»TIHO, BOSANSKA TI MAJICA!« Stran 27 DEBELA KOZA CELJSKIH NOVINARJEV Stran 5 CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? Foto: GREGOR KATIČ Visokošolski strokovni študijski program Management Strokovni naslov: diplomirani-a ekonomist-ka EKOLOŠKO, LAHKO KURILNO OLJE NOVA" OKNA rednost je v kvaliteti Î80 12 24 www.mik-ce.si INFORMATIVNI DAN Celje, četrtek, 22. april 2004, 17.00 Višja poslovno-komercialna šola, Mariborska 2 Informacije: 03 490 0332 Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5 05 610 2020 • info@fm-kp.si ■ www.fm-kp.si TATJANA CVIRN UVODNIK Buldožeristi in prefinjenci Nič neobičajnega ni, če po izidu časopisa zvoni telefon in bralci, nejevoljni zaradi kakšnega zapisa, uredniku ali pa kar direktno novinarju razlagajo, kako oni vidijo zadeve, kaj bi novinar moral napisati, pa ni, kje je povsem »mimo udaril« ... Eni to povedo prijazno, drugi malo manj, tretji zahtevajo opravičila, popravke, grozijo s tožbami in včasih jih tudi uresničijo. Tega smo vajeni, nič novega ni in če res »udarimo mimo«, zadevo popravimo. Navsezadnje smo vsi krvavi pod kožo, nezmotljivih ni, v stiski s časom prihaja tudi do napak. To, kar se je dogajab pred tednom, pa presega običajni opisani obrazec. Klicatelji so imeli očitno izdelan načrt do potankosti. Najprej so pritisnili na novinarko. Zadeva se ni posebej obnesla, zato so šli korak dalje. Od uredništva so takorekoč zahtevali njeno odstranitev s področja pisanja o študentskih volilnih zdrahah, češ da je neobjektivna, da to škodi ugledu časopisa in bo zato manj bran. Raje bi koga drugega namesto nje, so povedali. Očitno jim vseskozi povzroča težave, saj morajo po objavi njenih člankov vselej angažirati odvetnike, da sestavljajo dopise z zahtevo po objavi odgovorov po temintem členu zakona. Ker tudi tokrat ni bilo pravega rezultata, novinarji pač niso razstavljeni kot solata na tržnici in bi si lahko vsak izbral tistega, ki mu je najbolj povšeči, so šli naprej. Kot poznavalci sodobnih medijev so uprizorili internetni linč. Najprej na celjskem občinskem forumu, nato še na novooblikovani internet strani Radia Celje. O nivoju takšnega pisanja ne bi razpravljali. Dovolj bo že, če se bodo z »anonimneži«, ki radi grozijo, pišejo vulgarnosti brez primere in se ob tem celo imenujejo »študenti«, pozabavali kriminalisti. Morda je zadeva res le odraz peščice prepotentnih mladcev, ki si po svoje razlagajo vlogo medijev in se po svojih »bul-dožerskih« metodah ne morejo kosati s prefinjenimi pritiski kapitala, ki so jim podvrženi zlasti manjši mediji, finančno občutljivi in zato bolj ranljivi. Kar pa seveda ne pomeni, da je lahko novinar v primerih, kot je bil minuli teden, prepuščen sam sebi. Za njim mora stati uredništvo, če ne pomaga, pa še druge inštitucije. »Buldožeristi« bodo sicer že jutri na veliko bolj pomembnih položajih in njihovo razumevanje medijev bo imelo povsem drugačne posledice ... KRATKE-SLADKE MA Po Titu Kučan Šempetrski turistični delavci si bodo z današnjim dnem končno oddahnili: potem, ko so se leta pritoževali, da si, razen bivšega predsednika Tita, nihče od vidnejših politikov še ni ogledal Rimske nekropole, danes na obisk prihaja bivši predsednik Milan Kučan. Če se s tem obiskom ne bodo vpisali na slovenski politično-turistični zemljevid, jim nihče več ne more pomagati. Vzdušje Na praznično nedeljo je bilo na Golteh, pa verjetno še kje drugje, vzdušje namesto velikonočnemu bolj podobno božičnemu. Le da med smučarji ni bilo čutiti pravih zimskih radosti. Desetina truda Po zadnjih podatkih, ki curljajo v javnost, se zdi, da če bi se šaleški poslanci, predvsem Bojan Kontič, desetino toliko, kot so se zavzemali za izločitev Prihove iz občine Mozirje, gnali tudi za cestno povezavo med Koroško in Arjo vasjo, bi bila hitra cesta že v gradnji. ISKRICA Trajni mandat imajo pri nas sodniki, politiki in direktorji, samo delavci ga nimajo, ti pa so tako ali tako le nujen balast. JOŽE KARLOVČEC Bodo stavkajoči v Cometu popustili? Uprava še do včeraj na začasni lokaciji v zreškem hotelu Dobrava zaradi stavke bo znana šele v naslednjih mesecih Škoda Čeprav kaže, da je napetost v zreškem Cometu vendarle začela popuščati, so delavci, člani sindikata KNSS-Neodvisnost, včeraj začeli že 14. dan stavke. Napovedi stavkovnega vodje Milana Mesariča, da se jim bodo takoj po praznikih v znak podpore pred tovarniško ograjo pridružili tudi delavci Uniorja in nekaterih drugih podjetij iz Zreč, se niso uresničile. Prišla je le peščica, uniorjevci pa so sporočili, da nimajo nobenih razlogov za protest. Ker so prejšnji četrtek stavkajoči pogajalski skupini uprave, v kateri sta poleg predsednika uprave Marjana Lorgerja še direktorica splo-šno-kadrovskega sektorja Marjeta Hedl Škrinjar in poslovni sekretar Zdravko Iva-čič, preprečili vstop v tovarno, so se pogajanja ustavila. Marjan Lorger in član uprave Albin Matavž, ki je tudi tehnični direktor, sta med prazniki preko lokalnih medijev stavkajoče pozvala, naj se vrnejo na delo. Vendar jim je v torek Milan Mesarič sporočil, da so pripravljeni stavkati še enkrat toliko kot doslej, če jih uprava ne bo vzela resno. Kljub takšnim grožnjam pa se zdi, da bi bilo stavkovnim vodjem dovolj, če bi uprava popustila vsaj malo, da bi pred delavci in tudi javnostjo lahko upravičili stavko. Uprava za zdaj ne popušča in še naprej ponuja nov ■8 * ; u (3 EES OJ ||r?i sr KW TOTU-I y. \ /im-i S no pozval, naj še enkrat pre tehtajo takšen predlog in si s konkretnimi izračuni tudi sami prepričajo, da bodoj uveljavitvijo novega sistenj delavci zaslužili več. MatavJ ki bi ga stavkovni odbor rai videl tudi kot novega pogj jalca uprave (kar pa je sat odločno zavrnil), je delavfl tudi opozoril, naj vendait začno delati in prenehajo dé liti cometovce na dva tabo ra. »Takšen položaj nikomu ne koristi,« je opozoril teb nični direktor, ki je sicer pre pričan, da Comet nikoli a bo več takšen, kot je bil prêt 1. aprilom. Delovno sodišče je včera izdalo sklep, s katerim sta» kovnemu odboru nalagj zakonito ravnanje ter od pravo vseh dejanj, ki h vodstvo Cometa ovirala pi vstopu v podjetje in pri nje govern delu. Za vsako kr-šitev bodo morali plačati mi lijon tolarjev kazni, ki si ji bosta delila sindikat KNNS Neodvisnost v Cometu il mariborski odbor tega sindikata.Predsednik upraV Marjan Lorger je ob 12.4 brez večjih težav vstopil tovarno. Stavkajoči delavci so zaradi stavke, ki je nezakonita in zato ne bo plačana, izgubili že skoraj polovico aprilske plače. plačni model, ki bo vsem v Cometu zvišal plače v povprečju za skoraj pet odstotkov in bo omogočal lažje napredovanje kot doslej. »Že to, da bomo spoštovali dogovor Zadnji Rimske rok za Toplice V začetku meseca je Bar-sosu z družbeniki programskemu svetu, ki spremlja izvajanje predpogodbe za najem Zdravilišča Rimske Toplice, uspelo oddati vso zahtevano dokumentacijo. Istočasno pa se je v medijih pojavila upokojenka Antonija Marinček iz Celja, ki želi - tudi z referendumom - zdravilišče obdržati v državni lasti. Programski svet je pri pregledu dokumentacije na svoji zadnji seji opazil nekaj pomanjkljivosti in Barsosu do jutri dal rok, v katerem mora predložiti dodatna zago tovila, da bo obnova zdravi lišča res uspešna. V torek, 20 aprila, se bo svet ponovno sestal in takrat naj bi vladi tudi predlagal, ali naj z Barsosom podpiše glavno pogodbo. Če gre verjeti napovedim Antonije Marinček, do podpisa najverjetneje ne bo prišlo. Sestala naj bi se z ministrico za regionalni razvoj Zdenko Kovač in ji razloži- la svojo vizijo razvoja zdravilišča. Minulo sredo je svetovni dan zdravja izkoristila za propagiranje svoje zamisli o zdravilišču in iskanje podpore za morebitni referendum. Marinčkova je namreč prepričana, da mora zdravilišče ostati v državnih rokah, čeprav ta z njim precej mačevsko ravna že 13 let. Kakšna je njena vizija, zakaj bi država kar naenkrat lahko bila boljša upraviteljica kot zasebnik, nam ni želela razložiti. Tisti, ki niso dobro seznanjeni s problematiko Zdravilišča Rimske Toplice ter z vsemi dosedanjimi poskusi za njegovo rešitev, ki so po skrivnostnih poteh vedno padli v vodo, so nad prizadevanjem Marinčkove navdušeni. Ostali pa upajo, da zaradi velikih besed posameznice, ki ne želi povedati, kdo jo pri tem podpira, revitalizacija zdravilišča tokrat ne bo propadla. ROZMARI PETEK. na ravni branže, s katerim bodo vsi zaposleni zaslužili na mesec 7 do 9 tisočakov več, pomeni popuščanje. Zaradi takšnega dviga plač bomo morali namreč na leto zagotoviti dodatnih 160 milijonov tolarjev,« pojasnjuje Lorger in opozarja, da v Cometu zadnja štiri leta niso izplačevali dividend, ampak so z dobičkom posodabljali proizvodnjo, da bi bili na evropskem trgu še bolj konkurenčni. Nov plačni model že maja Po zagotovilih uprave bi nov plačni model lahko zaživel že prihodnji mesec. Zato je Albin Matavž, ki ga stavkajoči edinega od vodstva prenašajo v svojih vrstah, sindikalne voditelje v torek ponov- Stavkajoči izgubili že tretjino plače Ker je stavka v Cometu ne zakonita, so stavkajoči dela* ci doslej izgubili že skoraj po-lovico aprilske plače. Kolikšno škodo ima podjetje, pa uprava ne sporoča več. Te doj so del proizvodnje preseB| v mariborski Swaty, saj si po Lorgerjevih besedah zamud pri izpolnjevanju naročil ítt morejo privoščiti. »V naši branži je na svetovnem zelo velika konkurenca in zaradi krize, ki jo preživljam! si bomo pri naših kupcih go tovo poslabšali položaj. Kakšne bodo dolgoročne posledice, bomo lahko ocenili šele v naslednjih mesecih.« JANJA INTIHAB Foto: GREGOR KATIC Še zadnji boj v turizmu Turistična zveza Slovenije, Zavod za šolstvo RS in Osnovna šola Lava začenjajo danes s finalnim tekmovanjem festivala Turizmu pomaga lastna glava. Finaln0 tekmovanje že 18. festivala se bo nadaljevalo tudi jutri" Celjskem domu. Turizmu pomaga lastna glava je osnovnošolski festivalna katerem vsaka šola na dani naslov, ki je letos Mladi z3 mlade, razišče možnosti turistične ponudbe in predvidi možno rešitev v praksi. Letos v projektu sodeluje 85 šol, v final' nem tekmovanju pa se jih bo predstavilo 13. Skupine $ posameznih šol so morale narediti raziskovalno nalogo, pj* praviti morajo likovno razstavo in se predstaviti z gledali» ko igro. Z našega območja so se preko območnih tekmo* vanj uvrstile tri šole: Osnovna šola Bistrica ob Sotli, Osno^' na šola Polzela in kot organizatorka tudi Osnovna šola Zadnja pot Jeklenega konjička Prvi tedni razgradnje izrabljenih motornih vozil bodo na račun države Čez dobrih štirinajst dni 0 v Sloveniji začel velja-nov sistem ravnanja z [rabljenimi vozili, s ka-•rim naj bi se znebili okoli nevarnih razpadajočih ločevinastih lupin, hkra-pa bo njihov večji del na-íenjen ponovni uporabi, »diši za rezervne dele bo-isi za reciklažo. To hkra-pomeni tudi nove stroš-e za lastnike starejših vo-il, država pa je obljubi-da jih bo v prvih ted-ih plačevala kar sama. Slovenija bo s 1. majem vedla sistemsko ravnanje [zavrženimi motornimi vo-ili v skladu z direktivo tropske unije. Ta predvi-eva, da bomo v EU do leta BI 5 razgradili 95 odstot-5v vseh izrabljenih vozil, 1 čemer bo v tem letu po-ebno 85 odstotkov vseh aterialov ponovno upora-ti ali predelati. Direktiva loleg tega določa, da stroš-e razgradnje plačujejo iz-plovalci oziroma uvozni- vozil, kar v Sloveniji poeni, da so ti vključeni v mo vseh novih vozil, pro-inih po 1. marcu 2003. iav tako bodo proizvajal-in uvozniki od leta 2007 evzeli stroške za vsa izrab-[na vozila, ne glede na to, iko stara so. Velenjski konzorcij V Sloveniji je doslej mi-istrstvo za okolje, prostor energijo (MOPE) z okolj-;o inšpekcijo skrbelo za are avtomobile, odložene naravi, in jih v zadnjih le-I odstranilo 1.045 Števil-- postane zelo relativna, vemo, da je letno na no-registriranih več kot 60 oč vozil, svojo življenj- 0 pot pa jih konča okoli tisoč. S sistemom raz- adnje bomo dobili kon-sionarje, ki bodo skrbeli usodo izrabljenih vozil, inski razpis ni uspel, zato vlada določila štiri zača-e izvajalce javne službe, 'bodo skrbeli za vsak svoj 1 Slovenije, dokler ne bo »javljen nov razpis. Na na- fetn območju je to nalogo prevzel velenjski konzorcij, v katerem so združena podjetja Karbon, HTZ in Avto-prevozništvo Berlot. Pooblaščeni začasni izvajalci bodo do 1. maja vzpostavili mrežo prevzemnih mest za izrabljena vozila, tako da prevzemno mesto ne bo oddaljeno več kot 50 kilometrov od kraja bivališča lastnika izrabljenega vozila. Franci Lenart iz velenjskega konzorcija je na včerajšnji predstavitvi centra za razgradnjo, ki so ga postavili na območju Rudnika lignita (Karbon in HTZ sta njegovi hčerinski podjetji), povedal, da se še pogajajo s posameznimi izvajalci prevzemnih mest, vendar je hkrati zagotovil, da bo mreža do 1. maja razpeta v skladu z zakonodajo. V Velenju lahko z delom v treh izmenah razgradijo do 27 tisoč vozil letno, računajo pa na okoli 11 tisoč razgrajenih vozil, ko bo sistem docela zaživel. Začasni koncesio-narji namreč napovedujejo, da bo v prvem letu razgrajenih Ie nekaj tisoč vozil. Postopek za lastnike Po 1. maju bo postopek odjave avtomobila zahteval precej več dela. Lastniki bodo morali izrabljeno motorno vozilo dostaviti na prevzemno mesto in tam z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkazati lastništvo. Nato bodo dobili potrdilo o razgradnji in položnico za stroške razgradnje, šele z njima (in seveda po plačilu položnice) pa bo možno odjaviti avtomobil na upravni enoti in vrniti registrske tablice. V primeru, da bo lastnik želel vozilo zadržati, bo moral izpolniti potrdilo o lokaciji, ki ga bo dobil na upravni enoti, in v njem navesti, kje skladišči neregistrirano vozilo. Okoljski inšpektorji bodo na podlagi seznama takšnih vozil opravljali naključna preverjanja, ali je vozilo resnično shranjeno, takšna hramba pa bo časovno omejena. V centru za razgradnjo iz vozila v osuševalnici odstranijo vse tekočine, izpušni sistem in rezervoar, s čimer postane avto nenevaren odpadek. Nato ga razstavijo na sestavne dele, ki jih glede na vrsto materiala razvrstijo v posamezne košare. Odjaviti bo mogoče ukradeno vozilo, potrdilo o tem bo izdala policija. TYidi v primeru prometne nesreče v tujini si bo potrebno priskrbeti uradni dokument, da je bilo vozilo uničeno. Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je enoten za vse članice Evropske unije, zato je v pri- meru prometne nesreče v mejah EU uradni dokument kar potrdilo o razgradnji. Enako velja za izrabljena vozila državljanov članic EU v Sloveniji. Vse, ki tega ne bodo upoštevali, čaka 60 tisočakov kazni. MARJELA AGREŽ SEBASTIJAN KOPUŠAR Koliko bo stalo? Sistem razgradnje vozil bo v vsakem primeru povzročil Iroške dostave vozila do prevzemnega mesta. Če je to levozno, vam bodo vlečne službe pobrale nekaj tisoča-ibv, odvisno od razdalje. ' Naslednji strošek je razgradnja (za vozila, ki so bila prič prodana pred 1. marcem 2003, bo od leta 2007 raz-íradnja zastonj). Trenutna cena je 21,1 tolarja za kilogram tožila (brez DDV), upošteva se teža v prometnem dovoljenju. Pri tisoč kilogramov težkem vozilu to pomeni skupaj f DDV-jem 25.320 tolarjev. 5 Stroške razgradnje bo v prvih tednih obratovanja sistema razgradnje krila država, na MOPE menijo, da bo to dajalo »kakšen mesec ali dva«, na ta način pa želijo preizkusiti učinkovitost sistema in preprečiti »morebitne krivi-ki bi jih povzročile nedorečenosti pri njegovem uvaja-fiju«. Družba SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o. Ljubljana, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana OBJAVLJA za Poslovno enoto CELJE, Medlog 18 prosto delovno mesto KOMERCIALIST v oddelku pohištva in notranje opreme Od kandidatov pričakujemo naslednja znanja in sposobnosti: • VI. ali VII/1. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri • 1 leto delovnih izkušenj na področju komerciale . usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows • zaželeno znanje dveh tujih jezikov (angleško, nemško) • vozniški izpit B-kategorije • komunikativnost, vljudnost, samoiniciativnost, natančnost • smisel za oblikovanje in urejanje prostora • znanje risanja s programskimi orodji Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas šest mesecev, za polni delovni čas in v nadaljevanju z možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: SLOVENIJALES d.d., Ljubljana, Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana Kandidate, ki ne bodo izbrani, bomo pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. KJE SO NASI POSLANCI? Ropova nova oblačila Predsednik slovenske vlade Anton Rop se je pretekle dni intenzivno ukvarjal s krpanjem svoje demontirane vlade, ki je po načelnostnem zasuku SLS in njenem odhodu v opozicijo ostala brez treh ljudskih ministrov. Še pred tem je odšel evropski minister Janez Potočnik, slovenski kandidat za evropskega komisarja za širitev, ter gospodarska ministrica Tea Petrin, ki bo svojo kariero nadaljeval kot veleposlanica v Haagu. Zaradi bližnjih volitev v državni zbor je iskanje novih ministrov naporno delo, saj bodo ti svoje delo opravljali le nekaj mesecev, kljub temu pa bodo v predvolilnem času morali prebavljati plaz očitkov. Vendar je Rop dokaj hitro našel zamenjavo za odhajajočo peterico. Tako je državnemu zboru predlagal, da naj za naslednico dosedanjega pravosodnega ministra Bizjaka imenuje Zdenko Cerar. Jakoba Pre-sečnika naj bi na prometnem resorju zamenjal Marko Pavli-ha s Fakultete za pomorstvo in promet, dekan Veterinarske fakultete Milan Pogačnik pa naj bi prevzel kmetijsko ministrstvo, ki ga je doslej vodil Franc But. Premier je že pred tem v državni zbor poslal kandidaturi za gospodarskega in evropskega ministra. Petrinovo naj bi zamenjal Matej Lahov-nik, Milan M. Cvikl pa bo nadomestil Potočnika. Gre sicer za kandidate, ki doslej še niso zasedali ministrskih položajev. V skladu s parlamentarno prakso se morajo kandidati za ministrsko funkcijo predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora ter odgovarjati na vprašanja njegovih članov. Po opravljeni predstavitvi oziroma »zaslišanju«, med katerim kandidat predstavi svoj program o vodenju resorja, člani odbora sprejmejo mnenje o kandidaturi. Doslej sta zaslišanje uspešno opravila Lah o vnik in Cvikl, saj sta matična odbora potrdila njuno kandidaturo. Danes (v četrtek) pred parlamentarne za-sliševalce stopata tudi Cerar-jeva in Pogačnik, jutri dopoldne pa bo na vrsti še Pavliha. Državni zbor naj bi o imenovanju novih ministrov odločal že 19. aprila, prvi dan izrednega parlamentarnega zasedanja. ■•Oba ministra, ki sta dobila potrdilno popotnico poslanskih odborov, sta bila deležna kar nekaj očitkov opozicije. Tako je vranski župan in poslanec SDS Franc Sušnik izrazil dvom v smiselnost menjave skoraj ob koncu mandata, kar po njegovem mnenju kaže na odnos do načina in vodenja postopkov države, ki ni dober. Sušnik, ki je opozoril ria vrsto pomanjkljivosti gospodarskega ministrstva, je menil, da še tako dober program zaradi krátkosti mandata ni izvedljiv. Premier je predlagane kandidate sicer pospremil s trditvijo, da ne gre za politično, temveč strokovno izbiro. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da kar trije od petih prihajajo iz akademskih krogov. Vendar je opozicija pri zaslišanjih zelo stroga. Največje razburjenje pa povzroča kandidatura vrhovne državne tožilke Cerarjeve na čelo pravosodja. Proti njej se je v ostrem pismu, naslovljenem na poslance, izrekel celo zunanji minister Dimitrij Rupel (LDS), in pri tem zapisal, da bi njeno imenovanje pomenilo posmeh uresničevanju evropskih standardov na področju pravosodja. Rudolf Petan Njegovo stališče - pri tem ne gre pozabiti, da je Cerar-jeva proti Ruplu sprožila preiskovalni postopek zaradi domnevnih nepravilnosti pri ustanavljanju diplomatske akademije - je podprla tudi opozicija. Tudi konjiški poslanec SDS Rudolf Petan je prepričan, da je najbolj sporna kandidatura Cerarjeve. »Pri njej se je pokazala cela vrsta nepravilnosti pri vodenju slovenskega tožilstva, omare so polne zastaranih odločb, preiskave so na nizki ravni, prihajalo je do neupravičenih zaposlovanj ljudi s prenizko izobrazbo, ogromno energije so vložili v preiskavo proti zunanjemu ministru, na koncu pa ničesar našli, po drugi strani pa imajo na kupe nerešenih primerov, kot je na primer afera Zbiljski gaj,« je prepričan Petan. Tako kot Sušnik tudi Petan poudarja, da je zamenjava tretjine vlade le nekaj mesecev pred volitvami neodgovorno dejanje. »Še v času, ko je bila aktualna zamenjava samo dveh ministrov, smo vladajočim strankam predlagali izvedbo volitev v državni zbor skupaj z evropskimi volitvami (13. junija), a so te odgovorile, da je to nesprejemljivo. Sedaj, ko smo v tem blagorečeno čudnem položaju, se kaže, kako prav smo imeli, ko smo trdili, da so volitve junija mogoče, a nas nihče ni poslušal.« SEBASTUAN KOPUŠAR Plača, da te kap! V začetku leta javno objavljeni podatki o najvišjih izplačilih po individualnih pogodbah v javnem sektorju Slovenije so dodobra ogreli tudi ljudi na Celjskem. Kar nekaj rekorderjev, najbolje plačanih Slovencev iz dav-koplačevalskega denarja, imamo tudi pri nas. Med njimi se vse od lanskega avgusta po podatkih za obdobje šestih mesecev do letošnjega januarja, ki so jih zbrali šentjurski občinski upra-i, trdno drži v sedlu tudi direktorica JZ Zdravstveni dom Šentjur Draga Kovač. Njena bruto plača v tem obdobju je bila najnižja avgusta, ko je za 1.668 tolarjev presegla 1,7 milijona tolarjev, najvišja mesec kasneje, ko je bil ta znesek presežen za 84.445 tolarjev, za letošnji januar pa je znašala 1.774.153 tolarjev. Menda ga ni Šentjurčana, ki se nad tolikšno plačo ne bi zgražal. »Greh in sramota je toliko zaslužiti v tako revni občini, kot je naša. Da v enem mesecu dobi toliko, kot delavec v proizvodnji v vsem letu. Razlika je, če skoraj dva milijona zasluži kdo v bogati Ljubljani ali na Kozjanskem,« je slišati po ulicah, v občinski sejni sobi, ko so se visokih plač v javnem sektorju lotili občinski svetniki in pregledali tudi izplačila v drugih javnih zavodih na območju občine, pa so bile kritike oziroma opazke veliko bolj umirjene. Zato, ker se zdravnici ne gre zameriti? Ali zato, ker bi se svetniki bolj poglobili v vzroke, zakaj do tolikšnih izplačil sploh lahko pride? Glede na razpravo, bi si prej upala zapisati, da je bil razlog za umirjenost v odgovoru na prvo vprašanje. Čeprav bi Drago Kovač težko okarakterizirali za zamerljivo, vsaj glede na njeno dosedanje delo in ravnanje. Šentjurčani so - kljub načelnim sklepom, s katerimi občinski svetniki želijo narediti red v plačni politiki javnega sektorja iz svoje pristojnosti - zamudili priložnost, da bi ob tej razpravi vendarle dobili nekaj odgovorov, ki bi jih bilo dobro poznati. Na primer, zakaj sploh tako visoka plača, zakaj tako močno odstopa od izplačil v primerljivih zdravstvenih domovih na Celjskem? »Moja plača je sestavljena iz plačila za direktorsko in zdravniško delo,«, pravi Kovačeva, ki opravlja delo poslovne in strokovne direktorice, vodi delo šolskega dispanzerja in ob tem, kot sama pravi, na prvem mestu skrbi še za 3.200 svojih pacientov, »v tem obdobju pa mi je bila priznana še stimulacija za dodatno obremenitev, saj smo prenavljali zdravstveni dom. V osno- vi se od plač drugih direktorjev ne razlikuje, saj je kriterije za naše individualne pogodbe pripravila ista pravna služba in so v celotnem celjskem bazenu enaki za vse.« Draga Kovač se svoje plače ne »sramuje«, po razpravi je umirjeno odgovarjala na podobna vprašanja, le dvakrat je nekoliko povzdignila glas. Prvič, ko je pogovor nanesel na ministrstvo za zdravje, kjer po osmih letih še vedno niso izdelali mreže javnega zdravstva, iz katere bi bilo jasno razvidno, koliko splošnih zdravnikov bi moralo v javnem zdravstvu skrbeti za zdravje Šentjurčanov. Je normalno, da pride v Sloveniji v povprečju 1.700 pacientov na enega zdravnika, v Šentjurju preko 2.000, Kovačeva pa jih ima kar 3.200? In drugič, ko je govorila o razmerju med bruto in neto mesečno plačo. Njej namreč iz dobrega 1,7 milijona bruto mesečno kane v žep okoli 800 tisočakov neto, druga zdravniška neto plača v šentjurskem zdravstvenem domu pa se približuje 700 tisočakom. »Zdravniki v Šentjurju delamo nenormalno veliko in zato je prav, da smo tudi dobro plačani, to nam je stimulacija.« Ob tem ugotavlja, da ima k sreči odrasla otroka ii sek zavrnil, ali se ga vsaj branil! ? Odgovornost je zato treba iskati drugje; začenši prav pri najodgovornejših v ministrstvu za zdravje, ki dopuščajo, da en človek opravlja delo treh! V Šentjurju zdravstveni dom dobro posluje, za razliko od nekaterih primerljivih po Sloveniji ne poznajo izgub. Hkrati pa že dolgo, intenzivneje prav zadnji dve leti, opozarjajo, da le z največjimi napori še zagotavljajo dežurstva oziroma 24-urno dnevno zdravstveno varstvo občanom. Z zasebniki vred je v Šentjurju deset zdravnikov, od tega jih je kar šest starejših od 55 let in jim potemtakem že pet let ne bi bilo treba dežurati. Pa dežurstva vseeno opravljajo in ponoči obiskujejo paciente tudi v najbolj odročnih krajih, tudi na tistih domačijah, do katerih ne vodi niti makadamska cesta in je zato treba zadnji del poti do njih pešačiti! In to je tudi eden od razlogov, da med zdravniki ni zanimanja za zaposlitev v Šentjurju, kar velja tudi za druge zdravstvene domove v manjših krajih. IVANA STAMEJČIČ Bistrica ob Sotli v Posavje? V obmejni občini ugotavljajo, da pri odločanju v Savinjski regiji nimajo nobenega glasu - Gre za izsiljevanje, pravijo v Regionalni razvojni agenciji Celje V zadnjih dneh so nase ponovno opozorili v Bistrici ob Sotli, kjer razmišljajo, da bi se iz celjske »preselili« v posavsko regijo. Čutijo se močno zapostavljene in neupoštevane, saj so skupaj z Dobjem povsem na repu petindvajsetih občin. Ker menijo, da pri odločanju o regionalnih projektih nimajo nobenega glasu, se želijo pridružiti občinam Brežice, Sevnica in Krško. O predlogu prestavitve v Posavje so na zadnji seji že razpravljali člani občinskega sveta, župan Jože Pregrad pa je z morebitno odločitvijo že seznanil odgovorne, med njimi tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. »Smo povsem na meji, kjer nas nihče ne upošteva. V dveh letih od Regionalne razvojne agencije Celje za svoje programe nismo dobili niti tolarja. Zadnji denar, ki smo ga dobili, je bilo 36 milijonov tolarjev iz demografije za cesto v Kunšperku. Cesta, ki nas povezuje z regijskim središčem, je prav takšna kot pred tridesetimi leti. Do Celja se vozimo eno uro, do Brežic pa le 20 minut. Ko bi bili vsaj rezervno kolo, pa še to nismo. V regiji nas imajo »radi« samo zato, ker na račun naše zaostalosti in nezaposlenosti dobivajo več denarja, ki pa ga mi ne vidimo. Imamo veliko problemov in prepričani smo, da jih bomo lažje reševali v novem okolju, "nidi tam bomo na repu, vendar bomo četrti in ne petindvajseti kot sedaj,« je odločen Jože Pregrad. V občinskih službah bodo do naslednje seje občinskega sveta pripravili še več podatkov, zakaj bi bila selitev smotrna in koristna. »Nekaj moramo narediti za hitrejši razvoj naših krajev in ljudi,« pravi Pregrad. »Se samo hecajo« V Regionalni razvojni agenciji Celje težnje občine Bistrica ob Sotli poznajo. Direktor Boris Klančnik je prepričan, da gre bolj za obliko pritiska, kakršnega v zadnjem času izvajajo tudi v drugih občinah po Sloveniji, da bi opozorili na svojo nerazvitost. Zato dvomi, da se bodo Bi-stričani iz Savinjske regije res prestavili v Posavje. »Ni res, da v Bistrici ob Sotli niso dobili nobenega denarja,« trdi Klančnik. Natančnih podatkov, koliko je kdo dobil, sicer nima. »Tudi v agenciji bi radi imeli pregled, koliko pomoči dobijo občine preko raznih ministrstev in iz drugih virov. Marsikje v re- giji so prepričani, da gre delitev denarja preko nas dar je vse še vedno zelo ceití tralizirano. O vsem odločajo v Ljubljani, zato je delite» preko agencije zgolj formalnost,« pravi Klančnik. Težava občine Bistrica oh Sotli je tudi v tem, še tavlja, da doslej na svojeni območju niso našli še nobenega primernega prostora, na katerem bi se dalo urediti podjetniško cono. Prav tako se tudi še niso pozanimali, kdo bi bil pri njih pripravljen vlagati v nova delovna mesta. T VRABlj J. INTIHAR Polje belih nageljčkov Na Mestnem pokopališču v Celju so uredili oddelek za raztros pepela in poslovilno dvorano žen bo tudi ogled zanimňf Veking d.o.o. iz Celja bo danes na Mestnem pokopališču v Celju pripravil dan odprtih vrat, kjer bo predstavil nekatere novosti pri pogrebnih slovesnostih. Že lani so na zgornji strani pokopališča uredili prostor za raztros pepela. Zanj so se odločili po odkritju starega pokopališča pri urejevanju Mariborske ceste, ki so ga simbolično prestavili na nov odsek pokopališča v Celju. Diagnostični center v Zdravilišču Laško Ambulanta za žilno kirurgijo -ultrazvočna diagnostika (neboleča, neagresivna, natančna) ■ambulantno zdravljenje krčnih žil Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdravilisce-iasko.si Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti Ob upravni zgradbi na Teharski cesti 54 so v prostoru nad cvetličarno uredili poslovilno dvorano, ki omogoča izvedbo nadstandardně pogrebne slovesnosti. V njej je trideset sedežev, slovesnost pa bo možno spremljati z orgla-mi, ki so jih izdelali v orglar-ski delavnici Antona Škrabla v Brestovcu pri Rogaški Slatini. Po slovesnosti v poslovilni dvorani bodo pokojnika odpeljali v kremiranje. Takšno slovo v dvorani, Id je nima v Sloveniji še nihče, bo za svojce manj boleče in bolj intimno. Za tiste, ki se ne bodo odločili za novo obliko slovesa, bo Veking organiziral slovo pri mrliški vežici. Poslovilna dvorana, ter vsi spremljajoči objekti bodo predstavljeni javnosti danes od 12. do 18. ure in jutri, 16. aprila, od 9. do 16. ure. Mo- razstave s prikazom razvoja podjetja. Skupaj z Mestno občino Ce lje in Splošno bolnišnico Ce lje pripravlja Veking tudi uri ditev pokopališča za poko nedonošenčkov ter dojenčkov umrlih po porodu. Ta de bodo imenovali Polje belil nageljčkov. Pripravili so tif di knjižico s predstavitvi)« dejavnosti Vekinga in vsen možnostmi, ki so povezan s pokopom in kasnejšim urejevanjem grobov. Današnja slovesnost, katere se bodo udeležili tudi poslovni partnerji Vekinga iz Nemčije, Bosne in Hercegi vine ter drugod, se bo začéf ob 11. uri. V programu bodo nastopili pevci iz Rogaške Slitine, blagoslov pa bo opravil opat Marjan Jezernik. ] T. VRABL Obtožnipredlog zoper Šumaka Okrožno državno tožilstvo v Celju je konec marca zavrglo ovadbo proti županu MOC Bojanu Šrotu, ki je bil osumljen zlorabe položaja. Zemljišče v Trnovljah naj bi brez sklepa mestnega sveta podaril Lokalnemu podjetniškemu centru. Vseeno pa bodo vložili obtožni predlog zoper prokurista LPC Romana Šumaka, ki naj bi občinsko zemljišče brez razpisa prodal podjetju Viva Trade. »Za zavrnitev ovadbe smo se odločili, ker je škoda, ki jo je povzročil župan Šrot, zanemarljiva, pooblastila pa je kršil le formalno, saj je mestni svet nenazadnje naknadno; potrdil njegovo odločitev,« je pojasnil vodja Okrožnegl sodišča Celje Ivan Žaberl in dodal, da je bila ovadba zavr-; žena tudi zato, ker preiskovalcem ni uspelo dokazati, da naj bi do prodaje zemljišča brez razpisa prišlo na podlag vnaprejšnjega dogovora med Šrotom in Šumakom. Zanimivo pa je, da bo tožilstvo vseeno vložilo obtožni predlog;: zoper Romana Šumaka, in sicer zato, ker naj bi šest tisoí kvadratnih metrov veliko, LPC-ju podarjeno občinsko zemljišče v Trnovljah, podjetju Viva Trade za 58 milijonov tolarjev prodal brez razpisa. ALMA M. SEDLAR TEMA TEDNA •ebela koža celjskih novinarjev Vse več je raznih poskusov pritiskov na novinarje - Celjski »študenti« prekoračili mejo dobrega okusa Celjski »študenti« oziroma nekaj predstavnikov KŠCR-ja, ki se imenujejo študenti, so lb poročanju novinarjev o njihovih volilnih zborovanjih in drugih domislicah vseka-or prestopili mejo tistega, kar ponavadi imenujemo dostojna oblika komuniciranja ali jsnove lepega vedenja. Medtem ko so se novinarja Večera Aleša Lednika v svoji publi-aciji z neresničnimi obdolžitvami in natolcevanji »lotili« že pred dobrim mesecem dni, bile po 2. aprilu, torej ob zadnjih, »dvojnih« volitvah, njihove žaljivke in grožnje namenjene predvsem Špeli Oset, novinarki medijske hiše NT&RC. »Študenti« oziroma eščica njih, pri tem niso izbirali sredstev - z žaljivkami, objavljenimi na spletnih jrumih, so posegli grobo v zasebnost obeh omenjenih novinarjev, se vtikali v njuno zasebno življenje ter ju, med drugim, nenehno nadlegovali po telefonu. Medtem ko je Aleš Led- dejstvom, da so tako posa- gram, so se začeli vrstiti kli-mezni novinarji kot uredništva, v katerih delajo, vse pogosteje žrtve poskusov pritiskov predstavnikov vseh tistih posameznikov ali skupin, ki so, kdo ve zakaj, prepričani, da naj bi smeli novinarjem ukazovati, o čem -------------------- in kako naj pišejo (ali ne pi- pkinjena in videti je, da so šejo). |se tudi avtorji v zadnjih dneh 33 sporoč|| z enega računalnika »Po prejšnjih poskusih nekdanjega »predsednika« KŠCR Danijela Kocipra, ki mi je v pisarni puščal bonboniere, se je stanje po študentskih volitvah 2. aprila bistveno spremenilo. Že ko sem se z volitev javljala v radijski pro- študente (zaenkrat) pu-da pljuvajo, kolikor jih volja, je Špela Oset izpise jbranih del« o sebi odne-Policijsko upravo Ce-je, kjer primer že preisku-jo. Oba spletna foruma, po terih so »študenti« pisali svoje žaljivke, sta začasno ' injena in videti je, da so tudi avtorji v zadnjih dneh lekoliko umirili. Njihov iskus pritiska na novinarje bil vsekakor jalov, saj imeravata tako Špela Oset it Aleš Lednik (oba imata Iporo svojih uredništev in (vinarskih kolegov) o do-Ijanju v KŠCR-ju nepri-iransko poročati naprej, [proža pa študentsko nekul-(fjrno početje kar nekaj drugih vprašanj, povezanih z ci, polni groženj in žalitev, telefon pa je skoraj neprekinjeno zvonil vse do nedelje ...« pravi Špela Oset. Takoj zatem so študenti odkrili nov način žaljenja - o Špeli Oset in Alešu Ledniku so se najprej razpisali na spletnem forumu Mestne občine Celje; ko so tega začasno odstranili, pa so se lotili še prenovljenih spletnih strani Radia Celje. Administratorju spletnih strani Aljoši Bončini seveda ni bilo težko ugotoviti, da kar 38 žaljivih sporočil (z različnimi podpisi) prihaja iz istega računalnika, zato so tudi na Radiu Celje temo foruma KŠCR ukinili, kar je (vsaj začasno) zaustavilo tudi celjske »študente«. »Z njihovimi zapisi se sedaj ukvar- jajo policisti, saj sem zadevo prijavila,« pravi Osetova, ki je prepričana, da bodo policisti njeno prijavo vzeli dovolj resno, da bodo ugotovili, kdo je junak, ki je posodil računalnik tako velikemu številu enako mislečih »študentov« ... »Če psa pustiš pri miru, se odstrani...« Prva žrtev študentskih neo-kusnosti je bil novinar Večera Aleš Lednik: »Pred mesecem ah dvema so se v glasilu KŠCR-ja pojavila anonimna podtikanja, češ da sem podkupljen, da pripadam neki politični opciji in da sem plačan za to, da pišem pristranske prispevke...« pripoveduje. Kaj je storil? »Oklenil sem se svoje trde profesionalne novinarske kože, ki jo novinarji v takšnih primerih pač potrebujemo in se nisem odzval - seveda pa sem o dogajanju v KŠCR-ju enako nepristransko pisal še naprej.« Zadeva z natolcevanji se je začela tudi zanj stopnjevati 2. aprila, ko so se začeli vrstiti anonimni klici in e-maili. »Slednji so bih pogosto zelo žaljivi. Šlo je že kar za prave grožnje in podtikanja, vendar sem se tudi tokrat držal stare modrosti: Če se ne zmeniš za psa, bo šel stran. To se je očitno začelo dogajati, saj so se zadeve v zadnjih dneh umirile. Sam pa sem se odločil, da se jih ne bom lotil s pravnimi sredstvi, saj za to nimam ne denarja in ne časa. Fantje, ki se imenujejo za študente, pa imajo obojega očitno več kot dovolj ...« Kje je meja? T\tdi po mnenju Grege Re-povža, predsednika Društva novinarjev Slovenije, so poskusi vplivanja na delo novinarjev nekaj, kar sodi v novinarski vsakdan. »Sprenevedali bi se, če bi trdili, da temu ni tako,« pravi Repovž in poudarja, da je veliko pomembnejši odgovor na vprašanja, kakšna je stopnja teh pritiskov. »Če nekdo kliče v uredništvo in skuša vplivati na to, kako bo novinar poročal o neki stvari, to za naš poklic ni nič nenavadnega. Ljudje, ki jih nekaj razjezi, se ponavadi kmalu pomirijo. Težava se pojavi, ko gre za politične ali poslovne pritiske, ki jih skušajo na novinarje ali na uredništva izvajati od zunaj,« pravi in navede primer neke slovenske občine, katere župan je zaradi jeze na novinarja slednjemu onemogočal izdajo gradbenega dovoljenja - čeprav je sicer izpolnjeval vse pogoje za gradnjo hiše. »Do neke mere so pritiski pričakovani, ko gredo preko razumne meje, pa je to nedopustno.