169. številka. Ljubljana, v petek 24. julija 1903. XXXVI. leto. iahaja VRak dan zvečer) i-aimBi nedelje in praznike, ,ter velja po posti prejemati za avstro-ogrsk* đefiele sa vee£leto 2& K, Ba pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 80 h. Za LJubljano • poSilianjeiz na dom sa vse leto 24 K, za pol leta" 12;K, za četrt leta 6 R, » eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja celo leto 22 K. za pol leta 11 K; za Četrt leta d K BO h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tuj« dežai* toliko ječ, kolikor anaSa poStnina. — Na naroCbc brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za osnanlla plačni* ee od peteruatopne petit-VTSte PO 12 h, Ce 80 oznanilo enkrat tiska, po 10 h. ce se dvakrat, in po 8 h, cs *?a trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradniatvo in upr«»ni» /o je na Kongresnem trga &t. 12. — UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je I* Vegove aJlM št. 2, vhod V opravnifitvo pa 8 Kongresnega trga 81. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezno Številke po IO H. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nimamo srca. Ni dolgo tega, i(ar smo bili pri-jirorani zopet enkrat izpregovoriti o tisti klerikalni gospod arski organizaciji, ki se je po kratkem ibst&nku začela tako ž.Iostno podirati in se je izkazala kot prava nesreča za Kranjsko deželo. Ta klerikalna organizacija, ki je jaii uničila ali V3aj znatno obkolila mnogo narodnih eksistenc, koristila pa nikomur nič, je požrla že lep del narodnega premoženja. Od vsega začetka smo mi zastopali mnenje, da zadružništvo, kakor so je ustvarili klerikalci, ne more uspevati, ne le zato, ker je bilo ustvarjeno kot bojna organizacija, kot sredstvo za politične namene, marveč ker naše gospodarske u z mere niso zato ugodne in ker naš narod še ni zrel za to. Kako resnični in utemeljeni so bih naši ugovori, to se vidi sedaj. Kaj so vse storili klerikalci, da bi to svojo organizacijo obvarovali, a vse je bilo zaman. Polom sledi polomu, danes se podere to društvo in likvidira, jutri gre zopet kaka druga zadruga v konkurz, naslednji dan se fcopet oh&o«txjo žrivu i& iiesrečne organizacije, ali pa brezvestni speku-ttje. Tako gre že dlje časa, tako pojde tudi naprej, dokler ne pride velika katastrofa. Klerikalci pravijo, da bodo s Bvojimi konzumi pomagali kmetu, in »Slovenec« nam je očital, da nimamo srca za slovenskega kmeta, niti smisla za naprave, ki bi kmeta rešile pred propadom, pred poginom, vse to, ker smo nasprotniki kon-Bttmov. Take fraze so zelo poceni, ne imponirajo pa nikomur. Mi smo nasprotniki konsuniov prav zato, ker so kmetu na škodo, ker tirajo kmeta v pesrubo in v pogin. Mi pobijamo to nesrečno organizacijo, ker je obče škodljiva. Kmet je že itak revež. Dobre letine so redke, pridelki nimajo cene, davki so z ozirom na njegove pičle dohodke veliki, ujme so vsakoletni pojavi, in obresti, ki jih mora plačevati kmet cd svojih dolgov, so tolike, da si na more pomagati. V 37 lrt.h so v naši državi intabulirani dolgovi od 2500 milijonov kron na rasli na 8805 milijonov in v zadnjih letih so množe ti dolgovi kar za 300 milijonov kron. Položaj kmeta je torej obupen. Kmet krvavi iz sto in sto ran — klerikalci pa ga hočejo rešiti s kamilic-nim čajem, s konsumi, s tem, da mu prodajajo kavo, sladkor in šnops! Tudi ko bi klerikalci res bili imeli namen, kmetu s konsumi pomagati, bi bil ta poskus vzpričo naših razmer samo smešen, ker s konsumi se kmetu tudi pri najboljši volji ne da pomagati. Sicer pa klerikalci sploh niso imeli tega namena, nego so hoteli s svojim zadružništvom spraviti kmeta v gospodarsko in politično odvisnost od svoje stranke in koristiti nekaterim posamičnikom, ki špekulirajo s katoličanstvom. Naša prorokovanjs, da je klerikalna organizacija izgubljena, so se obistinila, tako, da hujše ni mogoče. Ta organizacija leži na smrtni postelji, in tisti, katerim je bila namenjena, jo preklinjajo. Položaj za klerikalno sUanko je neugoden. Povsod poka, pomoči pa ni od nikjer pričakovati. V tej grozni stiski so klerikalci skovali imeniten načrt, ki dela vso čast njihovi pre metenosti. Slovenske zadruge morajo imeti središče. To je potrebno vsled novega zakona o reviziji gospodarskih in pridobitnih zzdrug. Ta zakon je sedaj zadnje upanje klerikalcev. Sprožili so misel, naj postane »Gosp. zveza«, tista »Gospodarska zvezaa, ki je dobila po žlindri, po njenih Palcih in Seiiškarjih tako žalosten renomo — središče vsega slovenskega zadruž ništva. Okolnosti so temu projektu ne kam ugodne. Središče slovenskega zadružništva mora vsekako biti v Ljubljani, torej menijo klerikalci, je najbolje, če se »Gospodarska zveza« kot najpopolnejša zadružna zveza na Slovenskem v to določi. In da bi legije pridobili ljudi za ta načrt, ubirajo najmilejše str 130, da je zveza solidna, da je poster. ., da je storila vse, da se odpravi 'sak nered, da je zveza sama delal* na to, da se odpravi vsaka hiba In nerednost pri zadrugah in kar jo de več takih lepih reči. To pa so vse prazne fraze in se pravi nagib temu poskusu, postaviti »Gospodarsko zvezo« na čelo vsemu slovenskemu zadružništvu, ves drug. Klerikalci bi bili hipoma rešeni vseh skrbi in težav, ki jim jih de lajo njihove zadrege, če bi pridobili za svojo »Gospodarsko zvezo« tudi tista društva, ki ne pripadajo klerikalni organizaciji. Potem bi morala ta večinoma jako dobro vspevajoča društva nesiti s klerikalnimi zadrugami, ki ničesar r.imajo riziku za propadajoče konsume, bi morala pri-s pevati k pokritji škode, bi nosila moralno odgovornost solidarno z vsemi drugimi zadrugami in bi rr.crda še sama prišla v nesrečo. Klerikalci so napravili lep načrt, ali kdor ni slep, kder zna misliti, tisti ve, da je to past, v katero naj se vlove dobrcstoieče zadruge in naj rešijo klerikalno organizacijo sicer neizogibne katastrofe. Za to nesrečno organizacijo pa mi res nimamo srca, kajti prepričani smo, da je toliko koristneje za kmeta in za vso deželo, čim prej ta organizacija pogine. Kolikor hitrejše propade, toliko manjša bo občna škoda. Mi pa nismo poklicani, zmanjšati klerikalcem to škodo in prevzeti kako odgovornost. Kar so Si Bkuhaii, naj tudi sami poklepljejo. Želeti je in mogoče je tudi, da se glede zadružništva doseže pameten kompromis, ali za storjene grehe morajo klerikalci sami delati pokoro, /iadružništvo je bilo takorekoč glavni predmet, okrog katerega se je v zadnjih letih sukal politični boj med našo stranko in med klerikalci, da v tem oziru sijajno zmagujemo, to kažejo neštevilni polomi klerikalnih naprav in da nam je končna zmaga zagotovljena, če tudi utegne boj tra- jati še nes- j časa, je gotovo. Ljubo in prijetno nam ni bilo nikdar, da je politični boj zadobit gospodarski značaj in če se potom kakega pora-zumljenja temu konec naredi, nam bo prav. Ali t a k o, k a k or m i si i »Slovenec« se to no d o - seže. Korberjeve želje. Ministerski predsednik se rad poslužuje »Pester Lloyda« , kadar hoče cislitvanskim strankam kaj povedati. Tudi sedaj je tako storil. V »Pester L'oydu<* naznanja Čehom, da se ga ne odkrižajo drugače, kakor če opus e obstrukcijo, če se pridružijo tistim strankam, ki hočejo v parlamentu delati in če omogočijo rešitev nagodbe itd. »Pester L'oyd« pravi: če odstopi Korber sedaj, še ni s tem saniran parlamentarni položaj. Parlamentarno ministrstvo ni možno, dokler se ne dobi modus vivendi med Čehi in med Nemci, in zato mora toliko časa ostati uradniško ministrstvo na krmilu. Ko bi Ćvhi delali skupno z Nemci, da se spravi nagodba pod streho, bi laglje dosegli svoje kulturno - narodne aspiracije, Kakor pa z obstrukcijo. Ministrski predsednik poje dobro — toda na te limanice Cehi ne bodo sedli. _osluvanov, to itak ve in mu tega ni treba šele praviti. Zveza balkanskih držav. Razni znaki k šJajo, da so začeli v Belgradu