28. 8.2007; Trgoavto d.d., Pristaniška uhca 43 a, 6000 Koper - Capodistria. Srednja strokovna ali splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik za trženje zavarovalnih produktov na terenu - delo v Velenju; do 5. 9.2007; Grawe d.d., PE Ljubljana, Ko-menskega uhca 4,1000 Ljubljana; zavarovalni zastopnik za področje Velenja z okolico do 27. 8.2007; Slovenica Življenje d.d. v angl. j.: Slovenica Life plc. Celovška cesta 206, 1000 Ljubljana. Diplomirani ekonomist (vs) uvajanje informacijskih sistemov, kandidati lahko tudi iz Žalca, Celja, Mozirja in Slovenj Gradca; do 30. 8.2007; Trendnet d.o.o., Šlandrova cesta 6 a, 3320 Velenje. UE ŽALEC Delavec brez poklica komercialist na terenu; do 28. 8. 2007; Demon s.p., Srnovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče. Pomožni delavec . izdelava suhomontažnih sistemov, shkopleskarstvo, fa-saderstvo; do 22.8.2007; Teo Vrstovšek s.p., Jurčičeva ulica 7, 3310 Žalec. Maser kozmetičarka; do 1. 9. 2007; Matej Krajne s.p., Cesta Kozjanskega odreda 130, 3230 Šentjur. Slaščičar slaščičar (čokolader); do 30. 8.2007; Čokoladni atelje Dob-nik, Dobnik Marinka s.p., Pongrac 5 d, 3302 Griže. Mizar mizar, serviser - montaža, demontaža, popravila pohištva; do 21. 8. 2007; Lesnina d.d., Prodajni center trgovina s pohištvom Leveč, Leveč 18, 3301 Petrovče. Avtomehanik voznik tovornjaka; do 21. 8. 2007; Bombek Maksimi-ljan, Avtoprevozništvo s.p., Šlandrov trg 19, 3310 Žalec. Optik optik; do 24. 8. 2007; Optika Irman, Branka Irman s.p., Savinjska cesta 2, 3310 Žalec. Železokrivec KV armiralec- železokriv-ska dela v gradbeništvu; do 21. 8. 2007; Termo SGD d.o.o., Šešče pri Preboldu 48 a, 3312 Prebold. Voznik voznik - skladiščnik; do 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec - skrb za urejenost prodajnih pohe, svetovanje strankam; vloge na naslov Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 24. 8. 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec; prodajalec - skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 24. 8. 2007; Engrotuš d.o.o., Urš supermarket Polzela, Polzela 11 b, 3313 Polzela: prodajalec v trgovini z belo tehniko, audio-video in računalniško opremo; do 28. 8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova uhca 4, 3000 Celje. Kuhar kuhar-picopek; do 1. 9. 2007; A-l d.o.o., Braslovče 26, 3314 Braslovče; kuhar in picopek; do 21. 8.2007; Slavica Spolenak Ja-kop s.p., Čopova ulica 23, 3000 Celje. Natakar strežba jedi in pijač; do 21. 8.2007; Stavica Spolenak Ja-kop s.p., Čopova ulica 23, 3000 Celje; vzdrževanje čistoče, strežba napitkov in prigrizkov; do 24. 8. 2007; Starič Marjan s.p., Šlandrov trg 26, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila; do 25.8.2007; Premax d.o.o., Kvedrova uhca 22, 3310 Žalec; voznik kombi vozila za dostavo po Sloveniji in pomoč v skladišču; do 21. 8. 2007; Spekter d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Kmetijski tehnik prodajalec kmetijskih izdelkov; do 28.8. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Pekovski mojster pekarski mojster; do 24. 8. 2007; Roman Brglez s.p., Vransko 17, 3305 Vransko. Ekonomski tehnik referent za obračun plač; do 21.8.2007; RS-biro d.o.o., Kvedrova ulica 16, 3310 Žalec; referent - matičar v oddelku za upravne notranje zadeve; do 24. 8. 2007; Upravna enota Žalec, Ulica savinjske čete 5, 3310 Žalec. V znamenju dobre volje Med najstarejšimi občankami na Polzeli je Slavka Cimperman iz Podvina, ki je te dni praznovala 95. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo po, lahko rečemo že stari navadi, obiskali župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, predsednica društva upokojencev Gertruda Terčak, predsednica 00 RK Olga Hočevar in vaški godci. Jubilantka je goste z veseljem sprejela, s svojo iskrivostjo in dobro voljo pa dokazala, da tudi tako visoka leta niso ovira za dobro razpoloženje. Ob tem je seveda stekla beseda o njenem otroštvu, mladosti in zrelih letih. Povedala je, da se je rodila v številni kmečki družini kot šesta izmed otrok v Rečici ob Paki. Že pred davnimi leti se je primožila na Cimpermanovo, po domače Malikovo kmetijo. Rodila je tri sinove, Mi- lana, Janka in Borisa, sedaj pa je že kar 37 let vdova. V teh dolgih letih