« In kje je meja? »Dopusten seveda ni nikakršen pritisk, vendar se meja postavlja od primera do primera. So primeri, ki jih ne gre vzeti preveč resno, in, na drugi strani tisti, ki jih lahko razumemo kot nerazumevanje demokracije in delovanja medijev.« Kako se lahko novinar, na katerega poskušajo izvajati pritisk, pred tem zaščiti? »V primeru, ko gre za res hude pritiske, ki jih ne more zaustaviti niti urednik oziroma lastnik medija, so metode ubranitve različne. Novinarjem lahko pomaga društvo novinarjev, v rokah pa imamo svojo moč - moč medijev. Sicer pa se je včasih, sploh ko gre za »laž-je«oblike pritiskov, morda najbolje sploh ne odzvati,« pravi Repovž, ki kot najhujšo obliko pritiska na slovensko novinarstvo v zadnjem času izpostavi primer napada na novinarja Mira Petka, poudarja pa tudi, da lahko razni anonimni šaljivci kaj hitro zaidejo v področje kaznivih dejanj. »Treba je vedeti, da lahko nadlegovanje novinarja hitro preide v kaznivo dejanje, pri čemer je zagrožena tudi zaporna kazen ...« Napihovanje prenapetih petelinčkov... Z Repovžem se načeloma strinja tudi Miran Korošec, predsednik celjskega aktiva DNS, ki pa meni, da raznih groženj in blatenj preko in-terneta ne gre podcenjevati - pa čeprav morda izgledajo neresno na prvi pogled. »Dopuščam možnost, da gre v primeru študentov za napihovanje nekih prenapetih petelinčkov, ki so s svojim dosedanjim ravnanjem že dokazali, da niso izbirčni pri uporabi pravnih in nepravnih sredstev. In vendar je vprašanje, kje se bodo pri ubiranju nepravnih sredstev ustavili...« pravi Korošec, ki vsem tistim kolegom, ki ga opozarjajo, da jim zaradi njihovega pisanja grozijo, svetuje, naj vse grožnje prijavijo policiji. »Nenazadnje ne gre le za grožnjo posameznemu novinarju, temveč za grožnjo celotnemu novinarskemu delu, torej za poskus vplivanja na svobodo javne besede. Po svoje moramo vedeti, kaj se zgodi, če mački stopiš na rep. Bistveno pa se mi zdi, da novinarji takšnim pritiskom ne podlegamo, ampak še naprej delamo profesionalno. Zato se je aktiv celjskega društva odločil, da se na grožnje študentov ne bo javno odzval, smo pa že sprožili razne postopke in kolikor vem, policisti že preverjajo, za kaj je pri teh grožnjah šlo in kdo je njihov avtor,« pravi Korošec, ki opozarja tudi na vse več primerov, ko so predstavniki sedme sile ogroženi od znotraj - s strani oglaševalcev in kapitala, katerega predstavniki pogosto sedijo kar v upravah medijskih hiš. »Če novinarska hiša popusti in sili novinarje pisati tako, kot zahtevajo oglaševalci ali lastniki, začne s tem izgubljati kre-dibilnost,« pravi Korošec, ki meni, da so novinarji vse hujših notranjih pritiskov deležni predvsem v lokalnih medijskih hišah - saj se je tam težje upreti zahtevam političnih ali kakšnih drugih veljakov. »Svoje prispevajo tudi lastniki in kapitalski skladi, ki uveljavljajo svoje interese. Zahtevajo dobiček za dividende, pogosto pa gre ta dobiček na račun nizkih plač novinarjev in pa majhnih vlaganj v tehnično opremo ter posodabljanje medijskih hiš. Takšno ravnanje je zelo kratkovidno, saj vpliva na slabšo kakovost televizijskih oz. radijskih programov, s tem pa tudi na njihovo uspešnost. Skratka, lastniki in uprave s tem pljuvajo v lastno skledo,« je prepričan Korošec, ki meni, da je najtežja prav bitka proti takšnim pritiskom. In rešitev? »Edina možnost je, da novinarji še naprej delamo profesionalno, da spoštujemo etična merila novinarskega kodeksa. V primerih, ko prihaja do pritiskov, ki dobivajo hujše razsežnosti, pa pomaga organizirana akcija Društva novinarjev Slovenije ali posameznega regijskega aktiva,« pravi Korošec, ki dodaja, da ima prav celjski novinarski aktiv na tem področju zadnje čase kar veliko dela. In izkušenj. ALMA M. SEDLAR Špela Oset Največ pameti na kvadratni meter Mirko Tuš solastnik laške Izbire Po nekaj mesecih »skritega« dogovarjanja je končno znano, koga si je laško trgovsko podjetje izbralo zj svojega partnerja. Direktor Izbire Ivan Grobler in direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek sta namreč včeraj podpisala pismo o nameri o kapitalskem in poslovnem Celje ima prvo v Sloveniji razvojno, inovacijsko in tehnološko središče -Poslovni prostori za samo tri evre Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče, ki ga bodo zadnjega dne pred vstopom Slovenije v EU odprli v Celju, bo imelo največ pameti na kvadratni meter v Savinjski regiji. V njem se bodo namreč na enem mestu povezala vsa tista podjetja in institucije v regiji, ki so se že doslej ukvarjali z razvojem, velika pridobitev pa bo podjetniški inkubator, namenjen nastajanju novih podjetij in novih programov v regiji. Naložba je vredna milijardo tolarjev, podprli pa so jo država, zasebna podjetja in celjska občina, ki je prispevala zemljišče. V Savinjski regiji so se že lani odločili, da bodo s pomočjo državnih sredstev in z usmerjanjem lastnih virov zgradili trdne temelje podjetniškega in tehnološkega razvoja. Zastavili so si zelo ambiciozne cilje in prvi od njih se z otvoritvijo tehnološkega središča že uresničuje. Kot pravi Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije, ki vodi projekt, so za Savinjsko regijo nesprejemljivi cilji države, zapisani v enotnem programskem dokumentu, in s katerimi se Ob otvoritvi bo v tehnološkem središču že blizu 20 podjetij in institucij. Poleg Regionalne razvojne agencije bodo tam še Tecos, Bi-robit, Fakulteta za strojništvo, Inštitut za logistiko, Center odličnosti Emo Orodjarne, Gea College, sedeži nekaterih grozdov in še mnogi drugi. Namesto novih cest je v Celju v samo osmih mesecih zraslo Razvojno inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije. bodo zagotovili vse mehanizme, pomembne za nastanek, razvoj in rast podjetij. Podjetja v inkubatorju (prostora bo za 10 do 15 podjetij) bodo imela posebne pogoje najema. Prvo leto bodo na mesec plačevala le 3 evre za kvadratni meter, četrto leto pa 7 evrov. Po štirih letih, če se bodo, seveda, uspešno razvila, bodo lahko prestopila v osrednji regijski tehnološki park Tehnopolis Celje, ki ga nameravajo zgraditi prihodnje leto. Poleg ugodnih najemnin bodo podjetja v inkubatorju deležna še subvencioniranih storitev. Koristila bodo lahko računovodske, finančne, administrativne in do leta 2006 ne bo zmanjšal razvojni zaostanek med centrom in regijami. Zaostanek bodo zato poskušali vsaj delno nadoknaditi s pomočjo notranjih virov, pritegniti pa želijo tudi tuje programe in naložbe. Nizke najemnine za začetnike Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče, ki je bilo zgrajeno v samo osmih mesecih in je prvo takšne vrste pri nas, ima 5.000 kvadratnih metrov površin. Okrog 1.000 kvadratov bo namenjenih regijskemu podjetniškemu inkubatorju, v katerem Ribarič mimo zakonov Dobra polovica odpuščenih v Tekstilni tovarni Prebold vložila tožbe - Sindikat dvomi v uspeh sanacije V Tekstilni tovarni Prebold, ki je z vpisom v sodni register tudi uradno spet enovito podjetje, so pri nedavnem odpuščanju kršili delovno-pravno zakonodajo. V celjski območni organizaciji svobodnih sindikatov so morali uvesti posebna dežurstva pravne službe, da so delavcem pomagali pri pisanju tožb. Kot je znano, so v tekstilni tovarni kljub zagotovilom predsednika uprave Mitje Ri-bariča, da novih odpuščanj ne bo, prejšnji mesec dali delovne knjižice okoli 40 delavcem. Razlog so težke finančne razmere, ki še vedno pestijo podjetje kljub lanski prisilni poravnavi. V sklepih o prenehanju pogodbe o zaposlitvi so vsem določili 30-dnevni odpovedni rok, če- prav zakonodaja jasno določa, da je odpovedni rok odvisen od delovne dobe, ki jo je delavec preživel v podjetju. »Ker uprave nismo mogli prepričati, naj napako popravi, smo se odločili za tožbe,« je v imenu delavcev povedal sekretar območnega odbora sindikata tekstilne industrije Forto Turk. Do včeraj so na delovno sodišče vložili že več kot 20 tožb. Po TUrkovih navedbah »se gre uprava čudne igre tudi z odpravninami«, ki jih je po zakonu dolžna plačati ob vročitvi sklepa o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Delavcem je namreč ponudila, da jim bo v primeru, če podpišejo sklepe o odpravnini, takoj izplačala 60 odstotkov zneska, preostanek pa bodo dobili do konca leta. Ker se mnogi bojijo, da v nasprotnem denarja nikoli bodo videli, so takšne nezakonite sklepe podpisali. V Tekstilni tovarni Prebold trenutno dela še okoli 250 ljudi. Po nedavnih napovedih uprave bi jih moralo biti še manj, vendar se prezaposlitve v Veplast, ki naj bi prevzel okoli 40 delavcev, niso iztekle tako, kot so pričakovali. Delo v novem podjetju naj bi namreč doslej dobilo le kakšnih 20 ljudi. Kot so povedali v sindikatih, je v vodo padel tudi projekt z Italijani, ki naj bi prav tako prevzeli nekaj delavcev, uspel pa jim tudi ni posel z litijsko predilnico. »Vse bolj sem prepričan, da se zgodba preboldskih tekstilcev približuje h koncu, ki pa ne bo dober,« pravi Forto 1\irk. JANJA INTIHAR poslovne storitve, na voljo jim bosta tudi regijski sklad za razvoj človeških virov in regijski rizični finančni sklad, na enem mestu bodo lahko izvedela vse o različnih razpisih in kako se prijaviti nanje, in še marsikaj drugega, kar zdaj podjetnikom pri zagonu podjetja marsikdaj predstavlja nepremagljivo oviro. Kot pravi Klančnik, v tujini takšni sistemi dobro delujejo, pri nas pa še precej zaostajamo. Celjski tehnološki park s podjetniškim inkubatorjem bo zato nekakšen poskusni zajec za vso Slovenijo. Doslej so v sodobni poslovni zgradbi ob Kidričevi ulici oddali že okoli 70 odstotkov vseh poslovnih prostorov. Klančnik upa, da bodo zanimive programe in ideje uspeli pritegniti še iz ostalih slovenskih regij in tudi iz tujine. »V vseh naših regijah primanjkuje dobrih programov in idej, če pa so že, so prepuščene sami sebi. Zato upam, da nam bo v Celju uspelo narediti pravo podporno in pospeševalno okolje, ki bo pomenilo novo priložnost za podjetnike, inovatorje, tehnologe in druge.« JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN povezovanju. Izbira bo Engrotušu prodala 20 odstotkov delnic ter podpisala franšizno pogodbo za vse blagovne skupine, razen za tehnično blago in pohištvo. Kot je povedal Ivan Grobler, bo Izbira kljub prodaji petine delnic še naprej delovala kot samostojni pravni subjekt, Engrotuš pa bo dobil svojega predstavnika v nadzornem svetu podjetja. Ob podpisa pisma o nameri so se tudi dogovorili, da bo Engrotuš sofinanciral gradnjo novega Izbirinega nakupovať. nega centra v Laškem, katerega predračunska vrednost znaša 5,5 milijona evrov. Center naj bi odprli še letos. Ji V Celju še več sejemskih površin Celjsko sejmišče bo že to jèsen imelo za 3.200 kvadratnih metrov več razstavnih površin. Župan Celja Bojan Šrot in direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl sta včeraj položila temeljni kamen za novo sejemsko dvorano. Nova večnamenska dvorana K bo stala nasproti nazadnje zgrajene hale L in bo imela dobrih 3.000 kvadratnih metrov površin. Zgrajena naj bi bila do 25. avgusta, saj jo želi Celjski sejem vključiti v svojo ponudbo že za mednarodni obrf ni sejem. Naložba je brez upoštevanja davka ocenjena m 325 milijonov tolarjev. Polovico denarja bo Celjski sejem zagotovil iz lastnih virov, ostalo pa bodo posojila. Po besedah Franca Pangerla bo infrastruktura na sejmišču z novo halo še bolj urejena in še bližje evropskim skim standardom. Družba Celjski sejem se bo kmalu tudi prenove ostalih hal, tako da bo sejmišče v dveh letih dobilo povsem novo podobo. JI, foto: Prvi nadzornik iz Maribora Novi nadzorni svet družbe pooblaščenke Rogaška Crystal, ki je bil izvoljen na izredni skupščini 24. marca, je za predsednika imenoval Slavka Jarca, predstavnika mariborske NKBM. Kot je znano, so v nadzornem svetu še Marjana Konštan-tin, Marinka Pucelj, Andrej Mate in Robert Rudolf, ki je edini še iz prejšnjega nadzornega sveta. Večina ostalih Članov zastopa državo in banke, ki so največje upnice steklarne. Nadzorniki so na seji obravnavali tudi program finančnega prestrukturiranja celotnega sistema Rogaška Crystal, ki ga je pripravil predsednik uprave Emil Štukelj. Eden od pomembnih korakov k sanaciji je prodaja za dobre tri mili* jarde tolarjev premoženja, ki ga steklarna ne potrebuje za svojo osnovno dejavnost. Dividende v Juteksu 600 in v Cinkarni 500 tolarjev Delničarji žalskega Juteksa bodo tudi letos dobili dobre dividende. Na včerajšnji skupščini so sklenili, da bodo znašale 600 tolarjev bruto na delnico. Za dividende bodo porabili nekaj več kot 350 milijonov tolarjev bilančnega dobička, ki v celoti znaša dobre 4 milijarde tolarjev. Na seji so sprejeli tudi sklep o spremembi statuta, po kateri bo uprava v naslednjih petih letih brez posebnega sklepa skupščine, vendar ob soglasju nadzornega sveta, lahko z izdajo novih delnic povečala osnovni kapi' tal podjetja za največ 320 milijonov tolarjev. Dividende si lahko letos obetajo tudi lastniki Cinkarne. Uprava in nadzorni svet podjetja predlagata, da bi znašale toliko kot lani, to je 500 tolarjev bruto na delnico. Za dividende bi namenili 407 milijonov tolarjev, kar je skoraj celotni bilančni dobiček. ^toll partneriluijlwljsiiiiokusom GOSPODARSTVO Sipovci inovatorji leta 2a šempetrsko podjetje kar sedem priznanj za inovacije -Ključ hitrejšega razvoja celjske regije je inovativnost, opozarjajo v območni gospodarski zbornici Območna- gospodarska irnica Celje bo danes (če-•k) že četrto leto zapored lelila priznanja in diplo-za inovacije. Na razpis irnične komisije za ino-:ije je prispelo devetnajst ijav, kar je največ doslej, vse bodo vse tudi nagra-íe. Med dobitniki priznanj je največ iz šempetrske-ja podjetja Sip, kjer bodo ■rijeli kar dve zlati in pet bronastih priznanj. Med nagrajenci so letos zopet tudi hovatorji iz Šolskega centa Celje. L Kljub napredku v primerja-I s preteklim letom, ko so pravnavali trinajst predlogov, izbornici z letošnjo inovacij-po bero še niso najbolj zado-foljni. Jože Pušnik je prepričan, da je v regiji več podjetij in posameznikov, ki bi lahko (odelovali na natečaju, vendar " lb temu tudi število prijav iva, da inovacijska dejav->t na našem območju še ne tako kot bi morala. »Zna-in inovacije so namreč ični dejavnik za hitrejši raz-Ne le naše regije, ampak jotne države. Brez njih ne 10 dvignili konkurenčno-in če želimo v Evropi kaj imeniti, ji moramo ponudi-izdelke z višjo tehnologijo. Slovenija je sicer v zadnjih le-ih dosegla velik napredek, Direktor območne gospodarske zbornice Celje Jože Pušnik opozarja, da je ključ hitrejšega razvoja regije v inovacijah. vendar so kljub temu njeni razvojni zaostanki še vedno preveliki. Po bruto družbenem proizvodu na prebivalca zaostaja za razvitimi za 16 let, po produktivnosti na zaposlenega za 18 let, po obsegu izvoza na prebivalca pa kar za 10 do 30 let. Če ne bomo pospešili zmanjševanja razlik, od vstopa v unijo ne bomo imeli nobenih koristi.« Veliki zaostanki Celjska regija sicer nima eelovite slike, kako v podjetjih vzpodbujajo inovacijsko dejavnost, vendar rezultati gospodarjenja jasno ka- Letošnji nagrajenci celjske gospodarske zbornice so inovatorji iz podjetij Koče-var&Thermotron, Sip Šempeter, Cinkarna, Bosio, Comet in Hekos, iz Šolskega centra Celje, obrtnih delavnic Brigitě Bučar in Kovino-strugarstva Branko Cmok ter znani inovator z Vranskega Miran Farčnik. žejo, da je vlaganj v raziskave in razvoj premalo. Poleg tega je v regiji zelo malo razvojno-raziskovalnega potenciala. Višjo in visoko izobrazbo ima manj kot 7 odstotkov vseh zaposlenih, po številu študentov pa za republiškim povprečjem zaostaja za skoraj 12 odstotkov. »Evropa daje v povprečju za raziskave in razvoj 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, Slovenija le 1,5 odstotka, s tem da je pri nas BDP bistveno nižji kot v evropskih državah,« opozarja Pušnik in dodaja, da se v Sloveniji povečuje zaostanek po številu raziskovalcev na tisoč prebivalcev, znižuje pa se tudi število mladih raziskovalcev. Zato bi bilo nujno še bolj povezati univerze in gospodarstvo ter dati večji poudarek razvoju novih tehnologij. Kakšen odnos ima država do tega, priča med drugim tudi podatek, da sedaj za razvoj novih tehnologij nameni le dva odstotka svojih pomoči. Sejem inovacij Območna gospodarska zbornica je inovacijsko dejavnost začela sistematično spodbujati leta 2000. Poleg nagrajevanja inovatorjev je doslej pripravila še vrsto posvetov in konferenc, letos pa je predlagala, da bi v Celju hkrati s podelitvijo priznanj pripravljali še sejem inovacij, na katerem bi se predstavljali inovatorji iz vse države. S tem bi lahko pomagali zlasti manjšim podjetnikom in obrtnikom, ki imajo sedaj velike težave s trženjem svojih inovacij. Med zanimivejšimi inovacijami je gotovo strojček za izdelavo pekovskih modelov, ki so ga skonstruirali v Šolskem centru Celje, v praksi pa ga že uporabljajo v eno od obrtnih delavnic. Z njim se je čas izdelave modelov za peko maslenih zvitkov skrajšala kar za 50- do 80-krat. JANJA INTIHAR Regija povečala izvoz Zunanjetrgovinska bi-luica gospodarstva celjske legije je bila tudi lani pozi-ívna. Po podatkih območne gospodarske zbornice so podjetja izvozila za 885 milijonov evrov blaga in storitev, kar je 3,6 odstotka več tot leta 2002. Uvoz je znašal 735 milijonov evrov in je' bil od predlanskega višji za 2,8 odstotka. Rast blagovne menjave je bila torej ugodnejša kot na ravni republike, kjer je bil izvoz od predlanskega višji za 2,9 odstotka, uvoz pa za 5,7 odstotka. Slovenija je zopet zabeležila blagovni primanjkljaj, saj je bila pokritost uvoza z izvozom je bila le nekaj več kot 92-odstotna. Med največjih petdeset neto izvoznikov v državi pa so se s Celjskega uvrstila le tri podjetja. Na 17. mestu je Unior, na 20. Cinkarna, na 41. pa Comet. Po letošnji napovedi prodaje v države evropske unije sta med petdeset največjimi le dve podjetji - Unior je na dvajsetem mestu, Cinkarna pa je še za štiri mesta nižje. JI Svet zavoda Osnovne šole Dramlje Dramlje 7 a 3222 Dramlje Svet zavoda Osnovne šole Dobje Dobje 20a 3224 Dobje pri Planini razpisujeta delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. L. RS, št. 115/2003 -uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2004. Kandidati naj pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslova: Svet zavoda Osnovne šole Dobje, "obje 20a, 3224 Dobje pri Planini Svet zavoda Osnovne šole Dramlje, Dramlje 7a, 3222 Dramlje z oznako »razpis«, kandidati bodo pisno obveščeni o izboru v zakonitem roku. (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. (03)42 88 119 Evropska pomoč turizmu Pretekli teden je bilo borzno trgovanje z relativno skromnim prometom, tečaji pa po večini niso vidnejše zanihali. Slovenski borzni indeks je zaključil teden pri 4.469 indeksnih točkah. Več zanimanja je vladalo za delnice investicijskih družb, indeks P1X v preteklem tednu je ponovno dosegel svojo najvišjo vrednost, in sicer 4.198 indeksnih točk. Največje povpraševanje na trgu je bilo po delnicah farmacevtske družbe Krka, katerih cena se trenutno giblje okoli vrednosti 66.400 SIT. Krkini konsolidirani finančni izkazi za preteklo leto sicer niso kaj posebno navdušili, tradicionalno pa ceno delnice potiskajo navzgor pričakovanja, da sodi Krka v krog tistih podjetij, ki jih v prihodnosti čaka konsolidacija lastništva. Kritina delnica se je v tem letu podražila že za več kot 25%. Pregled te čajev med 6. In 12. aprilom 2004 Oznaka me Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 27,150,00 624,156 - 0,00 CETG Cetis 37,208,33 1,148,500 1,94 CHZG Comet Zreče 3,265,00 0 - 0,00 GRVG Gorenje 6,661,21 170,915,959 t 0,94 PILR Pivovarna Laško 7,865,27 28.215,496 t 0,86 JTKG Juteks 29,426.39 4,988,673 t 0,07 ETOG Etol 64,413,40 3,525,960 t 2,90 Veliko prometa je bilo sklenjenega tudi z delnicami Luke Koper, katerih cena se giblje okoli 7.500 SIT. Luka Koper je znana tudi po precej visokih in stabilnih dividendah. Nasprotno od Luke pa se ne more z mikavnimi dividendami pohvaliti Petrol, ki bi naj letos izplačeval 700 tolarjev dividende na delnico, kar pomeni pri trenutni tržni ceni okoli 66.000 tolarjev malenkost več kot 1-odstotno dividendno donosnost. Indeksi med 6. In 12. aprilom 2004 Med delnicami borznega trga je v preteklem tednu ponovno znatno poraslo povpraševanje po delnicah Aerodroma Ljubljana, ki mu bo vstop v EU prinesel precej več prometa, saj bodo v kratkem pričeli na Brnik leteti trije novi tuji prevozniki, kar bo znatno vplivalo na obseg poslovanja. Pričakovano znatno povečanje gostov iz tujine ponuja lepe možnosti tudi drugim turističnim podjetjem, da izkoristijo potencialne priložnosti. Sicer še podjetjem iz turistične panoge obetajo tudi finančna sredstva iz evropskih strukturnih skladov, govora je o finančni pomoči v višini okoli 8 milijard tolarjev. Prav v preteklem tednu so objaviti rezultate za prve tri mesece v Termah Čatež, kjer so povečali prihodke v primerjavi z enakim obdobjem lani za 14 odstotkov, kar je precej več od načrtovane stopnje rasti. Še naprej pa ostaja neuspešna prodaja državnega deleža v podjetju IUV - Industrija usnja Vrhnika. Prodajna komisija se je po tem, ko naj bi bilo že bolj ali manj vse dogovorjeno za nakup, znova odločila, da prodaje ameriškemu interesentu ne bo. Razlogi naj bi bili v neprepričljivem poslovnem in marketinškem načrtu ter slabi bonitetni sposobnosti zainteresiranega podjetja. NINA PULKO ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. Nina.pulko@ilirika.si Blues med agroživilci Šoštanjski podjetnik Jože Angeli, lastnik podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Blues, je poslovanje razširil še na Vojvodino. V Novem Sadu je preko družb, ki jih obvladuje Blues, kupil dobrih 52 odstotkov podjetja Shipons Agrovojvodina. Skupina Blues, v kateri so še Loška tovarna hladilnikov ter podjetja Blues v Celovcu, R&DS v Italiji in Tehnoliv v Srbiji, je delež v novosadskem podjetju kupila na borzi. Shipons Agrovojvodina, ki je doslej sodeloval predvsem z domačimi podjetji s področja gospodinjskih pripomočkov, ima 14.000 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, od tega je 3.000 kvadratnih metrov carinskih, ter 2.500 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. V Bluesu napovedujejo, da jih bodo uredili v poslovni in logistični center za Srbijo in Črno goro, nakup novega podjetja pa pomeni tudi začetek sodelovanja z agroživilskim sektorjem v Vojvodini. JI NENAVADNI ZBIRATELJI Svojevrsten čudak? »Kšeftanje« z molitveniki - Iz smetišča na dom »Vsak zbiratelj je po svoje čudak, to kar napišite,« pravi rekorder med zbiratelji Janez Osetič iz Vinske Gore pri Velenju. Rekorder zato, ker mu je v manj kot štirih letih uspelo zbrati več kot 10 tisoč starih predmetov, čudak pa za nekatere zato, ker je skoraj 24 ur na dan z mislimi pri starinah, ker na svojem domu ne pozna čistilnih akcij, ker brska po kontejnerjih ... Janez Osetič ima na svojem domu največjo zasebno zbirko razglednic celjske okolice, v slovenskem merilu je med največjimi zbiralci vojaških fotografij in razglednic, tudi njegova knjižnica z več kot pet tisoč knjigami je ena največjih zasebnih knjižnic. Hrani zbirko starih sabelj in vojaških pokrival, med njimi celo ustaško, vredno okoli pet tisoč evrov. Pri njem najdemo še lepo zbirko starih medalj, pohištva, stenskih in žepnih ur, dele razstreljenega ameriškega letala iz druge svetovne vojne ... pravzaprav vse etnološko in narodno obarvane predmete. Janezu je namreč prav vse enako pomembno, zato se ne more opredeliti, da bi, podobno kot nekateri zbiralci, svojo zbirko omejil le na določen predmet. »Edino, česar res nimam veliko, so stekleni predmeti,« se zasmeje Janez, »ali jih sam razbijem ali pa obiskovalci.« Zbirka v glavi Njegova zbirka je na ogled vsakemu, ki se mu prej najavi. Pri njem so pogosti tudi obiski drugih zbiralcev ali pa ljudi, ki iščejo kakšne zgodovinske podatke. 1\idi tiste o povojnih pobojih, saj o tem in domobrancih hrani bogat arhiv. »Zgodovina me od nekdaj privlači. Ze v osnovni šolj sem bil pri zgodovini in književnosti za oceno boljši od ostalih. Veliko sem o tem prebral, veliko pa tudi poslušal.« Ogromno stvari je izvedel po pripovedovanju starejših domačinov, zgodovino kraja pa mu še vedno pripovedujeta 101 leto stara Friclova Anika in 92-letni Lamperčekov Karel. V njegovi glavi je potemtakem še ena bogata zbirka podatkov. Da bi kaj od tega tudi zapisal, mu zaenkrat ne pride na misel, zapisovanje mu namreč ni tako zanimivo kot zbiranje. Sejem starin je v Celju vsako prvo in tretjo soboto, v mesecu na Glavnem trgu, v Velenju pa drugo soboto v mesecu na Titovem trgu. Tam lahko starine kupite, podarite ali prodate tistim, ki jih znajo ceniti. Kako se človek sploh lahko v tolikšni meri »okuži« z zbirateljstvom, se sprašujejo predvsem tisti, ki stare stvari pri čistilnih akcijah najraje vržejo stran. »Ko sem se rodil, je bila Prel-ska še idilična vas s starimi hišami, z gradom na gričku,« se spominja Janez. »Sedaj so stare hiše porušili, stare predmete pa pometali stran.« Janez v tistem času še ni zbiral. »Pred 18 leti sem sicer začel z zbiranjem slik s prve svetovne vojne, vendar sem odnehal. Zdelo se mi je, da ljudje stvari raje skurijo ali vržejo v smeti, kot pa da jih dajo ali prodajo zbiralcu.« Janez Osetič, zbiralec in odkupovalec starin Molitvenik za Tudi zdaj ni bistveno drugače, se je pa razmeram prilagodil Janez. Nekaj starin, okoli 10 odstotkov zbirke, zamenjuje z drugimi zbiralci. Redno obiskuje bolšje sejme na Celjskem, enkrat mesečno pa se odpravi na »bogato« smetišče pri Holmcu. »Parkiram pri Moniki Pučelj, s sabo vzamem nekaj molitve-nikov in jih zamenjam za starine. V pomladnem času, času čistilnih akcij, se ponavadi za kakšnih deset minut ustavim tudi pri kontejnerjih in na hitro pregledam vsebino.« Ko opazuješ Janezovo delo.in zbirko, ugotoviš, da vsak ravno ne more biti zbiralec. »Za takšne stvari moraš imeti posluh, dobro moraš poznati zgodovino in imeti precej trženjskih spretnosti.« Ravno zato pogosto sodeluje s celjsko knjižnico, celjskim arhivom in velenjskim gradom. »Glede dobitkov pa bi zbirateljstvo lahko primerjali z igro na srečo. Nikoli ne veš, kaj kdaj dobiš.« v ROZMARI PETEK Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. Bratov in sester za gasilsko desetino Edvard Kovačič iz Repuža je gasilec v PGD Dobje in podžupan občine Gasilski dom v Dobju so večinoma s prostovoljnim delom zgradili domačini leta 1995. »Prostovoljno gasilsko društvo smo ustanovili leta 1976, prve prostore pa smo imeli kar v farovžu domače cerkve,« se je spominjal začetkov gasilstva sogovornik Edi Kovačič. »Župnik Milan Zdolšek nam je dal na razpolago sobo za najnujnejšo opremo, za kar smo mu še danes hvaležni. Po nekaj letih smo od njega oz. cerkve odkupili zemljišče in začeli graditi svoj dom, ki se s svojo urejenostjo lepo vključuje v podobo kraja. Imamo dve garaži, orodjarno, dva avtomobila, sejno sobo in klet.« V PGD Dobje je trenutno 69 operativnih članov, imajo društvo Mladi gasilec, ki ga vodi Jožica Salobir, nimajo pa še veteranov, čeprav jih bo kmalu za desetino. Edi Kovačič, strojni ključavničar, se je z gasilstvom srečal leta 1970 v tovarni Bo-hor v Šentjurju: »K sodelovanju me je povabil Ivan Tovornik, ki je danes poveljnik našega društva v Dobju, predsednik pa je Franc Salobir, ki je tudi župan. Sam sem bil 17 let poveljnik našega društva in osem let podpoveljnik. Trenutno sem samo član upravnega odbora, ob tem pa še podžupan občine, pojem v zboru in še kaj bi se našlo.« Edi Kovačič se spominja, da v Bohorju niso imeli veliko požarov, so pa se večkrat srečevali s težavami in neprijetnostmi poplav. Bohorski gasilci so bili večkrat v pomoč tudi PGD Šentjur, skupaj pa so med drugim pred desetletji ves teden krotili velik požar na Resevni. Gasilci v Dobju skrbijo za preventivo med prebivalstvom, vsako leto pripravijo Horuk tekmovalno vajo z gasilsko nočjo, aktivni pa so tudi v mesecu požarne varnosti. Sicer pa je za Dobje značilno, da so ljudje iz zaselkov tako ali tako vključeni povsod. »Vsaj zaenkrat vsi zelo složno sodelujemo in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,« razmišlja Edi Kovačič, gasilski častnik 2. stopnje in dobitnik mnogih državnih in drugih odlikovanj. V Repu-žu obdeluje manjšo kmetijo s prvo znano letnico 1858 z nekaj kravami v hlevu, saj se ukvarja tudi z mlekarstvom. Čeprav je vsa stara poslopja porušil in zgradil nova, je vse, kar spominja na nekdanje čase, ohranil in bo morda kdaj kasneje razstavil v manjšem NASI GASILCI etnološkem muzeju. Rad tudi pove, da je njegov oče Albin Kovačič imel z dvema ženama petnajst otrok. S prvo Ivanko deset in drugo Hedviko (bili sta sestri - op.p.), ki še živi in je stara 87 let, pet. Prvi je bil Edi ali med vsemi enajsti. Štirje iz drugega gnezda še živijo. Po domače se pri njih reče pri Župane, saj sta bila Hedvikina odpravljamo. Ena naših glav- vah. Moja želja je, da bi pro- nih nalog v poletnem času je stovoljno gasilstvo ohranja- prevoz pitne vode.« lo bogato zgodovino in da bi Pravi, da so jim veliko na- bih tudi v prihodnje gasila log dobesedno »obesili«, de- zlasti v manjših krajih srce narja pa ni ravno veliko. »Pro- ' življenja.« stovoljno gasilstvo je v teža- TONE VRABL Za »naj« desetino Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (318) Jože Gajšek' PGD Lokarje (265) Ivan Buser, PGD Ponikva (202) Mirko Lešar, PGD Lopata (184) Olga Lešar, PGD Lopata (165) Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (154) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (98) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (92) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (65) David Krk, PGD Andraž (61) Nagrajena bralka je tokrat Jana Rančigaj, Vinski vrh 13a, Šmarje pri Jelšah, ki bo na oglasnem oddelku prejela daril0 NT&RC. oče in stari oče njega dni župana! Če ni doma v hlevu in na njivi, potem je na občini ali pevskem zboru, največkrat pa seveda med gasilci, ki delajo vse za dobro ljudi v kraju. Tudi hčerka Kristino je članica gasilskega društva. »Pravzaprav je še najmanj požarov, več pa je drugih težav, ki jih gasilci blažimo in NASI GASILCI Glasujem za:...................... Stanuje: ............................ Aktiven v gasilskem društvu:. Moje ime in naslov: ............. HOVI TEDNIK_INTERVJU_9 Presečnik: »Odhajam z dvignjeno glavo!« j Minister za promet Jakob Presečnik o vzrokih za odstop z ministrskega stolčka, delu in rezervnih scenarijih Verjetno je malo ljudi, ki minuli teden iso spremljali političnega dogajanja, redsednik vlade Anton Rop je namreč iz palicije »odstopil« SLS, potem pa so od-opili vsi trije strankini ministri; poleg ravosodnega Ivana Bizjaka in kmetijske-I Francija Buta še minister za promet Ja-ob Presečnik. »Zaradi odstopa nisem niti najmanj žalo-en. Nič tragičnega ni, v demokratičnih dr-jvah je to normalen proces. Ni treba biti abe volje ali sklonjenih glav,« pravi (naj-irjetneje še do ponedeljka) minister za prolet Jakob Presečnik. Po svoje tudi naš mi-lister, ne le zaradi dejstva, da je Zgornjesa-ňnjčan, temveč tudi zaradi njegovega dela. •Moja kolega in sam smo zadovoljni iz vetih razlogov, predvsem pa zato, ker je bil odstop zaradi dogajanja v zadnjem času potreben in ker smo prepričani, da smo svoje jelo pred vstopom v EU dobro opravili.« Kot pravi Presečnik, je izvršilni odbor SLS icenil, da bi postopki glede primera izbrisanih morali teči drugače, in zato sklenil, da podo poslanci podprli interpelacijo. »Čeprav so se poslanci SLS kot posamezniki odločali silno različno in ni bilo enotnega glasovanja, je premier Rop javno povedal, da koalicijska bogodba s SLS ne velja. Čeprav je dodal, da ministri ostanemo v vladi, smo vsi trije in 10 «cenili, da je tako nemogoče in neprimerno idelati,« je razložil in dodal: »Osebno sem pre-Ipričan, da projekti, ki jih izvaja posamezno ministrstvo, niso projekti stranke, ministrska ah ministra, temveč projekti države oziroma vlade, ki je na oblasti. Ne predstavljam si ministrstva, ki bi lahko delovalo brez us-(feznega usklajevanja na ravni vlade. Zato je Izstop iz vlade logična posledica. Sam imam čisto vest in bom v okviru svojih moči normalno zaključil z delom.« Minuli teden ste bili na službeni poti v Dublinu. Ste drugače doživljali celotno dogajanje oziroma kaj so porekli kolegi iz držav EU? Na teh pogovorih je običajno 25 delega-cij. V posameznih državah prihaja do sprememb in če se vsake toliko časa pojavi nov minister, ni nič posebnega. Domačega dogajanja nismo razglašali, sicer pa sem za sklep 10 izvedel prvi dan, po srečanju z irskim prometnim ministrom. Le na bilateralnem srečanju je nizozemska ministrica načela pogovor o neke vrste vladni krizi, pa smo ji pojasnili dogajanja. Pravzaprav se počutim kot minister z dolgim stažem, saj sem v tem èasu spoznal drugega italijanskega in madžarskega ter tretjega hrvaškega in avstrijskega ministra. V okviru teh držav sem bil ipo stažu najstarejši. Se vam zdi dogajanje sedem mesecev pred Volitvami smiselno? j Moje osebno stališče je, da ni. Do tega je prišlo zaradi stališča stranke, še vedno imamo drugačen pogled na razreševanje problema izbrisanih. Kar se glasovanja v parlamenta tiče, se je že prej tolikokrat kršila koalicijska pogodba, da bi jo morali že davno raz-jftreti. Po eni strani ni dobro, da je prišlo do menjav le nekaj mesecev pred iztekom mandata, saj nekateri postopki niso dokončani. Po drugi strani pa bodo prišle nove ideje ... Marsikaj bo odvisno od sprememb pri držav-lih sekretarjih, na splošno pa je dosti dogajala že od januarja predvolilno obarvanega. Najbolj me je, tudi po strokovni plati, Vselilo delo projektanta v Vegradu. Še da-"es mi doma očitajo, zakaj sem se odločil politiko. Če bi ostal projektant, bi bil Mogoče spoštovan v svojem poklicu. Tako pa je, kar je. Poznate svojega naslednika? Z dr. Markom Pavliho, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, sva že sodelovala, saj je bil soavtor pomorskega zakonika. Ocenjujem, da je predvsem strokovnjak za pomorsko pravo, in ne vidim posebne bojazni, da ne bi uspel v tem kratkem obdobju uspešno zaključiti procesov, ki tečejo. S kakšnimi vtisi zapuščate ministrsko mesto? Precej je ostalo nedodelanega: tik pred koncem je reorganizacija Darsa, pilili smo koncesijsko pogodbo med njim in državo, ki jo bo vlada obravnavala prihodnji teden. Pred kratkim je bil sprejet nacionalni program izgradnje avtocestnega omrežja, ki ga je treba le izvajati, h koncu gre priprava programa izgradnje državne cestne mreže, kjer manjka le še finančni del (tega je na primer znotraj ministrstva za promet nemogoče uskladiti in dokončati, nujno je sodelovanje vlade). V fazi reorganizacije so Slovenske železnice, prav tako tečejo programi na področju pomorstva in letalstva, zlasti kar se tiče organizacije Luke Koper in Letališča Brnik v skladu z direktivami EU. Pripravljen je projekt za mariborsko letališče, po katerem bi s pomočjo sredstev iz strukturnih skladov usposobili letališče za večji promet. Teh projektov je veliko. Med aferami, ki so pretresale ministrstvo, bi se mogoče na hitro spomnili tiste z dovolilnicami ... Temu ne bi rekel afera. V ministrstvu smo iz prejšnjih mandatov podedovali cel kup pritožb. Dejstvo je, da je dovolilnic manjkalo, saj v evropskih državah omejujejo tovorni promet po cestah. Lani smo se z Avstrijci dogovorili za kvoto do vstopa v EU. Čeprav so nas pogosto grajali zaradi teh pogajanj, sem prepričan, da bi sicer zadnjega decembra tovornjaki obstali na avstrijskih mejah. Nov sporazum med EU in Avstrijo še sedaj ne velja in teoretično bi lahko rekel, da bi tovornjaki še danes stali. Zadeva je bila precej napeta, sedaj pa upam, da 1. maja ne bo preveč dovolilnic. Podoben problem bi znal biti v Italiji, vendar sva se v Dublinu z italijanskim ministrom pogovorila in v petek so bile dovolilnice na poti. Ob tem bi rekel, da tudi Slovenija ne bi smela problema popolnoma liberalizirati, saj bodo v drugih državah z različnimi ukrepi, od prepovedi nočne vožnje, visokih cestnin ... skušali omejevati tranzit. V zraku so visele tudi grožnje o zaporah cest? Kar se tiče zapor in stavk, je bilo v tem mandatu silno malo takšnih protestov, za kar si pripisujem vsaj malo zaslug. Nikoli se mi ni bilo težko udeležiti zbora krajanov, predvsem pa smo se dogovarjali. Tako ni bilo nobene zapore prevoznikov, čeprav je res, da smo s pogajanji in dogovarjanji preprečili dogodke, ki nikomur ne koristijo. Končno tudi »gajžlo« s celjskega sejma sprejemam kot neke vrste priznanje šoferjev. Vem, da si marsikdo želi, da bi zadeve bolj gladko tekle, a ne gre. Nekaj. drugega so zapore oziroma grožnje posameznih krajev ali občin zaradi neurejenih cest. Večkrat sem bil na zborih krajanov, kjer so padale grožnje, vendar se na ta način nikoli ne bo ničesar rešilo. Možni so le dogovori v okviru možnosti države in občine. Bila je tudi stavka med kontrolorji zračnega prometa ... Če se-štejem, je bilo navzven dokaj mirno, velikokrat pa je bil položaj tik pred vreliščem, pa smo ga ohladili s pogovori. Je pa res, da imam zaradi tega mogoče kak las manj ah kakšnega sivega več, vendar je to moj problem. Iz domače doline, še bolj pa iz Šaleške, so včasih prihajali očitki, da ste kot minister premalo naredili za domače kraje, pri tem je bila izpostavljena cestna povezava od Dravograda do Arje vasi. Sedaj, ko Velenje dobiva dva ministra, bo verjetno drugače ... Vlada je nacionalni program izgradnje AC sprejela julija lani, državni zbor pa februarja letos. V program smo seveda uvrstili hitrocestno povezavo Koroške in Velenja z avtocesto. V parlamentarnem odboru za infrastrukturo in okolje pa so na predlog LDS črtali ves dodaten program, tudi omenjeno povezavo. Pri nasprotovanju temu sem bil osamljen, ker se šaleškim in koroškim poslancem, razen Milanu Kopu-šarju, ni zdelo vredno prisostvovati seji odbora. V ministrstvu smo pripravili amandma in hitro cesto zopet pripeljali v nacionalni program s pomočjo amandmaja ribniškega poslanca. Program je bil z velikimi težavami in preglasovanjem sprejet ob bučni, na trenutke žaljivi razpravi. Zato kritik s strani Koroške in Šaleške doline ne sprejemam. Sploh pa me v tem mandatu v Velenje niso pogosto vabili. Ob nekaj odprtjih cest, poplaćanih tudi z državnim denarjem, smo že doživeli, da se je »pozabilo« omeniti ministrstvo za promet. Gre za osnovni problem, da si stvari, ki sem jih poskušal urediti, prisvojijo župani ali drugi posamezniki. Za tisto, kar ni urejeno, pa sem seveda po isti logiki kriv jaz. Vendar sem tega navajen. Ste bili kot minister deležni kakšnega privilegija, ki ga boste pogrešali? Odvisno, kaj mislite s privilegijem. Tistih par pogostitev na leto bi z veseljem izpustil, nekaj drugega pa je možnost, da sodeluješ pri razvoju. Po moje je to pravi privilegij, ki pa prinaša še več odgovornosti. Vesel sem, da sem bil kot minister povabljen na različne prireditve, ki sem se jih skušal udeležiti, če sem le utegnil, pa naj je šlo za zbor upokojencev ali občinski praznik. Je pa res, da me v nekaterih občinah niti v tem niti v prejšnjem mandatu še na proslavo niso povabili. Ko ne bom več minister, si bom lahko celo dovolil, da se bom udeležil prireditve, na katero me niso povabili. Po odstopu ste izjavili, da ni pošteno do družine, ker nimate rezervnega scenarija. Se je že našel? Povsem iskreno sem mislil, da bi bilo ob delu, kot je ministrovanje, kjer je prekinitev mandata normalna in demokratična, korektno do družine, ko bi imel rezervni scenarij. Vendar ga nimam. Delo bom opravljal do prihoda novega ministra, nato si moram malo odpočiti, potem bom pa videl, kaj bo ... Ne glede na to, kje bom, pa bom jeseni po dogovoru v stranki in vseh zgornjesavinjskih odborih kandidiral na parlamentarnih volitvah. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ Vprašali so me že, če bom pogrešal odprtje Črnega Kala. Iskren odgovor se glasi, da bom. od 2. do 22. 4. 2004 Velikonočni zajček na Radiu Celje je tudi letos vabil poslušalce, da najlepši pirh v tradicionalni nagradni akciji zamenjajo za velikonočno košarico dobrot iz Klasja Celje. Odziv poslušalcev je bil dober in v dneh do velike noči smo si pasli oči in dušo na domiselno pobarvanih, umetelno obdelanih in okrašenih jajcih, ki na veliko noč simbolično predstavljajo začetek vsega živega na zemlji. Občudovali smo kraspanke, pa z voskom oblite pisanice, s pšeničnim zdrobom posuta jajca; v oko je še posebej padlo jajce posuto z rižem in okrašeno s semeni sončnic, pa jajca na pecljih v obliki tulipanov in tista posuta s senenim drobirjem z drobno ptičko na vrhu, ali pa jajce, okrašeno z znakom naše hiše NT&RC ... Ves čas pa smo se vsi, ki smo na velikonočni ponedeljek ocenjevali te izdelke, spogledovali z dvema ročno izdelanimi košaricami, v katerih so bila s tanko prejico obkvač-kana jajca dveh velikosti, kokošja in ptičja. Seveda plastična, da ne bo pomote. Že na daleč je bilo videti, da so bila izdelana iz ljubezni in da je v njih vtkanih veliko uric prostega časa. Lastnico teh malih mojstrovin, Vido Novak iz Arclina smo poklicali po telefonu in jo povabili na klepet pred mikrofon, kjer smo veliko košaro dobrot iz Klasja zamenjali za njene izdelke. Pripovedovala nam je, da je košarici nakvačkala že lani, letos, vse od februarja naprej, pa je s pisanimi prejicami opletala jajca. Niti se v svojem življenju kar ne more znebiti. Pa se jih tudi noče. Vida Novak je zdaj že vrsto let upokojenka, kot tekstilni tehnik pa je vse življenje delala v Tovarni odej Škofja vas. Zdaj se z nitmi ukvarja v prostem času doma in tudi na urah Univerze za III. življenj- posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 041/591-222. Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli. m Met fe moj- Premalani Splavar S Kalinovim spomenikom Splavarja v Mestnem parku v Celju res ni sreče. Pred dnevi so ga neznanci, le slabo leto dni potem, ko so kip temeljito očistili in obnovili, spet prebarvali. To pot so slovitega celjskega kuštravega mišičnjaka s flosarskim veslom v roki posprejali z grdo rdečkasto-rja-vo barvo, »umetniki« pa so se na podstavek celo podpisali s 4. a. Še ena objestnost, ki žali duha mesta in predvsem inteligenco avtorjev tega vandalizma. BS 2004 Zvestoba do roba! MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! košarico www.era.si Vse se menja, le vsebina ne. sko obdobje v Celju, ki je letošnja dobitnica bronastega grba Mestne občine Celje. Vida Novak pa je čestitala tudi našemu radiu za srebrni grb in dejala, da brez radia ne bi mogla: »Sem zvesta poslušalka Radia Celje in tudi tile moji izdelki so v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah nastajali ob njegovem poslušanju. Televizije skorajda ne gledam.« Upamo, da smo z manjšimi nagradami razveselili tudi Ja-smino Planine, Danico Gobec, Marijo Vozlič, Lucijo Gobec, Katarino Kramer in Nadjo ter Darka Auerja. Prepričali smo se lahko, da domišljija ne pozna meja in že zdaj razglašamo nagradni natečaj za naj pisanico 2005! _ MATEJA PODJED Čistilni sistem Delfin, 3330 mokro suhi vodni filter, vodna filtracija, moč 1400W, teža 7 kg, sesalna moč 2400 mm/H20, višina 45 cm, prostoflf zbiralne posode 12 I, sistem omogf odmaševanje odtokov, čiščenje zi materapija, ionizacija, dodatni nastavU sesanje tekočin, možnost sesanjaa r" Televizor Samsung, CZ-21A 083 popolnoma raven ekran, 100 programskih mest, izhodna moč 2 x 5W, direktni zvočni sistem, 2 zvočnika, formati slike: normal, zoom in wide, teletekst, OSD, samodejna nastavitev programov, samodejni izklop, funkcija Plug&Pray, priključki:AV, za slušalke, 2 scart, daljinski upravljalnih . 2000 CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje .. Rolerji S175 kolesa: 78mm/80A alu. podvozje ABEC 5 leiaji. AKCIJA , velikost okvirja 16-18-20-22. wimjDAi flOC.si • <<«<zdravljenje podobnega s podobnim< in se opira na edinstven sistem diagnoze in zdravljenja, pri katerem zdravila, ki povzročajo bolezni podobne simptome, spodbujajo imunski sistem organizma, da premaga bolezen in obnovi zdravje,« pravi Maja Holeček, sicer absolventka na Veterinarski fakulteti, ki se je sprva sama zdravila s homeopatijo. Homeopati uporabljajo pri zdravljenju zdravila rastlinskega in živalskega izvora ter zdravila iz kamnin. Ta" zdravila so potencirana in razredčena, delujejo pa na energetski ravni brez dodanih kemikalij. Pred leti se je namreč ponesrečila z jadralnim padalom. Zaradi odprtega zloma obeh golenjih kosti ji je grozila infekcija, z zunanjim fiksaterjem pa je živela pet mesecev. Homeopatsko zdravljenje, ki ji ga j'e predstavila njena mama, sicer farmacevtka, ji je pomagalo, celjenje je potekalo hitro in brez zapletov, bolečin ni imela in v zelo kratkem času je lahko začela obremenjevati nogo. »V Ameriki, Evropi in Indiji je homeopatija priznana in ena vodečih komplementarnih medicin, vendar pa je zelo obsežna in zahteva toliko izkušenj, da se je treba o njej dobro poučiti. Ttidi samo razumevanje, kako zdravi homeopatija in kako gleda na bolezen, zahteva večletno šolanje in praktično delo,« pravi Maja in dodaja, da so v tujini bolje poučeni o homeopatiji. »Homeopatijo zanima več stvari. Če človeka boli grlo, mu bo zdravnik verjetno predpisal sredstvo za grgranje. Homeopat pa vpraša, kakšen je občutek pri požiranju, kdaj se izboljša, kdaj je prišlo do težav... Homeopatija namreč ne V Lokah pri Mozirju so se veterinarji zbrali na turistični kmetiji Leveč. zdravi simptomov, ampak zdravi bolnica. Tudi zato ne dobi vsak pacient enakega zdravila.« Pet »k-ajev« V homeopatiji je klinična diagnoza pomembna za prognozo in potek bolezni, za iskanje zdravila pa nima takšnega pomena. Iskanju in ocenjevanju simptomov sledi njihovo vrednotenje oziroma hierarhizacija. Za razliko od uradne medicine homeopate zanimajo predvsem nenavadni simptomi. »Imamo bolnika z visoko temperaturo. Pri tem so normalni žeja, hitrejši pulz, slabo počutje. Za homeopata jè zanimiv bolnik, ki kljub suhim ustom ni žejen, ob visoki temperaturi celo živahen,« pripoveduje Maja. »Pri iskanju simptomov se vedno vprašamo po 5 >k-ajih<: kje so težave, kaj bi lahko bil vzrok, kako izgledajo in kdaj so se pojavile. Peti >k<, torej vprašanje, kakšna je težava, je pri živalih malce bolj subjektivno -človek lahko pove, da je bolečina zbadajo-ča, pri živalih pa to seveda ni izvedljivo. V bistvu gre za princip podobnosti: ena slika homeopatskega zdravila ima takšne in takšne simptome, in tako iščemo najbolj ustrezno zdravilo za težavo, ki jo ima bolnik. Hidi samo zdravljenje je individualno, zanima nas bolnik, ne pa simptomi značilni za neko bolezen.« Homeopatija torej ne obravnava samo enega simptoma oziroma posameznih, ampak vedno bolan individum v njegovi celoti. Simptomi in slika zdravil si morajo ustrezati. V homeopatiji obstaja več kot 2 tisoč zdravil, ki jih homeopati poiščejo tudi s pomočjo repertorija, posebne knjige, v kateri so zbrani vsi simptomi. Homeopatija v veterini Maja Holeček je lani opravljala 6-meseč-no strokovno prakso na Veterinarski fakulteti na Dunaju. Na tej fakulteti deluje tudi referat za alternativne vede, homeopatija pa je eden od izbirnih predmetov. Na fakulteti med drugimi predava tudi dr. Gerhard Ko-wald, ki se s homeopatijo ukvarja že skoraj tri desetletja. »Dr. Kowald izjemno zanimivo predava ter posreduje znanje. Zato sera ga prosila, če bi predaval tudi v Sloveniji Pristal je in pred kratkim smo za veterinarje iz cele Slovenije pripravili seminar v Lokah pri Mozirju,« pravi Maja. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je homeopatija »zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni«. Zlatoporočenca, da Ju Je veselje pogledati Leta in skupno življenje so zlatoporo-čence različno obtežili. Ivica in Robert Sre-denšek iz Šempetra v Savinjski dolini sta par, ki bi mu težko pripisali tolikšno število let in zakona, čeprav tudi njima ni bilo življenje posuto samo z rožami. Ivica se je rodila na Polzeli kot prva od šestih otrok, Robert pa kot edinec v Šempetru. Spoznala sta se kot člana športnega društva v Šempetru, kjer je bila Ivica zaposlena v tekstilni tovarni, Robert pa v enoti pri Elek-tru Celje. Po dveh letih znanstva sta se poročila in kmalu je na svet privekala hči Boža. Medtem sta zgradila hišo, ki jo še danes skrbno urejata, s posebno ljubeznijo pa skrbita za vrt in okolico. Dnevi v pokoju jima minevajo v uresničevanju drobnih želja in sprehodih ob Savinji. Hčerka Boža z družino sicer živi v Celju, vendar starša pogosto obišče, dedku in babici pa je v veliko veselje pravnukinja Aleksandra. TT Obred zlate poroke za Ivico in Roberta Sredenška je v Savinovi hiši opravil žalski župan Lojze Posedel. V Sloveniji namreč ne obstaja šola, na kateri bi se šolali homeopati, vendar pa preko Slovenskega homeopatskega društva poteka izobraževanje, namenjeno zdravnikom, farmacevtom in veterinarjem, torej ljudem z določenim medicinskim predznanjem. Homeopatsko izobraževanje, s katerim si pridobijo diplomo, traja pri nas štiri leta. Gre za seminarje ob koncih tedna, na katerih predavajo priznani predavatelji iz tujine, slušatelji pa morajo v tem času prisluhniti uram teorije in opraviti 40 ur praktičnega dela. Veterinar se mora pri homeopatskem zdravljenju živali zanašati na to, kar vidi in začuti. »Pravo zdravilo najdemo samo takrat, žival celostno opazujemo in ne gledamo le tipičnih simptomov neke bolezni - gledati moramo žival, ki trpi zaradi te bolezni. Od dveh žrebičkov z diarejo in povišano temperaturo, na primer, je eden vesel in ga bolezen ne moti, drugi pa leži* na tleh in skoraj ne more premakniti. Kljub enakim bolezenskim simptomom bosta, glede na različno počutje, dobila vsak svoje zdravilo,« je razložila Maja. Predavanje v Lokah je med veterinarji zbudilo kar veliko zanimanja. Zdravljenje živali s homeopatijo je zelo uspešno, nima neprijetnih učinkov in je tudi neškodljivo-»Sploh je primerno za zdravljenje kroničnih bolezni, ko klasična veterinarska medicina ne more pomagati, s homeopatijo pa se da mnogo narediti,« je omenila Maja in napovedala, da bodo s pomočjo društva tudi v prihodnje poskrbeli za podobna predavanja-URŠKA SELIŠN1K j POLZELA I ŽALEC | VELENJE | _ŠOŠTANJ ; f ti 'omlad zamuja tudi v Mozirskem gaju Park vrtnarjev bodo zaradi vremena odprli v soboto - Kljub debeli snežni odeji so na Golteh zaključili sezono Narava jo je po svoje za-lla dvema večjima turi-ličnima točkama v Zgor-Savinjski dolini, Mozirjem u gaju in TRC Golte. Na smučišču na Golteh je precej snega, vendar je bilo premalo smučarjev, v ilozirskem gaju pa so zajdi vremena prestavili od-rtje. Skladno s četrt stoletja sta-prakso bi morali uprav-Mozirskega gaja, do-iče ekološko hortikultur-10 društvo, park cvetja od-:eti med velikonočnimi razniki. Dolgotrajne nizke iperature in slaba vremen-napoved pa so jih prisili-uradno odprtje pre-ivili za teden dni, na sobo-1,17. aprila. V tem času se v iju razcvetajo prve čebulice in pomladansko cvetje, iravljavci pa so poskrbeli |Ía kar precej novosti. Po be-?dah Boža Plesca jim je sla-'bo vreme preprečilo, da bi sredi gaja postavili 17-metr-itko razgledno ploščad, za kar ihajo dovoljenja. Ploščad, s katere se bo obiskovalcem ponudil lep razgled po celem Mozirskem gaju, bodo predvidoma postavili junija. V parku bodo letos pripravili več prireditev; od 24. lo smučarjev na Golteh je preseglo aprila do 2. maja bo festival cvetja in glasbe Cvetje Evrope, konec junija bodo pripravili 3-dnevne pravljične kresne noči, sredi avgusta 10-dnevno prireditev Poletje skozi cvetje, sredi septembra pa bodo odprli razstavo buč, ki je lani med obiskovalci naletela na izjemen odziv. smučišču smučarji niso bili najbolj zapravljivi. Na Golteh presegli načrte pa ugotavljajo, dav objektih oa Žalska eko šola Na posebni prireditvi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so minuli teden I. Osnovno šolo Žalec razglasili za eko šolo. Razglasitev so potrdili z eko listino, ki so jo podpisali Aleš Petrin v imenu učencev, koordinatorke eko projekta Katja Selčan, Zdenka Virant in Milica Kresovič ter žalski župan Lojze Posedel. Na slovesnosti je stike z naravo predstavila ravnateljica šole Tatjana Žgank Meža, ki je omenila, da se v okoljevarstvenem smislu obnašajo že dlje časa, najbolj prijazno pa so poskušali zaživeti z naravo, ko je ravnatelj šole postal njen predhodnik Adi Vidmajer. V Sloveniji je sedaj že 215 eko šol, kar je četrtina šolskih inštitucij. DN Smučišče na Golteh je po večih zelenih zimah s polno paro spet zaživelo lani decembra, v projekt oživitve pa so se poleg vseh občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline vključili tudi nekateri podjetniki. Po besedah direktorja podjetja Golte Ernesta Kovača je smučišče obiskalo približno 52 tisoč smučarjev, kar je več, kot so načrtovali tudi največji optimisti. V podjetju so dose gli zastavljene cilje tako glede obiska, kakovosti in tudi javnega mnenja, ki smučišču na Mozirski planini po staja vedno bolj naklonjeno. V teh drieh je na Golteh še skoraj meter snega, vendar direktor Kovač pravi, da je vse manj smučarjev in je prihodek v primerjavi z marcem praktično razpolovljen: Zato so na velikonočni ponedeljek na Golteh z brezplačnim smučanjem zaključili zimsko sezono. Hkrati se na Mozirski planini že pripravljajo na poletno sezono, saj bodo za obiskovalce uredili učne botanične poti, povezane s kraškimi jamami in vrtačami, veliko pozornosti namenili gorskemu kolesarjenju in jadralnemu padalstvu, posebnost pa bo alpinetum, ki ga urejajo v sodelovanju z Mozir-skim gajem. Odprtje so načrtovali konec meseca, ko naj bi se razcvetel avrikelj, a ga zaradi prenizkih temperatur in snega verjetno še ne bodo mogli odpreti. NAKRATKO Mladi znanstveniki za Šaleško VELENJE - V Šaleški dolini je izjemno uveljavljeno gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Preko 80 učencev, dijakov in študentov je izdelalo 48 raziskovalnih nalog, pri delu jih je vodilo 51 mentorjev, naloge pa bo ocenilo 42 strokovnjakov z različnih področij. Mladi so se lotili humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih in biotehničnih ved, nastale pa so raziskovalne naloge z izjemno zanimivimi naslovi, ki obetajo marsikatero novo spoznanje na posameznih področjih. Osnovnošolci so, letos že 21., svoje naloge predstavili v torek in sredo, prihodnji teden v torek in sredo pa bodo svoje raziskovalne naloge predstavili še dijaki in študentje. Lovci o delu in zakonu POLZELA - Na občnem zboru lovske družine so po poročilu o lanskem delu starešine Andreja Jagra razpravljali tudi o novem lovskem zakonu, ki lovcem nalaga veliko odgovornosti. Ugotavljali so, da so bili lani zelo aktivni, med drugim so opravili skoraj 1.500 prostovoljnih delovnih ur, skrbeli za krmišča ter urejali lovski dom v Založah. Z zaskrbljenostjo so ugotavljali, da narašča število povožene divjadi, kar je posledica urbanizacije naravnega okolja in modernizacije cest. Lovru Ogrisu s Polzele in Francu Vo-grincu iz Šempetra so podelili priznanje Lovske zveze Slovenije. Vrhunec prebujanja pomladi ŽALEC - Jutri, v petek, bodo v Domu II. slovenskega tabora odprli razstavo del, nastalih na likovno-literarnem natečaju, ki so ga v okviru projekta Prebudimo pomlad v sebi razpisali v Žalskih lekarnah. Na ogled bo do petka, 23. aprila, ko bodo pripravili okroglo mizo o prehrani srednješolcev. To nedeljo bo ob 9. uri izpred I. OŠ štart rekreativnega pohoda do Sv. Jedrti. Skupine bodo spremljali planinski vodniki in zdravniki, po dobrih dveh urah zmerne hoje pa jih bo pri lovskem domu na Rinki čakal čaj, ki ga tradicionalno zmešajo v lekarni, enolončnico pa bodo skuhali tudi za vegetarijance. Bio kmetije bodo predstavile svoje izdelke, veliko bo gradiva o zdravem načinu življenja, merili bodo krvni tlak, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo. Vodnik po muzejskih zbirkah NAZARJE - V muzeju gozdarstva in lesarstva so izdali katalog, v katerem so poleg muzeja predstavljene vse muzejske zbirke v Zgornji Savinjski dolini. Uradno so ga predstavili v torek, v njem pa so podrobni zapisi o nazarskem muzeju, flosarski zbirki na Ljubnem, radmirski zakladnici, zbirkah v Gornjem Gradu, zbirki Aleksandra Videčnika, etnološki zbirki v Mozirskem gaju, knjižnici v frančiškanskem samostanu v Nazarjah in stalni razstavi o Potočki zi-jalki. Tekste so prispevali Barbara Šoster-Rotar, Tina Gut-man, Darja Pirkmajer, Božo Plesec, Tanja Roženbergar Šega, Vojko Strahovnik in Aleksander Videčnik, katalog pa služi kot vodnik po celi Zgornji Savinjski dolini. Likovni svet otrok ŠOŠTANJ - V kulturnem domu bodo v soboto ob 10. uri odprli že 36. razstavo Likovni svet otrok. Na letošnji natečaj se je odzvalo 70 šol, komisija pa je za razstavo izbrala 386 del, ki jih je ustvarilo več kot 400 učencev. Ob razstavi bodo izdali katalog, v katerem je predstavljena desetina razstavljenih likovnih del. US, IT Mozirje brez inšpekcijskih služb V Mozirju bodo gradili objekt za državne službe, ki pa zapuščajo Zgornjo Savinjsko dolino - Slabi demografski kazalci V poslovno stanovanjskem centru Podrožnik v Mozirju, kjer te dni že gradijo poslovne prostore za ftiš, bodo svoje prostore Oašli tudi Upravna enota Mozirje in druge državne službe. Po načrtih naj bi za stavbo spomladi pridobili gradbeno dovoljenje in začeli z gradijo z denarjem iz državnega Proračuna, dokončali pa bi i? septembra 2005. V pritličju bodo ustanove, ki so pomembne za stranke v upravam postopku, kot so na primer zavarovalnice, v nad- stropju pa bodo pisarne UE, izpostav geodetske in davčne uprave, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje in Občine Mozirje. Ob prostorskih načrtih prihaja do težav, saj kakor kaže, država spet ukinja nekatere službe na lokalni ravni. Na problem so opozorili v Mozirju, od koder so pred časom v Velenje že preselili večino zaposlenih iz izpostave davčnega urada. S I. januarjem 2005 v Mozirju ne bo več sodnika za prekrške, saj se seli v Velenje. Odprto ostaja vprašanje notarja, po besedah načelnika UE Vinka Polični- ka pa naj bi se v Velenje ali Celje preselile tudi nekatere inšpekcijske službe. Na te načrte so ostro reagirali v Zgornji Savinjski dolini, kjer je načelnik Poličnik na državni ravni že izrazil kritiko zaradi centralizacije inšpekcijskih služb, na ustreznih ravneh pa bodo skušali dokazati nujnost obstoja inšpekcijskih služb na lokalni ravni. Demografska katastrofa Po podatkih UE v Zgornji Savinjski dolini že štiri leta beležijo upad števila rojstev/ najbolj zaskrbljujoče pa je bilo lani, ko so našteli le 139 rojstev in kar 187 smrti. Nič kaj obetaven tudi ni podatek, da je v šestih občinah vse manj prebivalcev, pa še ti so v povprečju starejši, saj se mladi izseljujejo. Lani so le v Lu-čah in Gornjem Gradu zabeležili več občanov, vendar le v Gornjem Gradu zaradi večjega števila rojstev. Največji razkorak med številom rojstev in smrti je v občini Nazarje, kjer se je lani rodilo 19 otrok, umrlo pa dvakrat več ljudi. Prav v Nazar- jah se je število prebivalcev lani tudi najbolj zmanjšalo. Morda je manj rojstev tudi zato, ker je tudi manj porok. Lani se je število porok, ki so jih sklenili na območju UE, zmanjšalo za 13, pa čeprav je za poroke vedno več prostorskih možnosti. Bolj resen problem odseljevanja mladih je v pomanjkanju delovnih mest in stanovanj ter težavah pri pridobivanju gradbenih parcel. US RADjO,s1ÇEUE Predsednik vlade Je ne doseže! Občinski svetniki v Šentjurju skušajo narediti red med plačami v javnem sektorju - Bo po 1. juliju res vse drugače? Šentjurski občinski svetniki so po objavi izplačil po individualnih pogodbah v javnem sektorju in na zahtevo nekaterih svetnikov dobršen del zasedanja namenili prav temu vprašanju. Med objavljenimi izplačili je namreč lani prednjačila direktorica JZ Zdravstveni dom Šentjur Draga Kovač, ki se je z zaslužkom preko 1,7 milijona tolarjev bruto uvrščala med najbolje plačane Slovence. Sklenili so, da bodo do julija vnovič obravnavali plače vodilnih v javnih zavodih (JZ), katerih ustanoviteljica je občina. Takrat bodo govorih tudi o razporeditvi vodilnih v plačilne razrede po novem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo začel veljati s 1. julijem. Med sejo so dobili tudi vmesno poročilo revizije lanskega poslovanja JZ ZD Šentjur (katerega vsebina je bila zaupna), končno poročilo pa bo pripravljeno do prihodnjič. Svetniki so sprejeli navodila, kako morajo ravnati predstavniki ustanovitelja v svetih JZ ter sklenili, da v občini sprejmejo nove odloke o ustanovitvi za vse tiste JZ, kjer področna zakonodaja dopušča, da ima ustanovitelj s svojimi predstavniki večino v svetu JZ. Podprli so tudi pobudo, da enkrat letno (sočasno z zaključnim računom za preteklo leto) pregledajo tudi plače vodilnih v JZ in občinskih funkcionarjev, prav tako pa tudi zahtevo, da se morajo vsa morebitna preseganja plač v JZ takoj uskladiti z zakonsko določenimi. Zavrnili pa so pobudo, da bi kot ustanovitelji JZ sprejeli ugotovitev o lastnem slabem oziroma vsaj malomarnem delu v preteklem obdobju, kar je predlagal svetnik Marko Diaci. Slednji je mertil, da direktorica ZD Šentjur Draga Kovač ni sama »kriva« za to, koliko zasluži (izplačila v zadnje pol leta so vsak mesec presegala 1,7 milijona tolarjev bruto), da ne gre vse odgovornosti prelagati na člane sveta JZ, v imenu katerega je predsednica z direktorico podpisala individualno pogodbo, pač pa bi morali odgovornost na svoja pleča prevzeti v imenu občine kot ustanoviteljice JZ tudi občinski svetniki tega, zlasti pa prejšnjega mandata. V občinski upravi so zbrali podatke o izplačilih vodilnim v vseh osnovnih in glasbeni šoli, vrtcu, knjižnici. Ljudski univerzi, ZD Šentjur, sekretarja OZ RK ter direktorju JKP za obdobje od lanskega avgusta do januarja. Ves čas izstopa plača direktorice JZ ZD Šentjur, ki je v bruto znesku za dober milijon tolarjev višja od drugouvrš-čenega direktorja JKP, katerega plača je vezana na povprečje v podjetju, pomnoženo s količnikom 3,75, in se v pol leta niti za tolar ni spremenila. Prav tako z večino glasov so zavrnili tudi Janeza Čokla, ki je v imenu SLS (ta je že konec leta 2001 nasprotovala imenovanju Kovačeve za direktorico) zahteval odstop direktorice ZD Drage Kovač. Prav o njeni plači so svetniki tudi ves čas razpravljali, sama pa je pojasnila, da je njena osnovna plača enaka direktorskim plačam v drugih primerljivih zdravstvenih domovih na Celjskem, saj so kriterije zanjo izdelali v isti pravni službi. Končno izplačilo pa je posledica tega, da ob delu poslovne in strokovne direk- Kot je bilo slišati v razpravi, je zaslužek direktorice JZ ZD Šentjur »vreden« treh ravnateljskih plač, za dobrih 200 tisočakov pa presega tudi plačo predsednika Vlade RS. torice skrbi še za 3.200 pacientov ter vodi delo šolskega dispanzerja. IVANA STAMEJČIČ Za učinkovitost najboljše plače Predpraznično čiščenje Dvorišče Vinka Stopinška Pod gradom v Laškem, ki je bilo dalj časa polno kartonov, zabojev in odpadnega gradbenega materiala, so delavci komunalnega podjetja še pred prazniki počistili. Na neurejenost, saj je bilo dvorišče podobno smetišču, so občani že dalj časa opozarjali, zato so v Laškem pridobili odločbo za odstranitev vseh neuporabnih predmetov. Pospravljanja Stopinškovega dvorišča so se enkrat že lotili, le da so takrat predmete preselili na drugo Stopinškovo parcelo, tokrat pa so delavci komunalnega podjetja v spremstvu policije vse odpeljali na smetišče. Dve tovorni vozili sta odpadni material odvažali kar dva dni, poznavalci razmer pa se bojijo, da »pospravljanje« ne bo zaleglo za dolgo. RP Množična pesem Pregledna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Mi smo pomlad, je bila tudi letos uvod v prireditve Veselega jurje-vanja. V območni izpostavi sklada kulturnih dejavnosti so prejeli rekordno število prijav, tako da je na reviji sodelovalo 14 zborov v katerih poje skoraj 500 otrok. Revija so zato v dvorani kulturnega doma razdelili v dva koncerta; popoldanskega in večernega. Sodelovali so zbori iz vseh OŠ in iz Glasbene šole skladateljev Ipavcev, strokovni sodelavec sklada, zborovodja Franci Kovač, pa se je po zaključku pogovarjal z učitelji glasbene vzgoje ter ravnatelji vseh šol. IS Z delom zaposlenih v Upravni enoti Šentjur so v občinah Dobje in Šentjur zadovoljni, kažejo rezultati ankete o kakovosti opravljanja upravnih storitev, ki jih v Šentjurju izvajajo od leta 1999. Načelnica UE mag. Andreja Stopar ugotavlja, da se je od začetka delovanja upravne enote v letu 1995 močno izboljšala izobrazbena struktura zaposlenih, hkrati pa velja UE za eno najbolj učinkovitih v državi, saj ima najmanj zaposlenih glede na število občanov. V povprečju vsak od 28 zaposlenih skrbi za 695 ljudi iz občin Šentjur in Dobje. Daljših odsotnosti v UE ne premoščajo z zaposlitvami za določen čas, pač pa s prerazporeditvami in izkoriščanjem notranjih rezerv. Tako je tudi v primeru krajevnega urada v Dobju, saj v njem uslužbenka v času, ko ni strank, opravlja svoje siceršnje delo. Zato ne preseneča, da so plače zaposlenih po podatkih teprezentativnega sindikata najvišje med UE v državi in v povprečju znašaj o blizu 328 tisoč tolarjev bruto. Med letí 2000 in 2002 je zadovoljstvo strank s kakovostjo opravljenih storitev v UE raslo v točkovni vrednosti od 3,79 do 4,2, lansko delo pa so občani ocenili s 4,14. Ocena je malce padla, v UE pa ugotavljajo, da gre to pripisati bistveno povečanim pričakovanjem strank glede na pretekla leta. Iz pregleda rešenih zadev po Zakonu o splošnem upravnem postopku je razvidno, da je bilo lani število zadev glede na leto 2002 manjše, manj je bilo tudi zaostankov, le izjemoma pa je bila na osnovi - Št. 15-15. pritožbe stranke nadomeščena odločba UE. Razlog za upad zadev je v zmanjšanju skrajšanih postopkov, zlasti zamenjave osebnih izkaznic in potnih listov, ker pa se je lani začela menjava vozniških dovoljenj, ki jim je potekla veljavnost, so na to še posebej opozorili voznike. V UE jev porastu število drugih nalog; izdajanje raznih potrdil, mnenj, delovnih knjižic in podobno. IS Obnova Velikih Pot od vasi Lože do sv. Miklavža je včasih vodila po skalnatih stopnicah, imenovanih Velike štenge. Vaš-čani so jih pred leti uporabljali kot bližnjico do cerkve in podružnične osnovne šole, zdaj pa je zaradi zdrsov zemlje postala celo nevarna. Po njej naj bi po pripovedovanjih svoj čas ob obisku v Rimskih Toplicah hodila celo Marija Terezija, pa tudi pot 14. divizije je šla po njih. Koliko natančno so stare, ne ve nihče, gotovo pa več kot 150 let, saj jih je pred 147. leti dal obnoviti kurat pri sv. Miklavžu Dragotin Ferdinand Jošt. Pred skoraj pol stoletja so jih drugič obnovili, zdaj pa so spet potrebne temeljite obnove. Prostovoljno se je pro1 jekta lotil domačin Marko Jelene, ki je pripravil tudi idejno zasnovo obnove. Domačini so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom, od občine, raznih društev in podjetij pa pričakujejo finančno pomoč. RP Pošta in knjižnica po novem Marca so delavci CM Celje začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo novega poslovnega objekta na Mestnem trgu v Šentjurju. Gradijo ga kot prizidek k obstoječemu poslovnemu kompleksu, doslej pa so že porušili dotrajano stanovanjsko hišo, ki je stala na tem mestu. V novogradnji si bosta 1.400 kvadratnih metrov prostora delih enota Pošte Slovenije in občinska knjižnica, pri čemer bo pošta v pritličju, knjižnico pa bodo uredili v zgornjih dveh etažah. Naložba je vredna 380 milijonov tolarjev, za ureditev pošte bo potrebnih okoli 140 milijonov tolarjev. Po zagotovilih prvih mož Pošte Slovenije mag. Alfonza Podgorelca in družbe CM Celje Marjana Vengusta bodo nove poštne prostore slovesno odprli že sredi septembra, ob šentjurskem občinskem prazniku. ^ rogaška s. šmarje p. j.| kozje Z naslovnice zgoščenke Vokalne skupine Freya, iz Šmarja pri Jelšah. Iz kraja, ki je povsem predan zborovskemu petju. Pojoče Šmarje Zgoščenka za desetletje Vokalne skupine Freya V znamenju Pegaza Začetek slatinskega mednarodnega koncertnega cikla V Rogaški Slatini bo v so-oto, 17. aprila, prvi kon-: iz velikega mednarodna koncertnega cikla Pe-zovi glasbeni večeri Ro-aška Slatina 2004. Kot priva bo nastopila dalmatin-klapa iz Dubrovnika, ito se bodo do jeseni vrli različni glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije |i Japonske. j V času ko ima že precej Slo-[encev v mislih poletni od-|h v Dalmaciji, bo v slatin-Jcem Kulturnem centru nakop dubrovniške klape Su-krenum. Koncert bo ob 20. ïri. Prihodnji mesec, 9. maja, bodo v Rogaški Slatini pozdravili s koncertom Dober dan, Evropa. V Kulturnem centru bo med nastopajočimi domačinka flavtistka Eva Skrinjarič, ki je zaključila |salzburški Mozarteum ter »ravlja podiplomski študij Dunaj (tam igra v Straus- sovem Salon Orchestru). Z njo bo nastopila pianistka Mika Mori iz Japonske, ki uči in korepetira na dunajski univerzi, na Daljnem vzhodu pa je znana tudi po večih zgoščenkah. Nastopila bo prav tako sopranistka Andreja Brleč, diplomantka Mozarteu-ma. Poletna Pegazova večera bosta v kapeli Sv. Ane, v primernem poletnem vzdušju. Tam bo 19. junija nastop Mateje Bajt (kljunasta flavta) in Andreja Grafenauerja (kitara) . Bajtova je opravila magisterij na Dunaju, kjer je med drugim prejela nagrado avstrijskega ministrstva za znanost, Grafenauerja štejejo kritiki za vodilnega slovenskega kitarista. V kapeli sv. Ane bosta 9. junija sledila gosta Zoran Markovič (kontrabas) ter pianist Erwin Krop-fitsch (pianist) iz Avstrije.Ga-la zaključni koncert Pegazo-vih večerov bo v slatinski župnijski cerkvi sv. Križa, kjer bo 10. septembra nastop Simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Celje, pod taktirko Matjaža Brežnika. Kot solistka bo nastopila Lidija Horvat Dunjko iz Zagreba. Med nastopajočimi bodo prav tako akademski ter cerkveni pevski zbor iz Rogaške Slatine in šmarska Freya. Pegazovi večeri so poimenovani po krilatem konju z novega slatinskega grba, tesno povezanim z anekdoto o slatinski vodi. Organizator celotnega cikla je predlani ustanovljeni Zavod za kulturo Rogaška Slatina, katerega direktorica Mihaela Pihler je poskrbela tako za programsko kot tehnično plat. Gre za najobsežnejši projekt zavoda doslej. Med občinstvom računajo poleg domačinov in gostov Rogaške Slatine tudi na poslušalce iz Celja, Maribora ter Ptuja. BRANE JEKANKO Vzorno odrekanje Rjavice V Negonju, naselju na robu Rogaške Slatine, se ob zunanji mestni obvoznici med drugim hitro razvija obrtna cona. Zato je občina pred kratkim spre-!la odločitev o širitvi pli-ivodnega omrežja na kajšnje območje. Pri tem se je pojavila te-tva, saj projekt za podjet-Adriaplin načeloma ni lonomsko zanimiv. Tako so računali v omenjenem pod-' jetju, nosilcu koncesije, zase v sodelovanju z ob-iino odločili za drugačno pot. Omrežje nameravajo zgraditi na podoben način kot so ga lani v primestni Rjavici. Tam so namreč dosegli pocenitev naložbe s tem, da so se lastniki odpovedali odškodninam za zemljišča, za gradbena dela pa poskrbeli v sodelovanju med krajani in Mestno krajevno skupnostjo Rogaška Slatina. Po izračunu znaša vrednost izgradnje omrežja v Negonju v prvi fazi 26 milijonov tolarjev, kar bi razdelili občino in Adriaplin. Vrednost priključnih plinovodov je dodatnih 5 milijonov ter bi predstavljala dodatni strošek končnih odjemalcev plina. Z odpovedjo odškodninam bi naložbo lahko pocenili za 5 milijonov tolarjev. Pri tem bi morali lastniki zemljišč privoliti v polaganje plinovoda v neutrjene kmetijske površine ob cesti. Občina je že predlagala, da bi izvedli investicijo v treh letih. Tako bi letos poskrbeli za projektno dokumentacijo, prihodnje leto za gradbeno dovoljenje ter druge priprave, leta 2006 pa bi opravili gradbena dela. BRANE JERANKO Športni objekti korak bližje Visoke naložbe v Športni park ter gradnja atletske steze, ki jih nameravajo uresničiti v Šmarju pri Jelšah v večih letih, so za korak bližje. • Tamkajšnji občinski svet, i ki je zadolžen za odločitev p> skupno blizu štiristo milijonov vrednih naložbah, ' k namreč pred dnevi obravnaval ter sprejel za obe naložbi Dokumenta identifi-'tacije investicijskega projekta, za Športni park pa tuto popravka Načrta razvojnih programov v smislu omenjenega dokumenta ter občinskega proračuna. Poglavitni razlog za obe "aložbi je, da občini manj-tajo športne površine celo Po minimalnih standardih. Zato bodo v Športnem parku še letos ter prihodnje leto med drugim dogradili garderobe, igrišče za odbojko na mivki in balinišče, ki jim bo v letih 2006 in 2007 sledilo še novo letno kopališče. Z gradnjo atletske steze (gradili bi jo za osnovno šolo), ki je Šmarčani še nimajo, naj bi začeli v letih 2005 in 2006, saj na zemljiščih postopek denacionalizacije še ni zaključen. Atletsko stezo so v Šmarju nekoč že imeli, vendar se je morala umakniti širitvi nogometnega igrišča. Sicer pa s pripravami mudi, saj so Šmarčanom na razpisih športnega ministrstva ter Fundacije za šport odobrili že 27 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Glavni investitor je občina, soinvestitor država. BRANE JERANKO Vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah, ki šteje blizu trideset pevcev, praznuje letos 10-letnico prepevanja. Skupina, ki je po ocenah glasbenih kritikov na občinskih in medobmoč-nih revijah v samem vrhu. Mešana vokalna skupina je v jubilejnem letu že posnela zgoščenko, na kateri prevladujejo večno lepe slovenske popevke. Popevke kot so Zemlja pleše ali Ko boš prišla na Bled, med njimi pa je tudi nekaj angleških. S snemanjem so zaključili pred mesecem dni, zgoščenka bo prišla med poslušalce prihodnji mesec. Za 10-letnico dela bo v Ob-sotelju 29. maja poleg tega veliki jubilejni koncert, luč sveta bo ugledala predstavitvena knjižica zbora, pripravili bodo tudi koncerta v Vipavi ter v gradu v Račah pri Mariboru. Julija bo sledil v Šmarju pri Jelšah skupni koncert z mešanim pevskim zborom iz Dortmunda v Nemčiji, ki poje izključno zabavno glasbo, z bogato instrumentalno spremljavo. »Ugotovili smo, da je na zgoščenkah obeh zborov celo nekaj istih skladb, na primer O, happy day. To bo velik in odmeven dogodek, ki ga bo Ob-sotelje doživelo v času vstopanja v Evropsko unijo.