spoznavati solidarnost slovanskih interesov na Balkanu in da hočejo poskusili temu primerno ustvariti sredstva ^/za varstvo teh interesov. Zatrjujejrse, da je srbski vojni minister Kraljevič, oziraje se na težki položaj Bolgarske v slučaju vojne s Turčijo — kateri položaj izvira zlasti iz tega, da Bolgarska ne more postaviti na bojišče tako armade kakor Turčija — dal v Sofiji zaupno vprašati, kaj bi odgovorila Bolgarska, če bi ji Srbija ponudila vojno konvencijo. Taka vojna konvencija med Srbijo in med Bolgarsko bi pomenila prvi korak za ustanovitev z*~eze balkanskih držav in bi bila seveda največjega pomena za nadaljnji razvoj balkanskih razmer. Derschatta. »Gazeta Narodowa« trdi, da hoče Korber justični portfelj izročiti vodji nemških nacionalcev dr. Derschatti in da bo to prvi korak k premembi uradniškega ministrstva v parlamentarno ministrstvo. Stvar ni verjetna, ker še ni nikakega pogoja za to, da se Korberjeva vlada premeni v par lamentarnj ministrstvo, kajti predno se to zgodi, bi se moral Korber vendar porazumeti s (5ehi in pa s Poljaki, ki so ga tudi že do grla siti. Derschatta bi mogel v sedanjih razmerah postati minister le Če bi hotel Korber združenim Nemcem dati po sebnega zastopnika v ministrstvu. Da bi Korber z imenovanjem dr. Der-schatte izzval najsrditejši odpor Ju Bolgarska in Turčija. V nekem razgovoru se je izrazil bolgarski ministrski predsednik Petrov, da je prepričan, da ni voC nobene nevarnosti za vojsko, kakor tudi, da se bosta Turčija in Bolgarija v kratkem popolnoma sporazumeli. Največje zasluge za to pa imata Rusija in Avstro Ogrska. Poslanikom teh velesil se je posrečilo Turčijo popolnoma prepričati o mirnih namenih Bolgarske. Sultan je baje obljubil tako dalekosežne in nepričakovane odredbe glede upornih Bolgarov, da je že v tem dana krepka podlaga v mirno sporazumljenje. Položaj v Makedoniji pa je še nadalje zelo tužen, vendar vstaja le ponehava, dasi se obljubljene reforme še niso uvedle. Agitacija makedonskih odborov v Bolgariji se je znatno zmanjšala, to pa vsled posredovanja vlade, ki je vodje celega gibanja pozvala, da naj počakajo izvedbo reform. Obče pa vlada prepričanje, da bi upor v Makedoniji ponehal takoj, čim bi se uvedo le nekaj obljubljenih reform. Josip Manes. (O priliki njegove izložbe.) Češka umetnost, ki je zdaj tako krasno vzcvetela, da zavzema častno mesto tudi že pred vso kulturno Evropo, ta umetnost ni od danes in i ona je vzrasla in se razvijala v dolgem procesu, kakor vse na svetu. Že leta 1709. so prosili praški slikarji tedanjega cesarja Josipa I., da bi jim otvoril lastno umetniško šolo, ali njihova želja se je obistinila šele skoro za celo stoletje pozneje. Leta 1796. so ustanovili v Pragi, večina češki aristokratje, »društvo patriotič-nih prijateljev umetnosti«. To društvo je , osobito po prizadevanju grofa Frančiška Sternberga sestavilo javno galerijo, ki je imela že kmalu v po četku preko 700 slik in pozneje leta 1802. se je tudi otvorila končno slikarska šola, ki se je nazvala s ponosnim imenom akademija. Na Čelu šole je stal Bergler celih 29 let, če-gar delovanje pa je bilo brez vpliva in koristi za Češko umetnost. B:l je plitek šablonist, lesen, neizrazen in vezan formalist brez vsake karakte ristične črte. Njegov naslednik je bil samo še medlejši odsev njegovih nazorov. Za njim pa je prišel Vaclav Manes, stric Josipa Manesa. Oče te umetniške družine je bil češki mlinar, ki se je preselil v Prago in dal oba svoja sina, Vaclava in Antona učiti se slikarstva. Vaclav Manes je bil historičen slikar in je postal za kratek čaa direktor praške akademije. Njegov brat, Anton, oče Josipa Ma nesa, je deloval dolgo let na tem umetniškem institutu, kakor profesor krajinarskega slikarstva. Njegov žanr so bile idilične pokrajine s precej re alističnim nadehom. Imel je tri otroke, Amalijo, Josipa in Gvidona. Vsi so imeli talent za slikarstvo. Gvidon je bil najmlajši, lep, živahen deček, ki je že z desetim letom prišel na akademijo, ali umrl še rnlad, komaj devetnajst let star. Jako interesantna in simpatična osebnost je bila sestra Josipa Manesa, Amalija. Imela je veliko veselja in nadarjenost za figuralno slikarstvo, ali takrat ni bilo misliti, da bi se bila učila po živih modelih v akademiji in oče je sploh menil, da ženi ne pristojajo historični in figuralni motivi. Odgojil jo je za svojo specielno naslednico, krajinarko. Pozneje je bila privatna učiteljica za risanje in slikanje in je s svojimi akvarelnimi in oljnatimi krajinami vzdržavala ne le sebe, ampak V težkih dobah podpirala vso družino, osobito pa Josipa, ko je bil le ta proč iz doma v Monakovem. Sploh je Josipa jako ljubila in se je živo zanimala za njegov napredek Ko je izvedela, da v Monakovem ne dela mnogo, mu je enkrat pisala: »Veruj mi, da sem nad tem tako nesrečna, da mi postaja življenje težkim bremenom, kajti ti si mi bil dozdaj vse, moj ponos, in ti veš, da bi mi napravila tvoja sreča večjo radost, nego moja lastna«. Josip Manes je bil rojen 12 maja 1820. Vzgoja njegova je bila nemška* zakaj takrat ni bilo čeških šol, ni bilo niti čeških šolskih knjig in občevalni jezik inteligence je bil nemški. Meščani sploh so Se dolgo pred osem inštiridesetim letom, govorili Čisto enostavno »oba svoja materina jezika«. Na narodnostno Manesovo zavest, je imel prvi vpliv grof Friderik Silva Tarouca. Učil se je pri njegovemu očetu slikarstva, pozneje pa je postal duhovnik; ali ohranil je svojo ijube-zen in naklonjenost k slikarski umetnosti in je postal Josipu Manesu ne le dober prijatelj, ampak tudi pospe-ševatelj. Mati njegova je bila hči enega grofa Sternberga, ki si je bil svoj čas pridobil tolikih zaslug za ustanovitev javne galerije in slikarske akademije. Grof Silva Tarouca je bil zaveden Čeh in na njegovi graščini na Moravskem se je mladi Manes pač prvikrat seznanil s češkimi narodnimi velikani. V tistih letih je bil duša umetniškega življenja v Pragi grof Frančišek Thun. V jeseni leta 1840. je začel prirejevati v svojih salonih vsako soboto mnogoštevilno obiskovane ve černe sestanke, na katerih so se shajali učenjaki, osobito pa umetniki, z visoko aristokracijo. Ali ne samo priznani starejši slikarji in profesorji, ampak tudi mladi akademiki so za- hajali tja. V živahnih debatah je mlado in staro razpravljalo o slikarstvu, o literaturi in o vseh novih pojavih na polju lepih umetnosti. Vda umetniška podjetja one dobe so vznikla na Thu-novih sobotnih sestankih, a grof sam je bil eden najgorečnejših, oče mno-gih idej, ki so prinesle pozneje lepega sadu. Brez njegove vednosti se ni zgodilo ničesar in s tedanjim d rektorjem akademije Rubenom je kraljeval nad celim tedanjim praškim umetniškim gibanjem. Preskrboval je denar za vsakoletne umetniške izložbe, iskal je naročnike, kupce in mecene med svojimi bogatimi stanovskimi tovariši za mlade, napredujoče slikarje. Josip Manes se je bil takrat temu krogu odtujil in osobito Rubnu ni mogel odpustiti, da je oškodoval pozicijo njegovega očeta. Ko mu je oče leta 1843. umrl, odšel je Manes v Monakovo. In tam se je le naglo razvil v pravega, velikega umetnika, tam je postal iz indiferentnega človeka zaveden Čeh. Prebudila se je tam ljubezen do lastnega rodu v njemu, k rodnemu jeziku, k domačim češkim General Petrov, ki je še nedavno rožljal s sabljo, je postal, kakor se vidi, naenkrat zelo miroljuben in spravljiv. _ Francoski radikalci in novi papež. Francosko časopisje ne zanima sedaj toliko pokojni papež, kakor oseba bodočega vladarja katoliške cerkve. Kdo bo zasedel izprazneni prostor svete stolice? Kako bo nastopil Leonov naslednik napram različnim dr žavam in vladam? Bade-li nadaljeval politiko svojega prednika, zlasti pa kako stališče bo zavzel napram kulturnemu boju na Francoskem? To bo vprašanja, ki se na dolgo in široko razpravljajo po vseh francoskih časopisih, in