Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 43. J0L1ET, ILLLNOJS, 28. ATIilJ A 1914. LETNIK XX11I Posredovati hočejo med Mehiko in Z. D. Argentinija, Brazilija in Chile se ponudile za prijateljsko uslugo. NUEVO LAREDO V PODRTINAH. Odhod brigade ameriških vojakov iz Galvestona, Tex., v Vera Cruz. uo» i 4 Washington, D. C., 23. apr. — Prve zavezne čete so danes dobile povelje za odhod v Vera Cruz, da ojačijo tamkaj izkrcana mornarska krdela. Med važnejše razvoje položaja ie tudi spadalo, da je bila zopet izdana prepoved izvažanja orožja v Mehiko, deloma v pomiritev obmejnih prebivavcev, nadalje pa tudi kot varnostna naredba proti morebitnemu izbruhu sovražlji-Vosti ob mejni črti. Vojni minister Garrison je naznanil, da se bode peta brigada prve divizije pešpolkov pod poveljstvom brigadne-ga generala Fred Funstona vkrcala v Vera Cruz. Možnost, da general Maas podjame naskok na mesto, je povzročila izdanje potnega povelja. Izvoz orožja prepovedan. Zopetna prepoved izvažanja orožja v Mehiko je neposreden posledek stališča vodje konstitucionalistov, generala Carranze, ki je včeraj v pisanju na predsednika izjavil, da smatra zasedbo Vera Cruza za sovražno dejanje. Do-čim so tukajšnji zastopniki konstitucionalistov trdili, da je Carranza za-vezni vladi Združenih Držav naklonjen, vendar se vlada rajši pripravlja za vse slučaje. Po mnenju zavezne vlade izročitev popotnih listov na opravilnika 0'Shaug-nessyja ne pomeni vojne. Formalna napoved vojske se pa pričakuje morda že v prihodnjih urah. Kdo ščiti ameriške koristi? Združene Države so izročile Braziliji ščitenje svojih koristi v Mehiki do obnove diplomatskih odnošajev. V tistih okrožjih, v katerih ni brazilskih konzulov, prevzamejo to nalogo francoski konzuli. Sestava reservnega brodovja ob atlantski brežini mehiški je bila danes odrejena. Sestavljeno bo iz dveh ali treh bojnih ladij in več malih brodov. Iz Vera Cruza je bilo samo naznanjeno, da so pomorske čete v daljavi kacih treh milj zasedle več važnih utr-deb. V Tampicu so nemški in britanski parniki vzeli na krov več nego 1200 beguncev. Tekom dne je senat sprejel predlo-80, ki daje predsedniku na razpolaganje znesek $500,OOO za prevoz ameriških beguncev. Carranza in Huerta. Sele ko bo vlada o namerah Carran-in Huerte na jasnem in bo natanko vedela, kaki so odnošaji med njima, se bode armadno vodstvo odločilo za gotov načrt. Dotedaj se hoče zavezna v,ada zadovoljiti z zasedbo Vera Cruza. Tekom tedna so se v Beli hiši po-novno vršili posveti, katerih so se ^eleževali poleg g. Wilsona redno dr-*avni tajnik, vojni in pomorski mini-8,«r in zasebni tajnik predsednikov. Vlada upa na odvrnitev vojne. Washington, D. C., 24. apr. — Do- čim je imela zavezna vlada danes oko posebno obrnjeno na vzdržavanje reda in miru v Vera Cruzu, pa ni izgubila izpred oči tudi vstašev in njihove delavnosti ob meji. Popoludne se je vršila pod predsedstvom predsednikovim daljša ministrska seja, in po zaključku iste se je kazal povsod v merodajnih krogih odkrit optimizem. Upanje, da bo mogoče vojno med Mehiko in Združenimi Državami še v zadnjem trenotku odvrniti, pač 111 bilo preveč utemeljeno z dejstvi. Toda kazali so na odločno naklonjenost generala Ville in iz nje sklepali, da ostanejo konstitucionalisti vendarle nepristranski, dočim izkuša zavezna vlada izpolnitev njihovih zahtev od Huerte izsiliti. Ta izprememba mišljenja pa ni vplivala na armadno vodstvo. V vojnem in pomorskem ministrstvu je vladala ves