« pravi zborovodkinja Mihaela Pihler. Pihlerjeva je zborovodkinja Freye od samega začetka. Freya, imenovana po nordijski boginji lepote, je začela prvo leto kot dekliška vokalna skupina v sosednji Rogaški Slatini. Dekliška desetina se je nato razcvetela v mešano zasedbo, z jedrom pevcev iz Šmarja pri Jelšah. Za izbiro programa je odgovorna zborovodkinja Pihlerjeva, ki je letošnjega izrazito usmerila v slovensko popevko. Zbor je seveda sposoben izvajati tudi zahtevnejše skladbe tako domačih kot tujih avtorjev. »Zbor je ponovno prišel do te faze, da se bomo spogledali s kakšnim tekmovanjem, doma ali v tujini. Ocena zbora na tekmovanju izkaže rezultat vloženega dela. Tam dobi samo-potrditev,« omenja zborovodkinja. Med pevci Freye so ljudje najrazličnejših poklicev ter različne starosti. Od dijakov in študentov do ekonomistov, inženirjev in profesorjev ter policista. Od najstnikov do prvega človeka, ki se je srečal z Abrahamom. V Šmarju V Kozjanskem parku bodo 22. aprila na svetovni dan Zemlje odprli novo učno in naravoslovno pot v dolžini 10 km po južnih obronkih Rudnice do Virštanja. Pot bo povezovala Rudni-co, Virštanj in Olimjsko dolino. Ob tej priložnosti bodo izdali nov vodnik z opisom vseh zanimivosti in pohodnimi kartami. Gradivo sta pripravila dr. Jernej Pavšič in mag. Bogoljub Aničič, vodja projekta pa je Barbara Kovačič iz Koz- pri Jelšah so namreč nasploh navdušeni zborovski pevci. Mihaela Pihler vodi v občinskem središču poleg Freye mešano vokalno skupino Amadeus, Šmarčani imajo prav tako mešani mladinski pevski zbor Amani, cerkveni zbor, obrtniški zbor, zbor zaposlenih v domu upokojencev Orfej, manjši moški pevski zbor za pogrebne slovesnosti... V malem Šmarju so seveda ponosni na tolikšno predanost zborovskemu petju. Mihaela Pihler je nekoliko drugačnega mnenja. »Ustanavljanje novih pevskih skupin je treba pozdraviti, vendar sem kljub temu prepričana, da na ta račun trpi kakovost. Smo premajhni prostor, da bi prenesel tolikšno število kakovostnih zasedb,« pravi zborovodkinja, ki prisega na najvišjo kakovost. . BRANE JERANKO janskega parka. Pohodniki bodo ob zanimivi naravi spoznali 21 točk, med katerimi je prava atrakcija fosil ribe kostnice, zeus robustus, ki je živela v Panonskem morju in jc stara okoli 30 mili jard let. Fosil ribe bo tudi simbol celotne poti in se bo pojavljal na plakatih, kažipotih, v vodniku in drugje. Med zanimivostmi bodo tudi ara-gonitni ježki, ki so nastali v opuščenih rudarskih rovih, kjer so včasih kopali železovo rudo. Začetek in konec krožne peš poti s tremi odseki bo pri cerkvi Device Marije na Pesku. Pohod bo trajal dve uri in pol, gradivo za lažjo orientacijo pa bodo pohodniki dobili v TIC Podčetrtek, Termah Olimia, gostilnah, samostanu v Olimju in drugje. Projekt nove krožne poti v vrednosti okoli šest milijonov financirajo ministrstvo za okolje, sklad v Ribnici, občina Podčetrtek in Terme Olimia, nekaj pa bo dodal tudi Kozjanski park. TONE VRABL Emina romarska pot v Sloveniji Na pobudo Kulturno-turističnega društva Lesično-Pilštanj je direktor Kozjanskega parka Franci Zidar na zadnji seji svetnikom občine Kozje predstavil zanimiv projekt Emine romarske poti po Avstriji in Sloveniji. Sv. Ema je bila po nekaterih podatkih rojena na Pilštanju, v 10. in 11. stoletju pa je njena rodbina imela v lasti velika posestva na Kozjanskem in Obsotelju. Projekt je v sklopu EU INTERREG 3B in ga pripravljajo na Koroškem v Avstriji, kjer želijo v pot vključiti vse kraje, ki so kakorkoli povezani s sv. Emo. S Koroške bi pot vodila skozi Emine slovenske kraje Črna na Koroškem, Celje, Sv. Ema, Pilštanj, Kozje, Žiri in Škofja Loka na Gorenjskem in nazaj v Avstrijo. Pot naj bi otvorili prihodnje leto. V Kozjanskem parku pripravljajo program, kako bi se Slovenija vključila v turistično pot, ki bo zanimiva tudi po ekonomski plati. To bo eden prvih projektov dveh sosednjih držav, ki bo zaživel v času, ko med Avstrijo in Slovenijo ne bo več klasične meje. TV Nova učna pot poglej in odpotujT UMAG, 1. maj Sončkov klub, 3* app, veliko ipottj koncert Oliverja Dragojeviča . do 2.573D/N/OS. i* »6.900 DOBRNA, 1. maj Sončkov klub. 4* Higiea. izleti..' savna, šport" brezplačno do 7 ii 23.. 30.4./2D/POL 14.90C POREČ 1. maj Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja. turnirji, prireditve-27 475D/POL i. »22.500 JUŽNA DALMACIJA 1. ma avtobusni izlet Pelješac, Dubrovr*, foto safari, Mostar, Sarajevo... 28.4./4D/BUS 40.900 GRČIJA, Krf, 1. maj 4* Park, bus/ladja. dopl za klubski program: 13.900 SIT 24.4./8D/5NZ 45.900 [Žalec. Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00. »31713 23 01; fa»: 03/71323 08j EGIPT - Hurgada TURČIJA AMSTERDAM PARIZ 2b., 28.4. 39.900 Hotel zajtrk, avtobus BEOGRAD Vse ^stMinute počitnice in letalske karte lahko plačate na 25.4. 19.900 sit Hotel 2/3', 4 dni, zajtrk, avtobus LastMinuteCenter ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.si MJETZEUIU PRVOMAJSKA OAZA SREDI JADRANA S'»* 21.900 ,S4JAI cEuuiKiii 59.990 (i,io.bm,S'pol,,iikiciji) SUPER ŽURZA1.MAJ KORČULA 5 dni ie »a 22.500 DUBROVNIK 5 dni ie u 24,000 N. VINODOLSKI 3 dni žeod 13.900 lojleđi, piluli, uhre, rçwt ImMi, kiiwtil Š|PAN Eunrsn otok sonc« akcija: plaù adM, potuj«ta An 79.990 + tahu 112^20.6.) la 2 osebi IfTUO, BUS, UDJCA, HOTE. AMMAGUA OREBIČ z najlepšimi plažami HOTEL "7«polp 39.900 akcija ob otvoritvi sezone iz maribora au avtobus pa tudi v Severni Afriki in v Evropi. Če ubogim revežem že uspe premagati valove Atlantika, jih čaka še težka preizkušnja, kako priti do Stare celine. Kljub temu, da ňa letališču ni videti posebne kontrole, večino kljub ponarejenim dokumentom odkrijejo in vrnejo nazaj. IGOR FABJAN DOBER DAN TURIZEM d.o.o CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 _VRHNIKA 01 7506 170 Suhi otok sredi Atlantika Fuerteventura je eden od Kanarskih otokov, ki so posebej privlačni, ko je v Evropi še hladno na Ml vaše počitnice jemlje/ ... n PRVOMAJSKA POTEPANJA - še ngkaj prostih mest I 3::: 3 letak) 24.4.; 135.900 Sit; Gradovi južne Češke 24.4.21.900 Sit Dunaj-Bratislava 1.5.21.500 Sit Avsmja-Šv ica-Liechtensiein 24.4.44.700 Sit | Beneške Lagune 1.5.9.500 Sit Rim -Pompeji^orenMapn 23.4.59.900 Sit; Lugano-Soromejski otokt-Milano 47.900 Sit Benetke-razstava S. Dali 18.9.9200 Sit PRVOMAJSKE P0ĆITNICE-2.3.5-dni na morju, gorah, zd ra viliščih ; Sloven ija, Hrvaška '"PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2004: Slovenija, Hrvaška, BIH, Grůja, Španija, Egipt Turfija, unizija: Mehika. Dominikanska rep., Kuba, Maldm - KATALOGE VAM POŠLJEMO TUDI NA DOM Hnali: potepuh@siol.net, www.mNolinar.si plačilo na 6 do 9 obrokov CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE v v masažni salon (ayurveda, shiatsu...) # kozmetični salon romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel) & salon za pedikúro (kraljevska pedikúra) # savna center na več kot 500 n Inform, in rezervacije: 03 7345 166, www.zdravilisce-lasko.si »Kakšna sreča,« je menda vzkliknil vodja španske odprave, ki je v 15. stoletju ob zahodni afriški obali odkrila enega izmed Kanarskih otokov - Fuerteventu-ro. Košček kopnega sredi Atlantika je bil že takrat ne-gostoljuben in novi naseljenci so res potrebovali srečo, da so preživeli. Otoška zemlja vulkanskega izvora je sicer dokaj rodovitna, toda na Fuerteventuri primanjkuje vode. Nič čudnega, da je v divjini težko naleteti na rastlino, ki bi bila višja od pol metra! V tako sušnih razmerah uspevajo le na težke razmere prilagojene rastline v obliki grmov, kaktusov in sočnic. Ponekod je mogoče občudovati tudi palme - toda le tam, kjer so domačini poskrbeli za namakanje. Večje skupine palm krasijo le redke parke in turistična naselja, ki predstavljajo nekakšne oaze sredi puščavske pokrajine. Toda koščki zelenja izginjajo med betonskimi zidovi stot-nij apartmajev in hotelov, katerih gostje in lastniki so večinoma tujci. Turistična naselja z vsemi pritiklinami, od trgovin, restavracij in različnih zabavišč, so podobna kot na sredozemskih obalah Španije. Zato se jim je pametno izogniti, če želiš vsaj približno začutiti pravi utrip otoka. Nad Fuerteventuro se navdušujejo predvsem Nemci in Angleži. Mnogi so si že pred desetletji tu omislili apartmaje. Takrat jih je bilo mogoče kupiti še razmeroma poceni. Danes pa je za nakup manjšega apartmaja v urejenem turističnem naselju treba od- šteti vsaj osemdeset tisoč evrov. No, za tujce tudi to ni pretirano drago. Tako ni nič čudnega, da se v mnogih obmorskih krajih še vedno na veliko gradi, agencijam za prodajo nepremičnin pa gredo posli dobro od rok. Turizem in kamele Turizem je otočanom prinesel novo priložnost za preživetje in razvoj. Toda mnoge izmed najlepših peščenih obal so že pozidane s turističnimi naselji. Tako se med domačini že nekaj let pojavljajo tudi nasprotniki razvoja turizma, čeprav je Fuerteventura še vedno izredno redko poseljena. Slednje še posebno velja za notranjost, kjer ni turističnih naselij. Kmetijstvo na otoku ni kaj prida razširjeno. Resnejše kmetovanje je predrago, tako da ne pridelajo dovolj niti za svoje potrebe. Divjih živali ni videti. Z izjemo ptičev, ki te spremljajo predvsem ob obali. In seveda obilice morskega življa, ki se skriva v vodi. Drugače pa na kopnem razen martinčkom podobnih kuščarjev, zajcev in hroščev ne vidiš ničesar drugega. Še strupenjač in škorpijonov ne, saj jih menda na Kanarskih otokih sploh ni! No, je pa otok domovanje kar lepemu številu kamel. Nekaj podivjanih menda celo prosto vandra po kamnitih prostranstvih. Kamele so na Fuerteventuro pripeljali že pred stoletji. Izkazale so se za najprimernejše pomočnice kmetom. Nadomeščale so tako delovno silo kot prevoz- K'OmP,flSlC-E:LUEJ prvomajska potovanja in počitnice - izleti in potovanja v 57 držav- 118 STRANSKI KATALOG • EGIPT (KROŽNO POTOVANJE, HURGADA, SHARM EL SHEIK), ■:• TUNIZIJA (POČITNICE IN SAFARI), * KRETA » tradicionalna kompasova klura v Šibeníku in novem gradu » katalog prvomajskih počitnic najadranu - smučarki klur val thorens -ŽE DVAJSETO LETO ZAPORED flggj KOMPAS CELJE gfes Glavni trg 1, 3000 Celje, www.kompas-celje.com tel.: 03/ 428 03 06 RAFTING NA TARI, 1. ma, enkratno doživetje: izlet' gori in rafting, odlično s 26.4/5D/P0L 54.900 ŠPANIJA. Mallorca 2" Arcadia/Arcadia. B Arenal. polet z avstrijskih letališč 23. 25. 30.4/70/NZ 64.350 TUNIZIJA. Monastir 2* Kaiser hotel, polet iz Brnik« (14D samo 84.900 SIT) 1. 8.677 D/POL 69.900 i SONČEK na sredstva. Danes je kmetov le še za vzorec in tudi ti so se kamelam že davno odrekli. Verjetno bi žalostno končale v klavnicah, če ne bi našle »zaposlitve« v turizmu. Tako si je mogoče ponekod omisliti pravi kamelji safari med peščene vulkanske vrhove. iVSTtUA In MADZARSK/ iDZARSKA; DUNAJ, 1 dan, 1.5, 8.200; DUNAJ 2 dni, 24.4,19.900, BUDIMPEŠTA, 3 dni, 50.4., 62.400, BUDIMPEŠTA, 2 dni, 17, 24. 28.4,, 23.700, NE2IDERSK0 JEZERO, 3 dni, 30. 4. ČEŠKA: PRAGA, 5 dni, 23. In 30.4, 41.900, PRAGA In GRADOVI, 5 dni, 28.4, 51.900 NEMČIJA; GRADOVI L BAVARSKEGA, 2 dni, 1.5, 28.800, GRADOVI L BAVARSKEGA, 3 dni, 26, 30,4, 36.900, 58.000, ROMANTIČNO POTOVANJE, 2 dni, 1.5, 29.000 ŠVICA; 4 dni, 23.4., 49.900 NIZOZEMSKA; 5 dni, bus, 29.4, 52.800 AMSTERDAM, 30.4, 3 dni, 99.800, NIZOZEMSKA, 4 dni, 25.4, bUS/avlO, 73.200, NIZOZEMSKA, 5 dni, 28.4, avlO/bUS, 89.900 LONDON; 3 dni, 23.4, 7.5, avlo, 79.900, LONDON, 4 dni, 24.4, 94.300 SKOTSKA IN IRSKA; 9 dni, 24.4, 237.600 FRANCIJA, PARIZ, 4 dni, 23.4, bUS/avlO, 67.900, PARIZ, 26.4, avlO/bUS, 5 dni, 26.4, 76.800, PARIZ IN GRADOVI LOARE, 26.4, 5 dni, avlo/Bus, avlo/bus, 81.900, PARIZ avlo, 3 dni, 30.4, 83.900, PARIZ avlo, 4 dni, 24, 29.5, 104.900, AŽURNA OBAIA 4 dni, 29.4, 47.900, PROVANSA, CAMARGUE In AŽURNA OBAIA, 6 dni, 26.4, avlO/bUS, 99.900, KORZIKA In SARDINUA, 6 dni, 25.4, bUS/avlO, 91.800 ITALIJA; TOSKANA in ELBA, 16, 24, 27, 30.4, 40.800, TOSKANA, EIBA In SARDINUA, 5 dni, 24.4, 94.500, CINQUE TERRE, 3 dni, 30.4, 42.000, RIM Z busom, 4 dni, 29.4, 44.000, BENETKE, 1 dan, 27.4, 7.700, GARDALAND, 1 dan, 1.5, Od 9.500, RIMINI, SAN MARINO, 2 dni, 27.4, 19.200, SEVERNOITAUJANSKA JEZERA, 3 dni, 24. in 30.4, 41.900, SICILIJA bUS/avlO, 4 dni, 24. In 27.4, 86.400, SICILIJA DAUNA, bUS/avlO; 5 dni, 23.4, 99.800, SIČIUJA, avlo, 5 dni, 27.4, 118.800, RIM, bus/avlo, 4 dni, 23.4, 64.800, SORRENTO-NEAPELKAPRFRIM, bUS/avlO, 5 dni, 22.4, 83.800, In 6 dni, avlo/bus, 26.4, 97.200 ŠPANUA; COSTA BRAVA In BARCELONA 5 dni, bus/avlo, 23.4, 69.600, V RITMU FIAMENKA, 5 dni, 27.4, avlO/bUS, 66.000, BARCELONA In MONTSERRAT, avlo, 4 DNI, 27.4, 89.000, BARCELONA In AŽURNA OBAIA, 6 dni, 27.4, avlO/bUS, 81.600, VEUKI ŠPANSKI KROG, 7 dni, avlo, 26.4, 158.400, ŠPANSKO-PORTUGALSKA TURA, 5 dni, 21.4, avlo, 129.900 GRČIJA; KLASIČNA GRČUA IN METEORA, 4 dni, avto, 25.4, 125.000, GRŠKI DRAGULJI, avlo/ladja; 5 dni, 24. In 28.4, 96.000, GRČUA S HITRO LADJO. 5 dni, 23.4, 64.800?K AN DI NAVIJ/ DANSKA-DEŽEIA HAMLETA, 5 dni, 28.4, bus, 59.900 EGIPT; EGIPT In KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 1.5, 154.900, EGIPT, 4 dni, 30.4, 101.800 Z 0A, SONČNA FLORIDA 9 dni, 23.4, 289.000 ŠRI LANKA; 10 dni, 23.4, 328.000, Z MALDIVI, 10 dni, 358.000,13 dni, S POČITNICAMI NA MAIDIVIH, 409.200 Raj za deskarje Otok je z bolj ali manj stalnim vetrom in visokimi valovi meddrugim tudi paradiž za ljubitelje jahanja na valovih in jadralce. Še posebno v zimskih mesecih, ko se drugod po Evropi s temi športi skoraj ni mogoče ukvarjati. Mnogi pridejo sem s poceni čarterskimi poleti, predvsem iz Nemčije in Anglije. Nekateri šoto-rijo kar na peščenih obalah, kjer jih nihče ne preganja preveč resno. Da so le dovolj daleč stran od hotelov in apart-majskih naselij, kjer so nastanjeni turisti drugačnega kova. V glavnem mestu Puerto del Rosario sem prvič opazil nekaj temnopoltih priseljencev, kar za Kanarske otoke ni ravno značilnost. Toda Fuerteventura leži najbližje Afriki, obenem pa so dolge peščene Največja privlačnost otoka so dolge peščene obale. obale lahko dostopne in primerne za izkrcavanje v manjših čolnih. Tako je otok med drugim tudi cilj obupanih Afričanov, ki skušajo v krhkih čolničkih priti do boljšega življenja. Marsikdo avanturo plača z življenjem, s tvegano vožnjo pa služijo tihotapci, ki imajo razpredene mreže po Kanarskih otokih. sl. konjice Mož z obveznostmi Od izločitve do treh zlatih vinskih odličij - Mirko Krašovec, prvi mož KS Vojnik Mirko Krašovec iz Arcli-pa je med najbolj znanimi občani občine Vojnik. Dejaven je na različnih področjih, zato ga pozna veliko lju-|i. V zadnjem času je o njem pajveč slišati kot o prvem Joveku mladega vinograd-liškega društva, je oče Bu-iarijade, njegovo življenjsko delo pa je Vrtnarstvo Kra-ovec, ki je v celjski regiji med največjimi. Že dobro le-D je tudi prvi mož KS Vojnik. Mirko Krašovec je za jutri, jetek, 16. aprila, sklical prvi jbčni zbor Vinogradniško vi-larskega društva občine Voj-lik, ustanovljenega lani poeti. Zamisel o ustanovitvi je »rišla že pred leti iz občinske tavbe, Krašovec pa je bil na-o, skupaj s prijatelji, »motor« istanavljanja. »Dosedanje de-o društva ocenjujem kot us-»ešno,« pravi prvi predsednik Krašovec. Pri tem omenja med drugim pripravljena strokovna tredavanja, v kratkem času ;e je v društvu zbralo že nad 120 članov, konec marca je jilo prvo ocenjevanje vinskih řzorcev ... Slovesna podelitev odličij lajboljšim bo na jutrišnjem občnem zboru, kjer bo prejel največ zlatih predsednik Mirko Krašovec. Njegova vinogradniška pot je lahko za vzgled ter v pogum marsikomu. Njegovih šeststo trsov je v vinogradu na Brnici nad Li-bojami, ki so ga obdelovali že njegovi predniki. Na delo v vinograd je odhajal že v otroških letih, iz domačih Mi-gojnic. »Takrat me to delo še ni veselilo, bilo je nuja,« se spominja svojega otroškega dela. »Hidi ko sem začel saditi svoje prve trse, sem jih predvsem kot dober gospodar, da rte bi bilo zemljišče zaraščeno.« Nato je začel spremljati rast, ki ga je kot človeka narave prevzela. »Pri tem sem dobil še veselje.« Danes ima v vinogradu vsega skupaj 26 različnih sort. Nekateri zbirajo vrtnice v rozariju, Mirko Krašovec zbira različne trse. Ko je odnesel pred šestimi leti na vinsko ocenjevanje v Savinjski dolini prvi vzorec svojega vina z Brnice, je bil ta celo izločen. Pridobivanje dodatnega znanja, predvsem na predavanjih, je nato vse spremenilo. Od lanskega prvega zlatega odhčja v Savinj- Mirko Krašovec iz Arclina je predsednik mladega vinogradniškega društva, oče Bučarijade, njegovo življenjsko delo pa je Vrtnarstvo Krašovec. Pred dobrim letom je postal tudi predsednik KS Vojnik, ski dolini ima še večje veselje, v Vojniku pa bo jutri prejel kar tri zlata. Človek narave Človek narave iz Arclina je še bolj znan kot oče tamkajšnje Bučarijade. Lani je bila namreč že šesta po vrsti. Začelo se je tako, da je v Krašovčevi vrtnariji zrasla kar 62 kilogra- Stoletje in pol Bezenška Na Frankolovem bodo danes, v četrtek, 15. aprila, slovesno proslavili 150-letnico rojstva rojaka Antona Bezenška. Profesor Bezenšek je bil rojen v bližnjem Bukovju, jki se dandanašnji po njem jmenuje Bezenškovo Bukovje. Najbolj znan je kot |veliki stenograf, ki je pomemben za slovensko, hrvaško ter bolgarsko stenografijo, kjer ga imenujejo »oče bolgarske stenografije«. Bil je prav tako pesnik, [pisatelj, prevajalec in publicist. O Rezenškovem ž.iv-I ljenju sta izšli dve knjigi; Bolharjeva ter Draga Med- veda, ki je izšla pred desetimi leti. V počastitev velikega Slovenca bodo danes novi prostori pošte na Frankolovem v znamenju posebnega poštnega žiga Pošte Slovenije. Na žigu bodo ovekovečeni Bezenš-kov portret ter njegovi podatki. V prostorih frankolovske pošte bo ob 11. uri otvoritev priložnostne razstave o Be-zenškovem življenju in delu, ki jo je pripravil grafik Jože Žlaus. Ob tej priložnosti bo tako kulturni program, med udeleženci pa naj bi bih prisotni tudi Rezenškovi daljni sorodniki ter filatelisti iz različnih krajev države. Današnjo slovesnost pripravljajo Jože Žlaus in Občina Vojnik ter republiški sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. BRANE JERANKO mov težka buča, kar je rodilo idejo za tekmovanje. Tekmovanje, ki je rdeča nit vseh Bu-čarijad, je nato popestril z zanimivimi razstavami ter de-gustacijo jedi iz buč. Na razstavah, ki jih organizira Vrtnarstvo Krašovec ter vodi Mirko, je na ogled po več tisoč buč. Tekmovanje ter razstavo, ki traja po en mesec, si ogleda po približno tri tisoč ljudi. Na Bučarijado prihajajo iz različnih krajev Slovenije, celo z avtobusi. Bučarijada je na območju velikega Vrtnarstva Krašovec, ki ga je ustvaril ter vodil celih 31 let Mirko Krašovec. Zadnja tri leta ga vodi njegov sin, vendar mu je oče Mirko še vedno v veliko pomoč. Veselje do cvetja je začutil že na domači kmetiji, kar ga je vodilo v vrtnarsko šolo v Medlogu. Še vedno preživi večji del dneva med cvetjem, zato me je zanimalo, če se mora kdaj od vse tř množice sicer lepih darov narave tudi odpočiti. »Nasprotno, med cvetjem je zame vselej duhovni počitek. Zato, ker imam to delo ter poklic zelo rad. Res pa je, da sem večkrat fizično utrujen,« pravi eden najbolj znanih vrtnarjev celjske regije. In njegova najljubša rastlina? »Zame je ena lepša od druge.« Odgovor v diplomatskem jeziku ah zaljubljenost v tisoče bolj ali manj čudovitih cvetov? Zato me je zanimalo kakšen cvet podari za osebne praznike svoji soprogi? »Cvet orhideje,« je odgovoril brez pomisleka. V Krajevni skupnosti Vojnik, kjer je predsednik že do- bro leto, seveda ni vse z rožicami postlano. »Po mojem mnenju je med največjimi potrebami izgradnja pločnikov, še zlasti ob najprometnejši cesti Vojnik-Škofja vas. Tam je velik problem tudi neurejenost križišča pri pokopališču, kjer predlaga Krajevna skupnost izgradnjo krožišča. "Řídi na pokopališču bo treba marsikaj postoriti,« našteva med drugim predsednik KS Krašovec. Med najpomembnejše začete naloge v KS Vojnik šteje zelo veliko naložbo v gradnjo vodovoda Male Dole ter še drugod. Prav tako gradnjo kanalizacije Arclin-Škofja vas ter pozornost asfaltiranju in vzdrževanju cest. Vse skupaj z občino, seveda. Pri številnih različnih obveznostih dopustov v bistvu ne pozna. V veliko veselje mu je bila ribičija v okviru Ribiške družine Celje, ki jo je pred nekaj leti opustil. Po strokovni plati pa so mu veliko pomenile ekskurzije Društva vrtnarjev Slovenije. »Tako sem ugotovil, da je Kanada neizmerno lepa dežela, kjer bi si upàl tudi živeti.« Zelo zanimiva je bila tudi Južna Afrika, kjer je obiskal bogate vinske kleti ter občudoval raznolikost rastlinstva. Med njim pelargoni-je, ki rastejo tam v naravi. Bogato rastlinstvo je občudoval prav tako v tropski Maleziji in Singapurju, na Kanarskih otokih pa je ugotovil, da kanarčki ne pojejo ravno v vsakem grmičku. BRANE JERANKO Licitacija šopkov za otroke Pri Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah bodo v soboto, IZ aprila, pripravili že tradicionalno prireditev ob odprtju zeliščnega vrta. Obiskovalci bodo lahko od 10. ure dalje spoznavali skrivnosti vzgoje zehšč in povprašali za nasvet o zasaditvi lastnega zeliščnega vrta Heleno Klemenčič, dipl. ing. kmetijstva, se obrnili po nasvet h grajski vedeževalki, povrhu pa bodo lahko tekmovali v starih grajskih igrah. [ Ob 13.30 bo hcitacija šopkov (tudi zeliščnih) in »pom-Jadnih idej«. Izkupiček bodo namenih za poletne tabore gftrok. I Ves dan bo živahna tudi borza sadik, izdelki blagovne Znamke Trebnik bodo na voljo po izjemno ugodnih cenah, za varstvo otrok pa bodo v času predavanj poskrbeli v prenovljenih dvorskih prostorih, kjer so uredili »otroški paradiž«. MBP Otroci so v lutkovni igrici živahno sodelovali. Presojali so, kaj je pravi zaklad, in pomagali zaživeti posameznim lutkam. Mavrični bralčki Na svetovni dan knjig za otroke sta Vrtec Mavrica in Knjižnica Vojnik s prireditvijo v Kulturnem domu proslavila zaključek letošnje predšolske bralne značke. V projekt so se vključile vse skupine otrok od tretjega leta starosti dalje. Priznanje za sodelovanje je osvojilo 132 otrok. Prireditev so popestrili z lutkovno igrico o Malem potepinu z lutkarjem Borisom Kononenkom. Po zaključku predstave so otroci prejeli bralna priznanja, ki jim bodo spodbuda za obiskovanje knjižnice, jeseni pa za sodelovanje v peti sezoni predšolske bralne značke. MRS - Št. 15-15. april 2004 - NA KRATKO Mladi bodo prepevali SLOVENSKE KONJICE V avli Osnovne šole Ob Dra-vinji v Slovenskih Konjicah bo danes ob 17. uri Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Nastopili bodo pevski zbori osnovnih šol Ob Dravinji, Pod goro, V parku, Zreče, Vitanje in Loče, skupaj okoli 300 pevcev. Organizatorja sta območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in Osnovna šola Ob Dravinji. Vrtina pri sv. Neži ZREČE - V Zrečah razmišljajo o izkoriščanju vrtine pri sv. Neži, ki bi lahko -če bi jo povezali z nekaterimi vodnimi zbiralniki - oskrbovala vodo štiristo prebivalcev Zreč. Najprej pa bi lahko iz nje oskrbeli s pitno vodo prebivalce na območju Breg - Brinjeva Gora, kamor so morali zreški gasilci lani največkrat voziti vodo. Želja po bivalni enoti SLOVENSKE KONJICE - Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice, je zadovoljno z lepo urejenim Varstve-no-delovnim centrom v Slovenskih Konjicah, kjer je našlo dnevno bivanje in delo 22 odraslih otrok iz vseh treh občin, za kar je poleg občin zaslužno tudi društvo. Neizpolnjena pa je še velika želja staršev po bivalni enoti v domačem kraju, kjer bi odrasli otroci pod strokovnim vodstvom živeli brez staršev oziroma skrbnikov. Društvo je lani pridobilo status invalidske organizacije in je eno od 51 društev Sožitja, združenih v Zvezo Sožitja. Studenec žubori LOČE - Turistično društvo Studenec Loče, ki ga vodi Jože Cugmas, sodi med prizadevnejše na Konjiškem. Tako kot druga turistična društva skrbi za lep, čist, urejen in ljudem prijazen kraj in za strokovna predavanja. V kraju pripravlja številne prireditve, med katerimi zavzemata osrednje mesto dan odprtih vrat vinskih kleti in vinotočev ter prvomajsko srečanje na grajskih njivah. Del prireditev je namenjenih ohranjanju in obogatitvi starih kmečkih običajev, ki imajo v teh krajih veliko tradicijo. (MBP) Zdaj si v najlepših letih.. Pol stoletja Radia Celje, ki je v Abrahamovem letu nazdravil s srebrom Čas je relativna kategorija. Za nekoga pravimo, da je star že 50 let, za drugega, da jih ima komaj 50. Za Radio Celje, ki je letošnji dobitnik srebrnega grba Mestne občine Celje, drži oboje. Rodil se je v času, ko je bil radio kot medij pri nas in še marsikje drugod po svetu šele v povojih in Radio Celje je na Slovenskem ena najstarejših lokalnih radijskih postaj. 50-let-nico pa naš radio praznuje v obdobju, ko mora biti v kar najboljši kondiciji, da se lahko spoprijema z novimi profesionalnimi, tehničnimi, tržnimi in še kakšnimi izzivi sodobnega časa. Konkurenca na medijskem prizorišču je trda, neizprosna in v njej lahko obstanejo ter uspevajo le najboljši, najvitalnejši - mladi po srcu. Se pomnite, tovariši? Bil je 19. september v letu 1954. Množica Celjanov in okoličanov se je zbrala na Ostrožném pri Celju ter nestrpno in vzneseno pričakovala prihod dragega tovariša Tita. Takrat se je radio kot sila primitivna mestna razglasna postaja prvič oglasil in ta glas, ki je segal komajda do sosednjih zelnikov, je pozneje postal rojstni datum Radia Celje. Bil je to glas, ki je opozarjal na potrebo po pravem radiu, pravi radijski postaji, katere glas bo segel dlje: do slehernega meščana in okoličana, kar se sicer ni zgodilo takoj, saj je bil radijski sprejemnik sredi minulega stoletja pravo razkošje pri hiši in radijski oddajnik svojstveni dosežek tedanje radiodifuzijske tehnike. Bilo jih je nekaj zagnancev, ki so verjeli, ki so si upali in ki so bili dovolj vztrajni in trmasti. Celje je v začetku oktobra 1954 dobilo svoj prvi radio in svoj prvi program, ki je na začetku trajal le pol ure, do poslušalcev pa ga je posredoval šibek 50-vatni oddajnik. Redni program Radia Celje, ki je sčasoma postajal vse daljši, je na začetku nastajal v traktu nedokončanega celjskega zdravstvenega doma. Organizacijsko je do poletja 1962 spadal pod Radio Ljubljana, nato deloval v okviru Celjskega tiska, a le do konca leta 1964, ko je gro- zilo, da bo glas Radia Celje umolknil. Molk se na srečo ni zgodil, saj je takratnim radij-cem (bili so le štirje: urednik, novinar, tehnik in tajnica, ki je bila obenem napovedovalka) uspelo ustanoviti Zavod za informacijsko službo, pod katerega okrilje je sodil tudi Novi tednik, in Radio Celje se je drugič rodil. Sredi februarja 1965 so radijski studio preselili v zgornje nadstropje Narodnega doma, zadnja selitev studia in redakcije pa se je zgodila 30. aprila leta 1978, v stavbo na Prešernovi ulici v središču mesta, kjer Radio Celje kot sestavni del družbe NT&RC domuje še danes, njegova slišnost in po-slušanost pa segata daleč prek občinskih in regijskih meja. Danes je Radio Celje sodoben radio, ki oddaja 24 ur na dan, na štirih frekvencah: 95,1, 100,3, 95,9 in 90,6 MHz. Ko ima vrag prste vmes ... »Radio Celje slavi v letu 2004 svojo 50-letnico, ki jo v največji meri povezuje s svojim poslanstvom pri pravočasnem. rednem in objektivnem obveščanju javnosti o dogajanjih na Celjskem. Pri tem je izjemno pomembno, da ima Radio Celje vseskozi svoj sedež v Celju, da je delež objavljenih informacij največji prav iz te občine, da je vseskozi vpet v politično, družbeno, kulturno, gospodarsko, športno življenje občine in da je s svojim delom, še posebej v izrednih razmerah, ne le obveščal in sooblikoval življenje v občini, ampak je tudi pomagal pri reševanju ljudi ter osebnega in družbenega premoženja v občini,« je ocena celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije v prijavi na razpis za podelitev nagrad in priznanj Mestne občine Celje v letu 2004. Izredne razmere so vedno preizkušnje zmogljivosti, profesionalnosti, učinkovitosti, predvsem pa zavednosti in srčnosti. In prav v tem delu je Radio Celje najmočnejši. Najprej, leta 1964, je bila v Celju prva povodenj in prva preizkušnja delovanja in obveščanja radijcev v izrednih razmerah. V novejši zgodovini pa se je najprej zgodila og- njena nesreča, ko je oktobra leta 1990 ponoči zagorelo. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da se je nekdo znesel nad prostori medijske hiše Novi tednik&Radio Celje, požigal-ca pa so kar hitro odkrili. Ogenj se je najbolj razplamtel prav v sredinskem delu zgradbe, v prostorih radia. Uničeno je bilo domala vse: tehnika, vsa studijska in druga oprema ter večji del dragocenega fonotečnega in dokumentarnega gradiva. Eno samo pogorišče. A tudi v takšnih razmerah radio ni utihnil niti za en sam dan. Strokovnost, iznajdljivost, sposobnost improvizacije, občutek pripadnosti - vse je delovalo na najvišji možni točki. Radijski tehniki so delovali po načelu »nemogoče je mogoče«, novinarji so se morali znajti v prav grotesknem improviziranem okolju. V tej nesreči so se tkale neštete vezi sočutja in solidarnosti. Poslušalci so bili z nami. Kako lepo je, če v nesreči nisi sam ... Kmalu po požaru je iz Zgornje Savinjske doline pridrvela in se razbesnela voda. Celje in okolico je novembra 1990 spet zajela povodenj. Radi je bil tokrat v dvoj nil nih razmerah: kot glavi maci j ski center je še ve« dajal iz improviziranih rov, da bi poslušalce tek veščal o dogajanjih in kih, opozarjal in jim p« z nasveti, na terenu pa vinarji dan in noč pren li neštete ovire in nevari ti, da so lahko stopili v sredni stik s prestrašen prizadetimi ljudmi. Šelej kaj dneh se je razbesnefi nja spet umirila, sčasoi je utirilo tudi življenje, pa so začele prihajati spod in znova prijaznejše ini cije ... dokler se zgodov ponovila s poplavami 1998. Junij 1991. Obnova rad prostorov se je bližala k Slovenci pa smo sanjali sanje. »Radio Celje se je s z vsemi Slovenci veselil mosvojitve in v počastite veselega dogodka je km Glavni trg ter se od tam j v živo s slavnostne priie Zares je bilo veselo. Do p či in še čez. Noč je bila fo Veselje tudi. Vse ostalo i Na začetku 70. let v skromnih in tesnih prostonh zdravstvenega doma. Seja redakcije pod taktirko takratnega urednika Jožeta Votfanda. Radijska posadka se je dala takole ovekovečiti ob praznovanju 40-letnica Na prodelrtvi grbov je nastala fotografija dela radijske ekipe. Z leve: Simona Brglez, Špela Oset, Alojša Bončina, urednica radia Nataša Leskovšek, Branko Stamejčič, Simona Šolinič in direktor NT&RC Srečko ŠroL Veselo je bilo na 1UU. prireditvi vrtiljaka polk in valčkov avgusta 1! Leto 1990. Prva ekipa jutranjega programa Radia Celje: z leve tehnik Sašo Matelič, povezovalka programa Sandra Čater in urednik Branko Stamejčič. slovenskega alpskega smučanja Bojan Križaj, desno tragično preminuli smučarski as Rok Petrovič, levo pa prav tako že pokojna legenda slovenskega športnega novinarstva Franci Pavšer. pravek -m Ri vrat ob praznovanju 48-letnice Radia Celje. Odgovorna urednica Nataša Leskovšek je zarezala v torto anko, direktor medijske hiše NT&RC Srečko Šrot pa je bil tudi tokrat prvi med prvimi - opazovalci. elje želi biti sredi živ-redi dogodkov. Je me-îeljski prostor vnaša barve, ki povezujejo ujejo ljudi najrazlič-usov in interesov. Ta se začne s 1. januar-celjski porodnišnici Spominski pisalni stroj, najden na pogorišču. Ena najstarejših tradicionalnih radijskih akcij, vedno na prvi dan v letu. Kot na vseh dosedanjih, je veselje mamic in jok zadnjega novorojenčka v minulem letu in prvega v novem spremljal glavni organizator te akcije Tone Vrabl. Odgovorni urednici Radia Celje Nataši Leskovšek je srebrni grb Mestne občine Celje izročil župan Bojan Šrot. predvsem zaradi radijske ekipe, ki zdaj ustvarja program in ki se je pred tremi leti, skupaj z mano, odločila za mnoge novosti in spremembe. To so ljudje, ki imajo radijsko delo neizmerno radi, ki za radio živijo tudi v svojem prostem času. Seveda pa je ta naš radio, tak, kakršen je danes, zasluga neštetih zanesenjakov, ki so v teh 50 letih ustvarjali pogoje, da je radio obstal, se programsko in tehnološko razvijal in dosegel današnjo kakovostno raven.« MARJELA AGREŽ Foto: Arhiv Novega tednika, GREGOR KATIČ rtaži z izleta 100 Žensk na morje smo citate izletnic Ma-c in Angele Škorja a. Angela je tista, ki ela za najbolj posre-fntar, Marija pa za 'ripoved o tem, za-toh ni bila na mor->ako se obema opra- la za Slovenijo. Za nas, ločanje in delo v izred-eiah pa spet nova preiz-Ije nekoč zapisala no-Mateja Podjed. di življenja Celje je danes sodo-inamičen radio. Pra-natančna in prever-!j verodostojna infor-je še vedno alfa in jegove biti. V ostalih skih delih so njego-te izobraževalne, po-kratkočasne, zabav-ige, pri čemer je ne-stik s poslušalci ti-iba, ki nikoh ne sme na svet priveka prvo dete novega leta. Je gonilna šema med mestnimi pustnimi šemami, je na sejmih in razstavah, na koncertih in zabavah, na srečanjih, tekmovanjih in izletih s kmečkimi ženskami, z zeliščarji, pevci, je na vseh pomembnejših športnih dogodkih. Skratka, povsod tam je, kjer se kaj pomembnega, novega, veselega, a žal tudi žalostnega in tragičnega zgodi. Zdaj se je zgodil tudi srebrni grb Mestne občine Celje. Priznanja so zmeraj sladka. Nataša Leskovšek, odgovorna urednica Radia Celje, je ob tem dejala: »Srebrnega grba sem vesela KULTURA S knjigo med kozarce Celjske knjižnice in knjigarne so že začele s prireditvami ob slovenskih dnevih knjige, čeprav se praznovanje slednjih drugod po Sloveniji uradno začenja v ponedeljek, 19. aprila in zaključuje v petek, 23. aprila, s svetovnim dnevom knjige. Kaj se bo na celjskih ulicah, knjižnicah in lokalih (!) dogajalo v prihodnjih dneh, so v knjigarni Antika predstavili na petkovi novinarski konferenci. Uvod v Slovenske dneve knjige je bil včerajšnji nogo- metni turnir na igrišču I. osnovne šole Celje, kjer so se pomerile ekipe: Slovenska kinoteka Ljubljana, Antika + Filter Celje, Celjski novinarji in Dečki s Sotle. Najbolj zanimive stvari pa se bodo dogajale od torka, 20. aprila, do petka, ko bo luč sveta ugledala nova akcija z naslovom Knjižne police za mestne škrice (s knjigo med kozarce). Ideja je zrasla na zelniku direktorja Antike Božidarja Muleja: »Obiskovalci nekaterih lokalov v mestu imajo na voljo razne revije in časopise, ki jih lahko pre- listajo med jutranjo kavico, pa sem pomislil, zakaj jim ne bi ponudili še knjige.« Toda knjige so precej debelejše od revij, zato jih še tako hitri bralci ne bi mogli prebrati med jutranjo kavo, bi marsikdo pomislil. Saj to tudi ni namen akcije, pravi Mulej: »Dovolj je, če gost prebere odlomek, pa si potem knjigo vzame domov in jo vrne čez nekaj dni.« Namen tega je, nadaljuje, da se s knjigo v teh dneh srečajo tudi tisti, ki sicer ne zahajajo v knjižnice in knjigarne. In v katerih celjskih lokalih vas bodo ob naročilu kave ali kake druge pijače vprašali: »S knjigo ali brez?