najčešče še po takih, ki so znani kot cerkvi sovražni. Radikalna »Aurore«, glasilo »moža bodočnosti« Glemenceau a, si želi bojevitega papeža, celota, moža srednjeveškega mišljenja in nestrpnega do skrajnosti, ki bi razpor med francosko vlado in med kongregac'A?mi še bolj raznetil ter s tem pripomogel, da bi prišlo končno do odpovedi konkordata. »Bi-frontalna« politika Leona XIII. je vlade takorekoč uspavala, da niso dovoljno nasprotovale rimskim pretenzijam, kar bi se predrugačilo, ako bo zasedel mesto pokojnega papeža ne drugi Leon XIII., ampak nov Pij IX., kar bi bilo ne samo v interesu Francije, ampak cele Evrope. Tako »Aurore« in alično vsi časniki, ki zastopajo enako smer. Iz teh izvajanj se vidi, da se francoski radikalci nekako boje, da bi prišel na papeževo stolico mož, ki bi nadaljeval Leonovo politiko, ki je na Francoskem težila za tem, da se po možnosti sporazumi z vsako vlado — na vsak način. Ta bojazen sicer tako močne republikanske stranke se bi lahko smatrala kot znak slabosti ali kot nedostajanje potrebnega sa-mozaupanja. To bi pa vsekakor ne bilo na mestu, zakaj baš radikalci imajo takšno zaslombo v narodu in razpolagajo s tako vsestransko izobraženimi, energičnimi in delavnimi možmi, da se jim pač ni bati, da bi jim mogel znatno škodovati papež, ki bi bil še bolj premeten diplomat in spreten politik, kakor je bil Leon XIII. Politične vesti- — Finančni ministerBohm-Bawerk se je povrnil včeraj na Da naj, od koder se bo napotil v kratkem v Budimpešto. Glede dneva od-potovanja se vrše posvetovanja v avstrijskem finančnem ministrstvu. — Avstrijskitrgovinskimi-nister p 1. C a 11 je imel včeraj daljši razgovor z ogrskim trgovinskim ministrom Langom. Posvetovanja bodo najbrž trajala več dni. — Razmere v Srbiji. Pri včerajšnjih volitvah v Pridtarici prišlo je do spopada med radikalci in libe- ljudem. Tujina ga je naučila razloček plemena, razloček rodu in mu odprla oči za ono karakteristično slovansko, kar je spalo dotlej v njegovi duši. Ko se je čez tri leta vračal v Prago, zastavil se je prej še daljši čas na Moravskem in ogrskem Slovaškem. In one njegove akvarele in kolorirane risbe Hanakov in Slovakinj mora človek videti, potem šele se uveri o veliki njegovi ljubezni, s katero jih je slikal. Vsak detalj na onih lepih nošnjah je preštudiral in da bi celotni utis zaradi prevestne in prepe-dantične izvedbe ne trpel, nariše detalje, ki ga zanimajo, še kam na rob. In s svinčnikom si zaznamuje vse posebnosti teh krojev, ali so iz svile ali iz navadnih tkanin; kje je našel te tipe; da, imena od vsakega tega svojih Slovakov in Moravanov si je napisal poleg. In potem je on pravi kažipot, uzor in učitelj Aleša. Te priproste ilustracije k narodnim pesmim, te je risal pred njim že Manes, samo še malo neokretno in ne dovelj iz-razovito. Sploh vidi vsak, kdor pozna današnjo češko umetnost, in je upo-znal zdaj Manesova dela, kaj je pomenil on za češko umetnost in kako ralci, pri katerem je bilo 12 oseb ubitih in več ranjenih. — Zapuščin« kralja Aleksandra še ni urejena. Kraljica Natalija je izjavilo, da ne pripoznava sedanjih razmer v Belgradu in da se ne more pogajati z morilci. — Bolgarski knez Ferdinand se je peljal včeraj s posebnim vlakom Bkozi Belgrad in Dunaj v grad Ebenthal. Srbski listi trdijo, da je Ferdinand zato odpotoval, ker so prišli na sled neki proti njemu naperjeni vojaški zaroti. — Zdravje turškega sultana. Nasproti poročilu »Berliner Tagblatta« se javlja iz turških urad nih krogov, da se sultan zelo dobro počuti. — Ustanek v Macedoniji. V macedonskih krogih se trdi, da so sklenili vodje macedonskega komiteja na Bolgarskem in načelniki notranje organizacije v Macedoniji pri neki seji v Sredcu, da za sedaj ne bodo skupno podpirali ustanka, dokler se notranja organizacija ne odloči pričeti zadnji obupni boj, v slučaju, da bi se ne izvršile reforme do jeseni. Sicer pa želijo, da bi Bolgarija ne posegla v boj, ker bi s tem prišlo v nevarnost zadnje in edino zavetje. Dopisi. Iz Velike Loke. Po naključbi dobil sem »Slovenca« z dne 16. t. m. v roke. Zelo ostro prijemlje dopisnik, govoreč o »Velikem požaru na Čatežu« občinski zastop na Veliki Loki in apeluje na deželni odbor, če temu ne bo prišlo na misel, da se za vas Čatež napravi prepotrebni vodovod. fKo bi bil dopisnik molčal, bi bil pač bolje storil. Gospod dopisnik, poznamo se dobro! S tem dopisom ste dali klofuto čateškim klerikalcem, ne liberalcem, klofuto, kojo so zaslužili; deželni odbor pa po krivici napadate. V odgovor gospodu dopisniku naj navedemo samo gola dejstva, ki ostanejo neovrgljiva. Evo dokazov! Ali ni bivši gospod učitelj Pogačnik Čatežanom napovedoval, da jih strezni šele nesreča. Se ni li on trudil, da vam preskrbi vodovod še za časa, ko je deželni odbor imel v to svrho nevezane roke? Metali ste mu v tem oziru polena pod noge, kolikor ste jih le dobiti zamogli. Ali ni imeno vani gospod učiteij že toliko na svoje stroške dosegel, da je deželni odbor poslal hidrotehnika na Čatež? A kaj ste storili vi? Naščuvani po fanatičnem duhovniku 3te z izjemo treh gospodarjev odločno protestirali proti napravi p r e p o t r e b i e g a vodovoda. Vprašajte se sedaj, kdo bi imel moralično odgovornost, ko bi bila, aii bi še cela vas, broječa nad 40 hiš. številk, pogorela? Ko bi ne biii takrat tako nagajali, davno bi že imeli vodovod! Kdo pa je bil prvi svetovalec g. župnega upravitelja? Ali ne Kotar, ki je tudi vodil glavno akcijo o zatožbi proti nepo- mnogo bo se vsi od njega naučili. Njegov fini, nežni kolorit vas mnogokrat naravnost preseneti. Pa da je on že trideset let mrtev?! se vprašate, ko pogledujete njegove mojstrske skice, osobito študije akta in kolorirane risbe od katerih nekatere se lahko s častjo primerjajo k bri-lantnimi risarijami današnjega Šwa-bvnskega Manes je še danes mlad. Kako sveže je vse to, kar je ostalo po njem! Človek pride v razstavo z namenom, da si z pieteto pregleda slike umetnika, ki je bil pred tridesetimi, štirdesetimi leti cvet svoje dobe, ali začudi se, zakaj te slike bo, kakor od danes. Zastavljate se pred portreti, osobito ženskimi, ki so tako mojstrski v bojah in v celi kompoziciji Osobito ono Ono žensko polt, ki je tako težek problem slikarju, je dosegel z vsemi njenimi čari. Nič trdega, neživega, vse kar trepeta na platnu, diše, kakor živo. In kako čudovito je znal povdariti plemenske posebnosti, češkost, teh ljudi. V očeh, okrog ust, v neznatnih malenkostih, v malih diskretnih črtah, podaja vso individualno ka- zabnemu, nenadomestljivemu go -»polu župniku K. Hoferju? Tudi sedanji g župnik bo v kratkem čaau dobiokaželjne može — ae* daj so ae v njegovi milosti — pognal iz iupnišS*. A'i ni Kitar prvi s'etova'fc ve I i kolačka, občina in a tem podiu iai I občine Čatež? Ktj se torej bul u teto nad ve-likološlfim županom?! Vaaj imtte a klerikalci in čateškimi od b irn'ki v e-2 i no pri eejah 11'*t* B >gj, da bo Čatež le milo čisa zaziban v spanje. Glejte! V d/eh let h je |rikr*t gorelo! Vodovoda niste hoteli vi, pač ima z znatno podporo deželnega odbora, kranjske hranilnice in »Slavije« napravljen vodnjak gostilničar (J baa-čič s soposestnico šol , voinjak, ki bi napolnjen zadostoval omejiti požar za silo. Če so vam pa »mački« strohneli, ni čuda, zakaj pa jih niste že toliko let pregleiali? Sada j zvonite po toči, a je prepozno, zvonili pa boste še o neki drugi imenitni stvari po toči, a bode tudi prepozno Predlagam vam pa vendar v občo korist sledeče: »Oba ključarja za romarsko cerkev dobita na leto 200 kron. Za vsako leto izvolita naj se dva ključarja za cerkev na Zaplazu, ki se zavežeta zastonj to službo eno leto opravljati. Ker je 40 hišnih gospodarjev, pridejo šele v 20. letih vsi na vrsto. Vsako leto prihranjenih 200 kron znaša 4000 kron brez obresti, ali z obrestmi vred 6000 kron. Najmite posojilo 4000 