dan zopet mrzlična delavnost. Carranza posvarjen. V državnem departmentu je g. Bryan razpravljal položaj z zastopniki konstitucionalistov. Vsled teh razprav so poglavarju vstaškega gibanja, generalu Carranza, njegovi zastopniki brzojavno svetovali, naj se vede nepristransko. Obenem je dobil Carranza zagotovilo, da zavezna vlada umakne svoje čete iz Vera Cruza, bržko Huerta izpolni stavljeno mu zahtevo, in da se nadaljnje prodiranje ne namerava. Car-ranzo so dalje opozorili na to, da bi celo Mehiko zapletel v vojno, če zavzame vladi Združenih Držav sovražno stališče. Posredovale bi rade. Vlade četverih tujih dežel, med njimi Francije in Španije, so danes po svojih tukajšnjih diplomatskih zastopnikih namignile, da so pripravljene, mi potrebovali mnogo časa, če bi isto sploh mogli storiti." "Zakaj ?e pravzaprav Združene Države toliko brigajo za tega pijanca Huerto?" Zaupno je nadalje izporočil g. Ca-rothersu, da ga nihče ne more napotiti do tega, da bi šel na boj zoper Združene Države. Xa neposredno tozadevno vprašanje je vstaški vodja vendar pristavil: "Izjavil sem že, da vstaši s Huerto skupaj nastopajo. Toda jaz sem v prvi vrsti vojak in zato dolžan, izvršiti vsa povelja, ki mi jih da moj predstojnik, general Carranza." O pismu svojega predstojnika na g. Wilsona je rekel: "Bilo je pismo, napisano z možgani modrijana in dušo Rimljana." Mehikanske izgube. Washington, D. C., 24. apr. — Pomorsko ministrstvo je prejelo danes prvo uradno poročilo o verjetnih me-hikanskih izgubah v bojih v Vera Cruzu in okolici. Podadmiral Fletcher ceni število usmrčenih na 126 in ranjenih na 195. Na ameriški strani sta bila danes umrčena še dva vojaka: Louis Frank Boswell iz Coultervilla, 111., in Ran- urad. Strašen položaj v Coloradu. Posredovanje brezuspešno. ZAHTEVA ODSTAVO AMMONSA. dolph Summerlin iz Willacoocheeja, Ga. Odhod vojakov v Mehiko. Galveston, Tex., 24. apr. — Pomnožena 5. brigada, predvoj bojne sile Združenih Držav na mehiškem ozemlju, je tekom zadnje noči razdrla svoje šatore pri Fort Crockettu nedaleč od tega mesta. S svitom je bilo vse moštvo pripravljeno na odhod, na vkrcanje v Vera Cruz, ali odjadralo je šele pozno popoludne. Taborišče v Fort Crockettu obsega okoli 3500 mož, pripadajočih 4., 7., 9. in 28. pešpolku. Vsi so v vojni izkušeni in sposobni za vojno, kajti udeležili so se filipinske vojne. Razdrtje nad 100 akrov velikega taborišča se je izvršilo v največjem miru. Soproge so pomagale svojim soprogom pri zadnjih predpripravah za vojaško ekspedicijo, otroci so se oprijemali svojih očetov, očividno na ne- Ljudstvo razgorčeno proti guvernerju podrtine pred ustjem Empire-rudnika, Ammonsu in krvoločnim ki je bilo zadelano snoči vsled razpo- miličarjem. I kov dinamita, in po pogajanju z ujet- -—___' niki spremili tri ženske, dva otroka in 1 superintendenta William Waddella, ki je bil ranjen v včerajšnjem boju, na -. 'varen prostor. Stavkajoči premogarji podijo milico v J- Siple, predsednik družbe, ki ' beg in zavzemajo mesta. j fo bile njene lastnine skoro popolno- _ma razdejane med izbruhom, in ki je ,,, , . ^ _ „ bil z dvajsetimi svojimi zaposlenci v \\ ashington, D. C., 26. apr. - Vsled rudniku od včeraj> ■ odkIonj, d -G dejstva, da so razmere op,sane kot .povedaH smo jim> da jjh homo šči- grozne m resnejse nego mehiški po- tili; če prjdejo ye„ jn izroče svoje pu- loza,, se ima odposlal, zavezn.h čet v ik je izjavjl stavkarski vodja s premogarsko strajkovno okrožje v der> ki je