je doživela vsega na pretek. Bilo so hudi časi, bile so bridkosti, ob tem pa vedno tudi srečni in veseli dogodki. Teh se je vedno znala veseliti, tiste druge pa je prav tako prenašala voljno in z dobro voljo. Morda je prav to tisti, tako iskani recept za dolgo življenje. Slavka tudi sedaj rada zahaja v veselo družbo. veseli se obiskov svojih sinov, njihovih otrok ter vnukov in pravnukov, pa tudi prijateljice in prijatelji so njeni pogosti gostje. Ob visokem jubileju so ji tudi tokratni obiskovalci v svojem in v imenu vseh soob-čanov zaželeli še veliko zdravja in dobre volje ter jo obdarili. Slavka Cimperman z gosti Gorenjske lepote tudi v Petrovčah Na svoje gorenjske nageljne sta Anica in Franci Podgornik res lahko ponosna. Ni ga obiskovalca, ki ne bi postal ob njunem cvetličnem balkonu. Pa še fotografija, da se ve, od kod v Petrovčah tako prijetno diši ... Foto: Zlatko Bobinac □arija Kačičnik s paradižnikom, ki mu je zrasel »nos«. Težak koprčan z domačega vrta Kilogram in pet dekagramov je »potegnila« tehtnica, ko je Anton Novak z Dobrove tehtal enega od velikanov, ki so letos zrasli v njegovem vrtu. Takšnih in podobnih imajo pri Novakovih še veliko, saj so posadili sto sadik paradižnika in prav toliko paprike. Ponosen lastnik je povedal, da se sorta imenuje koprčan, da pa se teh sadik ne da kupiti na trgu, saj so vzgojene doma. »Paradižnik vedno uspeva, čeprav ga ne pokrivamo,« je povedal Anton in dodal, da ga kar precej razdelijo. Doma iz paradižnikov pripravljajo solate, omake in podobne jedi, jedo ga menda dvakrat na dan in se ga sploh ne naveličajo. Paradižnik za zimo shranijo tudi v skrinjo. Anton priznava, da ga kuharska Čast, predvsem od kar se je upokojil, bolj redko doleti, na vrt pa se rad poda. Njegov rekorden pridelek paradižnika je presegal 300 kilogramov, Anton pa zagotavlja, da za pridelavo ne uporabljajo umetnih gnojil. »Dovolj je hlevski gnoj, malo pa dognojim tudi s kurjaki,« je skrivnost težkega koprčana izdal Anton. US Tudi tak z »nosom« Paradižnik z izrastkom ali z »nosom«, je nekoliko nenavaden paradižnik opisala njegova lastnica Darij a Kačičnik iz Vojnika. Da bi jo izrastek spominjal na kaj drugega, ni pomislila. Zadovoljna, da ji suša ni uničila na njihovem vrtu tako priljubljenega pridelka, se je z njim odločila postaviti tudi pred naše bralce. Kačičnikovi bodo kot navdušeni jedci paradižnika tudi tega, kljub kljunastem izrastku, pospravili za večerni obrok. »Pripadalo mu bo posebno mesto na krožniku,« še dodaja Darija. MJ Ob mami Anki njeni najbližji: (z leve) sin Cedo s polbratom Francijem, mama Anka, oče Franc in hči Anica Od rojstnega dne in goda do skupnega življenja Pri Breclovih v Libojah so imeli kar nekaj razlogov, da so se zbrali v večjem številu, kot se sicer redno dobivajo na domačiji Anke in Franca Brecla, ki sta poročena že 57 let. Mama Anka, ki jo veliko bro »Anko teto«, saj je imela otrok pozna kot skrbno in do- kar domač »vrtec« za otroke zaposlenih staršev, je praznovala 80. rojstni dan, s hčerko Anico pa sta nekaj dni pred srečanjem imeli tudi godov-ni dan. Mnogi, ki so bili deležni dobrote »Anke tete«, so danes že odrasli in jo velikokrat spoštljivo obiščejo. Na prijazno srečanje so prišli mnogi najbližji sorodniki. Mama Anka in mož Franc sta bila najbolj vesela sina Čeda s hčerkama Urško in Moni-ko ter hčerke Anice s sinovoma Rikom in Tonetom. Po- sebno voščilnico, program za mamo, pa sta pripravili še pravnukinji Glorija in Laura. Oba slavljenca, ki skupaj živita že častitljivih 57 let, sta rojena Libojčana. Mama Anka je še vedno prava gospodinja, ki rada bere in hodi na izlete, oče Franc pa je leta 1969, ko so zaprli rudnik Liboje, končal težavno in naporno delo rudarja, kar se mu danes pozna pri šibkem zdravju. Lepo srečanje so z obiskom in s petjem dopolnili ljudski pevci Stari amaterji iz Mislinje. Dogodek pri Breclovih je minil v želji, da bi se podobno radi imeli tudi drugi. TV Anton Novak s svojim pridelkom a podiplomski študij informatike, managementa, organizacije? Vabimo na predstavitve naših aktualnih, mednarodno primerljivih programov! Informativni dan v Žalcu bo 23 .8. 2007. "♦««i»«*" Več informacij: WWW.FOV.UNI-MB.SI Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Kranj