kron: amortizujte z 200 kron na leto in prevzemite vsa kopanja sami, in napravili ste si vodovod br ez truda in denarja. Pustite pa Velikoločane in slavni deželni odbor pri miru. Geslo zdaj vse vasi Čatež naj bode : „Proč s ključarji za denar, vse za čast božjo in nas vodovod! Velikoločan. S Trebelnega Nam-dohajajo trije dnevniki: »Slovenski Narod«, »Slovenec« in »Neuea Wiener Jour- nala. Naravno, da v taki zakotni hribovski vasi, kakršno je Trebelno, nestrpno pričakujemo novin, posebno o važnih dogodkih. A prigodi se čestokrat, da nam uprav o takih prilikah zavažajo liste in dobimo potem šele drugi dan po dve številki hkrati. Tako n. pr. smo danes — 22. julija — bili zelo radovedni zaradi papeževe smrti na najnovejšo številko »Slovenskega Naroda« in »Slovenca«. A zopet sta oba lista izostala, menda sta bila »zavožena«, ali ka-li?! Kdor ima take ne-rednosti na vesti, n s j se poboljš a, drugače bi morali se pritožiti na c. kr. poštno ravnateljstvo, pa bodi si krivec že Peter ali Pavel! Katoliški uzori. (Dalje.) Julijska revolucija je bila za kle-rikalizem prava katastrofa, ali odško- rakterizacijo obrazov. Posebno ženske riše s skrbno nego, z udivlje-njem umetnika za fini kolorit kože, plemenite, nežne linije obraza in vso skladno harmonijo telesa. V njegovih ilustracijah h Kra-Ijedvorskemu rokopisu prevladavajo dekorativni vpiivi. Ornamenti bo bogati, bujni, risani z lahkoto. Figuralni del je skoro malo teatralen. Ljubeznjm so njegovi mnogoštevilni akvareli otrok, ki jih vpo-rablja alegorično za razne ljubke in smešne skupine. Riše jih gole, v opravkih odraslih ljudi, ali z vso ono sladko, komično neokretnostjo petletnih pičulinov. Tako smešno in gracijozno so okrogli in debeli, pri- j srčni in dražestni v svojih ljubez-njivih allurah, da se človeku ne da proč od njih. Načrti slik za Karlinsko cerkev sv. Cirila in Metoda so dostojni, polni povznešenosti in resnobe. Interesantno je, kako vesten je bil Manes v svojih delih. Idejo je hotel imeti naslikano tako, kakor jo je -videl v svoji duši. »Šiviljo« je na primer naslikal trikrat, vselej z malimi premenami v dispoziciji in v dovan je bil za to nesrečo v Belgiji. Tam so prav klerikalci Lamennaisovi somišljeniki, kakor Feliks de Merode, Potter in drugi podpihovali revolucijo, ki je potem ustvarila parlamentarno Belgijo. Ustava, ki jo je dobila Belgija, je dala cerkvi popolno svobodo, pridržala je državi le eno pravico —■ plačevati duhovščino. Kaj zato, če j*e poljska revolucija ponesrečila, kaj zato če je podlegel usurpator dom Mignel Portugalski. — Klerikalizem je imel v Belgiji novo torišče in v Belgiji se je rodil tudi novi program, kako naj za-dobi rimski klerikalizem gospodstvo nad narodi. Ustvaril je ta program zopet La-mennais. Ta bistroumni mož je bil spoznal, da so časi absolutizma minoli, da so absolutne monarhije postale nemogoče in da noben posamezeu človek ne bo več dolgo vladal kake države. In hitro je Lamennais našel, da zamore absolutno gospodstvo kraljev nadomestiti samo absolutno gospodstvo cerkve a pot do tega smotra je tudi našel: cerkev mora narode dobiti na svojo stran, in z narodovo močjo vladati države, kar je le mogoče, če postanejo narodi sami gospodarji v svojih drŽavah. Lamennaisova parola je zdaj bila „Dieu et liberte" (Bog in svoboda.) To svoje geslo je postavil na čelu novemu listu „L' Aveniru, ki ga je začel izdajati z nekaterimi prijatelji in v katerem je zahteval popolno ločitev države in cerkve. Cerkev naj se odpove vsem državnim podporam, država pa mora iz principa svobode dovoliti popolno versko prostost, popolno tiskovno svobodo, svobodo združevanja in splošno volilno pravico. Kakor se vidi, se je Lamennais polastil poglavitnih zahtev liberalne demokracije in je svoj novi program sam imenoval „kristijanski liberalizem". Novi ta program je našel obilo vnetih -pristašev. Seveda ni nihče vprašal, kako je mogoče s tacega stališča priznavati papeževo nezmotljivost in veljavnost bulle „Unam sanc-tam". Lamennaisov kristijanski liberalizem ni ugajal ne francoskim škofom, niti jezuitom „L' Avenir" je moral že 1. 1831. prenehati in 1. 1832. je papež Gregor XVI. obsodil Lamennaisove nauke in nazore. Toda Lamennais se ni udal nego naskočil papeža samega. Izdal je knjigo „Paroles d' un crovant*1, v kateri oznanja — komunizem. Toda ideje, ki jih je Lamennais dotlej oznanjal, kakor je pisal Monta- iembert 1. „še dvajset let vsuk danji kruh katoliške apologetike." Veuillot, najuplivnejši francoski žurna-list tiste dobe, je priznal, da je učenec Lamennaisov in tudi Lacordaire se je držal glavnih mislij Lameunaisovih, dasi je sicer javno obsodil njegove nauke, Lacordaire je zahteval, da se odpravi volitev škofov in prizna papežu pravico, škofe imenovati po svoji volji, dalje je zahteval, da se ne sme cerkev Čisto nič vtikati v premoženjske zadeve cerkve, zahteval popolno učno svobodo in popolno svobodo za vse redove — ker je smatral to za zanesljiva sredstva, spraviti Francijo popolnoma pod papeško oblast in zagotoviti pape-štvn neomejeno gospostvo. Volitve leta 1846 so pokazale, koliko pristašev si je pridobila ta stranka, ki je na svojo zastavo zapisala obnovitev političnega papeštva. Tacih javnih bojev glede cerkvenih vprašanj seveda ni bilo v Nemčiji. Tam je imela katoliška cerkev svoje zakonito urejeno stališče in duhovščina ni imela vzrokov za pritožbe. Državne in cerkvene oblastnije so delovale roko v bojah. Izvanredna je okrogla tabla za veliko uro na praškem magistratu V okroglih lunetah je na zlatem polju naslikano dvanajst mesecev leta, v originalnih scenah in z osobito krasnimi hojami. Biser razstave je mala slika »v letu«. Srce vam zadrhti nad skladno lepoto teh barv. To je bil blagoslovljen umetnik, ki je v svetem, od branem trenotku naslikal to divno harmonijo krasote za Človeške oči. Zlato žttno polje, zadaj v zeleni dalji grad, na nebu preteči, hudourni oblaki, a spredaj, pred žitom, sedita na travi, po kateri je razsejano nekaj drobnih , poljskih rož , dva zaljubljenca pod velikim rdečim solnčnikom, na kateremu trepeta odsev poslednjega solnčnega žarka. Ta rdeči solnčnik, zlato žito, temni oblaki, vse te boje so se zlile v umetniško skladje od čudovite krasote. Človek je ginjen nad to sliko, tako je krasna. Takega umetnika so imeli Čehi pred tridesetimi leti! Umrl je leta 1871. ali nepriznan, razočaran, kakor je to osoda tolikih velikih umetnikov . . . X. roki. Ko so na pr. 1. 1826. duhovniki v Šleziji poskusili odpraviti poljske pridige in jih nadomestiti z nemškimi, jim je škof to prepovedal ter jim naložil primerne kazni. Vlada je razveljavila Škofovo sodbo, ob enem pa je prepovedala uvedbo nemških propovedi namesto poljskih. To je pač dokaz soglasja mej posvetno in duhovsko obla stjo. Edino oporno vpravičenje je bil<>, če se smejo otroci iz mešanih zakonov protestantsko vzgojiti. In to vprašanje je bil prvi povod, da se je začelo na Nemškem klerikalno gibanje. Papež Pij VIII. je bil 1. 1830 iz dal breve, s katerim je določil, da i« sme mešan zakon samo tedaj cerkveno blagosloviti, če duhovnik ve, da se bodo iz tega zakona rojeni otroci katoliki; vzgojili. Kolonjski nadškof grof Spiegel je bil jako toleranten mož, ki je hotel na vsak način ohraniti konfesijonalni mir v Nemčiji. Zato je njemu podrejene škofe podučil, da je papežev breve razumeti tako, da je dovoljeno cerkveno blago-slovljenje mešanih zakonov, če nevesta le ni v naprej izjavila, da bodoči otro< i ne bodo katoličani, to se pravi: cerkveno blagoslovljenje naj se dovoli, če nevesta le ničesar ne obljubi. Duhovščina ob Reni, ki se je bila že deloma navzela Lameunaisovih nazorov, s tem ni bila zadovoljna, a ko je bil baron Droste-Vischering imenovan kolonjskim nadškofom, je nastal upor. Nadškof Droste je bil prvi nemški klerikalec 19. veka. Že 1. 