« To so Branibor Pub, Internet kavarna Stane (tu prihodnji teden nudijo tudi brezplačen dostop do interneta), KUD Underground, Hotel Evropa, Smash Pub in Kavarna Leonardo. Kot že nekaj let doslej bodo tudi tokrat pred Muzej novejše zgodovine Celje postavili knjižno tržnico, kjer bodo obiskovalci na desetih stoj-' nicah lahko kupovali knjige po simboličnih cenah. V Antiki pripravljajo tudi natečaj za najstarejšo slikanico, učbenik in otroško knjigo, ki jih bodo ob koncu akcije postavili na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Že tradicionalni so literarni večeri z zanimivimi gosti; urednik založbe Litera, pesnik in pisatelj Andrej Brvar bo na vrsti že v soboto, v torek pa bo sledila predstavitev založbe Goga iz Novega mesta. Slovenske dneve knjige bomo v Celju na svetovni dan knjige sklenili s koncertom skupine Patetico. BOJANA AVGUŠTINČIČ Odlični zbori s Celjskega SKRIVNOSTNO OKNO 96 min., (Secret Window), triler Režija: David Koepp Igrajo: Johnny Depp, John Turtun Maria Bello. Timothy Hutton Celjski javnosti se bo oktet predstavil z novim repertoarjem. Pol abrahama za Celjski oktet Celjski oktet je na slovenski glasbeni sceni že četrt stoletja. Svoj jubilej bo jutri zvečer v Narodnem domu obeležil s slavnostnim koncertom, ki ga bo s svojim nastopom popestrila so-pranistka Andreja Zakonjšek. Kot uvod v jubilej je «ktet decembra izdal tudi zgoščenko Tam, kjer pisana so polja. Obletnico predsednik Celjskega okteta Hugo Ograjen-šek primerja z zakonskim življenjem: »25 let skupne- ga življenja predstavlja že kar lepo dobo, ki pa seveda zahteva veliko predanosti in medsebojnega usklajevanja. Toda, kadar neko stvar počneš z vsem srcem, se še tako velika ovira zdi nepomembna v primerjavi z občutkom, ko ob koncu Nastopa slišiš bučen aplavz navdušenega občinstva.« Celjski oktet je eden redkih oktetov v Sloveniji, ki ima za seboj preko 300 koncertov doma in na tujem. Njihov repertoar zajema SVET ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA OBČINE ŠENTJUR, Mestni trg 5, 3230 ŠENTJUR razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne in strokovne pogoje, ki jih za to delovno mesto določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja UL RS št. 12/96, 23/96 ter Zakon o spremembah, dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, UL RS št. 115/03. Kandidati morajo imeti pedagoške, organizacijske, vodstvene in druge sposobnosti za uspešno vodenje Zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Predvideni začetek dela 1. 7. 2004 oz. skladno z določili sklepa o imenovanju. Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter dosedanjih delovnih izkušnjah, kratek življenjepis, program ter vizijo razvoja Zavoda, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:' LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Mestni trg 5 3230 ŠENTJUR s pripisom: »ZA RAZPIS DIREKTORJA« Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. ljudske, umetne, tuje ter črnske duhovne pesmi. Na jutrišnjem koncertu pa bodo premierno zapeli pesem, ki jo je posebej za oktet napisal Marko Mihevc, ter predstavili svoj novi repertoar. Nekdanji dijaki I. gimnazije Celje so se v skupino Terca, ki je bila nekakšna predhodnica današnjega okteta, združili leta 1979. Ko se je število pevcev ustalilo na osmici, se je skupina preimenovala v Celjski oktet. Kar šest članov prepeva v oktetu že od vsega začetka. Zadnje desetletje pa so njegovi stalni člani Vencelj Ferant in Janko Rode kot prva tenorista, Peter Hudohmet in Tomaž Pavlin (drugi tenor), Drago Zorko,. Hugo Ograjenšek (bariton) ter Miran Krštinc in Ernest Pušnik (bás), umetniš-, ka vodja pa je Alenka Firšt. Vsi so že nosilci zlate Gallusove značke, ki so jo prejeli za svojo petindvajsetletno pevsko tradicijo. Da so odlični pevci, pa dokazuje tudi zlati žig, ki jim ga je strokovna žirija podelila leta 2002 na festivalu v Novem mestu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Musica Mundi v italijanskem letovišču Riva del Garda so se imenitno odrezali tudi trije pevski zbori s Celjskega. Mešani pevski zbor Gorenje je osvojil zlato, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje -Center in Akademski pevski zbor (APZ) Celje pa srebrni priznanji. Na tekmovanju se je v desetih kategorijah pomerilo 61 zborov iz 21 evropskih držav. Mešani pevski zbor Gorenje je tekmoval v kategoriji mešanih pevskih zborov brez obvezne pesmi. Predstavil se je s tremi pesmimi in sicer renesančno Musica noster amor (Jacobus Gallus), sodobno Mis-sa brevis - Kyrie (Vytautas Miškinis) in slovensko Po jezeru (v obdelavi Jakoba Ježa). »Zlato priznanje je za nas velika pohvala in spodbuda za naprej,« je po podelitvi povedala zborovodkinja Katja Gruber, ki je bila z nastopom pevcev in doseženim rezultatom zelo zadovoljna. Čeprav je bilo v organizaciji prireditve opaziti nekaj pomanjkljivosti, so se velenjski pevci iz Rive vrnili z ^lkratnimi vtisi. Dekleta iz Gimnazije Celje - Center so pod vodstvom zborovodkinje Barbare Ar-lič nastopila v kategoriji dekliških pevskih zborov, mlajših od 19 let. Dekleta so sodelovala tudi na pred-tekmovalni paradi nastopajočih skozi mesto in s prepevanjem slovenskih pesmi zbudila veliko zanimanja. Uspeh mladih pevk je dopolnil tudi APZ Celje, ki je tekmoval v najzahtevnejši kategoriji Al (mešani zbor a capella z obvezno tekmovalno skladbo). V tej kategoriji se je pomerilo 14 mešanih sestavov. Člani APZ Celje se s petjem ukvarjajo ljubiteljsko, zato so vsakega mednarodnega uspeha zelo veseli. Do srebra jih je že drugič pripeljala zborovodkinja Barbara Arlič. Lani je namreč APZ pod njenim vodstvom na mednarodnem tekmovanju zborov v češkem Olomucu prav tako osvojil srebrno priznanje. ŠO Celjani spet blesteli V Zagorju se je minuli teden odvijalo državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, kjer je izmed štiriinštiride-setih zborov zlato prejel Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje pod umetniškim vodenjem Metke Jagodič Pogačar. Omenjeni zbor je bil edini iz Celja, ki se je udeležil državnega tekmovanja, zato se še toliko bolj veselijo zmage. Velik del uspeha gre pripisati tudi primernemu izboru skladb, ki so jih morali zapeti. Izbrati dovolj zahteven, raznolik, zanimiv in stilno bogat program, ki je za pevce primeren po vsebini in glasovnem obsegu, je namreč zelo težko, kar je na svoji koži preizkusila tudi zborovodkinja Metka Jagodič Pogačar. Zbor pa skorajda ni imel časa proslaviti svoje zmage, saj je že sinoči nastopil na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Pe-semca v celjskem Narodnem domu. Na območni reviji je nastopilo sedemnajst otroških in mladinskih zborov iz občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik. Najboljši zbori se bodo uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo konec maja v Velenju. BA Upokojenci na letnem koncertu Pevsko društvo upokojencev Celje prireja v sredo, 21. aprila ob 19.30 v Narodnem domu redni letni koncert. Pod vodstvom profesorice Špele Lipuš so pripravili nov izbor pesmi, nekaj pa jih bodo zapeli tudi ob spremljavi gostov večera, ansambla Vitezi Celjski. 103 min., (Taking Lives), psihološki triler Režija: D.J. Caruso Igrajo: Angelina Jolie, Ethan Hawkt Kiefer Sutherland. Gena Rowlands, Olivier Martinez Premiera v sredo, 21.4.04, ob 20.30! BKROTUS áj-a,- Cmu v Tmo* 10» 3000 Cafca ZBIRALEC ŽIVLJENJ SOLA______ 108 min., (The School of Rock), Režija: Richard Linklater Igrajo: Jack Black, Adam Pascal, Lucas Papaelias, Chris Stack, Šarali Silverman !N6KrruS 40». tala . Imnvl» 101:30001 J Vsakdo lahko ima svojoj^- TuSOiauu ci7lojxv ZAj&zda/ kartica ugodnosti zadovoljnih kupcev 0 if več informacij: t INFO točke 1 Planeta TUŠ Celje 1 in Novo mesto E www.planet-TUS.com Prihranek časa in denarja ^C Nagrade ob enkratnem nakupu kino vstopnic ^ Nagrade za zvestobo Sodelovanje v velikem nagradnem žrebanju Vse ugodnosti TUŠ kluba Rudi Španzel, njegove gr Rudi Španzel, akademski slikar in grafik, ki živi v Ljubljani, je doma iz Zabukovice. V zeleno Savinjsko dolino se rad vrača. TUdi z razstavami. Tako je svoje grafike pred tremi leti postavil na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, kot svojo prvo pregledno grafično razstavo. V spominu pa še posebej ostaja mapa grafičnih listov ike radi zbiramo prav vsi. Celjskih v Pokrajinskem muzeju Celje (leta 1999). Začel je z najbolj osnovno tehniko, z lesorezom in linorezom. Kmalu je našel lastno, specifično baročno pot. Na vrsto so prišle najbolj zahtevne grafične tehnike. Tipičen primerek tega obdobja je Jokajoče dekle, ena njegovih najboljših akvatint. MAP Nocojšnjo, vseslovensko razstavo v Celju bo odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, organizatorji in pobudnika dogodka pa napovedujejo goste iz državnega vrha, predsednika Vlade Republike Slovenije Antona Ropa, nekdanjega predsednika države Milana Kučana in člane Slovenske dvanajstije. O avtorjih bodo spregovorili prof. dr. Janez Bogataj, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in Rolanda Fugger Cermadnik. Na prireditvi, ki jo bo povezovala Maja Sumej, bodo nastopili flavtistka Metka Marolt in klarinetistka Metka Krsnik, pevki Jana Kvas iz Celja ter Nuška Drašček iz Radeč in plesna skupina Chiaranzana. Cesarica Barbara med rimskimi kamni skar Kogoj in Rudi Španzel ob jubileju galerije Oskar Kogoj Nature Design Žalec v Pokrajinskem muzeju Celje larbara Celjska, hči Herna II., sestra Friderika in po poroki z ogrskim lijem Sigismundom Luk-nburškim nemška, češ-in ogrska kraljica, naj-prednejša predstavnica ofovsko knežje dinastije jjskih, se drevi ob 18. uri iača v razstavišče Lapidarij krajinskega muzeja Ce-Odprli bodo razstavo del hreh velikih umetnikov, Iskarja Kogoja in Rudija panzla. Oskar Kogoj je ustvaril kip ibronu, kot torzo, namesto lave sedi na vratu Barbare sterokraka zvezda (Slove-a je evropska zvezda!). Ru-ipanzel pa je naslikal Bar-ro z oljem na platno, razvil pa bo še nekaj drugih ifik o Celjskih. Obe najno-ši deli bosta brez dvoma tegnili javnost in stroko ma in nato še na gostova-V tujini, ki so že predvi-na - od Ptuja do Benetk in kje drugje. rted znamenitimi Celjski-izstopa lik Barbare na prav seben način. V svojem ča-(rodila se je najverjetneje i 1394) je bila pomembna •opska osebnost in ni čud- postavil znameniti zagrebš ki arhitekt Nenad Fabianič Oskar Kogoj pred plakatom Cesarica Barbara, ki je delo slikarke Biljane Unkovske, Španzlove soproge. no, da še danes buri domišljijo mnogih. »Bila je lepa, visokega in vitkega stasa, bleščeče bele polti in obraza, ki ga je kazilo zgolj nekaj peg,« je o njej zapisal Enej Silvij Piccolomini. Podoba strastne, čutom vdane in po oblasti hlepeče Barbare je bila zato hvaležen vir navdiha umetnikov. Kot je zapisala odlična poznavalka Celjskih, svetovalka Pokrajinskega muzeja Celje Rolanda Fugger Germadnik: »Takšna po- doba Barbare se je po njihovi zaslugi zasidrala v današnjem slovenskem spominu. Kakšna je bila Barbara v resnici? Kdo ve. Verodostojne listine o tem molče ...« Zato pa je več prostora ostalo za domišljijo. Oba, Oskar Kogoj in Rudi Španzel sta se ji predala in za razstavo ustvarila vsak svojo Barbaro. Na dogodek v Celju opozarja in vabi plakat, ki ga je izdelala slikarka Biljana Unkovska, razstavo v Lapidariju pa je Razstava o Barbari Celj ski je nastala na pobudo di rektorja podjetja MM, so lastnika galerije Oskar Ko goj Natura Design Žalec Boruta Dolinarja. Projekt je naletel na posluh tako pri Mestni občini Celje kot pri številnih pokroviteljih in Pokrajinskem muzeju Celje, ki je dal na voljo raz stavne prostore. Oskar Kogoj je doslej pripravil okoli 400 razstav, pred leti tudi v Likovnem salonu v Celju. Spomnimo na njegovega Venetskega konja (1990), konja miru, ki ga je izluščil iz situle iz Vač... Ena njegovih velikih plastik stoji tudi v Slovenj Gradcu. Za Kogoja lahko rečemo, da je legenda slovenskega oblikovanja: večni iskalec, popotnik, estet in hedonist. Zavezan dobremu in lepemu. Oboje, dobro in lepo, pa v njegovem ustvarjalnem opusu prežarja neka nevidna sila, ki napolnjuje stvaritve in izdelke s posebno, domala fluidno vsebino. 55 let, 55' kuponov, do 55 % popusta! V okviru praznovanja Mercatorjeve :mo za vas - naše kupce pripravili 55 kuponov ugodnosti, s katerimi boste lahko v obdobju od aprila do konca oktobra 2004 uveljavljali kar do 55 odstotne popuste. Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje. 1. tekma: Flensburg - Celje 29:29 (Novi tednik 13. november 2003) Beutler in Perič po 19 obramb; Vugrinec 7 golov, Jensen, Christiansen, Stryger in Kokšarov po 6. Neustrašni pivovarji nadigrali Flensburg!, Po strelu Kok-šarova vratnica preprečila senzacijo, Igra, ki obeta... Rokometaši Celja Pivovarne Laško so navdušili s predstavo v 3. krogu skupine F lige prvakov in igrali neodločeno na gostovanju pri vodilnem moštvu Bundeslige ... Zasenčiti aktualnega liderja nemške lige, to je izjemen podvig - zapravljena zmaga nikogar ne žalosti, saj bo o prvem mestu v skupini odločala spektakularna bitka konec tega meseca v Celju... Da bo lažje presenetiti v Nemčiji, to je bila takojšnja misel športnega direktorja Slavka Iveziča že po zmagi z Redbergslidsom: »In res smo v Flensburgu krenili z zmagovalno miselnostjo, kar sé nam je obrestovalo. Morda bo težje v Celju. Ostali smo zbrani predvsem tedaj, ko smo imeli igralca manj. Sojenje nam seveda ni ugajalo, saj smo imeli šest izključitev več.« Izid je bil kar 23-krat izenačen! ... Znova je prijetno presenetil Marko Oštir, ki je zadel iz vseh enajstih poskusov v ligi prvakov, v Campushalle je bil njegov met 5-5... Trener Miro Požun je poudaril, da je povsem izpraznjen: »Igralo se je na nož. Bilo je kot na slalomski tekmi na hudi strmini, kjer lahko vsak zleti s proge. Imam malo število igralcev, ki pa so na igrišču pustih srce. To je bila prava promocija slovenskega rokometa, če lahko ponovim besede Toneta Turnška in Zorana Jankoviča.« 24__ŠPORT_NOVI TEDNIH Ali velika noč šele prihaja? Celjski rokometaši sicer »vstali od mrtvih« proti Ademarju - Krona ali poraz v finalu; razlika je očitna Trinajst let po slovenski osamosvojitvi že imamo finalista elitnega klubskega tekmovanja pri moških v igrah z žogo. In morda ga ne bomo imeli nikoh več. Reprezentanci se sicer obeta nadaljnji napredek kot nekoč danskim nogometašem, raztresenim po bogatih evropskih klubih. Najmočnejši pečat so udarili rokometaši Barcelone s šestimi naslovi prvakov, Cummersbach pa je bil najboljši petkrat. Oba si želita Dejana Peri-ča, katalonska prestolnica pa je seveda privlačnejša - glede denarja, jezika, dostopnosti in seveda načina življenja ter lepote. Poraz nič ne spremeni? Prva tekma naj ne bi bila odločilna. »Obakrat lahko zmagata gosta. Pa vendar je celjski ambient vodilni na svetu v rokometu, kar lahko izkoristimo«, meni športni direktor Slavko Ivezič. Moštvo si je za zadnja podviga razdelilo 90 tisoč evrov, o naslednjem prejemku pa zagotovo ne razmišlja. Dejan Perič je igral tri mednarodna finala in vsa dobil. Kar potrkal je po mizi, da bi se tradicija nadaljevala, tako kot je bilo v dresu Jugoslavije na Sredozemskih igrah in dvakrat na mladinskem svetovnem prvenstvu. Bolečine v Ahilovi tetivi ga še motijo, zato ne vadi s polno paro. Izpustil je kar štiri srečanja, v torek pa tričetrt tekme proti Kopru (43:26) stal pred celjskim golom. Gladko je zavrnil vse zlonamerne govorice (tudi Požun in Ivezič) o »polčasu z Ademarjem«. Ima svoje mnenje o psihološ- ki pripravi, kjer je veliko pomagal trenerju: »Prejšnja leta smo se skoraj pred vsako tekmo zavlekli v skupinsko osamo. »Karantena« nam ni kaj prida koristila. Izkazalo se je, da smo zelo odgovorni in da znamo poskrbeti zase v skupno dobro. Pred finalom načelno nismo obremenjeni. Seveda pa čutimo odgovornost do sebe in do ljudi, ki so se doslej veselih z nami. Naš bivši soigralec Rastko Stefanovič je poudarjal, da finale ni za to, da v njem igraš, temveč da zmagaš. Živimo za zadnji, najdaljši korak!« Eduard Kokšarov pravi, da bodo o poškodbah in nasploh zdravju razmišljali tedaj, ko bodo na dopustu. Občutke pred finali izjemno dobro pozna. Svetovni prvak z Rusijo je postal na Japonskem, olimpijski v Sidney-ju. »Počutim se podobno kot leta 2000 v Avstraliji. Poraz z Nemčijo nas tedaj ni potolkel, temveč vzpodbudil. Nato smo šh do konca. Vse moraš izbrisati iz glave, osredotočiti se moraš le na igro. Prišli smo tako daleč. Te priložnosti ne smemo zapraviti.« V Egiptu (SP) in na Hrvaškem (EP) mu je spodrsnilo na zadnji stopnici. Poraza s Švedi sta ga le še utrdila. Koprčanom je zabil 10 golov. Flensburg sejedomačemu naslovu približal z zmago v gosteh pri Wetzlarju s 30:27. Predvidevanja Trener Miro Požun skrbno analizira igro tekmecev, čeprav vedno bolj ugotavlja, da igrajo vseskozi enako. »Ni važno, kdo zmaga, samo da Pivovarna Laško ne izgubi,« je začel s šalo. »Flensburg je rivovani so prav z zmago nad Flensburgom »zaprti« dvorano Golovec, novi uspeh pa pričakujejo tudi na zadnji tekmi evropske sezone Pod Golovcem. še močnejši. Norvežan Kje-til Strand ga je osvežil na sredini, nenadoma sproži s tal. Berge zdaj igra manj. Na prvem našem obračunu je manjkal Klimovets, na drugem v Golovcu Christiansen in Boldsen. Napade hitro zaključujejo, četudi imajo igralca manj, kar pri nas ni v navadi. A jim uspeva, v Bun-desligi meljejo vse pred seboj. Odlično so pokriti na vseh igralnih mestih, naše odlike pa so srčnost, borbenost, improvizacija.« Požun je na hitro skočil na morje, da bi »odklopil«, a ni šlo. Vseskozi tuhta in tuhta. Zaveda se, da vehko koprne-nje njegovih fantov ne bo zadosti. V »starem« Golovcu je preobrnil izid s plitko obrambo. »Jabolko je dozorelo, le utrgati ga moramo,« je dodal direktor Vlado Privšek. Vse bo storil s sodelavci, da bo organizacija nedeljske tekme popolna. Klub je prodal 1.500 letnih vstopnic za naslednjo sezono, nato je bilo 1.500 vstopnic v torek razgrabljenih v dveh urah. V »Ernstovi krasotici« bo več kot 6 tisoč gledalcev. Dragoceni papirčki na črnem trgu dosegajo vrtoglave cene, nekaj jih bo podeljenih tudi Vodstvo rokometašic Ž ca bo zamenjalo trenerja Ig» ja Razgorja, pa čeprav je sv<$ varovanke popeljal v pol nale DP. Poraz z Olimpijo n povratni tekmi v gosteh 29:26 ni bil usoden zaradi dg mače zmage s 27:21. na Radiu Celje. Pred nan je spektakel vseh spektaklo Odločijo ga lahko zvezdn ki, ali pa tudi mladci iz oza ja - Miladin Kozlina je fenomenalno obrambo »i ločil« Realovega Stefanssi na. Sodila bosta Čeha Ivj Dolejs in Vaclav Kohou Celjanov na vsaki dve le nista puščala na-cedilu, s so premagali Magdeburg Berlinu (31:29, 2002) ter Celju Barcelono (27:21 2000) in Ademar (35:2i 1998). Piše se leto 2004. DEAN ŠUSTE Foto: GREGOR KATIÍ Dosedanji evropski prvaki: 1957 Praga, 59 Goeteborg, 60,62 Goppingen, 63 Dukla, 65 Dinamo Bukarešta, 66 Leipzig, 67 Gummersbach, 68 Steaua, 70,71 Gummersbach, 72 Partizan Bjelovar, 73 MAI Moskva, 74 Gummersbach, 75 Frankfurt, 76 Borac, 77 Steaua, 78 Magdeburg, 79,80 Grosswalld-stadt, 81 Magdeburg, 82 Honved, 83 Gummersbach, 84 Dukla, 85,86 Metalopla-stika, 87 SKA Minsk, 88 CSKA, 89,90 SKA Minsk, 91 Barcelona, 92,93 Zagreb, 94 Teka, 95 Elgorriaga, 96,97,, 98, 99, 2000 Barcelona, Oil Portland, 02 Magdeburg, 0 Montpellier. Poljak Marcin Lije wski je decembra predvideval, da se bo še v tej sezoni vrnil v Celje. 2. tekma: Celje - Flensburg 29:28 (Novi tednik 4. december 2003) Perič 19 obramb, Holpert 14; Kokšarov 8 golov, Ruten-" ka, Klimovets, Stryger in Lijewski po 7. Fantastično slovo od Golovca, Preobrat za anale in prvo mesto v skupini, Požun presenetil z obrambo 6-0 Uvod ni bil obetaven za Celjane, močno se je zapletlo po 20. minuti, ko so gostje trikrat povedli s sedmimi goli razlike. Vrh je sledil v zadnji minuti po zadeti sedemme--' trovki Kokšarova in v razpletu - zadnjih sekundah - bi lahko Nemci tudi zadeli, a prvega mesta Celjanov ne bi ogrozili ... Poljski bombarder Marcin Lijewski je bil najbolj zaslužen za visoko vodstvo Flensburga, saj je v 1. delu dosegel 5 golov: »Sodnika sta bila slaba v 2. polčasu,? vendar mi bi morali zadržati visoko vodstvo, zato smo za! poraz krivi sami. Čestitam Celju. Če se še lahko srečamo? Najbrž se bomo, kajti oboji smo zelo močni. Najbolje da se spopademo v finalu, kajne. V vsakem primeru čakamo na revanšo. >Weltklasse< so Rutenka, Perič in Kokšarov!« Florjani so ob svoji desetletnici »odigrali življenjsko tekmo«, predvsem tedaj, ko so bili pivovarji na tleh. Nikoli, zagotovo nikoli še nismo v Golovcu slišah takšne vzpodbude pri sedmih golih zaostanka. Navijači so izpolnili poslanstvo. Svoje ljubljence so pripeljali celo do. zmage, oboji pa so nato padli v delirij ... Ko je Renato Vugrinec zapravil priložnost za vodstvo, je padel. Ko se je vstal, ni bilo žvižgov, temveč je »s severa« zagrmelo: »Vugi, Vugi...« Za večino Je sezone konec Elektra in Hopsi še v napetosti, Šentjurčani in Zrečani razpuščeni Neobičajno in celo kata-ialno pripravljen kole-igranja državnega pr-istva v košarki, je ta in ligaško tekmova-povsem potisnil ob rob, tekme zadnjega kro-moštva v 1. A ligi igrala ipaj enajst dni, medtem ekipe, ki so zaključile lope v Jadranski ligi (tu-iPivovarna Laško), že mete dni samo trenirajo in ča-Bjo na zaključek prvens-B, ki se bo začel 21. apri-is prvimi srečanji četrtfi-i\aw [Zanimivo pa je, da so se jitem, ko so to storile neka-ekipe 1. A lige, okrepili »Goodyearovci«, kot da se nekoliko preplašili naredi slovenskih prvoliga-ki pa, roko na srce, pra-možnosti za napredova-nimajo, saj bi že samo njihova zmaga v dvobo-pomenila senzacijo, kaj izločitev katerega izmed ilike četverice« slovenske iarke. Bo Miškovič lahko igral? [Laščani, ki se uigravajo na pingih in prijateljskih tekih, so dobili okrepitev v lanilcu Aleksandru Lazi-I, kot kaže pa bodo morali Dnčnico odigrati brez prvega ranilca Vladimirja Miško-kfa, ki ima poškodovan hr-et. Prav Miškovič je po poš-»dbi Primoža Broliha převil največje breme organiza-ije igre in brez njega bo Laš-pnom bistveno težje priti do bala, ki je nekakšen njihov jugi cilj, medtem ko je pri-larni uvrstitev v polfinale in Item v Jadransko ligo tudi »prihodnjo sezono. Zato bo feba preskočiti Elektro iz Šo-pnja, tretjeuvrščeno moštvo ÍA lige. Zanimivo pa je, da lener Aleš Pipan ne »joče«, pt bi storil marsikateri tre-fcr ob podobnih težavah v lipi, temveč v moštvu išče pve rešitve, upa pa, enako »t ljubitelji košarke na Celjem, da bo Lazič kmalu ujel 8ks soigralci. Omenimo še, S se z neugodno poškodbo Ista na levi roka ubada tudi fflični krilni center Dragan »jčin, a naj bi bil do četrt-6ala že nared. .Elektra je elegantno odde-pa zadnje srečanje ligaške-F dela, že v sklopu priprav I četrtfinale z Laščani. pdušje v ekipi je odlično, "îner Memi Bečirovič pa je pipo v premoru dodatno pri-tevil za srečanje s Pipano-WHi fanti. O vzdušju pa naj- 90,6 95,1 ÏÏÏT7IÎTC »5,9 100,3 več pove podatek, da je težje poškodovani Primož Koba-le, ki je prestal operacijo nosa in ličnice, že začel trenirati in da želi - navkljub nasprotnemu zahtevku zdravnikov -pomagati ekipi s posebno zaščitno masko. Moštva razpuščena do avgusta Medtem ko se prvenstvo Slovenije šele razpleta, pa so nekatere ekipe šle povsem narazen, kajti z zadnjim, 27. krogom v 1. A ligi so že končale sezono. Med njimi so tudi Alpos Kemoplast, Rogla in Hopsi. V Šentjurju so dan po srečanju v Sežani že zaključili sezono. Zaenkrat vlada v klubu pravo mrtvilo, niti z uspešnim trenerjem Matjažem Tovornikom se še nihče ni pogovarjal o nadaljevanju dela v šentjurskem prvoligašu. Čeprav so v klubu napovedali, da bodo takoj po sezoni sedli z Diglom, od tega skoraj dva tedna po zadnji tekmi še ni bilo nič. Upati je le, da se ne bo predolgo čakalo, kot v minulih sezonah, ko se je ekipa sestavljala tik pred začetkom priprav, ali pa celo tik pred štartom prvenstva. Nekako podobna je situacija v Zrečah, kjer pa imajo še druge skrbi. Trenerju Matjažu Čuježu in igralcem dolgujejo kar precej plač in vprašanje je, kako bodo ob kroničnem pomanjkanju denarja poravnali ta dolg, ki sploh ni majhen. Brez tega pa se nihče od igralcev ali pa mladi trener, ki je uspel v operaciji »obstanek v ligi«, ne želi niti pogovarjati o naslednji sezoni. Morda bodo v Zre-čah uspeli poiskati sponzorje, da pokrijejo dolg, kajti brez tega bodo le stežka nadaljevali z igranjem v prvi ligi, kjer so se po sila težki sezoni uspeli zadržati. Edini, ki še »migajo«, so Hopsi, ki so tudi prijavili ekipo v ligo mladih (do 20 let) pod vodstvom Romana Ur-banije. Vojko Herksel se je namreč po dogovoru z zadnjo tekmo poslovil od Polzele. Še bolj kot na samo delo pa so na Polzeli usmerjeni na razplet dogajanj v ligi SiČG, kjer jim osvojitev naslova prvaka Reflexa, Crvene zvezde ali Budućnosti prinese obstanek v ligi. Enako bi bilo tudi ob morebitnem izstopu iz lige katere od ekip, ki so si sicer zagotovile obstanek. Najzanimivejše prihaja Kakorkoli že, najzanimivejše šele prihaja. Sezona se bo ob morebitnih petih tekmah v finalu zavlekla vse do začetka meseca junija, zato je toliko bolj nerazumljiva ta prekinitev, ki traja že slab mesec dni. Upajmo, da ljubitelji košarke v tem vmesnem času niso povsem izgubili volje do spremljanja košarke, kajti tisto pravo in odločilno je še pred njimi. JANEZ TERBOVC ŠPORTNI KOLEDAR 2. SL, 23. krog: Velenje: Rudar - Krško, Slovenske Konjice: Dravinja - Brda (16.30). 3. SL - sever, 17. krog: Pesnica - Zreče, Šoštanj - Središče (16.30). MČL - Celje, 12. krog: Tri-star - Mons Claudius, Vojnik - Oplotnica, Laško - Ljubno, Rogaška - Kovinar (17). MALI NOGOMET 1. SL, polfinale, prva tekma: Litija - Nazarje. KOŠARKA 1. SL - ženske, polfinale, prva tekma: Merkur - Odeja (18). ROKOMET Siol liga, 21. krog, Velenje: Gorenje - Prule (19). ODBOJKA 1. DL, finale, druga tekma: Šoštanj Topolšica - Calcit Kamnik (19). NEDELJA 18.4. NOGOMET 3. SL - sever, 17. krog: Šmarje pri Jelšah - Železničar (16.30). MČL - Celje, 12. krog: Šentjur - Vransko (17). ROKOMET Liga prvakov, finale, prva tekma: Celje Pivovarna Laško - Flensburg (15). SREDA 21.4. KOŠARKA 1. SL - ženske, polfinale, druga tekma, Škofja Loka: Odeja - Merkur. ODBOJKA 1. DL, finale, tretja tekma, Kamnik: Calcit - Šoštanj Topolšica. NOGOMET 2. SL 22. krog: Dravinja - Livar 1:1 (1:1); Vodopivec (42); Starič (28). Triglav - Rudar 1:2 (0:1); Stanko (76); Ek-mečič (20, 70). Vrstni red: Rudar 50, Zagorje 42, Bela krajina, Dravinja 41, Livar 37, Aluminij 30, Krško, Izola 25, Triglav 22, Brda 16, Svoboda, Tabor 14. 3. SL - sever 16. krog: Zreče - Maleč- nik 1:4, Bistrica - Šmarje pri Jelšah 1:1, Hajdina - Šoštanj 0:3. Vrstni red: Šoštanj 35, Malečnik 31, Paloma, Šmarje pri Jelšah 28, Bistrica, Hajdina, Železničar 27, Pohorje 26, Stojnci 25, Zreče 20, Pesnica 18, Ormož 17, Sre- dišče 13, Kozjak 0. MČL - Celje 11. krog: Kovinar - Tristar 1:1, Vransko - Rogaška 2:4, Ljubno - Šentjur 1:0, Oplotnica - Laško 8:0, Mons Claudius - Vojnik 3:1. Vrstni red: Mons Claudius 25, Rogaška, Oplotnica 24, Kovinar 18, PANORAMA " Šentjur 15, Tristar, Vransko _ 13, Ljubno 9, Laško 4, Vojnik 3. MALI NOGOMET 1. SL, četrtina finala, druga tekma: Nazarje - Dobovec 8:3 (2:1); Metulj (4, 34, 36, 39), Delamea (18), Hren (28), Kolar (29), Adamič (39);Stres (15), Bogatin (25), Iskrač (29). 1. celjska liga, 2. krog: Ži-vex - Teflon 1:2, Frangros - Ma-rinero 1:3, Kobre - Maček tisk 2:3, Telsim - Vigrad 0:8, Kompote - Kalimero 4:2, Petrovče -Pelikan 1:4. Vrstni red: Vigrad, Pelikan, Kompole, Vef-lon 6, Radio Fantasy, Marine-ro, Živex, Maček tisk, Petrovče 3, Zeus sport, Kobre, Frangros, Kalimero, Telsim 0. ^ROKOMET 20. krog: Celje Pivovarna Laško - Termo 38:33 (18:16); Kokšarov 11, Rutenka 7, Brumen 5, Milosavljevič, Oštir 4, Kozlina 3, Vugrinec, Go-renšek. Natek, Zorman 1; Jelčič 5, Ivančič 4. KOŠARKA SIOL LIGA 21. krog: Trimo - Celje Pivovarna Laško24:35 (10:18); Kokšarov 7, Vugrinec 5, Brumen, Natek, Rutenka 4, Kozlina, Zorman 3, Milosavljevič 2, Oštir, Bajram, Goren-šek 1; Basarič 6, Teraš 4. - Št. 15 -15. april 2004 1. SL - 27. krog: Zagorje - Elektra 74:86 (55:61, 38:47, 28:22); Krejič 19, Nedeljko-vič 16, Laksa, Ručigaj 14, Čmer 12, Nuhanovič 6, Vi-dovič 5; Zagore 22, Novak 19. Končni vrstni red: Helios, Pivka 47, Elektra 45, Zagorje 41, Triglav 40, Kraški zidar 39, Koper 38, Alpos Kemoplast 37, Rogla 36, Hopsi 35. 1. SL - ženske 10. krog: Maribor - Merkur 62:82 (45:59, 28:41, 8:20); Jocič 20, Jereb 17, Ramšak 14, Erkič 12, Tem-nik 10, Markovič 4, Čonko-va 3, Jurše 2; Krivič 22, Drozg 10. Vrstni red: Merkur 20, Maribor, Ježica 16, Odeja 15, Ilirija 13, Sežana 10. Dragan Gajič, ki se bojda vrača v Celje, se je uveljavil proti Hrvatom (Zagrebu), tudi tokrat pa jim je povzročil obilo preglavic. NAKRATKO Ivezičevi fantje v Latvijo! Celje: Slovenska mladinska rokometna reprezentanca se je s tremi zmagami na tridnevnem kvalifikacijskem turnirju v novi športni dvorani uvrstila na letošnje evropsko prvenstvo v Latviji. Po zmagah nad Nizozemsko (27:25) in Avstrijo (29:28) je v zadnji tekmi ugnala še Hrvaško s 34:30. Mladinsko selekcijo je vodil Slavko Ivezič: »Cilj smo izpolnili in imeli bomo možnost nadaljevati uspešen niz nastopov slovenskih reprezentanc na velikih tekmovanjih. Po uvodnih zmagah smo imeli še dovolj dodatnega motiva, da smo v zadnji tekmi premagali tudi Hrvaško in tako zasluženo odhajamo v Latvijo«. Celjski strokovnjak je na prvenstvu najbolj zaupal izkušenima Nenadu Bilbiji in Draganu Ga-jiču, ostali igralci pa so si mi-nutažo po igralnih mestih porazdelili. Na EP bodo potovali tudi Avstrijci. Celjski kadeti in žalske mladinke Veszprem: Kadeti Celja Pivovarne Laško in mladinke Žalca so zmagovalci letošnjega pokala Balaton na Madžarskem, kjer so štiri dni merili moči rokometni podmladki iz Madžarske, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Celjski mladinci so v finalu izgubili z Magdeburgom s 15:13, proti istemu nemškemu klubu pa so z 20:14 v finalu klonili tudi celjski starejši dečki. S pokalom za osvojeno prvo mesto pa so se domov vrnili kadeti, ki so v finalu z 12:11 premagali domači Fotex. Saša Mikanovič je bil najboljši igralec turnirja, Bojan Božič pa je hil najboljši vratar med starejšimi dečki. Trenerja Stanko Anderluh in Vlado Murko sta lahko tudi letos zadovoljna z dosežki, predvsem pa z igro, ki so jo prikazali njuni varovanci. Uspeh so dopolnile varovanke Aleša Anžiča in Danila Kovačiča. Mladinke Žalca so v finalu ugnale domačinke, starejše deklice pa so osvojile tretje mesto. Krudrov uspeh kariere Ženeva: Športni plezalci Planinskega društva Matica Celje so se s slovensko reprezentanco udeležili evropskega mladinskega prvenstva, kjer je z drugim mestom med starejšimi dečki zablestel Jernej Kruder. Med mladinci je bil Jure Bornšek osmi. Zadnji nastop celjskih drsalcev Pinzol: Minuli teden je bila v Italiji zadnja preizkušnja v umetnostnem drsanju za Evropski pokal. Celjski drsalci so z dobrimi posamičnimi uvrstitvami v skupnem seštevku med več kot sto evropskimi klubi dosegli odlično tretje mesto. Posamezniki so v svojih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve: Matic Hrovat (1. mesto), Nastja Uspenska (3.), David Kranjec (4.), Daša Grm (6.), Matic Gabriel (7.), Pina Umek (9.) in Tina Kalšek (18.). V skupni razvrstitvi štirih tekmovanj pa so med evropskimi drsalci Celjani posamično zaključili na naslednjih mestih: Matic Hrovat (2.), David Kranjec (4.), Pina Umek (8.), Tina Kalšek (21.), Matic Gabriel (5.), Daša Grm (5.) in Nastja Uspenska (7.). PŠ Na sliki: Najboljši celjski drsalci po tekmi v Beogradu (Anja Bratec, Matic Hrovat, Pina Umek, Nastja Uspenska, Daša Grm,David Kranjec, Tina Kalšek, Matic Gabriel in trener Boris Uspenski). V slogu celotne sezone CMC Publikum napadal in izgubil - Zdaj Šmarčani sedmi Celjski nogometaši so letos na petih tekmah doživeli štiri poraze ob razliki v zadetkih 4:10. Težko bi rekli, da so bili kdaj nadigrani, zagotovo pa, da je za njimi ena najslabših mini serij. V petek so na Hudinji dopustili veliko veselje Ptujča-nom. Ko gre vse narobe Takšno prevlado, kot jo je imel Publikum v 2. polčasu, težko vidimo. Zgodaj je prejel zadetek in po običaju tekoče napadal. A občinstvo je neprizanesljivo, v ospredju je seveda semafor. Priložnosti so splavale po vodi ena za drugo. Marsikaj je v svoji igri (morda tudi glavi) popravil Dragan Čadikovski. Trdil je, da je bil grobo odrinjen pred strelom z glavo, a ru-meno-modri že predolgo ča- kajo na enajstmetrovko. Drugod »ponorijo«, v celjskem taboru pa se zgledujejo po Jobu. Seveda pa je zdaj prepozno in tudi nesmiselno za pritožbe. Celjani so izvedli 11 strelov s kotov, a gostujoči bunkerje bil pretrden, z zadnjo oviro, vratarjem Mladenom Dabanovičem. »Rezul-tatsko voz drsi navzdol. Zadevo bomo pripeljali na pravi tir. Imeli smo premoč 90 minut. Vzdušje v slačilnici in na treningih je sicer dobro. Strahu glede obstanka ne sme biti. Tudi sam sem v gnoju z igralci, a se bomo izvlekli,« je odgovarjal trener Jani Zavrl. Dva gola z igralcem manj Po veliki točki iz Kopra so se nogometaši Šmartnega znova veselili. Doma so premagali Dravograd in se uvr- Lestvica 1. SNL : 1. Gorica 23 12 7_ 4 46:21 43 2. Olimpija 23 12 6 5 44:29 42 3. Maribor 23 12 6_ 5 30:24 42 4. Primorie 23 10 i 4 50:26 39 5. Koper 23 10 5 30:19 38 -A. Mura _23 _10_ _5_ __8 _ _ 41:41 _ _35_ 7. Šmartno 23 7 " 8 " 29:35 29 8. Publikum 23 8 4_ 11 43:37 28 9. Domžale 7 12 26:42 25 10. Ljubljana 23 5 13 22:44 20 11. Dravograd 23 S 14 24:49 19 12. Drava 23 4 6 13 24:42 18 Izidi 23. kroga v 1. SNL: za prvaka Gorica - Mura 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Primorje 1:1, KD Olimpija - Koper 2:2, za obstanek: Šmartno - Dravograd 2:0 (1:0); Filipovič (37), Spasojevič (90), CMC Publikum - Kumho Drava 0:1 (0:1), Smajlovič (18), Domžale - Ljubljana 0:0. Tekme 24. kroga so bile včeraj (Publikum - Šmartno), v 25. krogu pa bodo Šmarčani pričakali Ptujčane, Celjani pa bodo gostje Domžal-čanov. stili pred Celjane. Na razmočenem igrišču so v 36. minutí ostali brez Joviše Kraljeviča, a le minuto za tem povedli preko Daliborja Fi-lipoviča. »Kraljevič je neupravičeno dobil drugi rumeni karton,« je o izključitvi soigralca dejal Goran Ristič. V 2. polčasu so več napadali gostje, a je Robert Sraga branil odlično. Da ni ostalo le pri 1:0, je tik pred koncem srečanja poskrbel Željko Spasojevič in postavil piko na i prvi zmagi Šmarčanov v spomladanskem delu prvens- Velenjčani s 50 točkami Po 23. krogu 2. lige nogometaši Rudarja iz Velenja še naprej vodijo na lestvici, s 50 točkami pred Zagorjem (42) ter Belo Krajino in Dravinjo (po 41). Velenjčani so na gostovanju pri Triglavu slavili z 2:1, strelec obeh zadetkov je bil Is-met Ekmečič. Igralci Dravinje so v Slovenskih Konjicah remi-zirali z Livarjem z 1:1, gol za domače je dosegel Brane Vo-dopivec. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER MODRI TELEFON Plačilo tehničnih pregledov Bralko Olgo iz okolice Celja zanima, v katerih primerih moraš še enkrat poravnati znesek tehničnega pregleda, če prvega pregleda z vozilom ne opraviš. Slišala je, da morajo ponekod lastniki vozil ponovno plačati, četudi se z brezhibnim vozilom na pregled vrnejo čez eno uro. Spet drugje pa doplačilo ni potrebno. »Vse je odvisno od tega, za kakšne okvare gre,« pravi Franc Cehner, vodja tehničnih pregledov pri Avtu Celje. »Izvajalci tehničnih pregledov smo se dogovorili, da v primeru, če gre za manjše okvare, kot so na primer neprimerne pnevmatike, pomanjkljivosti pri svetlobnih telesih in podobno, doplačilo ni potrebno. Če pa moramo na motornem vozilu ponovno . opraviti meritve emisij izpušnih plinov ali zavornih učinkov, lastniki vozil doplačajo 30 odstotkov vrednosti osnovne cene pregleda.« Tridnevni rok, po katerem vam prvi zapisnik o tehničnem pregledu poteče in po katerem boste znesek pregleda plačali še enkrat v celoti, ostaja nespremenjen. RP Dolg Supra stanu Bralka iz mariborske regije (sporočila je podrobne podatke), ki se je pred šestimi leti odselila iz Celja, pravi, da je prejela od celjskega Supra stana (oziroma že od sodišča ) obvestilo o neplačanem dolgu upravljavcu in sicer približno 50 tisoč tolarjev, ki izvira iz časa pred preselitvijo. Obvestilo je prejela pred kratkim, v vseh letih, odkar je odšla iz Celja, pa je Supra stan na to ni opozoril. Zanima jo, čemu zahteva Supra stan plačilo po tolikih letih, pri čemer njeni pravno bolj podkovani znanci trdijo, da je dolg zastaran. Melita Šaleker-Gornik, referentka za dolžniško-up-niška razmerja v Supra stan d.o.o. Celje odgovarja: »Omenjena gospa je poslala 17. 