1817 je obelodanil spis, v katerem je odločno zagovarjal nauk, da mora biti država cerkvi podložna in kot nadškof je raz-gnal teologični konvikt na vseučilišču v Bonnu, ker so profesorji predavali v duhu liberalnega katolicizma. Od vsega začetka seje kazalo, da misli Droste brez obzirov na veljavne zakone in starodavne navade, ne meneč se za vlado, zgolj in edino po cerkvenih principih delati. Prouzročilje glede mešanih zakonov, da je Rim zavrgel prejšnjega nadškofa Spiegla tolmačenje papeževega brevea in se na noben način ni hotel podvreči vladi a nadškohji se tudi ni hotel odpovedati. Vlada je dala upornega nadškofa dne 20. novembra 1837 aretovati in odgnati v trdnjavo Minden. Zdaj se je začel žele pravi boj. Katoliška duhovščina je ljud stvo ščuvala na žive in na mrtve, papež je posegel v boj z alokucijo, ki je bila pravi škandal in poslanika Bunsena ni hotel sprejeti, dasi je prišel kot posre dovalec. Tudi drugi škofje so začeli boj in so določili, da se mešani zakoni ne smejo blagosloviti, če nevesta ne obljubi, da bodo otroci Katoliško vzg«> jeni. Ko je pruska vlada radi tega za prla poznanjskega nadškofa, so se vsi škofje zavzeli zanj, so stopili na njegovo stališče in papež je z novo alokucijo napovedal najskrajnejši boj. Naslednik Friderika pruski kralj Friderik Viljem IV. ki je bil dasi protestant vender goreč prijatelj katoliške cerkve, je kapituliral. Pruska se je odpovedala vsakemu uplivu na katoliško duhovščino, prepustila cerkvi izključno odločitev v vseh teologicnih zadevah, jej dala vso oblast glede poučevanja veronauka na državnih šolah, jej prepustila vso oblast nad semenišči in se popolnoma udala tudi glede mešanih zakonov, da, v naučnem ministrstvu je bil ustanovljen poseben oddelek za katoliške zadeve — v šoli se je reklo „za nadzorstvo protestantske Pruske po katoliških uradnikih." Država je bila poražena. Ta boj je rodil kompatno klerikalno stranko, stoječo na stališču političnega papeštva, kakršne prej ni bilo v Nemčiji. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 24 julija — Osebna vest. Evidenčni eiev v Rozzu, g. Henrik Hrovatin, je imenovan evidenčnim geometrom v Logatcu. — častniki proti županu Hribarju. Vsi tisti Častniki, ki so se vdeležili zadnje slavnosti nemškega »Turnvereina« vložili so proti našemu županu tožbo radi žaljenja časti. Čutijo se žaljene vsled tega, ker je župan v mestni seji baje iz javil, da so se pri slavnosti navzoči častniki pasivno zadržali. Gospodje so vložili svojo tožbo prav kasno, tako rekoč v zadnjih dneh tožbinega roka. Is tega sklepamo, da se je tožba vložila na višji ukaz vojaških oblastni). Mi se v celo zadevo danea še ne spuščamo, dasi smo prepričani, da se bode g. župan vedel vspešno braniti. Splošna pripomnja pa nam bodi vendar dovoljena! Razburjeni duhovi so se po Ljubljani polagoma zopet pomirili, in vsestransko je želeti, da Be stalno pomirijo. Sedaj pa nastopi vojaštvo, in posledica temu bode, da se cela zadeva v vseh svo- • lo, ov iz-se ao lo 10 je la v ikilih detajlih z nova oživi. J e -1 i kaj ^■»cega oportunno, o tem naj razmišljajo dotične vojaške oblastnije Ualame. Morda bi bilo modrejše, če bi re-pe bile te oblastnije raje pečale z la-lpprašanjem, jeli sploh pametno, 3°*te se častniki v naših raz-al % s ■"urjenih in razbeljenih Č a • ih udeležujejo slavnostij, ji so v svojem jedru politi-ne, in ki so sredi slovenske jubljane politične demon-— a c i j e v pravem pomenu esede. S tem vprašanjem naj se h.ivijo vojaške oblastnije in naša elja je, da je rešijo modro in paketno. Kakor hitro bode tako re-erso, ne bodemo doživeli v Ljubljani eČ prizora, da bi generalova dama fe iiezdarila — po ulicah našega mesta, 'ti lobiožena s snopom smešnih plavic. Toliko za danes! — V cestni odbor* novo-meski je poslal deželni odbor kot gvcja zastopnika graščaka in dežel r" Inega poslanca g. Frana viteza Lin-a "crerja v Bršlinu in posestnika gosp. lorijana Zor ko ta v Družinski vasi. — Izborita politična na-ava- Pri zadnjih občinskih volit-ah v Škofičah na Koroškem je bil krajni glavar baron Mac Nevin sam za komisarja. Ne da bi se zmenil za olilno komisijo, proglasil je v dru em razredu kot soglasno izvoljenega Martina BUrgerja, kateri pa v tem razredu niti enega glasu ni imel. Občina, oziroma volilci so se pritožili zoper to ravnanje na deželno vlado, a Mac Nevin te pritožbe vladi še poslal ni, ampak, ko jo dobi v roke, jo vrne občini s pripombo, da je brez pomena, ker so že sami prišli na po-gresek, da je namreč občinski tajnik napačno zapisal v protokol (!?); namesto imena Matija Koban daje napisal Matija (?) (Martin se piše dot <5m) Biirger. Kaj takega se upa Mac Xevin trdit?, ko so vendar vsi volilci štirikrat slišali iz njegovih ust, da je proglasil Martina Biirgerja izvoljenim in vsi slišili, da je on sam tudi tako diktiral tajniku na zapisnik!! Za to pomoto in sitnosti računil je za pot 2 9 kron 60 vinarjev. Kmetje sami bi bili pač brez Mac Nevinove pomoči boljši opravili volitev. Mesto Martina Bttr-gerja je postavilo okrajno glavarstvo na svojo roko namestnikom v II. razredu Franca Kramarja p. d. \Vundra za odbornika. To je uprava kakor v kakem zakotnem okraju v Škandalaciji. — Na rudniški šoli v Idriji sta definitivno n&meščeni kot učiteljici gospodični Julija Ta u se s in Iia S c h i 11 n i g. — Zaradi žaljenja Veličanstva je bil v soboto pri okrožnem sočisču v Mariboru obsojen v trimesečno ječo bivši jurist Herman Rositsch i« znane obitelji v Ljutomeru. Nemški Časopisi so to obsodbo zamolčali. — Odbor za proslavo 25-letnice bosno - hercegovske okupacije v Ljubljani nam piše: Kakor |e bil določil tukajšnji odbor bojevnikov iz leta 1878., bode dne 15. avgusta t. 1. v Ljubljani ob 9 uri dopoludne sv. maša v nunski cerkvi, potem ob 1 al. uri p ipoludne v restavraciji pri »Novem svetu« skupen obed n ob 4. uri popoludne v isti restavraciji veselica, pri kateri bode poleg druge različne zabave s "delovala tudi slavna godba c. in kr. pešpolka kralj belgijski štev. 27. pripravami je odbor tako daleč dospel, da bode začel prihodnje dni lepake razpošiljati in prosi tem potom najuljudneje vsa slavna županstva, da taista to svečanost na primeren način objavijo, oziroma vabila na pripraven pro3tor prilepiti blago zvolijo. Kakor obče znano sprožila ee je leta 1893. misel postaviti v Ljubljani vojaški spomenik. Nabralo se je do eedaj 4400 K, treba pa je 6000 K; zato je pripravljalni odbor ekienil, da boie prispeval s slučajnim preostankom za spomenik onih hrabrih, ki so padli v bojih za časa ade cesarja Fran Josipa I. Ako se cdboru posreči pridobiti znatnejši preostanek, postavil se bo spomenik že 18 avgusta prihodnjega leta. — Nemška nestrpnost na Jesenicah presega že vrhunec smešnosti. Nemčurčki že ne vedo nad kom bi se znosili; nedeljska veselica slovenskega planinskega dru štva jim je trn v peti, zato so raz lili svoj žolč na njene lepake. Pri tehnici na Savi ga je spraskal doli najet delavec, ministriral mu je pen-' z jonraoi cukatirar Stirhng, ki je vČ£rg h vozil boben po Ljubljani. Ker je p* (-1 venski pop tako držal, da nemV.fi kremplji lepaka nisi mogli ' č'sto *nr**«k4t", si celo prednjo steno prebehh. O-trti* je le še roteči lisa na t idu v znameni", d * je tako po-četje re* !is»*t i Usojarao si vprašati tr. L uc k marina, če r.j-govi usluž betici res nimajo boljšeg* dela, ka kor trgati s ovenske lepake m na čegavo »viAje pj«eljr« t,> delajo. Pri ti prihki op )£>*rj^mn, na s^ *a planinsko veselico na J sen'cih 26 t. in. ne razpošiljajo posebna vabila. — Klerikalna podivjanost v Pod&traju nad Vipavo. Dne 6 t. m. zjutraj razširila se je o ■> naši vasi fn okolici žalostni novici, da je France Kobal siu pjsestnice, kamor je hodil prav rad prejšnji župnik Mezeg skoro do smrti pobil nekega fanta, in da isti že umira. No, pozneje je sodna komisija do gnala, da ni nobene nevarnosti, in tepeni fant je kmalu prišel k zavesti. Sinovi uzornih katoliških mož pa seveda ne mirujejo. Privoščili so si zopet v nedeljo »večer, t. j. dne 19 t. m., pred Jurčkovo hišo mirno sedečega fanta, ga pričeli pretepati in po tleh suvati Fant ima več ran po životu, razbite čeljusti in izbite zobe. Bodi omenjeno, da Kobalovega vendar to pot ni bilo nobenega zraven. Orožniki so te pretepače v pondeljek zvečer odpeljali v zapor v Vipavo. Bilo jih je teh katoliških junakov nič manj kot Šest. Klerikalci v naši občini so lahko pač ponosni, saj imajo vedno pri sodišču oprav i ti. — SociainodemokratiČni shod v Hrastniku. Gosp. Mihael Čobal v Z igorju ob Sivi nam piše, da na shodu v Hrastniku ni rekel, da je 70°/t učiteljev na Kranjskem, ki zaslužijo manj kot 25 g d na mesec, nego da je rekel, na Kranjskem je 70- j ljudskih šol, ki imajo poldnevni pouk. V celi Avstriji pa je toliko in toliko učiteljev in uči teljic, ki zaslužijo manj kot 25 gld. na mesec. — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Z velikim veseljem opa ž^mo, da prodaja na Slovenskem že vs*k trgovec in trafikant užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Tako je prav! In baš nove, ravnokar iz tovarne došle užigalice so tako izborne, da se lahko kosajo z v s e m i tujimi izdelki! Le obžalovati moramo, da niso danes še povsod vsi Slovenci tolikanj zavedni, da bi jih bilo sram kupovati ali prodajati tuje blago in zametavati domače, dasi je izborno in nam samim v korist! Zavedni Slovenci, agitujte med manj zavednimi, da dobi sleharna hiša, sleherna gostilna in kavarna iti. slovenske užigalice! Klor ni pripravljen podpirati velezaslužne in prepotrebne družbe vsaj na tak malenkosten način, ni vreden, da Slovenci zahajamo k njemu! Poglejte na Hrvatsko in Češko, kjer hrvatski in češki trgovci sploh drugih užigalic ne prodajajo kot narodne! Siehern Čeh pa si tudi šteje v čast in ponos, da lahko kupuje in prodaja narodno blago! A kaj iskati vzgled pri družin. Tudi Slo venci imamo zavedne ljudi in če samo omenimo, da imajo danes tudi že dunajski Slovenci, ki žive vendar v tu jini, vseskozi domače blago, dasi si morajo isto po ovinkih in naravnost s trudom kupovati, povedali smo do-velj. In ni za nas, ki živimo na Slovenskem, sramota, da ne prodajamo in ne kupujemo užigalice družbe sv. Cirila in M* toda??! — Domobranski rezervisti, ki se hočejo letošnjih vojaških vaj, katere se začno 11. avgusta, udeležiti kot kolesarji, naj se zglase do 1. avgusta pri domobran skern dopolnilnem okrajnem poveljstvu v Ljubljani. Pripominja se, da ne dobe nobene odškodnine. — Idrijski udeležniki okupacije Bosne in Hercegovine praznu jejo slovesno v nedeljo dne 26. julija t. i. petindvajsetletnico. Ob 5 uri zjutraj je streljanje s topiči in bud niča po mestu Ob *jA8 sv. maša z nagovorom, potem d*-filovanje in ob hod krog mesta v spremstvu tukaj šnjega veteranskega društva. Popolu dne je ob 4 uri koncert na vrtu restavracije g. Didiča, ravno tu je zvečer ples. Godbo oskrbi novo usta novljeni godbeni klub. K obilni ude ležbi vabi uljudno slavnostni odsek. — Kamniški salonski orkester. Spored koncerta v zdra višču dne 26. julija. 1) »A hoj!«, ko račnica R Novaček. 2 ) »Čarovnic* boazijska«, uvertura I. pi. Zaje. 3) »Triglavske rože«, valček V. Parma 4) »Pošta pride«, značilen komad R Eilenberg. 5) »Stara ura« L Gruber. 6 ) Svatbena koračnica iz opere »Sen poletne noči« Mendelssohn-Bartholdy. 7) »Fata morgana«, potpuri A. Va-niček. 8 ) »Mlin v logu«, idila R Bi lenberg. 9) »Rokoko«, gavota W. Aletter. 10) »Tirolski drvarji«, ko- račnica F. W«gner. Začetek ob 4. uri popoldne. — Strela je ubila pri posestniku Franu VertaČiČu v Žihovem Selu v novomeškem okraju službu jočo deklo Terezije Cukeij iz Leskove* pri Brusnici, ko je nesla vodo domov. Bila je na mestu mrtva. — K Nabrežine ae nam piše: Pevsko društvo na Nabrežini priredi v nedeljo popoldne narodno alavnost s petjem, tombolo, godbo ter gleda ltško predstavo in plesom. V soboto in v nedeljo priredi družba slovenskih igralcev iz Ljubljane dve predstavi Pri istth bo svirala godoa. Po predstavi je ples. — Pevsko društvo napravilo Je nov oder. Upati je, di se ne samo N*brežina vzbudi ta dan, mir več da tudi v soboto obišče pred -tavo v poinem števila. Okoličani imajo v nedeljo priliko za lep izlet. — Dinamitni atentati v Zagrebu. Policija je aretovala več oseb, ki jih ima na sumu. da so v zvezi z dinamitnimi atentati v Zagrebu. Prvi je bil aretiran neki Joi Stiplošek, ki je baje pripoznal, da je dobil nekaj dinamita od uslužbenca zagrebškega gledališča Adle-Š!Č9, da pa je ta dinamit skril na dvorišču, kjer ga je našla njegova sestra in ga vrgla v kanal. Na to je bil aretovan tudi AdleŠić, sedaj pa so še aretovani Angjelo Blagaić, gimnazijalec, Aleksa Duma, sin pirotehnika, Gi?ro Garapić, dijak, Milan Matijević, solioitator pri dr. Rojcu, in slikar Duma? Rend o ter jurist Velebit Rendic, sina znamenitega hrvatskega kiparja Rendiea — Izpred sedisca. Kazenska razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1) Jakob Lotrič, kleparski pomočnik iz Železnikov, je dne 26. rožnika t. 1. iz rok iztrgal Franceta Pogačniku moŠnjiček, v katerem je bilo približno kakih 40 K, in je nato zbežal. Sodišče ga je prestopka tatvine krivim spoznalo in ga na 3 mesece strogega zapora obsodilo. 2) Tukajšnji prisilenec Rihard Riittner iz Celovca doma, je dne 2. rožnika t. 1. v Jesenicah od dela pobegnil, obleko in perilo je prodal in je s tem prisilni delavnici napravil čez 20 K škode. Ker je bil Riittner že 3 krat zaradi tatvine kaznovan, obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 3) Primož Stare, posestnik na Staručni, je večkrat, posebno dne 2. svečana t. 1. žugal, da bo Mlinarja, to je Janeza Sporna zaklal. Dne 5. mal. travna t.Jl. je pa pred Seršenovo krčmo z nožem napadel hlapca Janeza Dermastija ter ga ranil na desnem licu, pod desnim plečetom in na notranjem robu desnega plečeta, na to je pa še Luko Gubanca z nožem sunil v levo podlehtnico in ga nevarno ranil. Stare je bil baje zato jezen na hlapca, ker sta ga po naročilu ^ostilničarke zaradi nadležnosti iz hiše iztirala. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. 4) Gregor Zmitek, vžitikar v Sred-njevasi, je pred tremi leti s ponarejenim ključem odprl sobo Janeza Znpanca ter tam vzel 30 K gotovine. Dne 25. vel. travna t. 1. odklenil je pa omarico Frančiške Zvan in iz nje vzel 1 zlat za 20 K. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 5) Martin Benediči«*, bajtarja sin v Javorju, in Jakob Kranj c, mizarski pomočnik iz Trata, sta bila obsojena vsak na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe, ker sta je nameravala popihati v Ameriko brez vsacega dovoljenja, ter se odtegniti vojaški dolžnosti, kar se pa njima ni posrečilo, ker sta bila po orožniku na Škofjeloški postaji zasačena. — Društvena godba kon-certuje pod osebnim vodstvom kapelnika g. Novačeka v nedeljo dne 26 julija t I. v hotelu Kramar v Dol. Logatcu, in sicer pri ugodnem vremenu na vrtu, pri neugodnem pa v obsežnem novozgrajenem salonu — Z rešilnim vozom so pri peljali včeraj popoiudne v deželno bolnico 54 let staro služkinji F*-an čiško Cepelnikovo, stanujočo na Žab-jeku št 12 Na cesti ji je naenkrat počila žila na levi nogi in je močno krvavela. Poklicani zdravnik ji je žilo podvezal, nakar so jo z rešilnim voz( m odpeljali v bolnico. — Dezertira I je danes zjutraj prostak c. kr. pešpolka št 17 Ignacij Potočnik. V vojaški obleki in z ba-j netom je ušel iz šentpeterske vojašnice — Dvatisoč in dvesto kron je izvabil svoji ženi črevljar F. G in jo zapustil. On namerava baje pobegniti v Ameriko — V Ameriko se jeolpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 10 oseb s Kranjskega. — Izgubljene in najdene reči« Šolska učenka Angela Bres-kvarjeva, stanujoča na