3. 2004 na sedež našega podjetja pisni ugovor, v katerem nas prosi za odpis dolga, pripravljena bi bila plačati samo sodne stroške. Ker ima gospa neporavnanih več zadev, smo jo pisno pozvali, da se oglasi na sedež našega podjetja, da se dogovorimo za način odplačevanja dolga. Tega ni storila. Dolg je nastal v času od marca 1993 do marca 1998 (v času, ko je bila gospa lastnica tega stanovanja). Na vsakem mesečnem računu smo jo sproti obveščali in opozarjali na višino njenega dolga (specifikacija zapadlega dolga je na računih prikazana po mesecih). Ker po treh letih računi še vedno niso bili plačani in da —i 1 terjatve ne bi zastarale, na sodišče vložili prvi i^J šilni predlog (v oktobn 1996 za dolgove, nastale času od 3/93 do 9/96),d, gega pa smo vložili na dišče v maju 1998 (za d( gove nastale v času od 96 do 3/98). Zastaralni ri za upravljanje je bil po s rem Zakonu o obligacijsk razmerjih 3 leta, za vzdrž vanje pa 5 let. Tako njç dolgovi niso zastarani, pa je izvršilne predloge d bila tako pozno s strani s dišča, pa je znan problei da sodni mlini tečejo z( počasi. V kolikor gospa vi snici želi odplačati dolg, k je navedla v dopisu, jo p novno pozivamo, da se o lasi na sedežu podjetja, se dogovorimo glede plat la.« Brezplačná pravna pomoc Bralka živi v hiši, ki prešla v last denacionaliz cijskega upravičenca, vei dar je ta umrl. Trenutno [M teka zapuščinski postopi in nihče od najemnikov; plačuje stanarine. V čas pokojnega lastnika je hO potrebno večje popravil vodovodne napeljave, ki j je ta plačal, visokega raio na za vodo, ki je izteka leto dni v prazno, pa ni če. Morebitni bodoči lastn je najemnikom sporočil, je pripravljen upoštevati p čilo dolga za vodo pri h doči stanarini. Bralka, kil vi sama ter ima nizke pr jemke, sprašuje, kaj n stori. Bralki svetujemo, da posluži brezplačne pravi pomoči. Andrej Pavlin predsednik okrožnega s dišča v Celju, ki usmerja d lovanje brezplačne pravi pomoči, nam je odgovoii da sodi zadeva, kot kaže, pristojnost rednega sodiši Stranka se zato lahko posl ži brezplačne pravne pom či. Najprej pravnega sveti vanja, v primeru sodnej postopka pa tudi ostaleg pri čemer ji tam nudijo svetovanje pri izpolnjev nju predpisanih obrazcev! pridobitev brezplačne pra ne pomoči. Potrebna so n mreč potrdila, ki dokazi jejo bralkine nizke prejeD ke. V tem primeru je sevi da oproščena tudi stroškoi ki nastanejo v sodnem p" stopku. Sedež brezplačne pravD pomoči je na Prešernovi 21 v Celju. Uradne ure imajo ob ponedeljkih, sredah kih in to med 9. in 12. uro (ob sredah tudi med 14. i" 16.30). BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko naš®" ga Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med lf in 17. uro. Svoja vprašanj za Modri telefon lahko m» ponedeljkom in petko" zastavite tudi po telefon" 42-25-190. Čas + 5 jurjev = finale ■ \ ... enega med njimi pa je premamila žeja in je zjutraj moral na streznitev. - Št. 15-15. april 2004 — Eni so se ponoči kratkočasili z igranjem kart... Prvi se je pred dvorano Pod Golovcem v želji po vstopnici za finale lige rokometnih prvakov pojavil Celjan Boris Dolničar, že v ponedeljek ob 21.00. Čakal je 15 ur (predprodaja je stekla v torek opoldne), za polfinalno karto pa 8 ur. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ BORIS DOLNIČAR »T^ho, bosanska ti majka!« Štirje na enega - Poškodovani voznik in dva policista - Kdo ima prav in kdo ne? Kot pri vsakem inciden-lijer so vmešani javnost policisti, se je zapletlo tu-V primeru 45-letnega Ve-pjčana Rama Kalabiča. fojo plat zgodbe nam je jdnji povedal v celjski bol-inici, kamor so ga pripe-i na velikonočno nede-zaradi poškodb, ki jih dobil pri strokovnem primu policistov, ki se mu je, ;o pravijo policisti, upi-Za kaj gre? >S prijateljema sem se v no-na nedeljo peljal iz smeri Ija proti Velenju in v blili odcepa za Gorico so me avili policisti. Stopil sem o, nakar so moje psihofi-no stanje preverili z alko-5tom,« razlaga Kalabič. Sam i, da je napihal 1,30 pro-kar se mu je zdelo ne-10 in preveč, zato ni že-podpisati zapisnika. »Že-sem na odvzem krvi, pa je policist odvrnil, da ne rem in mi prepovedal na-injo vožnjo. Že takrat me i potisnil stran, sedel sem svoj avto, prijatelje-tapovedal, da grem k zdravilu, ker me je še odrinil, in [peljal.« "er je nadaljeval z vož-in s tem tudi prekrškom, mu policista sledila. Ka-ič je zavil na parkirišče pred velenjsko policijsko postajo in ustavil. »Takrat me je policist še enkrat vprašal, če bom podpisal, kar sem znova odklonil. Grobo me je prijel za roko, ker pa sem 50-odstotni invalid, sem se ustrašil še dodatnih poškodb in potegnil roko k sebi. Takrat me je policist zagrabil in me zbil na tla. Ko so me hoteli vkleniti v lisice, sem prosil, naj mi, če že morajo, vklenejo roki spredaj in ne na hrbtu, ker imam poškodovane. Pa niso poslušali ... Izpahnila se mi je roka v desnem ramenu. Vem, da so me zbili na travo, da sta bila na meni najprej dva policista, potem pa trije ali štirje.« V nedeljo je imel povito nogo pod kolenom, tožil je zaradi bolečin v prsih in glavi, saj naj bi ga policisti na tleh brcnili v prsi, od kod mu poškodba na glavi, se ne spomni. Ve pa, da je pred dogodkom s policisti ni imel. »Nikoli ne bom pozabil, kaj se je zgodilo, ko so me vklenjenega potisnih skozi vrata postaje. Vprašal sem, kdo je glavni, da bi mi roke vklenili spredaj, saj sem jokal kot otrok zaradi bolečin Eden od policistov r» Ramo Kalabič je bil dolga leta zaposlen v velenjskem rudniku, kjer se je v hudi nesreči leta 1984 poškodoval, saj ga je v jami zasulo. Od takrat ima obe rami poškodovani. Letos naj bi ga operirali. DORRO JE VEDETI: (policist mora na zahtevo občana povedati svoj priimek in foto, v kateri dela (npr. Novak, Policijska postaja Koba-d); i policist mora, če občan odkloni preizkus z alkotestom. Mega napotiti na strokovni pregled (odvzem krvi z analizo Kohola v njej); če odkloni preizkus z alkotestom in strokovni pregled. Bdi začasni odvzem vozniškega dovoljenja oz. enaka kara, kot če bi alkotest pokazal več kot 1,6 grama alkohola I kilogram krvi; če se občan ne strinja z rezultatom, ki ga pokaže alkotest, jpolicist dolžan navesti razlog (pod rubriko Pripombe na ipisniku), zakaj se je občan tako odločil in mu odrediti jrokovni pregled; Ipo 51. členu Zakona o policiji, smejo policisti »uporabiti (tisto prisilno sredstvo, s katerim opravijo nalogo z najtanjšimi škodljivimi posledicami za osebo, proti kateri ga irabijo. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti " tovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo. Sreds-za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti, če obsta-jsum, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, oziro-|a če obstaja sum, da bo oseba izvedla napad ali pobegni-1«; (policist lahko vklene roke osumljencu spredaj ali na hrb-i odvisno od njegove presoje, kako in koliko je osumljene nevaren. Nihče ni odveč V četrtek, 15. aprila, se bo ob 11. uri v Poslovno-ko-cialni šoli v Celju začela prireditev o prometni var-ti, namenjena celjskim srednješolcem. Naslovili so • Nihče ni odveč. j Z namenom, da bi zmanjšali število in težo poškodb v ometu pri mladostnikih, jo pripravljajo Zavod za zdravs-.no varstvo Celje, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem smetu Celje, ZŠAM Celje, Policijska postaja Celje ter 'ošna bolnišnica Celje. Osvetlili bodo štiri temeljne dedke tveganja v prometu: posledice hitrosti in alkohola r prednosti varnostnega pasu in varnostne čelade. Mladi do imeli tudi priložnost preizkusiti nekatere naprave, ki 1 ima Svet za preventivo,in vzgojo v cestnem prometu. S "nočjo naprav, kot so »zaletavček«, »tehtnica« in »stop->e bodo lahko na poljuden način seznanili z različnimi ki varnosti, predvsem z nujnostjo varnostnega pasu pri i in s pomenom zmerne hitrosti. MBP mi je zabrusil: 'tiho, bosanska ti majka'... Še vprašal me je, kje delam in da 'saj bo tja poklical, da mi bodo dali odpoved'.« Kalabiča smo vprašali, ali je morebiti sam zmerjal policiste: »Mogoče sem dejal, češ da 'mi bodo plačali zaradi ramena', vendar da bi jim s čim grozil?! Ne. Verjemite mi, zaradi bolečin sem jokal kot že dolgo ne in še pomislil nisem, da bi jih zmerjal ali se jim upiral. Kako le? Če vem, da sem 50-odstotni invalid in da bi se lahko samo še bolj poškodoval, če bi se s kom prerival.« Policijska plat zgodbe »Policista sta vozniku v noči na nedeljo ob 2.45 uri odvzela vozniško dovoljenje in mu prepovedala nadaljnjo vožnjo (zaradi vinjenosti, saj je alkotest pokazal 1,30 promila). Takrat naj bi jima voznik zagrozil, da se bodo že srečali v civilu in obračunali. Dokumente, ki jih ni hotel podpisati, je odvrgel v policijsko vozilo in se s svojim odpeljal naprej,« nam je povedal načelnik OKC Celje Peter Očkerl. Ker je šlo za nadaljevanje prekrška, sta mu policista sledila in ga z utripajočimi lučmi hotela še enkrat ustaviti. »Voznik je sam zapeljal pred policijsko postajo, kjer sta ga policista opozorila na prekršek in ga želela pridržati do iztrezni-tve. Voznik naj bi enega od policistov udaril v čelo, nakar sta ga poskušala obvladati s fizično silo. Vsi trije naj bi padli po tleh, takrat sta prispela še dva policista. Skupaj so voznika uspeli umiriti.« Očkerl še dodaja, da so našemu sogovorniku prekinili pridržanje, ker so ga zaradi bolečin v ramenu odpeljali v zdravstveni dom, od tam pa v celjsko bolnišnico. Kalabiča bodo kaznovali zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja odredbe (nadaljnja vožnja kljub prepovedi) in zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Poleg Kalabiča naj bi zdravniško pomoč iskala še dva policista, ki sta bila lažje ranjena. »O zadevi je bila seznanjena preiskovalna komisija, obravnaval jo bo tudi Urad direktorja celjske policijske uprave, kjer bodo zaslišali vse vpletene,« še nadaljuje Očkerl. Torej poleg štirih policistov in Kalabiča tudi dva njegova prijatelja, ki sta bila zraven. Kot nam je še povedal Očkerl, naj bi v povezavi z omenjenim primerom policista storila napako, ko Ka-labiču, ki se ni strinjal z rezultatom alkotesta, nista odredila odvzema krvi. Kakšne grožnje neki! Z enim od Kalabičevih prijateljev smo se pogovarjali tudi mi in v celoti je potrdil Kalabičevo zgodbo: »Da je policistom grozil in da je ene- ga udaril?! Kje pa. To ni res. Ko je Ramo odpeljal in mi rekel, da naj bi ga policist odrinil, sem mu svetoval, da gremo na policijsko postajo k dežurnemu in to povemo. Policista sta nam sledila in Ramo je ustavil na parkirišču. Zbila sta ga na travo, potem sta prišla še dva policista. Slišal sem, ko jim je dejal, da ima poškodovane roke in naj ga raje vklenejo spredaj. Na lastne oči pa sem videl, kako so ga od trave po parkirišču dobesedno vlekli do vhoda v postajo! Mislim, da je za nekaj trenutkov moral celo izgubiti zavest. Želel sem ga spremljati v prostore, a mi niso dovolili. Svojo izjavo sem dal tudi kriminalistom.« Prijatelj, ki bo za svojimi besedami stal tudi na sodišču, če bo treba, nam je še povedal, da je policistom in Ka-labiču sledil tudi do zdravstvenega doma. »Videl sem, kako ga zvija od bolečin, pa sem policiste prosil, naj mu vendar snamejo lisice ...« Kalabič je ogorčen nad postopkom. Pritožil se bo: »Poglejte, vem, da sem vozil vinjen in sem storil prekršek tudi s tem, da sem se odpeljal, zato bom svojo kazen plačal. Vendar pa si takšnega postopka nisem zaslužil. Lahko bi mi roki vklenili spredaj, če so videli, da trpim neznosne bolečine. Toliko življenjski bi lahko bili. Na poti od velenjskega zdravnika v celjsko bolnišnico nisem mogel več zdržati bolečin, sam sem si porav-, nal rame... Sram me je pred svojo družino, ker bi lahko mislili, kakšen razgrajač sem! Vendar bom dokazal svoj prav.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN HALO, 113 V potok V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldne na lokalni cesti v Hrastju, se je huje poškodovala 44-letna voznica. Z osebnim vozilom je zapeljala levo z vozišča ha bre-žino potoka ter trčila v drevo. Voznica se zdravi v celjski bolnišnici. Tragična nesreča se je zgodila prav tako v nedeljo, pozno zvečer. Na regionalni cesti Gorica pri Slivnici-Prevorje, izven Jelc, je umrl 60-letni traktorist. Slednji je vozil starejši neevidentirani traktor brez varnostne kabine ah loka, pravijo na policiji. Iz neznanega razloga je zapeljal desno s cestišča in s sprednjim delom traktorja trčil v brežino manjšega potoka. Voznik je padel z vozila, pri tem pa se je tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Pazite na svoje stvari! V sredo sredi belega dne je neznanec v Ipavčevi ulici v Celju vlomil v osebni avtomobil in odnesel mobilni telefon in denarnico z osebnimi dokumenti in denarjem. V neposredni bližini je na drugem osebnem vozilu razbil steklo, da se je lahko dokopal do torbice, ki je bila elegantno odložena na sedežu. Dan kasneje je avtomobilski vlomilec deloval na območju Šentjurja, kjer je vlomil v osebni avtomobil, parkiran na Cesti Leona Dobrotinška. Ukradel je avtoradio, nekaj zgoščenk in tiskalnik znamke Epson. Do računalniške opreme se je nepridiprav v petek dokopal tudi v avtomobilu v Razlagovi ulici v Celju. Pred dolgoprstneži niso varna niti tovorna vozila. Kar za štiri milijone tolarjev škode je povzročil nekdo, ki je v soboto zvečer na parkirnem prostoru pri trgovini Keros v Šentjurju prišel v dve tovorni vozili in odnesel elektronska komandna sklopa za upravljanje vozila in CB-postajo. Trgovinski tatovi V noči na četrtek so vlomili v trgovino Moto Center Promotor v Drešinji vasi in se obilno založili z motoristično opremo. Škode je kar za pet milijonov tolarjev. V trgovino Termo Shop na Cesti talcev v Velenju so neznanci vlomili v zgodnjih petkovih urah. Lotili so se blagajne in iz nje pobrali skoraj 300 tisočakov. Med prazničnim koncem tedna ni bila varna niti trgovina v Kamenčah. Iz pisarne sta izginila računalnik in monitor. Vlamljali v hiše V petek je neznani storilec*na Slomškovem trgu v Celju skozi slabo zaprto kuhinjsko okno vstopil v stanovanje in si v torbo zbasal večjo količino zlatega nakita. Škode je za 200 tisoč tolarjev. V soboto so nepridipravi v hiši v Petrov-čah premetali prostore in našli odklenjeno kovinsko blagajno. Izpuhtelo je 4.000 evrov in 300 tisoč tolarjev. Na veliko noč so vdrli tudi v stanovanjsko hišo v Levcu in odnesli za 300 tisoč tolarjev denarja in zlatnine. V približno istem času pa je neznanec vlomil tudi v hišo v Drešinji vasi, jo preiskal, a ker ni ničesar našel, odšel le z dolgim Pretepali so se V poznih sobotnih večernih urah je prišlo do spora v Logu pri Rogaški Slatini. Dvojica naj bi se celo pretepala, eden pa naj bi bil huje ranjen. V ponedeljek pa se je vnel prepir in pretep med zakoncema v kraju Strmca pri Laškem. Žena naj bi bila pri tem huje poškodovana in se zdravi v celjski bolnišnici. Kaj več bo znanega po končani preiskavi, še pravijo na celjski policiji. 28 KRONIKA - PISMA BRALCEV NOVI TEÙNII Kdo je zavedel Marjetico? Predsednik senata Marko Brišnik je skušal narediti vse, da obravnava v primeru družine Kamenik ne bi že petič odpadla, vendar mu ni uspelo -Kaznovana zagovornika T\idi za minuli četrtek napovedano sojenje Mariji, Konradu in Kristijanu Kameníku ter Sašu Fijavžu in Alojzu Založniku (slednji je zaprt v Španiji), obtoženim, da naj bi se ukvarjali s preprodajo ilegalnih drog, se ni moglo začeti. Na obravnavo namreč ni bilo zagovornice Kristijana Kameníka Marjetice Nosan ter zagovornika Saša Fijavža Daniela Planinšca in njunih klientov. Kot je pozneje senatu zatrdila Nosanova, jih ni bilo zato, ker naj bi si napačno razlagali zadnji preklic glavne obravnave. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identi-, teto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEV Svetlobno gibanje v temi Roman Repnik oz. MOC je v svoji izjavi za medije »pozabil« omeniti, da smo jih pisno (v obeh dopisih), pa tudi večkrat po telefonu pozvali na srečanje, kjer bi jim bil omogočen pogled v vso dokumentacijo, ki se nanaša na projekt Svetlobno gibanje. Na srečanju bi se tako lahko odločili o sodelovanju in se dogovorili o obliki sodelovanja z občino. MOC se na naše pozive ni odzvala oz. je vztrajala pri svojih brezkompromisnih zahtevah. Pogovor v okviru sestanka prav gotovo ne bi pomenil odločitev »na slepo«, saj menimo, da ima izbor projektov s strani pristojnih državnih komisij določeno težo. Iz veselja in zadovoljstva MOC, da bo v Celju na majhnem prostoru več prireditev, pa lahko sklepamo, da MOC pravzaprav nikoli ni bila zainteresirana za sodelovanje pri projektu Plesnega gledališča Glavna obravnava v ponovljenem sojenju je bila od lani jeseni tokrat preklicana že petič, razlogi, da se ne more začeti, pa so zelo različni. Razlog za preklic predzadnje, za 25. marec razpisane obravnave, je bila bolezen Daniela Planinšca (obravnave pred tem ni bilo, ker je zbolel Konrad Kamenik). Tokrat je predsednika senata Marka Brišnika zanimalo, zakaj obeh zagovornikov ter njunih klientov ni na sodišče. Po klicu v pisarno Marjetice Nosan je le-ta prihitela na sodišče in senatu razlo- Celje, za svoje opravičilo pa je uporabila neprepričljiv izgovor. Nezainteresiranost občine je nenazadnje razvidna tudi iz tega, da MOC Plesnemu gledališču Celje ni nikoh dala uradnega odgovora na pozive. JURE LUKAŠČIK, ALEN NOVIT, Plesno gledališče Celje PREJELI SMO Izjava za javnost Klub študentov celjske regije - KŠCR je po preteku dveh praznih let nedelovanja vendarle dobil legalno in legitimno izvoljeno vodstvo. Izvoljeno vodstvo se zaveda celotnega problema KŠCR-ja in morebitnih nepravilnosti, ki se znotraj kluba dogajajo že vrsto let. Zato je vodstvo, da bi zavarovali interese študentov v Celju, 7. 4. 2004 po oddaji vloge na vložišču Upravne enote Celje, nemudoma blokiralo edini odprt račun KŠCR-ja v Volksbank Ljudski banki d.d., podružnici Celje, Prešernova ul. 27. 13.4.2004 je prišlo do zahteve za plačilo računov s strani g. Danijela Kocipra. G. Kociper je v prostorih banke želel plačati račune, čeprav po njegovih navedbah v javnosti in z zahtevo na Upravni enoti Celje za vpis novega zakonitega zastopnika g. Sama Lazarja, z dne 3. 3. 2004, sam ni več t.i. predsednik KŠCR-ja. Če povzamemo še volitve v prostorih hale B na Golovcu, kjer naj bi bil izvoljen za zakonitega predsednika KŠCR-ja g. Luka Lukman, se lahko sprašujemo, koga v javnosti zavaja g. Danijel Kociper in zakaj še vedno želi razpolagati s sredstvi KŠCR-ja. G. Luka Lukman navaja in poudarja, da ne obstaja nobena povezava med njim in g. Danijelom Koci- žila, da je napačno razumela zadnji preklic glavne obravnave. Kot je pojasnila, jo je še prejšnji dan poklicala novinarka komercialne televizije in vprašala, ali bo obravnava. Ko se je pogovorila.s Planinšcem, sta oba menila, da je bila le-ta preklicana za nedoločen čas in ne le za dva tedna, kar se je očitno zdelo samoumevno ostalim zagovornikom, ki so prišli na sodišče ... Marko Brišnik, ki je skušal storiti vse, da bi se obravnava vendarle začela (pripravljen jo je bil prestaviti za nekaj ur, če bi prom. Predvidevamo lahko torej, da ga on ni pooblastil za takšno početje? Torej se sprašujemo, kdo ga je pooblastil in za čigave interese sploh dela g. Danijel Kociper in ali res gre za interese celjskih študentov. Kot je v javnosti znano, denarja tako ali tako že dolgo ni več! Takšne so bile vsaj navedbe g. Danijela Kocipra in njegovih privržencev. Naj za konec omenim, da je g. Samo Lazar za revijo Celjan izjavil, da je financiral volitve s svojimi lastnimi sredstvi, g. Danijel Kociper pa, da odvetniška ekipa, ki je vodila občni zbor 3. 3. 2004 in vodi postopke na Upravni enoti Celje, svoje delo opravlja »volon-tersko«. Poraja se vprašanje, če je res tako. Kot legalno in legitimno izvoljeni predsednik KŠCR-ja pa absolutno zavračam vsakršno nezakonito razpolaganje s sredstvi KŠCR-ja. Bančni račun mora biti blokiran, dokler se jasno ne razreši situacija -vpis zakonitega zastopnika KŠCR-ja. ELVIS CVIKL, predsednik KŠCR Pogled v dom starejših v Šentjurju Dokler si stvari sam ne ogledaš in je ne doživiš, o njej težko sodiš.Čeravno v medijski javnosti bralca bolj vlečejo senzacionalni, več ali manj s kriminalom in krvjo obarvani dogodki, se bom jaz tokrat posvetila pohvali Doma starejših oseb v Šentjurju, s katerim sem se naključno seznanila in ostala z njim globlje povezana. Ne zatiskaj mo si oči pred dejstvom, da se bo slehernemu od nas življenjska pot enkrat tako ali drugače iztekla. Ker se je način življenja v družini do danes zelo spremenil, se vedno več ljudi odloča zagovornika zagotovila prisotnost svojih klientov), je, ko mu to ni uspelo, ker se Planinšec ni oglasil na telefon, Nosanova pa jç morala na drugo obravnavo v Ljubljano, oba zagovornika kaznoval s 100 tisoč tolarji povprečnine ter s stroški, ki jih morajo še izračunati. Sojenje pa je preložil do 22. aprila - oziroma dva dneva za tem, ko bo senat Višjega sodišča v Celju odločal o pritožbi tožilcev v zvezi z oprostilno sodbo Kristijanu Kameníku v zadevi Tekačevo. ALMA M. SEDLAR za selitev v katerega od domov za ostarele. Tisti, ki katerega od njih morebiti poznamo, ugotavljamo, da se po zunanjem videzu, vsebini in organizaciji življenja med seboj v čem res razlikujejo. Ali pa to slišimo od drugih. Dalo bi se razglabljati o objektivnih in subjektivnih razlogih za boljšo ali slabšo kvaliteto bivanja v njih. Podobno, kot o vrtcih in šolah. Še vedno nas praksa prepričuje, da je počutje otrok in odraslih, kjerkoli gre za daljše skupno druženje, največ odvisno od notranjega vzdušja, ki temelji na zdravih, pristnih medčloveških odnosih ter odgovornosti zaposlenih. Rada bi strnila le nekaj svojih vtisov in misli s srečanj v šentjurskem domu, ki so me prepričali o neizbežnem staranju skozi malce svetlejšo prizmo. Najprej me je prav navdušil zunanji vtis doma, ki bi ga po lokaciji in urejenosti uvrstila v visoko kategorijo. Direktor, Branko Gorečan, mi je do podrobnosti razkazal notranje prostore in mimogrede pokramljal s katerim od stanovalcev ali uslužbencev. Ugotovila sem, da gre pri njih v ponudbi in oskrbi za povsem individualen pristop, upoštevajoč potrebe, (z)možnosti in vlogo posameznika. Navdušil me je obisk pri stanovalcih, ki imajo v domu lastno stanovanje; lahko si ga opremljajo in živijo v njem, povezano z uslugami doma po svojem okusu in želji. Hi sem srečala znano celjsko profesorico francoščine, pesnico Radmilo Bogdanovič Tratnik, ki mi je povedala, da se v domu prav dobro počuti. Njena soseda, imenujem jo lahko kar foto-reporterka, je ob zbrani dokumentaciji živahno pripovedovala, kaj vse se po programu in mimo njega v domu zanimivega dogaja. Pritegnila sem njeni pripombi, da ji je žal, ker se ni sem preselila že prej. Odgovorna višja medicinska sestra, Martina Gorjup, mi KRONIČNE • Oropali so velenjski klub ljubiteljev čistih vozil. Za policiste so sumljivi vsi, ki se zdaj vozijo s čistimi avtomobili. • Praznike so ob polni mizi preživeli tudi kradljivci. Pretekli teden so namreč iz tovornjaka v Trnovljah odnesli različne izdelke Celjskih mesnin, v Mozirju pa si je nekdo iz stanovanjske hiše brezplačno sposodil suhe klobase. Če so in predvsem kje so se tatovi založili s pirhi, ne poročajo. Ni niti podatka, ali so s tem odšli tudi k žegnu. • Na vstop v EU se aktivno pripravljajo tudi vlomilci in tatovi. Vedno več je namreč takšnih primerov, ko kradejo evre. • Zadnji podatki o celjskih voznikih so vse bolj zaskrbljujoči. Okužil jih je namreč virus pozabljivosti. Ne samb, da pozabljajo plačati bencin ali parkirnino, temveč se tudi ne spomnijo, kje so parkirali svoja vozila, in jih nato prijavljajo kot ukradene. je orisala delitev medicinskega in negovalnega dela po področjih oskrbe, za ležeče in pokretne oskrbovance. Povsem jasno mi je postalo, da je število zaposlenih kar veliko, vendar glede na vrsto in obseg dela še premajhno. Seveda je relativno visoka cena oskrbe s tem povsem utemeljena in je, glede na morebitne potrebe poviševanja standarda, še prenizka. Najbolj me je navdušil program in organizacija dela in življenja, ki se ga udeležujejo stanovalci po svojih interesih in zmožnostih. Temu so namenjeni posebni prostori, kjer jih delovni in fizio-terapevtl motivirajo in vodijo z različnimi dejavnostmi. Prepričana sem, da veliko ljudi ni imelo in nima možnosti za tako smiselno in kreativno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Knjižnica, tehnične delavnice, telovadnica, dvorana za razne prireditve in cerkvene obrede, in že samo naravno okolje doma, ponuja človeku vsak dan nove izzive za odkrivanje in izpolnjevanje svojega notranjega in zunanjega sveta. Ga pomirja in potrjuje. Prijetno me je presenetila njihova lastna revija - Brazde in brvi, ki jo ima vsak njihov stanovalec. Z besedo in sliko nas prepriča o pestrosti njihovega življenja in potrjuje, kaj vse zmorejo ljudje tudi v starejših letih. Jih spominja na dogodke, da ne bi nanje pozabili. Zadnje srečanje, ki me je še posebno spodbudilo k razmišljanju in pisanju, pa je bilo namenjeno predstavitvi moje knjige Voščila - Dotiki besed. Kaj nam pomeni prijazna beseda ... je bila prava snov pogovora, da so se nam vsem do dna odprle duše. Naj sklenem z željo, da bi se naše lepe besede in obljube vsaj za kanček tudi uresničevale. Vsak dan. Da nam bo, kar se da, lepo v vseh življenjskih obdobjih. ANA ČETKOVIČ VODOVNIK, prof. Podjetje NT&RC d.o. Direktor: S Podjetje opravlja čí založniško, rad, in agencijsko-tržno dejavne« Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, : Novi tednik izhaja vsak četrte Ta številka je bila natisnjena 15.925 izvodih. 1 Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev: številka transakcij skega račun 06000-.0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsl središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Ňovi tednik sodi med proizvc za katere se plačuje 8,5% di na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com 1 UREDNIŠTVO Marjela Agrež. Milena Brečko-Poklič. Simona Brglez, Janja Intifc Brane Jeranko, Spela Ose Urška Selišnik, Branko 3 Stamejčič, Ivana Stamejčič,! Simona Šolinič, Dean Šustět) Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega! prostora v Novem tedniku O Radiu Celje ter ňudi o agencijske storitve Pomočnica direktorja in vodj Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronsl pošti: agencija@nt-rc KRIZNI CENTER ZA MLADÍ Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 | MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 j DRUŠTVO OZARA CELJÍ pomoč ljudem s težavami duševnem zdravju; Krekov U Celje,"tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA jj 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje - za duševno zdravje - pomoc J» socialni in psihološki rehabuij ciji oseb z duševnimi motnja" Krekov trg 3, Celje ; Telefon 03 548-49-74 DVI tednik RADIO 29 rEDENSKI SPORED RADIA CELJE lETRTEK, 15. aprila I Začetek jutranjega programa, S.30 Narodno-zabavna melodija la, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 utranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 jnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 1030Dopoldanski prepih, (Podoba dneva, 12.00 Novice, 1215 Odmev, 13.00 Poudarjeno, (Regijske novici 15.00Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi o, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonira-ervirano, 18.30Nakubik, 19.00Novice, 19.10 Večerni program. Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubez-ive songs) ,23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, iS Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 100 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Iključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Bedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Bko, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, .00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-e v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, (.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 19.30 Štu-fntski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z brazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih regionalnih radijskih postaj Slovenije OBOTA. 17. aprila ) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija la, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva. 11.15 Iritmi 90bh, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo »Idneva, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 5 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika,-17.45 Jack pot, 00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program. 15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni Sni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije JEDELJA, 18. aprila ÈZačetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija a, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, $0 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice," 110 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva. 11.05 Domače i 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in lizdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mi-jofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter. 24.00 SNOP - skupni pčni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK. 19. aprila 0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ) 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 30 Novice, 10.1!» Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba va, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 ijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi;Ra-16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, JO Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 ierni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup-nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije » REDA. 21. aprila 10 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 0 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 5 Tečajnica, S.00 Poročila,»0.25 Poročilo PO Celje. 8.45 Jack pot. Novice, 11.00 Podoba dneva, 1-1.15 Zeleni val, 12.00 Novice, Čebelica in čmapika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 lovice, 15.00 ŠportdanesJÎS.30 Dogodki in odmevi Ra-16.15 Ne preslišite v Kroniki RC* 16.20 Filmsko platno, 17.00 . 17.45 Jackpot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mese-Idaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Energija, ki kar poka po šivih Videti, preizkusiti, odkrivati, najti nekaj novega, nekaj na novo začeti in se dokazovati so točke aktivnosti, zaradi katerih je življenje Maje Gorjup vedno v najvišji prestavi. Menda tudi takrat, ko spi in se ji v snu porajajo nove zamisli. Tudi o tem, kaj bo naslednji dan natrosila v radijski eter, da bodo poslušalci čimbolj zadovoljni, veseli in čim manj jutranje krmež-ljavi in čemerni. Maja je najmlajši, tako po letih kot po stažu, cvet na modera-torski gredici Radia Celje. Po več kot treh letih dela na komercialni radijski postaji je konec minulega leta prvič sedla v studio Radia Celje. Ker ima jutra najraje, so tudi radijska jutra postala njena. Jutra so kot nalašč za raz-vajanje poslušalcev, ki se šele prebujajo, ki hitijo in lovijo čas in ki jim še kako dobro dene, ko jih nekdo jutru primerno nagovori ter jim pove, da je dan, ki se je začel, skrivnosten. Nihče ne ve, kaj mu bo lepega, novega in zanimivega prinesel. Po jutru pa se dan pozna. Kot jutranja moderátorka je polna svežine in energije, ki jo primerno utiša le takrat, ko bere poročila. »Rada berem poročila, takrat je potrebna zbranost, potem pa sem lahko spet zabavna,« pravi Celjanka, točneje Tehar-čanka Maja Gorjup, redna študentka na fakulteti za politične vede v Zagrebu, kjer v času študija živi, vmes pa »skače« v Celje, Ljubljano, Maribor... tja, kamor jo vodijo obveznosti in interesi, teh pa ni malo. Pred kratkim se je ogrela za animatorstvo v turizmu in tako je pred njo dolgo vroče poletje, ko bo pod okriljem znane slovensko-hr-vaške turistične organizacije usmerjala in zabavala turiste od jutra do jutra. Zaveda se, kako naporno bo to delo, a nič za to, saj ima veliko energije. Novinarka hoče postati, obenem pa že razmišlja, da bi se jeseni vpisala še na študij psihologije. In verjeti je, da bo zmogla oboje, ker je delovna in vztrajna. »Beseda nemogoče me samo še spodbudi k akciji in sploh imam rada, če se me vrže v vodo, da potem sama splavam. Rada imam dinamiko,« pove o sebi ta radoživa bodoča novinarka in nadaljuje: »Rada spoznavam ljudi. Kot novinarka bom lahko vsak dan srečevala nove obraze ter poslušala in zapisovala nove in nove življenjske zgodbe, saj z novimi zgodbami postanejo tudi naše zgodbe bogatejše. Življenje nam ponuja neskončno veliko možnosti.« Ker je po naravi optimistka, bodo vse možnosti lažje dosegljive, saj: »Vedno pride tudi do težav in kriz, ampak v vsaki krizi se odraža neki nov začetek. Skozi krize spoznavamo sami sebe.« Ni ji bilo lahko, ko je pred slabima dvema letoma prišla v Zagreb in je bila kar čez noč vržena v vodo. Danes se v tem mestu odlično počuti, tam je OREK, 20. aprila jOO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija Sina, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 tčajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz «panove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, .00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 ;odki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še lje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio in, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 20 VROČIH RADIA CELJE 4. ONLY IF I-KATE RYAN 5. MOONDANCE - MICHAEL BUBIE (2) 6. WHERE ARE WE RUNNIN'?-LENNYKRAVITZ (1) 7. SUN COMES OUT-PHATS& SMALL! 1) 8. NO ETERNITY-JEANETTE (2) 9. BREATHE EASY-BLUE (3) 10. NOT IN LOVE - ENRIQUE IGLESIAS (8) SIDDHARTA 1 KAR PAŠE Ml FEAT. SAM 6. ZLOČIN IN 7. ČASR0JEI našla veliko dobrih prijateljev in seveda veliko novih izzivov. »Rada imam adrenalinske stvari,« pristavi. Uživa v gledaliških in filmskih predstavah, z različnimi športi se ljubiteljsko ukvarja, rada ima morje, rada pleše in rada bere knjige. Še raje piše. Zapisuje si utrinke iz vsakdanjega življenja. »To so razmišljanja, ki jih zaenkrat hranim samo zase.« In česa Maja Gorjup ne mara? »Ne maram srečevati neprijaznih obrazov, slabo se počutim tudi v družbi neodgovornih, površnih in nezanesljivih ljudi.« Seveda uživa tudi v delu radijske moderatorke, ker je to delo kreativno, ker v njem vedno najde kakšen nov izziv. Iz enakih razlogov se je odločila tudi za študij, ki jo bo popeljal med poklicne novinarje. Bi bila rada časopisna, radijska ali televizijska novinarka? »Ne vem, enostavno se bom prepustila toku življenja,« odgovori skladno s svojo življenjsko filozofijo. MARJELA AGREŽ 1. i Ml-ŠANK ROCK (2) 4.5MINUT-B.B.T. (3) 5. POLETIVA DO NEBA-SOUND ATTACK dl NIN KAZEN-ZEUS (2) A-VLADO KRESLIN &KIEMEN KLEMEN (7) 8. VSE-ANJARUPEL (3) 9. ZATE-PETER JANUŠ |4) 10. NE USTAVI SE- REBEKA DREMEU (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SOMEONE UKE ME - ATOMIC KITTEN UNDONE-PATRICK NUO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DVIGNEŠ ME-NUOE Nagrajenca: Franc Pistotnik, Miklošičeva 33. C elje Marjan Teran. Kidričeva 28, Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK II VALČKOV . (6) 2. MIŠI SE BOJIM-NAVIHANKE (5) 3. VESELJE MUZIKE-UNIKAT (4) 4. STARA POSTELJA - ČRNA MAČKA (2) 5. LETOS JE EN LUŠTN LET -ŠENTJURSKI MUZIKANTI (1) Predlog za lestvico: VERJEMI IN ZAUPAJ - KVINTET D0RI SLOVENSKIH S plus 1. MAMIN OBJEM-GAŠPERJI (4) 2. KAJ BI VAM PRAVIL - GREGORJI (6) 3. ČAROBNI VALČEK-KARAVANKE (3) 4. TRIKRAT TRI - TINE LESJAK IN PEVCI SP0H0RJA (1) 5. BEL JASMIN - ANS. MARIJANA HERCEHA (2) NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 15. APRILA, OB 12.15: ODmFT"" GROŽNJE NOVINARJEM NA CELJSKEM Umori novinarjev v tujini so vse pogostejše, v Sloveniji pa je še vedno neraziskan primer napada na novinarja Večera Mira Petka, ki je najbolj odmeval v slovenski javnosti. Grožnje novinarjem pa so vedno bolj pogoste. Prejšnji teden je uredništvo Novega tednika in Radia Celje podalo prijavo na policijo zaradi groženj naši novinarki Špeli Oset, ki je poročala o spornih volitvah v Klub študentov celjske regije. Nekomu je njeno pisanje v Novem tedniku in poročanje o dogajanju v KŠCR-ju na Radiu Celje očitno šlo zelo v nos in se je odločil, da jo bo »utišal« z zelo resnimi grožnjami. Grožnje naši novinarki Špeli Oset pa niso edine grožnje novinarjem na Celjskem. Za oddajo Odmev jih je raziskala Alma Maruška Sedlar. TOREK, 20. APRILA, OB 12.15: MALE ŽIVALI, VELIKE LJUBEZNI^ ^ Vsakih 14 dni ob torkih ob 12.15 uri pripravljamo novo oddajo o živalih, ki smo jo poimenovali Male živali, velike ljubezni. V oddaji ob osrednji temi pripravljamo tudi redne rubrike. Na vprašanja o vaših hišnih ljubljencih odgovarja veterinar, skupaj iščemo nove lastnike za zapuščene živali, izvedeli boste, kako na svoje ljubljenčke gledajo znani Slovenci, skratka, trudimo se za čim boljšo obveščenost vseh lastnikov živali. Opozarjamo tildi na brezvestne lastnike živali in izpostavljamo primere mučenja. Vaša vprašanja za veterinarja sprejemamo na naslovu Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za oddajo Male živali, velike ljubezni ali na elektronskem naslovu radio@nt-rc.si. Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. 90,6 95,1 :im 95,9 100,3 Na prosto sejemo korenček (nan t es, pariški okrogli ...), redkvico blanquette, sa-xa, non plus ultra), zeleno, proti koncu meseca lahko posadimo tudi že fižol in ga pred morebitnimi nizkimi temperaturami v začetku maja pokrijemo z agrokopreno. Sadimo zgodnji krompir, šalotko in čebulček. Čas je tudi za sajenje jagod, ki jih bomo uživali v vročih poletnih mesecih. Vzgoja sadik v aprilu V šotne lončke sejemo blitvo, kodrolistni in brstični ohrovt, kumare, bučke, lubenice, pa nekaj sadik melon si privoščimo. Zgodnje setve paradižnika in paprike lahko spet prepikiramo, da bomo do maja vzgojili močne sadike. Obnova vrtne trate Najprej trato močno pogi bimo in poravnamo, na prazna mesta napolnimo s no zemljo, ki naj bo rah zračna in naj ima visoko sp sobnost vezanja vlage. G de na lego trate (sončna, sen na...) uporabimo za setev ra lične travne mešanice ali se odločimo za specialno n šanico za dosejevanje - pik Ta ima seme ovito v posel ovoj, kar zagotavlja še boj vznik, seme pa varuje tt pred ptiči. Andreja Tora! • Sredstva lahko porabite za nakup, obnovo ali gradnjo stanovanjske enote, garaže, vikenda, izplačilo dednih deležev, obnovo dela hiše staršev ali poplačilo stanovanjskega kredita. • Kredit lahko najamete za celotno vrednost investicije, če vam to omogočajo vaši prihodki. • Za isto stanovanjsko enoto lahko najame kredit več družinskih članov. 2.000 dni, 75 držav, 7 celin, 2 Guinessova svetovna rekorda - vse skupaj je povezano v eno samo, fascinantno potovanje Slovenke leta 2003, Benke Pulko. 19. junija 1997 se je Benka z motorjem od1 peljala z rodnega Ptuja na pot okoli sveta. Vrnila se je 10. decembra 2002, pet let in pol ali natančno 2.000 dni kasneje. Prevozila je več kot 180.000 km in s tem osvojila Guinessov rekord za najdaljšo žensko vožnjo, glede na čas trajanja potovanja in prevoženo razdaljo. Utrinki z njenega potovanja so predstavljeni na razstavi fotografij v osrednjem prostoru centra In-terspar v Celju. Obiskovalcem je na ogled še' do nedelje, 18. aprila. SKBBAHKAIiD. AKCIJA Pomladne sanje ik. Ozrimo se okrog sebe, uživajmo v pogledu na .. ^^ . _ prebujajočo se naravo in malo sanjarimo. Nato l\ M L. 1M na nataknimo rokavice in nričnimo 7 uresniče- Kidričeva c.. Celle Pokončne pelargonije samo 299 SIT* vanjem sanj. Z naravo v srcu in pravimi nasve- sobotně 00 °300° H ti, ki jth bomo našli v poslovalnicah Kalia, nam tel.: 03/ 491-75-40 1 • akct>a v*lja od 5 do 30 aprila 2004 bO gotOVO USpelO. WWW.kalia.Si TUŠ - Celje zaposlimo: - delavce-ke za različna dela v skladišču - najmanj II. stopnja izobrazbe - državljanstvo Republike Slovenije - nekaznovanost Kjer dobre stvari stanejo manj TUS Ne gre za zelence; vrsto inkavcev, kuščarjev ali lahnih hroščev, ki se bo-ikmalu začeli veseliti to-Ih dni. Še manj za mlad-, ki jim pod nosom poga-I prvi puh in se jih zara-tega ali še kakšnega ne-aialnega razloga pogosto Ime tovrstni slabšalni edznak. V naših današnjih zelencih niti trohice čudaškega, sit-a ali nezrelega! Razen seči asociacije na nezrelo jaro, komaj rojeno drevesno e, mlado travo... Pa kaj bi (ovezili; sočna, svetla, oči lirjajoča in simpatično dostna zelena barva je kot lična novost to pomlad za-mela ne le v ženski, tem-tudi v moški modi! eprav bi marljivo brska-o modnih sezonah celo íekaj desetletij nazaj, bi intenzivno zelene bar-lapraskali skupaj komaj Vzorec. Nazadnje je bila ževana v sedemdesetih le-slavnih hipijevskih časih, :e je družila celo z rdečo, nato in v modni Italiji »roti« zeleno-modro barvno tezo. Da ne bo nesporazu-govnrimo o kakšni 5eče zeleni obleki uspe- hf«- MASTNAK IGRAJNI SISTEMI IVORIŠČNA VRATA ■ta, Bon. i, . C.lt. . D1..1,4. UARIBDK 2/42-6 O-140 151 350 S20 90,6 95,1 IADI0 CELJE 95,9 100.3 Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK šnega poslovneža! Morda bi resen službeni svet prenesel le pastelno zeleno kravato in nekaj odtenkov svetlejšo srajco, nemara še letos znova moden robec v prsnem žepu suknjiča. 1\ikaj pa se zelena zgodba čisto zares konča. Pozeleneti v celoti ali le delno? Tovrstne barvne nianse so namreč rezervirane za casual oblačila, ki jih bo rosno mlad, mladosten ali le mladostno razpoložen moški svet nosil za manj formalne priložnosti. Prava zelena modna eksplozija se zagotovo ne bo zgodi- la kar takoj, temveč v še bolj sproščenih, vročih poletnih mesecih. Saj veste, zelena spada med hladne barve, ki tako delujejo tudi na razgrete počitniške možgane ... Pomisleki? Trendi ne zaznajo niti enega! Ker pa vi in jaz poznamo slovensko moško modno mentaliteto, naj vam prišepnem, da bo morda čisto dovolj, če v hipu ne pozelenite povsem od vratu do čevljev! Kaj, če bi si za ogrevanje omislili le zelen pulover, majčko ali hlače, ki jih lahko zanimivo sestavljate ob vseh črnih, belih, peščenih in rjavih kosih ostale garderobe? . aMtMjgfiMiMaa Haaas»đa SP Debro gradbeni oddelek tel. it.: 03 734 37 86, 734 37 88 odpiralni čas: 730- 19™, sobota: 730- 13™ w MES«« flHara mataa • DEMIT" fasade - 15 % popust • hidroizolacije - 5 % popust • proestrih, stiropor - 5 % popust ■ na zalogi blago v klasi SSSSHCtlm iO tovarna IZBIRA LAŠKO, d.d. S,SUS r Trubarjeva ulica 4 L Lil laško Karntner Sparkasse sporoča: Z našo pomočjo do tekočega poslovanja Zanesljiva dobava obratnih materialov ter • individualna višina kredita ustrezna količina zalog sta bistveni za nemoteno poslovanje vsakega podjetja. Karntner Sparkasse je partner, ki vam s kreditom za obratna sredstva zagotavlja varnost poslovanja, ki jo potrebujete: » čas odplačila do 5 let » višina obresti prilagojena višini izplačanega zneska » brezplačno svetovanje na sedežu vašega podjetja VI TEDNIK Spomladanski zelenci Daemobil d.o.o. Objavlja razpis za delovno mesto Prodajalec vozil Chevrolet Od vas pričakujemo: Izobrazba V. stopnje Zaželjeno znanje angleškega jezika Zaželjene delovne izkušnje Poznavanje programov Word, Excel in delo z bazami podatkov Ponujamo vam ustrezno nagrado odgovarjajočo vašemu delovnemu mestu in sodelovanje v rastočem podjetju. vaše pisne prošnje z ustreznimi dokazili v roku 8 dni od objave s kratkim življenjepisom na haslov: DAEMOBIL d.o.o. "razpis za poslovno enoto Celje" Celovška 182 1000 Ljubljana Srebrnim, rosa trave... modni nakit ADAM AS i za vsa srca.. a n a iv/i a e i*c,siu*~*t3i -ikJulVlua Celil. Ljublimka '" SPARKASSE S Moderna evropska banka Več na www.sparkasse.si Naši, zaupanja vredni strokovnjaki, so vam vedno na voljo. Anita Mavric Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si L NASVETI Zgradba telesa in programi vadbe V revijah, na televiziji ali internetu najdemo veliko različnih programov vadbe. Vendar ti niso primerni za vse, saj mora biti vsak program narejen za posameznika in njegov tip telesa. V osnovi delimo ljudi na tri tipične predstavnike morfološkega telesnega tipa in to so: ektomorfen, mezomor-fen in endomorfen tip. Ektomorfen tip ima šibko telesno konstrukcijo, manjšo možnost pridobivanja na telesni teže in zelo hitro presnovo. To so ponavadi zelo suhi ljudje brez izrazitega mišičnega tonusa in z nizko telesno težo. Trening vsebuje predvsem vadbo za povečanje mišične mase in moči. Vaje naj bodo kratke in intenzivne. Uporabljajte program t.i. deljene vadbe s treningi dveh različnih mišičnih skupin naenkrat s sedmimi do desetimi serijami, ki vsebujejo od šest do deset ponovitev. Počitek naj bo daljši od tri do štiri minute med serijami in pet minut med prehodom iz ene mišične skupine na drugo. Med počitkom izvajajte stretching za obremenjeno mišično skupino. Za posamezne dele telesa trenirajte samo enkrat na teden, saj bi pogostejša vadba povzročila preutrujenost celotnega organizma. Intenzivnost si povečajte z dodatno težo ali povečanjem ponovitev, nikoh pa ne krajšajte odmorov. Izbirajte vaje, ki vključujejo gibanje več skle- pov (počep, potisk s prsi...), poleg vadbe z utežmi je dobro vključiti tudi aerobno vadbo, ki jo izvajajte ločeno od treninga z utežmi in to trikrat tedensko dvajset minut. Nikoli ne začnite s treningom, če se še niste popolnoma odpočili od prejšnjega. Ljudje s takšnim tipom telesa morate biti še posebej pozorni na obnovo organizma, to pa lahko dosežete samo s pravilno prehrano in zadostnim ter kakovostnim počitkom. Mezomorfen tip ima močno izraženo muskulaturo, atletski videz in normalno presnovo. Ravno tako je pomembno paziti na pravilen trening in primerno prehrano ter zadosten počitek.Odločiti se morate, kaj želite: ah povečanje mišične mase ah le bolj vidno izrazitost mišic. Vad- Nagradno vprašanje Ali je pomemben tip človeka za izdelavo programa vadbe? KUPON TOP FIT REŠITEV: ba za moč je tista, ki odločilna za pridobivanje mišične mase, aerobna vadba pa vam bo pomagala, da bodo vaše mišice bolj izrazite. Glede na cilje je potrebno porazdeliti vadbo. Za pridobi vanje moči je potrebno izva jati od osem do deset pono vitev z izjemo vadbe za no ge, kjer je priporočljivo število ponovitev od osem do dvanajst. Število serij na posameznem treningu naj bo od devet do dvanajst. Počitek med serijami zapolnite s stretchingom za obremenjeno mišično skupino. Za aerobno vadbo je priporočljivo pet minut za ogrevanje, dvajset minut v ciljnem območju in pet minut za umiritev telesa. Endomorfen tip ima okroglo in močno telo, veliko količino maščevja in počasno presnovo. To so ljudje z močno grajenim okostjem ter praviloma preveliko količino maščobnega tkiva, predvsem okoli trebuha (moški) ali bokov in zadnjice (ženske). Zato želimo s treningom in primerno prehrano doseči porabo odvečnih maščobnih zalog, urediti presnovo in s tem preprečiti ponovno kopičenje maščob v telesu. Trening izvajamo teko, da pospešujemo presnovo maščob in nadomeščamo izgubljeno težo z mišično maso. Ker je primarni cilj izgubiti maščobo mora biti razmerje med aerobno in anaerobno (vadba moči) vadbo drugačno kot pri ekto in mezomorfnem tipu. Na utežeh delamo večje število ponovitev s srednje težkimi bremeni od 60 do 70% maksimalne teže. Intenzivnost pa povečamo z manjšim počitkom med serijami na manj kot minuto. Med serijami izvajajte stretching za obremenjeno mišično skupino. Aerobna vadba naj poteka vsaj 5-krat tedensko na sobnem kolesu, simulatorju hoje po stopnicah, veslanja ali tekočem traku. Obremenitev naj bo nizka in konstantna pri začetnikih. Za ogrevanje pet minut, od 40 do 50 min glavni del in pet minut za umiritev telesa. Potrebno je spremeniti način prehranjevanja in v tem vam bo v veliko pomoč dietni dnevnik. NM Nagrajenka prejšnjega tedni je Marja Kos iz Šempetra, ki je pravilno ugotovila, da je vadba za tretje življenjsko obdobje priporočljiva. Kupon za 14-dnev-no vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnići bo prejela po IME IN PRIIMEK: NASLOV:____ Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za 14-d'nev-no brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. Moj zdravnik 2004 V Vivini akciji Moj zdravnik 2004, ki je potekala od 5. januarja do 15. marca v številnih nacionalnih in lokalnih tiskanih in elektronskih medijih, je skoraj 12.000 glasovalk in glasovalcev oddalo glas za svojega zdravnika. Osmi Moj zdravnik je Gregor Drnovšek, dr.med. iz Maribora, za družinsko zdravnico leta so bralci in poslušalci po Sloveniji izbrali Verico Čavič Lolič, dr. med., iz Kočevja, Moj pediater 2004 je prim. Tomaž Vahtar, dr. med., spec, pediatrije iz Trbovelj, Moja ginekologinja 2004 pa je Irena Begič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Kočevja. Z našega območja so bili nagrajeni: TURBO MAXIMUS prejmeta: Marija K., Radeče in Metka K., Rogatec. Maškaro S.S. VOLUMEN dobijo: Suzana G., Nazarje, Silva G., Celje, Irena S., Tabor. Toaletno vodo S.S. ONE SHOT MEN dobi: Štefan V., Podplat. Dobitniki bodo o nagradah obveščeni po pošti. Diagnostični center v Zdravilišču Laško Merjenje prostih radikalov in ultrazvočno merjenje kostne gostote (osteoporoze) z najsodobnejšimi elektronskimi aparaturami Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: info@zdraviiisce-lasko.si Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED Četrtek, 15. april: četrtkov dan bo nenavaden v svoji v( čini. Luna bo vstopila v občutljivo Ribico in s svojim pij žajem naredila kar nekaj zmede v naših življenjih. Res da bomo občutljivejši in izredno intuitivni, vendar močj sebi in uspešni v svojih dejanjih. Petek, 16. april: Sonce bo še nekaj dni v Ovnu, zato boi izkoristili njegovo energijo za dokončanje pomembnih p jektov. Odločitve, do katerih se nismo še mogli dokopati, bodo ravno te dni kot po čudežu pojavile in marsikoi bodo bremena kar sama padla z ramen. Sobota, 17. april: sobotni dan bomo pozabljivi, raztres ni, vendar v svojih mislih razigrani. Svetujemo vam, da dan preživite aktivno, vendar izklopite težave, ki vas spre ljajo skozi zadnje obdobje. Pomembno je, da napolnite svt baterije, kajti teden, ki prihaja, bo naporen za vsakega med nas. Nedelja, 18. april: miselni procesi bodo izredno aktivi] ni, ravno tako komunikacija in potreba po analizi meznih dogodkov. Zaradi vpliva Marsa bomo živčno in p hično izredno obremenjeni, zato meditirajte, se sprošča in skušajte ujeti notranje ravnovesje. Ponedeljek, 19. april: v ponedeljek nastopi Sončev Sonce in Luna bosta v znamenju Ovna. To je izredno moč vpliv, katerega smo občutili že tedne prej, ravno tako občuten še cel april. Ne odločajte se za pomembnejše zai ve, energija bo izredno napeta, zadeve pa se lahko obrni čisto drugače, kot smo predvidevali. Torek, 20. april: Sonce prestopi v znamenje Bika. Tudi dan bo še čutiti napetost mrka. Zavestno se moramo trut za moč pozitivnega razmišljanja in tudi pozitivnega delo* nja. Preizkušnje, ki nam jih življenje daje v tem času, md mo jemati kot lekcije, iz katerih se učimo in se truditi, jih razumemo. Sreda, 21. april: Luna, Venera in Mars sta v Dvojčku, zi bo to izredno zračen, komunikativen in zanimiv dan. dan lahko pride kakšna skrbno varovana skrivnost ah pa rodi kakšna nova. Skratka, življenje vas bo presenečalo. Astrologinja GORDA1 ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 POGLEJMO V PRIHODNOST Šifra: »KOZOROG 50 = OVEN 41« Kot kaže, imate težave s ščitnico in hormoni na sploh. Svetujem vam tudi, da opravite preiskave krvi. Občasno pa se lahko pojavijo tudi težave z žolčem. Trendi na področju financ ni^o ravno obetavni. Morah boste malo paziti in uskladiti želje in možnosti. Vaša vprašanja so izjemno skopa in ohlapna. Zato vam kaj več ne morem napisati. Hidi na čustvenem področju za sedaj ni videti večjih sprememb in težav. Šifra: »LJUBEZEN« • Prijateljstvo, po katerem sprašujete, ne bo preraslo v trajnejšo vezo. Na tem področju se vam še obeta pozitivna sprememba. V vaše živ- Piše: METKA OBRUL - ZOYA ljenje vstopa še nekdo, moški bo približno vaših ali pa malce starejši. Je o govoren in prizemljen, je sai ski in ima jasno zastavlja cilje. Sprememba se bo zg dila do konca letošnjega | letja. Vse to vam lahko pf cej spremeni življenje. Mo no je, da boste zamenjali k® bivanja. V primeru, da se boste o ločili za nadaljevanje štud ja, imate dobre možnosti, f tem boste imeli tudi partne jevo podporo in razumi St 15 -15. april 2004 DVI tednik ZA AUTOMOBILISTE 33 led eitoprostorci tudi corolla verso japonska Toyota, tretja ija avtomobilska tona svetu, ima v pro-lu veliko raznovrstnih (prostorskih vozil. V •edu kompaktnih eno-itorcev se zdaj pojavlja-corollo verso, ki se bo iskušala meriti z renaul-p scenicorrt, VW toura-nn in podobnimi, kot pravijo, bo corolla ver-! namenjena pretežno »opskim kupcem, zato so te oblikovali v Toyotinem fopskem oblikovalskem Otru ED2 in delo opravili ismih mesecih. Notranjost i narisali in načrtovali na ponskem. Corolla verso ima serijsko sedem sedežev, kot recimo opel zafira in renault grand scenic. Zadnja dva sedeža je mogoče podreti tako, da je dno nato povsem ravno, kar je seveda zelo dobrodošlo. Corolla verso bo imela tudi poseben videosi-stem za večji nadzor okolice pred in za vozilom; omogočil pa bo tudi lažje parkiranje in manevriranje. Corolla verso je dobila še kolesno zračno blazino, kar je nedvomno zelo dobrodošlo, tako da je v vozilu skupaj devet zračnih varnostnih blazin. Motorji bodo trije; dva bencinska in dizelski. Slednji bo imel 2,0 litra gibne prostor- nine in 116 KM pri 3.600 vrtljajih v minuti. Osnovni bencinski motor ima gibno prostornino 1,6 litra in 110 KM pri 6.000 vrtljajih, medtem ko 1,8-litrski agregat razvije 129 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. Novo toyoto izdelujejo v tovarni v "Rtrčiji z letno zmogljivostjo 100 tisoč vozil, na evropske trge pa bo začela voziti sredi maja, kar velja tudi za Slovenijo. i ili 90,6 95,1 95,9 100,3 Spremenjeni predpisi, višje kazni Morda se 1. april res ne i posebej resen in spošto-nja vreden datum, ven-r drži, da se je na ta dan ij za tiste, ki se pojavlja-nacestah, marsikaj spremilo. Tako je treba imeti v Ita-iza vsak izstop iz avtomo-ja na sebi poseben varnost-jopič. Kot pravijo v Italije dosedanja uporaba te-jjopiča pripomogla k bis-nemu zmanjšanju neka-iih vrst prometnih nesreč, pdpis velja tudi za tujce. če ga vozniki nimajo, so kaznovani s plačilom 33 evrov. Takšen predpis bo v Španiji začel veljati 24. julija, za nes-poštovanje pa bo kazen višja (dobrih 90 evrov). V Nemčiji so povišali kazen za upo- rabo mobilnega telefona med vožnjo brez uporabe posebne prostoročno naprave. Kazen za telefoniranje med vožnjo je 40 evrov, medtem ko bodo kolesarja kaznovali s 25 evri. urotili itotMii'" V Mariborska S6, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodtliregntmtr.si SREDSTVO ZA ČIŠČENJE VETR. STEKLA -KONCENTRAT II SAMO 380 SIT KATALIZATOR UNVERZALM ŽE 00 26.000 SIT LAMBDA SONDE GRELEC GOLF. AUDI 6.708 SITI Volvo S40 je vse bolj priljubljen tudi pri Slovencih. Volvo zapustil Slovenijo Ko bo Slovenija s 1. majem vstopila v EU, se utegne marsikaj spremeniti. Prvo posledico so občutili pri slovenski podružnici Volva, ki je nekoč delovala v Ljubljani. S 1. aprilom so jo namreč zaprli, vse pa poslej urejajo iz Volvojeve pisarne na Dunaju. Ali bo to bolje za slovenske kupce, seveda še ni znano. Zastava išče partnerja Na kragujevško Zastavo (nekdaj Crvena zastava) smo pri nas že pozabili; na cestah je sicer še videti nekaj stoenk in yugov, to pa je tudi vse. Kragujevška tovarna je v zadnjem desetletju tako rekoč propadla, kar seveda ni nič novega niti čudnega. Lani so naredili 13 tisoč vozil, letos naj bi jih 30 tisoč, vprašanje pa je, kdo jih bo kupil. Zdaj iz Kragujevca prihaja novica, da se Zastava pogovarja o nadaljevanju sodelovanja z italijanskim Fiatom, s katerim je bila nekoč v zelo dobrih odnosih. Jugoslovani Italijanom dolgujejo 30 milijonov dolarjev, seveda pa jih nimajo kje vzeti. Doslej so se pogovarjali o sodelovanju s Peugeotom, Toyoto in Volksvvagnom, vendar z dogovorom ni bilo nič. Torej je prihodnost povsem negotova. Alll VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD ABANKE Naložim - dobim! Prvim tisočim, ki se boste odločili za pokojninsko varčevanje v Alll vzajemnem pokojninskem skladu Abanke, bomo ob pristopu in po plačilu prve premije podarili eno premijo v višini 4.355,00 tolarjev! Zakaj izbrati prav Alll vzajemni pokojninski sklad Abanke? * eden najboljših in stroškovno najugodnejših izvajalcev pokojninskega zavarovanja * finančna trdnost, znanje in izkušnje Abanke ter dobri donosi * ves ustvarjeni dobiček se razdeli med člane sklada * Zavarovalnica Triglav, d.d. kot izplačevalka dodatnih pokojnin Mislite na svojo pokojnino že danes! Z Alll vzajemnim pokojninskim skladom Abanke lahko poskrbite za svojo najlepšo jesen! Izkoristite davčne olajšave, ki vam jih omogoča tovrstno varčevanje! Vplačane premije lahko v naslednjem letu uveljavljate pri napovedi dohodnine. ABANKA e za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 031705 30 13 GSM: 041)678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter HIDRAVLIČNI CEPILNIKI BERNARDI Od 6 do 171 pogon preko elektromotorja ali traktorja -GOZDARSKI VITLI - daljinski upravljalci teffro, v prvih dveh letošnjih mesecih pa nekaj slabše. Warca je prodaja spet poskočila na 265 tisoč vozil, kar je bilo za Ptotek več kot marca lani. Kot pravijo pri BMW, je zelo dobro povpra-ranje po terencu X3 (na sliki), ki nastaja v avstrijskem Gradcu. Ob tem [optimizmom gledajo na prihodnost, saj bodo letos postavili na cesto po serijo 1 ter še nekaj drugih novih ali obnovljenih modelov. TIP VOZILA FORD M0NDE0 1 8i CLX karavani996 983 000 1997/98 898.000 FIAT MA8EA 1,6 ELX karavan 1997 JJ39MOO FIAT PUNTO 55 S 1998 840.000 1999 1.099.000 PEUGEOT 607 2.2 H0I pack 2003 7.400.000 RENAULT LAGUNA 2,0 RENAULT CU01,2 1?»_993.000 2001 1.493.000 OPEL CORSA CITY 10 1999 1,189,000 1998 781.000 JM fe„ irf» 40 mil railigih župnik_ RO+SO SERVIS IN PRODAJA VOZU d.o.o. Skoletova 13 (Hudin ja), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fax: 425-40-88 ^AVTOTEHNIKA Bežigrajska 1.13, 3000 Celje. Telefon: 03 42 63 300 TWIHG01.2_2001 1.490.000 TWING01.2_2000 1.240.01 ÏW_PASSAI_TBL4iikofflïon__1!?3_JJ2MM N1SSAW MICRA 1.0_1998 920.000 Mffl«18EMA£mMoiMikJM2_J,M?,ai)J) MITSUBISHI CARISMA 1.6 GUG1998/99 1.838.000 TIP VOZILA UINIK CENA V SIT SKODA OCTAVIA C0MBI 2,0 2000 1.550.000 SKODA FEUCIA 1,3 1995 500.000 LAGUNA grandtour 1.9 DCI 2003 4.700.000 CITROEN BERLING0 FURGON 1,1 1999 950.000 ŠKODA FEUCIA 1 6 LX HYUNDAI ACCENT 1.3 1996 58JLM0 Wl.tGLS_Mi_600,000 Možen kredit do 6 let z obrestno mero T* 0%. mM Hiša z vrtom, na mirni lokaciji, blizu glavne ceste, delno obnovljena, primerna tudi za vikend. Takoj vseljiva, prodam ali zamenjam za avto. Potrdi POSLOVNE prostore, velikost 77 m! zvodno ali storitvena dejavnost) poslovne prostore, ločene, v skupni « kosti 207 m2, podjetja Sevs d. o. i lokacija Bežigrajska cesta 2, Celje (o proti Interspara), oddamo v naj« Prostori so na voljo takoj. Vse inform po telefonu 041 693416, g. Germek. MANJŠI ulični lokal v centru Celja, odd« Telefon (03) 5483-620. m STANOVANJI NEPRF.MIÍ POSEST PRODAM ŠMARJE pri Jelšah-Predel. Samostojno manjšo hišo, staro 23 let, na parceli 4516 m', vseljiva takoj, vsi priključki, centralna na olje, zraven velika garaža s shrambo, čudovita lokacija, dostop urejen, prodamo za 12.000.000 SIT. Telefon 041 791-857. 1726,1725 V SLIVNICI prodamo vikend hišo, novozgrajeno, ali menjamo zo stanovanje. Telefon 041 639-832. 1756 VRSTNO hišo na Hudinji, obnovljeno, vseljivo lakot prodamo, cena 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381. »Qubwi.a 1806 OBNOVLJENO kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, na lepi sončni legi na Blatnem Vrhu, prodam. Telefon 041 738-467. L 346 MED Celjem in Laškim prodamo posestvo, 13 ho. Telefon (03) 5488-081, (03) 5488-051. 1880 ■ fc-^íki NEPREMIČNINE IPttlPI TEL 03 5451-006 U ^U 041368625 www.pgp-nepremicnine.com VIKEND, 80 m7 bivalne površine, z urejeno okolico, 5 arov zemlje, voda, elektriko, cesta, 8 km iz Laškega, prodam. Telefon (03)545-2229. » Qlib«ri.»l 1877 POSLOVNI objekt, 2-200 m', prodam ali oddam. Bližina Interspara. Telefon 041 983-114. 1887 STAREJŠO obnovljeno hišo v Preboldu prodam ali zamenjam za enosobno stanovanje z doplačilom. Telefon 041253-896. ž 221 VIKEND, 40 m', parcelo 2000 m!, na Celjski koči, prodam. Telefon 051 331-877. »3bb«<.«i 1917 MALI OGLASI - INFORMACIJE ZAZIDLJIVO parcelo 2736 m! v prodamo v celoti ali delno. Prjign nepremičnine, Kocenova 4, f www.prijaznost.com. Telefon 041 m 301,5482-002. Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Brezplačna objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA PRODAM 1AD0 samoro, letnik 1993, prevoženih 551000 km, zelo lepo ohranjeno, reg. do decembra 2004, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 708-978. 1791 ŠKODO favorit GIX, letnik 93, rdeče barve, reg. do konca maja, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 805-162. » Qlzb«ri.»i 1882 AX caban 1.1 i, letnik 94,5 vrat, prevoženih 71.000 km, prodam. Telefon (03) 5412-340. »OlM.il 1901 AX caban l.l, letnik 1994,100.000 km, prodam. Telefon 041 619-907. 1900 DAEWOO racer, letnik 1995, prvi lastnik, dobro ohranjen, registriran, garažiran, prodam. Telefon 031 862-081. 1903 AX, letnik 94, karamboliran zadaj, ugodno prodam. Telefon 031433487. »O IM.* 1965 KAWASAKI ZX 9 R, letnik 97,41.500 km, črne bane, dobro ohranjen, pivi lastnik, nekaj dodatne opreme, prodam, cena 1.180.000 SIT. Telefon po 15. uri, 041 229-416. ž 225 R 5 campus, letnik 1993, rdeče borve, 5 vrat, reg. 7/2004, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 640-527. »$WmUi 1931 ŠKODO felkijo IX, pivi lastnik, letnik 1998, prodom. Telefon 5738-192. L352 YAMAH0 535 virago, 1.1998,23.000 km, z vso dodatno opremo, odlično ohranjen (nove gume) prodam za 850.000 SIT. Telefon 031 761-175. 1963 R 4, letnik 92, bel, dobro ohranjen, reg. do 17. 9. 04, prodam. Telefon 031 232-906. Š263 R4 GTL, letnik 92, ohranjen, registriran, prodam.Telefon041 951-527. Ô265 DOBRO ohranjen nišan almero, 1.1997, garažiran, 1. lastnik, prodam. Telefon 041 393-232. »dbhiiii 2000 VW polo 1.0,1.1999,32.000 km, 1. lastnik, srebrne barve, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 601-455. »3lzbcri.il S 267 P0L0 dasic, limuzina, letnik 96, prodam. Telefon 031 876-089. Brilej Martin, Delavska 7, Šentjur. »OlzlMri.si 1996 _KUPIM_ AVTO ter manjše tovorno vozilo, lahko poškodovano, kupim. Telefon 041 407-130. GOLF diesel, letnik 91-95, dobro ohranjen, prvi lastnik, kupim. Telefon 5735-189. L354 STROJI PRODAM ROTACIJSKI mulčer, traktorski priklop, delovna širina 120 cm, prodam. Telefon 031 836-745. 1633 ŠR0TAR na traktoiski pogon, prodam. Telefon 041 553437. 2231 KOSO za Muto, 130 cm, okrogli priklop in kompresor Trudbenik, na dve glavi, 101, prodam. Telefon 5461-567. 1884 MIZARSKI stroj prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5720-108, kličite med 12. in 13. ter 18. in 20. uro. 1925 SAM0NAKIADALK0 Sip Šempeter 19-6, staro 10 let, prodam. Telefon (03) 5735-043,041 593-589. L351 ODJEMALEC silaže, teleskopski dvig, dvojni nož, prodam za 300.000 SIT. Telefon 031634-641. Š255 KOSILNICO vogekool, generalno obnovljen motor, prodam za 50.000 SIT.Telefon 031 747-879. 1950 TRAKTORSKO kosilnico bas, rotacijsko 165 cm in siloreznico speiser z dolgim dvižnim koritom, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 041 815-081. L361 TRAKTOR MASE Ferguson 294 s,4-4s čelnim nakladalcem in ogrevano kabino, prodam. Telefon 031424-187. 1978 DVOREDNIsejalnik za koruzo imt, krožne brane, tračni obračalnik, čelni nakladač, za traktor, trosilec gnoja sip tg 25, prodam. Kompole, Štore. Telefon 041 317-288. 1980 TV 420 in plug, prodam. Telefon 031498-421. ž 235 TRAKTORSKO kosilnico rotor 185, izdelave sip Šempeter, novo, še nerabljeno, ugodno prodam. Telefon 041528452. L363 PLUG 10 col oit prodam ali zamenjam za drva. Telefon 5743-055. 1969 KUPIM 1W10R lir drug stroj, lahko ludi v okvnri kupim. Telefon 041 407-130. ™ 1 I J l 1 H DELO fjffrcrei VĚSTNÍK tednik nmm mmmwcaj^s Éreke __J STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Cena po dogovora. Telefon po 20. uri, 5738-028. L355 POSLOVNI prostor za trgovino, 100 m!, lastno ogrevanje, sanitarije, parkirni prostor, prodam. Trnoveljska cesta 2, Celje, telefon (03) 491-6050,031 608-489. 1929 GRADBENO parcelo 600 m1, k.o. Teharje, primerno za hišo, obrtno delavnico ali skladišče, ob asfaltni cesti, piodam. Telefon 041 577-090. »Ql*l»ri..l 1953 HIŠO na Ostrožném prodam, možna menjo-va za bivalni vikend ali stanovanje. Telefon 041 628-674. 1952 V Babni gori prodamo 4 h veliko kmetijo s hišo 100 m! in gospodarsko poslopje. Telefon 041 502-192. 1984 EN0STAN0VANJSK0 hišo, staro 13 letvAn-drožu, prodamo. Telefon 041 877-555. »OlM-ri Ž234 ZAZIDALNO parcelo v Dramljah, prodam. Telefon 051 321-925. 1971 ZIDANICO na parceli cca 1600 m' v Šmartnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 1840 35 LET staro dvostanovanjsko hišo v Kidričevi ul., Laško, prodorno za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 1840 12 LET staro hišo na parceli cca 450 m', na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 1840 V centru Celja ugodno prodajam videoteko (najemno), lepo urejeno in dobro založeno cca 6000 kaset in dvd. Telefon 031 353-393. 2002 ODDAM © iZbBPi.Si ^^^^ Vseslovenski portal malih i PRODAJALNO v obratovanju, na proiu točki v Celju, prodamo. Kličite po 201 Telefon 041 633-074. ^ 30 LET staro hišo, 300 m1, parcela 600tf Šentjurju, prodamo za 22 mio SIT.| jaznost nepremičnine, Kocenova 4, Ije, www.prijaznost.com. Telefon 0 727-301,5482-002. 18 HIŠO, dvojček cca 90 m' stan. površine; parceli cca 400 m?, 1.1950, vNovi« prodamo za 15 mio SIT. Prijaznosti premičnine, Kocenova 4, Celje, jaznost.com. Telefon 041 727-31 5482-002. « MALI OGLASI - INFORMACIJE ÍZDBPi.Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan zí četrtek je ponedeljek do 17. ure. " IsP so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. OBNO meščansko stanovanje v ištu Celja prodamo. Telefon (03) IS1-415, po 19. uri. \>S» in ji prodam stanovanje, 80 m1, zelo o adaptirano, najboljšemu ponudni-li. Telefon 031 626-760. I, Na zelenici. Dvoinpolsobno stanovali prodam. Telefon 031 805-820. (.Takoj vseljivo dvosobno stanovanje, K m', prodam, cena 7.500.000 SIT. klefon 041 531-281. 1 Dečkovo naselje. Prodam stanovanje, |1 m1, adaptirano leta 2002. Telefon |(3)491-8980. 1935 SOBNO stanovanje v Šempetru, pro-fam. Telefon 040 627-107. Ž233 bsm UJI i 11 U/4 PROMET Z NEPREMIČNWAM1 IAKUP. PRODAJA, NAJEM, CENITVE UE CENTER (MlkloSiieva) -131.5 m'. 3. I ned«/11. cena: 850 EUR/m2 MNJA- PodjavorSkova, cca.72,6 m', 7 nad CŠ, zastekljen balkon, cena: 12.500.000 SH PJE - Malgajeva - 80,95 m', 1. nadstr. brej CEUE, Dolgo polje. Prodam štirisobno stanovanje, 96 m:, pritličje. Telefon (03) 5413-116. »9hM.d 1935 V Loškem prodamo dvosobno stanovanje, 64 m1. Cena po dogovoru. Telefon 031 410-316. L 362 ENOSOBNO, pritlično stanovanje na Otoku, prodam za 8 milijonov. Telefon 031 874-344. »01*^.1 19Z9 DVOINPOLSOBNO, urejeno, klimatizirano stanovanje v Novi vasi, prodam. Telefon 041 662-194,4919-161. 1983 ODDAM V SAVUDXUI oddamo apartma za 3 do 5 oseb. Ze od I. aprila naprej. Telefon 041 424-086. ž 190 ENOSOBNO opremljeno stanovanje, 40 m7, na Lavi, oddam takoj v najem. Telefon 031 348-341. 1835 MIRNI osebi ali paru brez otrok oddam dvosobno stanovanje v bližini bazena ob ljubljanski cesti v Celju. Telefon 031 23M23. 1999 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam. Telefon 041 976-162. 1966 ENOSOBNO, dvosobno 1er dvoinpolsobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 1840 STAREJŠE opremljeno stanovanje, 50 m! na Mariborski cesti, oddam v najem takoj. Telefon 031 348-341. 1835 EN0S08N0, delno opremljeno stanovanje na Hudinji, oddam v najem. Telefon 031 261-604. 1993 OPREMLJENO sobo v Celju s ck, ktv in souporabo kopalnice, oddam mlajši zaposleni osebi. Telefon 5452-887,040636-460. 1991 GARSONJERO v Mariboru, v bližini centra, opremljeno, vsi priključki, oddam. Telefon 031 522-358. 1949 MIADA štiričlanska družina išče stanovanje v Šentjurju ali okolici. Telefon 031 755- STAN0VANJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici najamem. Telefon 041 727- OPREMA USNJEN trosed s posteljo in dvema foteljema prodam. Telefon (03) 5453-481. 1919 SEDEŽNO garnituro ugodno prodam. Telefon 040 244-888. 1922 ŠEST rabljenih stolov za jedilnico prodam, cena po dogovoru. Telefon (03) 570-8217,040561-708. 1924 ŽA simbolično ceno - 20.000 SIT prodam kolno sedežno garnituro (temno sivo) in belo kovinsko zakonsko posteljo, v Celju, blizu Plave lagune. Telefon 4922-011 ali 041 854-672. 1943 SKORAJ nov otroški pograd 260x90 z omaro 70"90"130 cm, ugodno prodam. Telefon 040 333-390. 1945 ŠANK, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5740-639,051 318-570. 1957 FRIŽERSKO opremo in plinsko peč lOlmar«, poceni prodam. Telefon 041 275-647. 1988 KUPIM RABLJENO pohištvo, belo tehniko, glasbila, odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 1997 Banka Celje d.d. objavlja javno objavo za prodajo poslovnih prostorov in počitniških apartmajev: 1. poslovni prostori v Celju, Kersnikova 19, površine 2.909,24 m2 po ceni od 400 do 650 EUR/m2. Nakup je možen v celoti, po etažah ali po delih. 2. poslovni prostori v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 22-24, površine 376,55 m2, po ceni 12.350.000,00 SIT 3. poslovni prostori v Slovenski Bistrici, Trg svobode 26: - v pritličju površine 133,90 m2, po ceni 14.200.000,00 SIT - v I. nadstropju površine 99,55 m2, po ceni 5.800.000,00 SIT 1. poslovni prostori v Laškem, Trubarjeva 5, površine 77,70 m2, po ceni 17.350.000,00 SIT 2. poslovni prostori v Celju, Krekov trg 6, površine 811,36 m2, po ceni od 1000 do 1200 EUR/m2. Nakup je možen v celoti ali po etažah. 3. poslovni prostori v Rogaški Slatini, Celjska cesta 7, površine 86,50 m2, po ceni 24.000.000,00 SIT 4. počitniški apartma v Podčetrtku, Vas Lipa, površine 39,45 m2, po ceni 8.500.000,00 SIT 5. počitniški apartma v Bovcu, Kaninska vas 15, površine 34,80 m2, po ceni 6.700.000,00 SIT. Ponudbe pošljite do 20. 4. 2004 na naslov: Banka Celje d.d., Sektor splošnih poslov, Vodnikova 2, Celje. [ V primeru, da bomo za posamezni poslovni prostor oz. apartma prejeli več ponudb potencialnih kupcev, bomo le-te obvestili, da nam v 5 dneh posredujejo svoje končne ponudbe v zaprtih ovojnicah. Poslovni prostori oz. apartmaja bodo prodani najugodnejšemu ponudniku. ai banka celje I rmmi ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ ZASTAVLJALNICA BONAFIN d. Slovenska c. 27, LJUBLJANA I.O.O. I na ODEK • neveflH« c. a/. uvduhiih M-H-VJI: H :f m -i-n-inr GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 «Potvojm ,.„•.,) TEL.: 03/ 42 74 378 ■■■■■i^H NOVO: HMHHHH LAŽJE IN HITREJE PO POSOJUAI PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST^ TEL.: 492-34-10 SKORAJ nov kavč, primeren tudi za invalide, prodam. Telefon (03) 5453-582. 1926 POHIŠTVO - 4 delna omara 2-90 cm, most 180 cm, 2«50 cm stranske omare, raztegljiv kavč - umetni skaj, prodam. Telefon 031 296-891 ali (03) 5708-360. ž 236 Dunajska 21. UubUana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop mm STOPNICE, lesene, nove, hrast, bukev, nelo-kirane, 130x34"4, prodam. Telefon 041 390-591. ž 209 BUKOVA drva prodam. Telefon 031 776- 591. JELŠEVsuh rezan les prodam. Telefon 031 629-158. Ô248 BRIKETI, bukovi za vse vrste peči in štedilnikov, prodam. Telefon 031 844-021. 1968 DV0KRILNA balkonska vrata, zastekljena in 1 kom radiator Emoterm 103-75, prodam. Telefon 031 296-891 ali (03) 5708-260. ž 236 HRASTOVE deske 1/5 m', 5 ♦ 3 cm debeline, prodam. Telefon 040 389-230. Š266 KUPIM*" SUH rezan les: hrast, javor, jesen, češnja, smreka, bor, kupim. Telefon 041 390- NUMERO VNO ŽIVALI PRAŠIČE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer. 978 NESNICE, rjave, grahaste in črne, možnost brezplačne dostave na dom, prodam. Telefon (02) 582-1401. p KZ Laško, Kidričeva 2, nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L316 NESNICE jarkice, rjave, čme in grahaste prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,031 461-798. 1586 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 031 582-624,(03)5821-693. 1S83 BIKCA, starega 8 tednov, prodam ali menjam za teličko, lahko mlajšo, proti doplačilu. Telefon (03) 5715-636. 