Središču št. 12, je iz/uhila pred dnevi na poti od Starega trga, po R-bru in čez Grad do Študentovskih ulic zelenkasto, usnjato denarnico, v kateri je imela 4 K 40 vin. — Hlapec Anton Zupan čič. stanujoč v Prisojnih ulicah št 7, je izgubil včeraj dopolu ne na poti od d- ma po cesti na južno železnico, po Dunajski cesti, po Prešernovih in Špitalskih ulicah do magistrata črno usnjato denarnico, v kateri je imel tolar za 5 K in 3 K. — Ivana Trost, delavka v tobačni tovarni, st*-nuioča na Stari poti Št. 3 /e našla v nedeljo na Resljevi oesti sivo, sukneno torbico z robcem in ključkom. * Najnovejše novice. P o - neverjenje. Morio Levy, blagaj nik Kempnerjeve trgovine z Žitom v Berlinu je poneveril 200 000 mark in pobegnil. Svojemu šefu je priznal v pismu ponever enje in izjavil, da se bo usmrtil. Špekuliral je dolgo vrsto let na svoj račun in izgube poravnal z denarjem svoje firme. — Tatvina in uboj. C gan Kovacs je ukradel v družbi svojih dveh sinov v okolici Szegedina par konj in 230 kron v gotovini. V prepiru, ki se je vnel med to trojico radi ukradenega denarja, je. uUreHl oče mlajšega sina, starejši sin pa očeta in nato pobeg nil. Morilca so že prijeli. — Listno mater je umoril kmet Josip Arnvni v vasi Grottaferrata in jo zakoptl v neki jami. — Samomor desetletne deklice. V Erve nicah pri Mostu na Češkem so potegnili 10 letno učenko Josipino Brucba mrtvo iz vode. Pri njej so našli listek, v katerem pravi, da se je naveličala živeti. — Strela je ubila nekega topničarja v Šopro-nju na Ogrskem, dva pa znatno ranila. — Samomor. Vinski trgovec Otto Fredericb iz LUneburga se je vlegel na železniški tir in ga je iz Hamburga prihajajoči brzovlak na kose raztrgal. Frederioh je bil na živcih bolan. — 161 hiš je zgorel o v mestu Michranovru v Uralu. * V Pragi je umrl znani Češki publicist Još. J. T o u Vi m s k y, urednik »N%rodne Politike«. * Papeževo vojno sodišče. Papežev nobel-gardist grof Pietromarchi je zakrivil nečuven zločin, da je povabil nekaj dam takozvane -bele~ aristokracije v kazino papeževe garde v Vatikan. Radi tega dejanja je prišel pred papeževo vojno sodišče. Ravnokar je bila glavna razprava o tej stvari. General grof Pecci je predlagal, da se naj Pietromarchi spozna krivim gori omenjenega zločina in za kazen za vedno odpusti iz papeževe garde. Ta predlog pa ni obveljal, marveč se je razsodilo, da se grof Pietromarchi v očigled dokazanega delikta izključi za dve leti iz garde in da se mu za ta čas sistirajo tudi prejemki. To zadnje bo baje lahkoživega grofa zadelo najhuje. Izvenvatikanski krogi pa namiga-vajo, da se v kazini nobelgarde gode stvari, ki se s to malenkostno zadevo ne dado niti primerjati, katerih pa vatikanski gospodje ali zares ne vidijo, ali pa kratko nečejo videti! Razmere so baje take, da bo vsekakor potreba v kratkem velike metle! * Preganjanje zamorcev. Is zaporov Orange countvja so ne znani linčarji oprostili pet zamorcev, kateri so bili obdolženi, da so ustre lili John P Philipsa. Linčarji so zamorca Ch. Evansa obesili, ostale štiri pa tifto pretepli, d* bodeta dva brezdvomno umrla. Guverner H*y W)Od je ukazal šerifu in coronerju »menovanega countyja linčarja vjeti in jim je ponudil državno milico na pomoč v slučaju potrebe. Iz Piatmonda. v Anderaon counju se poroča, da je tamkaj 50 zakrinkanih linČarjev napadlo starega in uglednega zamorci Ruben Elorda, katerega eo toliko časa pretepavali, da je umrl. Tri zamorke, katere so živele v isti hiši so slekli, pretepli, in jim ukazali, da nemudoma county ostavijo. V Soottsboru pa so zaprli pet belih, ker so lincali zamorca An drew Druggsa Med jetniki je tudi Albert Smith, brat dekleta, katerega je zamorec napadel Književnost. — „Popotnik" ima v št. 7 naslednjo vsebino: 1. Fr. Hubad: Kranjski pristaši formalnih stopenj in njih kritik. 2. O formalnih in didaktiških stopnjah in pa o razvijajoče-uporablja-jočem pouku. 3. D. P.: Nekaj o pouku v oddelkih. 4. Iv. Sega: Pedagogiški utrinki. 5. Književno poročilo. 6. Razgled. — Listek. — Pedagogiški pa- li erk i. Kronika. Razmere na Hrvatskem. Iz Zagreba se nam piše: Tu so se začele sedaj sodne obravnave zaradi demonstracij, ki so se zgodile o binkoštih. Dva fanta sta btia obsojena vsak n\ štiri mesece, ker sta na policijo kamenje metala. Iz Zlatara se nam piše: V Budinščini pri Zlataru so v noči od 21. na 22 t. m. ljudje naskočili prodajalno madjaronskega Žida Ludo vika Mayerja in vse uničili. Poslali so tja vojaštvo. — Dne 28. t. m. prideta sem predsednik združene opozicije g. dr. Brešćenski in kandidat g. Kumioič. Na posestvu g. Frana pl. Pisačića st. bo shod volilcev, da se dogovore glede kandidata za Zlatar. Ta okraj ima 52 000 prebival- cev, a volileev je med njimi samo — 207. Dogodki v Vatikanu. Hm mrtvadkem odra. Papeževo truplo je sedaj izpostavljeno v cerkvi sv. Petra. Vsled Bilne vročine, ki vlada v Rimu, se je začela že dekompozicija. V c-srkvi se je razširil tak mrtvaški duh, da morajo večkrat na dan razbrizgati parfum. Vsled tega se misli že danes zvečer krsto zapreti. Sicer pa se tudi Čuje, da se b llzainovanje ni prav posrečilo. Seja kardinalske kongregacije. Drugo sejo kongregacije je otvo-ril camerlengo Oreglia v navzočnosti 28 kardinalov z obvestilom, da se bode oporoka Leona XIII. v prihodnjih dneh objavila. Testamentu so pridejana vznesena etična premišljevanja o papeževih dolžnostih sploh in izraženo trdno prepričanje, da bode vse, kar se je nahajalo v Leonovih rokah, tudi razna darila, ki so neprecenljive vrednosti, ostalo cer kvi. Nikdo nima pravice, tudi sorodniki ne, da bi stavili posebne zahteve do papeževe zapuščine. Papež sam je vse to že za časa svojega življenja uredil. Ključe do blagajne imajo kardinali Rampolla, Mocenni in Cretoni. V blagajni shranjen denar ni izginil, kakor se je trdilo; denar pokojnega papeža, kakor tudi celo premoženje apostolske stolice ima v svoji oskrbi Banca di Roma, in sicer že od 5. t. m. in z vednostjo papeževega nečaka grofa Peccija. Upravnik kardinalske komore kardinal Mocenni se je pritoževal, da se namerava h konklavu pripustiti mnogo — trotov, ki bodo apostolski komori provzročili veliko nepotrebnih stroškov ter je v sporazumu z dvema drugima kardinaloma predlagal, da naj vsak član svetega kolegija za svoje konklav:ste sam skrbi, ne pe kongregacije. Ker se pa kardinali niso mogli odločiti za takšne žrtve iz svojega žepa, se je ta predlog odklonil. Zanimivo je, da so se tudi telesne potrebe kardinalov pretresovaie v tej sveti konpregaciji Posebno so emi-nence v skrbi, da bi kateri od njih ne umrl med volitvijo v konklavu, kakor se je to baje zgodilo za časa konklava 1. 1623 , ko je takrat voljen papež Urban VIII. sam zbolel tako hudo, da se je njegovo kronanje moglo izvršiti šele poldrugi mesec pozneje. Kardinal-komornik je obljubil, da se bode vse storilo, da bo življenje eminenc v konklavu kolikor mogoče udobno in da se bode ustreglo vsem življenskim potrebam zborovalcev. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. julija. Kot naslednik Kallayev se imenuje v prvi vrsti bivši poslanik v Sofiji baron Burian. Budimpešta 24. julija. Ministrski predsednik Khuen-Hedervary pojde jutri v Ischl in ga v nedeljo sprejme cesar v posebni avdi-jenci. Beligrad 24. julija. Včeraj je bil izvoljen županom profesor G e v i n i ć, pristaš radikalne stranke. Dunaj 24 julija. Z ozirom na poročilo beligrajskih listov, da je knez Ferdinand iz Bolgarske pobegnil, in sicer ker je nastala proti njemu vojaška zarota, izjavlja bolgarski diplomatični agent na Dunaju, dr. Šušmanov, da je to popolnoma izmišljeno. Knez Ferdinand ima navado, da gre vsako leto na dan 26. julija v Koburg, ker je to dan smrti njegovega očeta. Namen omenjene vesti beligrajskih listov, pravi dr šušmanov, je, kompromitirati Bolgarsko in kneza Ferdinanda. Te vesti je spravila v javnost ona srbska stranka, ki ima posebne zveze z neko bolgarsko opozicijonalno frakcijo. Beligrad 24. julija Bolgarski knez Ferdinand se je iz Sofije direktno peljal na Dunaj in ni tu z nikomur govoril. Listi trde, da je knez nekako pobegnil, ker se je razkrila vojaška zarota proti njemu. Rim 24. julija. Papežev pogreb bo v soboto in sicer se položi k počitku v cerkvi St. Gio-vanni Laterano. Rim 24. julija. Naval občinstva na cerkev sv. Petra je tudi danes jako velik, toda tujcev je prišlo jako malo. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni knrzi dunaj. borze 24. julija 1903. ! JJ*»lo« foeii i ; !>#»!> * r] i. 4'2° t majeva renta . . . 4-2° r srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . ft<70 „ zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ i°/0 „ zlata „ t% posojilo dežele Kranjske 4l/«°/o posojilo mesta.Spljeta ah o/ Zadra *Vi°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 ft% češka dež. banka k. o. 4°/o „ S i1/,0/© zast. Pis.gal. d. hip. b. 4Vi°/o pest. kom. k. o. z 10°/0 pr..... IVs*/« zast. pis. Innerst. hr. t1;a0/o n » ogr. centr. deželne hranilnice 4V«Q/o za8t. pis. ogr. hip. b. 4*/i°/o obL ogr. lokalna železnice d. dr. . . . t1/«0/© .« Ce&ke ind. banke 4°/0 prior. Trat-Poreč lok. žel. a°/o n dolenjskih železnic 3% ■ Jož- zel- kup. Vi IV**/« av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od ieta 1854 . . . ...... IIT' • ' tizske...... zemij. kred. I. emisije ti i» !!• ii ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — M turske ..... Basilika srečke . . Kreditne • ... Inomoske , , . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ «... Budolfove B Salcburske » Dunajske kom. n Delnici*. Južne železnice • . • Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke . . jgrske , „ Zivnostenske a Fremogokop v Mostu (Brux) Dana* 100 40 100 36 10070 121 — 99 35 1^060 9976 100 — 100 — 101 10 99 t! 99 60 101 — 10646 101 — 100 50 100- 100-— 100*— 98 50 90.^0 304' — 100 60 166-184 — 247 — 156 — 286-276 -268 — 87 — 122 25 18 85 430 — 83 — 80 — 72 — 64-26 50 66 -78-450 — 83- 100 60 100 55 100-90 12120 9955 120 80 100 75 102 — 100-10 100 05 10175 107-46 102 — ior— 10080 101- 101 — 9975 305 50 10180 170-— 186 60 251 — 15750 290 — 280 — 26160 89'— 123 25 19 85 436 — 87 — 83 50 7550 55 50 27". 0 70-— 82 — 4£6 — 84 — 67025 67125 1588 —I 1B98-— 663-50 664 50 i733 25 251 — aso - 734 25 252'— 640-— Alpinske montan .... 367*50i 368 50 1640'— 462-— 379'— 349 — 150-— ;i6W Praske želez ind. dr. Rima-Muranyi..... 461 — Trboveljske prem. družbe . j; 375 — Avstr. orožne tovr. družbe 347 — Ceeke sladkorne družbe . II 149 - Vala te.- 1133 19-05 2348 23 92 117 35 95 20 263 — C. kr. cekin , . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns . . Etiarke .... Laski bankovci. Bublji .... Žitne cene v Budimpešti. dne 24. julija 1903. Termin • t šarica zs oktober . maj 1904 oktober. julij 1138 19-G6 2354 24 — 117 55 95 40 253 50 Bž Koruza za 50 kg ■ 50 „ n 60 u ,t 50 s n 60 „ maj 1904 . ., 50 „ oktober. . H 50 , Efektiv. 21/, vinarjev višje. K avgust 7-24 748 6 20 6 29 6 25 5 03 534 U vina s „Tempel-vrelcem"! Slasten, rezen okus! Vzbuja zmerno delovanje srca2± in viša slast. [(1739) Zahtevajte povsod rogaški „Tempel-vrelec". klinično in zdravniško priporočen, &e je kot izvrstnega skazal pri scalnični kisli dijatezi, scainičnem grušču in sipi e" na vrtu. na dobrem kraju v mestu se odda. ii898-» Kje? pove upravništvo »SI. Nar.«. krepak deček iz počtene h:še, kateri ima veselje do trgovine, kot trgovski vajenec v trgovino mtšmega blaga m deželnih pridelkov. (I9c6—2) Ponudba na M. Sbil, Mokronog-. V soboto, 25. julija t. 1. na čast /taicam KONCERT popolne vojaške godbe. Začetek ob 8. uii. Vstopnina 40 vin. vino Grincinger in Hercog-berger ter Reininghausovo pivo in plzensko pivo iz meščanske pivovarne. K obilnemu obisku vabi vljudno Josip Schrey (1919) restavrater. PimtigamsKa restavracija „Pri levu" na Marije Terezije cesti št. 16. II soboto, dne 25. julija 1903 vrtni koncert tržaške godbe. Uodja: Jerdo jVtajcen. Začetek ob 128. uri. Ustop prost. Restavracijski vrt je popolnoma prenovljen in opremljen z novim lepim vrtom, kjer ima prostora do 400 oseb. MF" Koncert vi-šti ols vsakem 'm. w» «■. "f^S. Toči se puntigamsko marčno pivo in razna pristna vina. Kuhinja obče priznano dobra. K obilnemu obisku vljudno vabi z vsem spoštovanjem (1909) Ualentin JVIrak, restavrater. ICft* (1916—1) Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja _ potrebne. .__---Tv>\ S»n ■16) "TA at0"La^ domač učitelj želi vstopiti pri kaki boljši rodbini absolviran realec. Naslov pove upravništvo »SI N a. Iščem dobro vpeljano gostilno 1912-1 v Ljubljani. Kdo? pove upravništvo 81. Nar*. ]fa splošno zahtevan je! Zadnji teden! V Latermanovem drevoredu! Svetovnoznani francoski cirkus s poniji, psi in opicami. Zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol 5-, druga ob 6. in tretja ob pol 8. uri. Nov program. Samo izvanredne in originalne podstave!! IWaa lOO živali I Polovične cene ! K obilnemu obisku vabi najvljudneje (1900—3; ravnateljstvo. Restavracija jjojfd', -~-- Jutri v soboto, dne 25. julija 1903 društvene godbe. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. K mLogobrojnemu obisku vljudno vaK Počivaunik. (1920 Urit mizarski pomočnik dobe trajno službo pri nekem obsežner; stavbenem mizarstvu. — Ponudbe naj s* vpošljejo na: JK*trol«i ( antr, Trst, Vi« Stadion št. 5. (1907 Muhe so zopet sitne! Kdina, vsaki zahtevi zadostna pri prava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoof. En sam list jih vjame'in ob Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bi gene, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budeieviee, Plzen, Marij in vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in li razr), Liusko, i Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo. ^ Direktni vozovi I. in 1L razreda.) — Proga v Novo mesto ln v -I Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 5 m popoludne istotako, ob 7. ari 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Etfvbljans juž. kol. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, M nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda}, Franzendiesto, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak 12 Trbiža. — Ob 11. ur 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozo?i I in II razr), Karlove vare, Heb, Manjine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Lmc, Steyr, Par Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Si. Mohur Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljak Celovca, Mouakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer o»l viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klo Reirling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H^ba, Francovih varov, Pra. Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pj nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septoml : ob nedeijah in praznikih. — Proga 11 Novega mesta in Zoćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega me^.. Kočevja in o£j 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ijubijane drž. kol. v Kana. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 0) 1U- uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kul. . Kamnika- Mešani viaki : Ob b. uri 49 tu ajutraj, oD H. uri 6 m dopotadoo, ob 6. uri lu 1 in ob y. uri 55 m zvečer samo ob nedeijan in praznikih U7lv r Cafe-Restavranl „SVICARIJA". )Va splošno željo! Vsako soboto in nedeljo n monakovsko pivo v sodčkih iz pivovarne ]os. Sedlmayer-ja v jtfonakoveni. (Frančiškansko Leist-pivo.) Kazven tega tudi najbolj znano ■ 1113—10 Koslerjevo carsko pivo- f Za mnogobrojni obisk prosi _ _ Jfic Jfovak9 restavrater UdajUelj in odgovorni mrednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk .Narodno tiskarne".