1878 KRAVO simentalko, s teletom bikcem, prodam. Telefon 5771-955. 1881 TRI breje kobile in eno, 15 mesecev staro žrebico, prodam. Telefon 041 783-925. KRAVO simentalko, tretjič telila, s svežo molžo, ugodno prodam. Telefon (03) 548-8186. 1892 PURANE za nadaljnjo rejo ugodno prodam. Telefon 031 344-215. Ž220 DVE breji ovci, ovna in dva jagenjčka, prodam. Telefon 041 794-081, (03) 5805-229. 1896 JAL0VC0 sivko, staro 14 dni ali simentalko, staro 2 meseca, prodam. Telefon 5720-193." ž 222 PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg, možnost dostove, prodam. Telefon (02) 608-0561,041 742-334'. 1909 TELICO, 500 kg, prodam. Ivan Zagrušov-cem, Zavrh 36, Dobrna. 1910 TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti, prodam. Telefon 5888-678. Ž224 PET jagenjčkov, za zakol, prodam. Telefon (03) 838-6043. 1925 TEUC0, brejo 7 mesecev ali teličko, 350 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174. S 253 ZAJCE vseh vrst in baiv ugodno prodam, po dogovoru. Telefon 5799-180, Blaž. 1938 PLEMENSKE ovce z mladiči in jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 798-390,5798441. 1942 OVCO z dvema mladičema, prodam. Telefon 5774-638 ali 041 793-958. 1939 PRAŠIČE, težke 70 - 80 kg, prodam. Telefon 5798-167,031 682-285. Š256 TELIČKO, simentalko 120 kg, prodam. Telefon 041 759-681. Š257 MIRNO, lažjo kobilo, staro 3 leta, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 356-431. L 360 BELE piščance za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 476-602. 1951 KRAVO, dojiljo s tretjim teletom - 3 tedne staro teličko, prodam. Telefon 5743-143. S 264 PRAŠIČE, težke 80-100 kg, mesnate pasme, ugodno prodam. Telefon (03) 5823-179. 1985 BIKCA in teličko simentalca, prodam. Telefon (03) 5796-190. 1987 BIKCA simentalca, starega štiri mesece, prodam. telefon 040 695-652. 1990 OVČKE z jagnjeti ali breje in ovna starega 2 leti, prodam. Telefon 5773-302. 1970 90.6 95.1 RADIO CELJE 95.9 100.3 ÍZDBPi.Si Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovensk časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rurT ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO KfflWi KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, belo, mešano, šipon, muškatni silva-net, rdeče žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon (03) 5792-178,031 458-681. isse KAKOVOSTNO seno prodamo. Telefon 5716-430. 1897 GNOJ, goveji in konjski, z dostavo, ugodno prodom. Telefon 041 880-798, 031 862-081. 1903 KROMPIR, primeren za sajenje in krmnega, prodam. Telefon 041 742-334. 1909 SENO pm kakovosti bala je težka 20 do 25 kg, prodamo. Telefon 041510-933. 1928 SLADKO krmo, v kockah, prodam. Telefon 5726-295. Ž228 CIPRESE, češmin za živo meja, ugodno prodam. Telefon (03) 4270-235. 1941 SENO v kockah, prodam. Telefon 051251-123. 1947 KRMNI in semenski krompir, prodam. Telefon 5461-254 ali 031 621-116. 1964 KROMPIR za sajenje in jedilni, lanski, uvoz, sorte desire in kenebekt, prodam. Telefon 7491-670. Š267 BUČNO seme holandsko, teža buć je bila 100 kg in več 1er en meter dolg stročji fižol, zelo dober in razna druga semena, prodam. Telefon 031 3054)74. 1994 SENO in otavo, prodamo. Telefon 5793-294. Š268 VEČJO količino sena, prodam. Telefon 031 424-187. 1978 OSTALO PRODAM NOV hidravlični cilinder za samonakladal- no prikolico, komplet s cevjo in ventilom, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317. 13001301 GOLF bencin, letnik 91 in obračalnik Sip prodam. Telefon 041 791-161. 1936 OBHAJILNO obleko za deklico, razkošno, bele barve, z dodatki, prodam po polovični ceni. Telefon 031 651-381. FANTOVSKO obleko za obhajilo in dekliška oblačila, za 8 let, prodam. Telefon (03) 5763-961. 1891 SENO 4 samonakladalke in gumi voz 15 col, prodom. Telefon 5743-143. S 264 1 (kolske pluge, daihatsu, letnik 92, enega za dele, ugodno prodam. Telefon 041 617-074. 1895 VSE nadomestne dele karavan rekord, letnik 82, WV transporter, letnik 85 (razen motorjev in menjalnika), prodam. Telefon 031243-793. 1907 REDUKTOR z elektra motorjem in platišča, 20 col, prikolico ali traktor, prodam. Telefon 031 456-189. Ž227 DVOREDNO sejalnko za koruzo Olt, liftalnik za koruzo, stroj za čiščenje piščancev, prodam. Žrebeta, starega 1 leto, prodam ali menjam za teleta. Telefon 041 766-546. 1809 CISTERNO za vino iz nerjaveče pločevine, 500 I, ugodno prodam. Telefon (03) 8190-070. 1948 HRASTOVO balkonsko ograjo do 30 m, prodam. Pobarvamo po želji. Telefon (03) 5798-266. 1959 TELIČKO, staro 7 tednov, pasme šarole in deske 2 cm debeline, 1,5 m3, prodam. Telefon (03) 5799-179. Š259 KOLE za vinograd, prodam. Telefon 5793-196. Š258 OTROŠKO posteljico, kompletno, voziček peg perego, globok, previjalno mizico, oblačila za otroka do 2 leti, prodam. Telefon 041526-217. 1986 POROČNO obleko, belo, št. 40, dolgi rokav, unikat, prodam. Telefon (03) 5452-182. 1986 DVE žrebici, stari 1 leto ter črpalko za cisterno in motor za bce kosilnico, prodam. Telefon 5743-310. Ô262 ŠKARPNIKE velike in cisterno 2000 I za kurilna olje, prodom. Telefon 5718-323. Ž 237 DVE gumi firestone, dim. 195-165 R-15, prodam. Telefon 041 393-232. 2000 KUPIM BIKA, približno 300 kg in cisterno za gnojevko, 1700 do 2201, kupim. Telefon 031 375-625, Drač. S252 26-LETNI fant iščem pošteno dekle za resno zvezo, možnost preselitve k meni. Bodi stara do 25 let, lahko s podeželja, bodi resna. Telefon 040 814-813. Ž229 30-LETNI fant, urejen, preskrbljen, bi rad spoznal pošteno simpatično dekle ali mamico z željo po resni zvezi. Telefon 051238-611. 1968 51-LETNA simpatična ženska iz Žalca, želi spoznati prijatelja za resna veza do 68 let. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj, S-P-. Kraigherjevo 11,3000 Če-lje. I960 ZDRAVNICA, 38-letno, samska, simpatična, želi prijatelja od 38 do 54 let primernega njenemu statusu. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj, s.p., Kraigherjeva 11, 3000 Celje. i960 PRIVATNIK, 44 letni, tudi izobražen, bi se preselil k ženski od 30-40 let. Resna veza. Telefon 041 248-647. i960 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO dekle ali natakarico za strežbo v dnevnem boru. Telefon (03) 493-0533. GGM International d. 0.0., Kosovelova 16, Celje. 1842 NA območju Celja redno zaposlimo nove zastopnike. Stopite iz povprečja. Več po telefonu 041 677-467. Fantom International dko. 0., Ul. mesta Grevenbroich 13, - 3000 Celje. n FRIZERKO z delovnimi izkušnjami, zaposlim. Baje Anka, s.p., Opekarniška 14, Celje. Telefon 4928-820. 1973 ZAPOSLIMO STROJNIKA TGM. 2aželene izkušnje UMUllil NESTRPNO PRIČAKUJEMO 10.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. ■Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! len 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ILŽ.iJij' 'ill Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev IŠČEMO voznike za delo v nočnem času z vozniškim 'izpitom B kategorije. Informacije po telefonu 040 629-525. Sređco Škorniks. p, Opekarniška 10 a, 3000 Celje. 1934 NUDIMO vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Telefon 041 747-121. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šer-cerjeva 20,3320 Velenje. n MOŠKEGA do 30 let, z izkušnjami pri delu v skladišču, komerciali in terenu, zaposlimo. Pisne vloge pošljite na naslov: Magma, poslovna darila d.o.o., Mariborska cesta 105, Celje. Telefon 4905-200. n ČE imate veselje do dela v pizzeriji, vam ponujamo prosto delovno mesto v strežbi. Informacije po telefonu 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s.p., Leveč 40,3301 Petrovče. 1962 Grabars. p., odsesovanje, prezračeva-nje, filtri: zaposlimo več monterjev o& sesovalnih naprav. 5 let delovnih izkušenj- Podvin 211,3310 Žalec, telefon (03) 781-7306,041743-963. .a» ZAPOSLIMO delavca z izkušnjami pri delu z motorno žago in vozniškim izpitom kategorije B in F. Delo je na terenu. Samo resni dobijo informacije po telefonu 041 707-299. Ivan Mlakar s.p., Železarska cesta 3, Štore. 1920 ZARADI povečanega obsega dela iščemo nove sodelavce za trženje. 6 ste komunikativni in družabni se nam pridružite. Nudimo vam prilagodlnv delovni čas (4,6 in 8 ur) v prijetnem kolektivu. Za dodatne informacije pokličite (03) 4918510 (Nina, Pamela). Prešernova družba d.d., Enota Celle, n DEKLE za delo v bistroju, zaposlim. Brezplačno ji nudim sobo. Telefon 8911-090, 041 477-572. Melanšek Andreja, s.p., Lokovka 145, Šoštanj. 1975 ŽENSKO za strežbo v gostišču, zaposlimo. Telefon 5461-241 ali 041 337-785. Krajšek Stanislav, Zadobrova 68, Škofja RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškav 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. 17681769 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. O.O., Mariborska 7, RAČUNOVODSKI servis z 12-letnimi izkušnja- za d. 0. 0. in s. p. po najugodnejših cenah. Novost: zunanji obračun plač. Telefon 040 2054)91. 1715 za konje s popolno oskrbo, v Celju in širši o dom. Informacije: Smart studio, telefon 041809-160. 19111912 KRČME ŽILE? Tel.: 05 eaO 02 33 podpis: STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve ter manjša popravilo na starejših objektih, kot so prekrivanje, montaža žlebov. Telefon 041 736-229, Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje. 1915 BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev in likalnikov (akcije v aprilu). Telefon 7103-144. ž 232 PRODAM enofazni motor in kupim obračalnik za kosilnico bes. Telefon 5794-417, 031 846-614. Š254 IŠČEM izvojaka za popravilo večjega kozolca blizu Virštan jo - delna obnova ostrešja, prekrivanje, zidarska dela. Ponudbe V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, a vedi, da z nami še naprej živil. V SPOMIN BINETU TURKU Minilo je 10 žalostnih let, odkar si po težki bolezni od nas tiho odšel dragi mož, ati in dedi Bini. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem groba Iščem te V travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (M. Kačič) V SPOMIN BENO MAJCEN (29.9.1948-16.4.2003) Mineva žalostno leto, kar je bolezen pokončala nam drago osebo. V naših srcih, mislih in besedah si vedno prisoten. Tvoji najdražji. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta JOŽETA KLAJNŠKA iz Pešnice 52 v Šentjurju (16.2.1925-2.4.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izrečeno sožalje. Iskrena hvala šentjurskim pevcem, štorski godbi, govornikoma Janezu Čoklu in gospodu Mastnaku iz Železarne. Posebna hvala duhovniku gospodu Čehu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Marija, sin Branko in hčerka Marija z družinama ter ostalo sorodstvo. Ô260 Pomladno sonce greje naše griče, a tebe, mama, več med nami ni. Zaman te čakamo, naš ap in naša sreča, s teboj najlepši so spomini šli. V SPOMIN PAVLI VOGA (6.1.1955-13.4.2000) Štiri leta so minila, kar te ni, a spomin nate lep je in živi. Vsi tvoji. L3 INFORMACIJE 1\x}je življenje se je nenadno končab. TVoja ljubezen nas bo spremljala večno. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža, očeta, tasta, dedka in brata FRANČIŠKA PUŠNIKA s Klanca 37a na Dobrni (30.1.1930-28.3.2004) i se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožaije I ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za svečani obred, organistu in pevcem, govorniku in pogrebni službi. Hvala sosedom za nudeno prvo pomoč, dežurnemu zdravniku, enotama KPP in EIMOS ter sodelujočim v SB Celje. Žalujoči njegovi. __;_1879 Naše življenje je le potovanje skozi čas. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata JAKOBA POŽINA iz Sela nad Laškim 7 (25.7.1924-31.3.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja. za darovano cvetje, sveče, OŠ Primoža Trubarja Laško, kolektivu Paron, Občini Laško, gospe dr. Belejevi in patronažni sestri Zaliki iz ZD Laško, LD Laško, Jurklošter in Rečica, RK Vrh nad Laškim, Združenju ZB NOB Laško, Društvu upokojencev Laško, govorniku KS Vrh, g. Stanku Seliču in g. Pavletu Kumru LD Laško za izrečene besede slovesa. Hvala g. župniku Jožetu Tbrku za opravljen pogreb in sveto mašo ter gospodu dekanu Horvatu. Hvala moškenlu pevskemu zboru iz Šmiklavža in Komunali Laško. Žalujoči vsi njegovi. _L 364 É i 8. aprila 2004 je v 70. ------------------------- svojega življenja, polnega družinskega razdajanja, [ prijateljskega svetovanja, čustvene in humane pomoči vsem nam, ki smo jo imeli radi in jo potrebovali, naša draga DANA PIRKMAJER dolgoletna tajnica I. gimnazije v Celju V teh dneh dokončnega slovesa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli pisne in ustne izraze sočustvovanja. Veliko vas je bilo, ki ste se poklonili njenemu liku s cvetjem, s svečami, in ki ste s svojo prisotnostjo ob njenem dokončnem odhodu v svet spokoja in miru pokazali vaše spoštovanje in ljubezen. Žalujoča hči Carmen Deržek v imenu vseh sorodnikov. Celje, 12. april 2004 ,___'_2004 »Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, in kratko je naše življenje in eno samo za večno... o pesem nedokončana inmasarrmzav ZAHVALA lptii •starosti Wnnřala rnman Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA V trpečem boju z boleznijo je omagala moja draga mama SLAVA JAZBINSEK z Zelenice 14 Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, se je spomnili v molitvi, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospe Ivici Kos za ganljive besede slovesa, gospodu župniku in pogrebni službi Veking za opravljen poslovilni obred. Iskrena zahvala Dragici za njeno prijateljstvo iii nesebično podporo v času njene bolezni ter sosedama Fridrihovima za pomoč. Žalujoči: sin Miran z Lidijo in Tjašo. Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija, dedija in tasta ANTONA BERGLEZA iz Goričice pri Šentjurju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter pisno in ustno izrazili sožaije. Posebej se zahvaljujemo Območni obrtni zbornici Šentjur, g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma za besede slovesa, pevskemu zboru Ipavci, trobentaču, pogrebni službi Žalujka in Javnemu komunalnemu podjetju Šentjur za organizacijo pogreba. Žalujoči hčerki Klavdija in Marjeta z družinama. Prižiga se luč spomina, v srcu ostala tiha, skrita bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi njegovih pridnih rok. V SPOMIN 21. aprila 2004 t»odo minila 4 leta, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata FRANC VOLK iz Studene V žalosti: vsi njegovi. Odšel si brez slovesa, ostala jeza vedno praznina in bolečina. V SPOMIN 17. aprila 2004 bosta minili dve žalostni leti, kar nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric SREČKO PODBREZNIK iz Rimskih Toplic (29.6.1956-17.4.2002) Ob obletnici, hvala vsem, ki ste nam takrat priskočili na pomoč in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi najdražji. Bila si skromna, tiha in potrpežljiva, skoraj neopazna, pa vendar, tako močna in velika. ZAHVALA ANICE GLIHA rojene Škorjanc (1923-2004) katero ste z nami pospremili v njen zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, še posebej družini Cokan, Cinkarni Celje, podjetju Inka Impex, d.o.o., za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja, društvu upokojencev in ZB Dolgo polje in tudi za poslovilne besede. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev, g. Šabcu za odigrano Tišino, pevcem skupine Kompolčani ter pogrebni službi Veking. Žalujoči s i Mišo, hčerka Dragica in vnukinja Urška z Matjažem. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 29. 3.: Brigita ZUPANČIČ iz Gornjega Grada - deklico, Viktorija HRIBERŠEK iz Mozirja - deklico, Monika CI-LENŠEK iz Prebolda - deklico, Zdenka VIDOVIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Nataša ČRETNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Nina KLE-MENC iz Celja - deklico. 30. 3.: Marjetka SRNEC iz Nove Cerkve - dečka, Ivanka KOSI iz Dobja - dečka, Nataša ŠTOR s Polzele - dečka. 31. 3.: Mateja KVAS iz Škofje vasi - dečka, Anita BLATNIK iz Rimskih Toplic - deklico, Katarina KRAŠO-VEC iz Laškega - deklico, Ines ZEC PIRNAT iz Velenja - deklico, Urška ŽIŽMONC iz Velenja - deklico, Saša ĐOGA-TOVIČ iz Celja - dečka. 1. 4.: Rafaela MULEJ iz Šentjurja - deklico, Katarina HERMAN iz Laškega - deklico, Irena MATUEC iz Vitanja - dečka, Marija OSTRO-ŽNIK iz Celja - deklico. 2. 4.: Damjana JELEN iz Mozirja - deklico, Polonca GLOJEK iz Šmartna ob Paki - dečka, Karmen JERMAN z Vranskega - dečka, Monika BRGLEZ iz Prebolda - deklico, Špela MIKLAVŽIN iz Prebolda - dečka, Tatjana ATEL-ŠEK iz Šmihela - deklico. 3. 4.: Darja GORNJAK-KOROŠEC z Gomilskega -dečka, Petra TRŽAN iz Vojnika - deklico, Jožica VELEN-ŠEK iz Celja - deklico, Darja IRŠIČ iz Zreč - deklico, Karmen ŠURBEK iz Podplata -dečka. 4. 4.: Simona FRICELJ iz Nazarij - dečka, Silva KETIŠ iz Pristave pri Mestinju - deklico, Mojca TROBENTAR iz Vojnika - dečka, Natalija KAJZBA iz Celja - deklico, Jožica ANŽEL iz Nazarij -dečka, Mojca SLAMNIK iz Celja - deklico, Saša MIRT iz Sevnice - dečka. 5.4.: Suzana ŽIŽEK iz Mozirja - deklico, Marinka DUC-MAN iz Rogaške Slatine - deklico, Mateja PETR1Č iz Slovenskih Konjic - dečka, Renata POTOČNIK iz Šmarja -dečka, Borka VIGNJEVIČ iz Žalca - dečka, Monika DJORDJEVIČ iz Laškega - deklico, Bernarda GABER iz Šentjurja - deklico. 6.4.: Gzime HALITI iz Celja - dečka, Andreja MEŽA iz Velenja - deklico. Dragica BEZGOVŠEK iz Laškega - dečka, Martina JAVORNÍK iz Petrovč - deklico, Marjetka AMON iz Celja - deklico. 7.4.: Mojca GORJUP iz Slovenskih Konjic - dečka,"Kri-stina PILKO iz Celja - dečka, Tanja VRHOVŠEK iz Celja -dečka. Barbara RAMŠAK iz Slovenskih Konjic - dečka. 8.4.: Andreja KAMENŠEK iz Poljčan - dečka, Nada LAZIČ iz Celja - deklico, Karmen ZAZIJAL iz Prebolda -dečka. ■ smrti Celje Umrli so: Ana BELTRAM z Raven, 82 let, Ivana HREN iz Zlakova, 52 let, Ana KOT iz Griž, 77 let, Inna ŠPAN s Planine pri Sevnici, 37 let, Ivanka ZNIDAR iz Dobriše vasi, 74 let, Ana FERENČAK iz Prožinske vasi, 90 let, Albin ROŽANC iz Šentjurja, 74 let, Martin STOJAN iz Teha-rij, 91 let, Ana GLIHA iz Celja, 81 let, Jože KLANJŠEK iz Šentjurja, 79 let, Drago-tin TRSTENJAK iz Celja, 66 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Janez POTOČNIK iz Dobrine, 82 let. 90,6 95,1 m 95,9 100,3 Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 22. aprila 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 1. aprila. Prispelo je 1012 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 13 Vodoravno: ŠKRAT, OLOVO, LASER, ANT, ORA, MAX .VON, LORI, AW, ZA, AKIM, TAMIROFF, RAGU, SEAN, LIKER, ALLEN, NOJ, HOSTA, ČT, ALÉ, ATENA, NOVELIST, LL, LAN, INOZIT, OSAMNICA, CES, VT, NEKRASOV, ANI, AAR, ÔT, HANS, NATAL, GEIGER, TKALO, ROACH, GALOP, ORR, IBERUA, TD, NIN, JAR Geslo: Svetovno znani nemški fiziki. Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Roman Jezernik, Andraž 87,3313 Polzela. 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Ne-žika Bobek, Šentvid 42,3225 Planina pri Sevnici. 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Elica Vrhovšek, Kompole 160,3220 Štore, Andrejka Pušnik, Lože 10,3272 Rimske Toplice in Danijela Blažan, Brodarjeva 28,3000 Celje. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. KUPON Ime in priimek:. Nagradna križanka POMOČ: SOTI-bantujsko ljudstva, SAROS-perioda ponavljajočih se mrkov, FISK-cesarjeva zasebna blagajna, STOPH-nemški politik (Willy), IR-iridij HOROSKOP Oruv Spoznali boste neznanca, ki vam bo v prihodnosti veliko pomenil. Toda nikar preveč ne hitite, ampak pustite iniciativo njemu. Na koncu bosta zadovoljna oba, kar pa je tudi najvažnejše... predvsem v ljubezni! On: Nekoliko bolj boste morali paziti na zdravje, saj se vam neprevidnost lahko še kako maščuje in boste morali ostati v postelji. Zato se izogibajte večjim telesnim naporom in se dobro spočijte. Ona: Napotili se boste na si hod s prijatelji in se prijetno zi ■ vali. Kar naenkrat bo v vaše, ljenje vstopil neznanec, ki va dobesedno vrgel iz tira. Nik/s stojte odprtih ust, raje nekaj a te! On: Zadel vas bo plaz očiti ki bodo povsem upravičeni E bo, da se s tem odkrito spopri te, saj se lahko v nasprotnem meru vse še neprimerno bolj, plete. Nekdo si želi vaše blil Ona: Vaši poslovni interesi bodo prišli do polnega izraza, saj vam bo uspelo pridobiti osebo, ki ima v vašem poslu kar precej vpliva. Ta kooperacija bo vsekakor imela zelo daljnosežne posledice. On: Še vedno boste imeli precej dobre možnosti, da osvojite srce neznanke, kije pred kratkim vstopila v vaše življenje. Treba bo le narediti odločilni korak in stvari se bodo odprle kar same od sebe. škorpijon Ona: Čustva so sicer lepa st vendar dostikrat docela rieupa na. Dobro bi bilo, da bi seoi čali po razumu in ne čustvih, veda pa se boste za dokončen rak morali odločiti predvsem mi... On: S prijatelji se boste doi niti za prijetno ponočevanje, k se bo končalo na prav nepriia van način. Vendar se nikar ne trašite, saj vam bo nadvse pri no. Pazite le, da tega ne izve ju nerka. Ona: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Vaši načrti so povsem uresničljivi, toda potrebno je še kaj več kot le dobra volja. Prijatelj vam bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti- On: Partnerka vas bo povabila na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti majhno presenečenje, saj bo tako dogodek več kot idea- Ona: Po krivem se boste ziu nad nekom, ki vam želi le dot Poskusite čim prej popraviti s jeno napako, saj vam lahko oseba v prihodnosti pride šei prav. In začnite že paziti zdravje! Oru Vsaka stvar se da prodi le ponuditi jo je treba. Ne od hajte, še preden splohzačnete. M lu se bo pokazalo, da ste in čisto prav, zato nikar ne bi radi. Ona: Pokazati jezo in čustva je nekaj povsem človeškega, tega se ni treba sramovati ter skrivati. Nekdo od prijateljev bo šel v svojih namerah predaleč, pa vam bo prekipelo in prepir bo takoj tu. On: Dobro premislite, preden izrečete kaj usodnega, saj trenutno obdobje ni ravno ugodno za sklepanje novih poznanstev. Držite se raje starih prijateljev na katere se lahko zanesete, tudi v najhujših težavah Ona: Vaša predvidevanja poslovnem področju se bodo kazala za povsem pravilna, vambov najkrajšem možnemá omogočilo precejšnje napreda nje v službi. Očitno ste nttpn Orv Končno boste naredili p zo, ki vam bo na posbvnem dročju prinesla pobžaj, ki si po mnenju prijateljev tudi zas žite. Pustite skromnost ob strani pojdite uspehu naproti. Jt ■ vodnar Ona: Oseba, na katero bi radi naredili dober vtis, vas preveč dobro pozna, zato se preveč ne trudite. Pustite času, da bo pokazal svoje. Vsekakor imate veliko boljše možnosti, kot si morda mislite Orv Ponovno si boste pridobiti Ona: Na poslovnem področja vam bo odprb izredna možno da končno postavite temelje ba ju in tako uspeli rešiti težave, ki so se zadnje čase kar nekako nabirale okoli vas. Uporabite ponujeno pomoč! boste nekoga, ki vam bo prijen bodoče precej pomagal. On: Zapleti z vašo partnet se bodo začeli pojasnjevati in spi nali boste, da sploh ni tako h do, kot ste si predstavljali. Podi site z manjšim, a iskrenim op vičilom, ki bo vsekakor doseg Ona: Ne predajajte se sanjarjenju, raje odprite oči in poglejte naravnost, saj boste lahko le tako dojeli situacijo in temu primerno tudi reagirati. Možnosti so odprte, treba jih je le še izkoristiti. Orv Prepustite se čustvom do partnerke, ki si že kar nekaj časa prizadeva izboljšati vajin odnos. Za to niso potrebna kdo ve kako velika dejanja, dovolj bo že prijazna beseda in nedvoumno po-vabib k ljubezni. Ona: Zaupali se boste človek za katerega veste, da vam je" klonjenz vsem srcem. S pravSm nasvetom se boste približali ki si ga tako želite. Nikar ne M te, ampak vsak korak dobro p" mislite! Orv Vsi v okolici si bodo žele] vaše družbe, saj ste v zadnjem^ naredili kar nekaj reči, bo. Dobro premislite in izberite I ste, ki so v svoji prijaznosti ti"" 'm Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. $ola ročka 11.00 13.20 15.40, 18.00, 20.20. 22.40 Skrivnostno oko 14.00. 16.20. 18.30, 20.40, 23.00 Gothika JAZU. 16.30.18.40, 20.50, 23.10 Zbiralec življenj 20.30 samo v sredo Pošast' 15.50,18.10.20.30 (v sredo odpade). 22.50 Scooby doo 2: Pošast na prostosti 10.30. 12.30.15.30.17.50,20.00,22.00 Zapri gobec 14.50. 17.00.19.20, 21.20, 23.20 Bilka s časom 15.10. 17.30, 21.00,23.40 Peter Pan 1120. 13.40. 16.00,18.50 Predmestje 21.10, 23.30 IEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo predstava so v patak, soboto in nadaljo KOLOSEJ 12JÛ, °1500. 17.30, 2000.22.30 Skrivnostno okno 1120. 16.40. 18.00.20.20,23.00 Scooby doo 2: Pošaati na prostosti 13.10.15.30,17.50 19.50.22.20 Pošast 13.30.15.50,18.10,20.30.22.30 Hiša peska m magla 12.40.15.10,17.40,20.10,22.40 PETEK I Legenda o NEDELJA PETEK in NEDELJA mala dvorana Peter Pan Art kino: Petek zvačar NEDELJA Izgubljeno s prevodom I Heroj mala dvorana I Art kino: Potek zvečer PONEDELJEK pred slovenskim startom Količinski pc Heroj mala dvorana I Oskarjevi osmoljenci Pi TOREK 10.00 Knjigarna Mladinska knjiga Velenje _ Če bralec na rajžo gre knjižna čajanka 10.30 in 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrtnika: kro- _jař_ 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Če bralec na rajžo gre prodajte, zamenjajte ali kupite starine, umetnine, knjige... 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Hermanova sobota s knjigo 16.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje_ Koncert sodobne cerkvene glasbe Janez Lotričf svetovno znan te nor). Tone Potočnik (orgle) pogovori o knjigah za odrasle in 17.00 Dom kulture Velenje 17.00 Knjižnica Vojnik_ M. Osojnik: Polž Vladimir gre na štop pravljična ura 17.00 OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice_ Otroški in mladinski pevski območna revija 17.30 Knjižnica Velenje_ Delavnica z Darjo Huš 18.00 Pokrajinski muzej Celje Cesarica Barbara odprtje razstave 18.00 Dom kulture Velenje Večer tridimenzionalne projek- 19.00 Knjigarna Kultumica Velenje N. Maurer: Zmenek predstavitev pesniške zbirke 19.30 Narodni dom Celje_ Komorni moški zbor Celje -seniorji redni letni končen 21.00 Braniborpub_ Mozetič&Purič elektrik band jazz koncert _ 20.00 Dom kulture Velenje 19.00 Dom sv. Jožef 19.00 Dom kulture Velenje_ Kdo prvi vidi, prvi izbira modno-glasbena prireditev 19.00 KD Slovenske Konjice Zlata paleta 2004 odprtje razstave Modema umi 16.00 MNZ Celje_ Demonstracija obrtnika: urar 19.30 SLG Celje_ L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Narodni dom Celje_ Celjski oktet slavnostni koncert ob 25-letnici, gostja večera: sopranistka Andreja Zakonjšek 19.30 KD Zarja Trnovlje Celje J. Kesserling: Arzenik in stare čipke komedija 8.00 Graščinsko dvorišče Laško Razstave Galerija sodobne umetnosti Celje: . slike, risbe, grafike, tapiserije Jožeta Horvata-Jakija, do 23.4. Galerija Mik Celje: razstava slikarskih del Janeza in Miša Kneza, do 26. 5. Krekova banka Celje: razstava akri-lov na plamo Vlada Geršaka, do 30.4. Gostišče Hochkraut Tremarje: stalna razstava olj na plamo Vlada Geršaka. Cinkarne Celje: razstava »Rože za mamo«, umetniške fotografije Valentine Šket iz Žalca, do 30.4. Gimnazija Celje-Centen fotografska razstava Vodnjaki Slovenije, avtorja Francija Horvata, do 16.4. KD Slovenske Konjice: razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov. KD Slovenske Konjice: fotografska razstava Andraža Korošca Skozi moje Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31.10.; Cesarica Barbara - na novo oblikova- 9.00 Unionska dvorana Celje Oder mladih 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Teden slovenske knjige s kvizom do zabave in znanja 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Pastirček pravljica s Hermanovo ustvarjalnim 11.00 Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje_ predstavitev spletne verzije 17.30 Dom kulture Velenje_ M. Grgić: Juhica L. Feldek, B. Gašperšič: Grom-tespeku igrano-lutkovna predstava 18.00 Gostilnica Tartini__ Andrej Brvar predstavitev urednikazaloibelJ-tera, pesnika in pisatelja 19.30 SLG Celje________ L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 KD Zarja Trnovlje Celje J. Kesserling: Arzenik in sta- komedija 18.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje _ Ornitološko predavanje predstavitev dela ljubljanske sekcije DOPPS 18.00 Velenjski grad_ Karel Stropnik klepet pod arkadami 19.00 Dom, sv. Jožef Z. A. Sokolović: Kobajagi donela me roda monodrama Psychopath predstavitev najnovejšega albuma Desinvoltura slovenske super skupine 19.00 Knjigarna Antika Celje Predstavitev založbe Goga iz Novega mesta 19.30 Narodni dom Celje_ V. abonmajski koncert ZKP Helfried Fister ( violina) Elisabeth Fister (klavir) 20.00 Dom kulture Velenje 9.00 Unionska dvorana Celje Gledaliike vizije medobmočno Linhartovo srečanje gledaliških skupin celjske regije_ 10.00 Pred MNZ z Antiko Celje Knjižna ulica ob svetovnem dnevu knjige 9.00 Unionska dvorana Celje Oder mladih medobmočno srečanje otroškiligle dališč celjske regije 17.00 Narodni dom Celje_ Modni utrinek v evropskih zvezdah modna revija 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Pastirček pravljica s Hermanovo ustvarjal- 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Teden slovenske knjige s kvizom do zabave in znanja 10.00 Pred MNZ z Antiko Celje Knjižna ulica ob svetovnem dnevu knjige ni izdelki svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter olja in grafike akademskega slikarja Rudija Španz-la, do 9.5. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 4. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava likovnih del različnih avtorjev, do 30.4. Galerija Otto Škofja vas: slikarska prodajna razstava slik v mešani tehniki, Vesne Filipič, do 29.4. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: razstava akvarelov in pa-stelov turške slikarke Mizyal Karabi-ber Nacaroglu, do 11. 5. Galerija Borovo: razstava olj na platnu Branka Gajšta, do 4.5. Občina Slovenske Konjice: razstavljata Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. NLB Slovenske Konjice: razstavlja Zlatko Pralt 2D Slovenske Konjice: razstavljaMi-lan Lamovec-Didi. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov Društva konjiških likovnikov. 18.00 Muzejska kavarnica MNZ Celje_ O zgodovini evropske ideje predavanje 19.00 Dom sv. Jožef_ Večeri psihologije in psihote- 19.30 KD Zreče 1,9.30 Kulturni center Laško Štajerskih 7 zaključni koncert sezone, zgosti 20.00 KD Slovenske Konjice Burka o jezičnem dohtarju gledališka predstava Špas teatra Ljubljana Gostišče Urbanček Drami je: razstava olj na plamo Draga lliča, do 31. 5. Osrednja knjižnica Celje: razstava Celjanke in Celjani 2004, ki predstavlja letošnje občinske nagrajence, avtorja Janka Germadnika, do 4.5. Poročna dvorana Slovenske Konjice: akte razstavlja Vojko Kumer. OŠ ob Dravinji Slovenske Konjice: tematska razstava učencev ob 250-let-nici rojstva Jurija Vege. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov Društva konjiških likovnikov. Galerija Volk: razstava Celje v sli-karjevi podobi, dela slikarskega Ex-tem-pora ljubiteljskih likovnikov, do 30.4. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilcà, Tisnikar ... Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Zičke kartuzije. rf smon Ustvarjalna delavnica veliKf le- penke, četrtek ob 16.00 Kino klub ŠMQCL četrtek ob 20.00 in sobota ob 21.00 JcTiikpvni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!! Ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO). nski center ■ cehe potopisno predavanje pozitivi, priáoien bo predstavnik vasi, ogledali si bomo tudi film, petek ob 16.00 francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 italijanščina: (orek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30 španščina začetna: sreda ob 17.00 nemščina nadaljevalna: sreda 18.30 španščina nadaljevalna: petek 18.30 NOVO: portugalščina: petek 16.30 Slikarska delavni» Slikarska delavnica Mravljica, vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplačno, petek od 16.00 do 18.00 NOVO za člane MCC kluba: v mesecu aprilu še cenejše kino karte! Mini koncert igrajo Cultura, Skul in Marjetica, petek ob 21.00 v Prostoru Stalnice ŠKMS: vadba tenzegritete četrtek ob 19.00 v P2 rekreacija, joga petek ob 18.00 v P2_ Klub gj} Smeh Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita: ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek Lokacija: Prostor (KD Šentjur, vhod zadaj) Stcuietova 17a, Celje {pri kinu Metropol) Foto delavnica Stane. 9. 5. 2004 Organiziramo 2-dnevno e-fo-o delavnico. 'rijave in informacije: ks@filter-slovenia.org ali 03/492-41-69 od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 filter-slovenia.org Predizbor za Rock Otočec sobota ob 21.30 Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00 L F ^^JE^ r. iMlMKBS Wwwm i I _ J frjjpi ■ / L 1 Do nazga! Digl odhaja Na praznovanju smo slišali veliko zahval, tudi dolgih, da ne zapišemo dolgoveznih ... Najkrajši je bil Matjaž Tovornik - Digl, ki je preprosto povedal, da mu je nagrada olajšala eno najtežjih odločitev v življenju - poslavlja se namreč od aktivne kariere. Škoda, kdo bo pa zdaj polnil koše ... V soboto je v dvorani Golovec j tako ali tako vročekrvne Celjan) ogrelo 11 postavnih Chippendaleso Originalna zasedba ameriških slaj fantov je na oder zvabila nekaj s|j venskih deklet (srečnic), ki so še | njihovem šovu kar drla na oder, < bi se z njimi fotografirala. Fantje, sta od 23 do 29 let, so ta teden navduS vali še Ljubljančanke in Novome čanke, a so nam v pogovoru zaupalj da redkokje naletijo na tako vroč dekleta kot v Celju. Ker se prilo nost zamujena ne vrne nobena, je objem dveh lepotcev skočila še naj novinarka Simona Šolinič. Vsestranski Boštjan Boštjan Dermol, najbolj znan kot frontman skupine Nude, malo manj pa kot predsednik eldeesov-skega podmladka v Celju in ena od gonilnih sil društva Podnart, se je med praznovanjem celjskega praznika preizkusil še v eni vlogi. Bil je iskriv in spreten povezovalec sporeda. Digla je pozdravil s košarkarsko žogo v rokah, Radio Celje s prirejeno pesmico, s katero je povedal, da ga Radio Celje budi in da gre tudi spat z njim ... Na slavnostnem banketu pa je pridno jedel iz rok svoje brhke spremljevalke. BRST, foto:GK Računate na ugodno rešitev stanovanjskega problema? Preračunajte še enkrat in hitro vam bo kliknilo, da je naš stanovanjski kredit trenutno med najugodnejšimi. Obiščite nas in skupaj bomo prišli do pravilnega rezultata. I www.volksbank.si stanovanje@volksbank.si I Resnina ftPONUDBA USNJENIH SED GRT UGODNE CENE IN PLAČILO D012 OBROKOV BREZOBRESTI OB PRILOGI KUPONA VAM DO KONCA APRILA NUDIMO DODATNIH 5» OB NAKUPU OZ. NAROČILU SED GRT SAMO V LESNINI LEVEČ Milenkovič med Slovenci Med najpomembnejšimi glasbenimi in družabnimi dogodki zadnjih dni je bil konce svetovno znanega violinista Stefana Milenkoviča (na fotografiji prvi z desne) v Rogaš Slatini. Koncert je v rekordnem roku, v petih dneh, organiziral Milenkovičev prijate vsestranski ljudski ustvarjalec Nani Poljanec iz Rogaške Slatine (uradno Aleksander Jurkovič, prvi z leve strani). Virtuoza je spremljala na klavirju njegova mama Lidia Cat nazzo. Sicer pa je bil koncert posvečen bratoma Bonaparte (Lui Bonaparte se je zdravil Rogaški Slatini), z razstavljeno imenitno Napoleonovo sliko iz zbirke konjiškega zbirali Franca Riemerja (drugega z desne). Tako so po uspešnem koncertu nazdravili vsi skupaj Foto: RI Divji zahod na Starem gradu Zakonca Darja in Andrej Žnidaršič, lastnika čisto pravega kavboj skega ranča Kaja in Grom, ki se bosta poleti preselila v Vojnik, sta Celjanom še vedno najbolj znana kot dolgoletna organizatorja Aronovih viteških iger. Z dražbo slik na temo konj sta zbirala denar za ureditev sta rega slovenskega skednja, ki bo namenjen delavnicam za otroke in ustvarjalnim kolonijam. IZTOK GARTNER Kosovelova 16, Celje PLESKARSTVO FASADERSTVO 04I/651 056 in 03/490 0222 pora\/nava PE CELJE. Ljubljanska ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA QgQ "JJ ^ Andrej in Darja Žnidaršič, ki bi ju lahko prekrstili v Divjega Billa Hickok in Calamity Jane, sta na gradu predstavila čisto pravo kavbojsko modu na katero bi bil ponosen tudi pokojni John Wayne. Vojniški župan Beno Pod® gajs, ki mu gneča zaradi d go pričakovanega semafa v domačem kraju ni pravi pogodu, bo lahko po prešel tvi ranča Kaja in Grom v slu bo hodil s konjem. Dru9 mu je delala povezovalka p" grama Katarina Kerk,vseb" vplivna predstavnica celjs LDS-ove mladine, ki sej« dolgem času v javnosti po vila s povsem novo prices'®'