vodj, krde,0j katerQ je u;et_ I nikom ponudilo osvoboditev. "Siple Denver, Colo., 26. apr. — Stavkarji je rekel, da bo govoril o tem s svojimi so danes zavzeli premogarski kemp zaposlenci in nam naznanil nocoj. Chandler, ki pripada Victor American "Nismo jim mogli obljubiti polne Fuei-icompaniji in leži v okraju Fre- zaščite, a povedali smo jim, da bomo montj' kakor se poroča v guvernerski storili vse, kar nam bo mogoče, da jih spravimo varno iz okrožja." I • Praske blizu Ludlowa. Streli so se čuli tupatam danes po poludne v Ludloxvu. Glavni oddelek Sedem mož je bilo usmrčenih, kakor se poroča, toda iz poročila ni razvidno, na kateri strani so bili smrtni slučaji. Stražniki in prebivavci kempa so. oboroženih stavkarjev je bil prejkone pobegnili v Canon City, in stavkarji v soseščini krajev Rugby in Primrose. baje marširajo proti Royal Gorge rudniku, šest milj in pol od Canon Na, shodu pod milim nebom pred kapitolom, ki se ga je udeležilo od 5,-000 4>p 6,000 moških in žensk, je bil guverner Ammons ostro obsojan in Rockefeller ml. obdolževan umorstva. Stavkarjem je bilo izrečeno toplo sočutje. Prejšnje brzojavke se glase: Novi boji. Trinidad, Colo., 23. apr. — Čut olajš-be vsled naznanila v Trinidadu danes posredovan med Meh,ko m Združen,-. nem q kaj naj marnQ pQČetje m. Državami. Po mnenju državnega en. jn kaj mu je VjUok. Mrzc! tajnik« pa se ni šlo .. icsuo mišljene dež gj, jn siyi ob[akj SQ zagrinjali predloge, in zato se jim ni pripisovala ' Majhno število stražnikov je bilo pri pravljenih na odpor v slučaju naskoka na Rouse. Izporočeno je bilo, da veliko krdelo oborožencev prodira iz Trinidada proti milici v Ludlowu. "Colorado Fuel and Iron Company" je prejela vest iz kraja Rouse, da dina- se pojavljale tudi v Laredu vsakojake govorice, da je obžalovati mnogo človeških žrtev. To pa se do pozne ure ni dalo potrditi. Nuevo Laredo je bilo do 5. ure zvečer še vedno v plamenih. Ker ni bilo gasilnih priprav na razpolaganje, je bilo mesto od začetka izročeno pogibelji. Drobtinice. Komaj je Lojze Pire malo prebolel in prebavil strašno bolezen o trustih, lotila se ga je že druga mora, ki ga tlači od zore do mraka, od mraka do dne. In to so milijoni cesarja Franca Jožefa in papeža ter tisočaki ljubljanskega škofa. Ubošček Pirček! Le čujte, kako ga ima neki tam pod želodcem: "Avstrijski cesar zasluži na leta 18 milijonov, papežu v Rim znosijo na leto milijone in miljone, ljubljanski škof vleče na leto 36,000 kron, poleg svojega posestva." Strašno! Toda Pire vzdrami se! Prvič lažeš pri vsaki številki, za par milijonov si ne delaš težke vesti; drugič pa pomisli: kako naj 84 letni starček kot je cesar ali papež zapravi za svojo osebo toliko milijonov, kakor ti blebetaš! Stavimo, da Lojze Pire več poje in popije s svojim zdravim želodcem ko papež ali ljubljanski škof ali pa več ko oba vkup. Če pa za svojo osebo ne zapravijo, potem je naravno, da uživajo te "milijone" drugi, recimo so-drugi, in to je vendar socialistično. Kaj se torej jeziš, sodrug Pire? Ako papež veliko dobi, pa tudi veliko razda, vzdržuje urade, misijone, zavode, uradnike i. t. d. Kadar pa bo Lojze papež, bomo pa njemu nosili, pa bo! Torej le pridkan bodi Lojze, morebiti še postaneš papež, in milijoni, o katerih zdaj sanjaš, bodo postali resnični. Dokler pa nič ne daš za papeža, pa tudi nimaš pravice zahtevati računov od papeže- mitirajo Primrose.5 Vsi prebivavci so1 vega denarja, ker te to prav nič ne solnčne žarke. „ . . , . . 1 Samo en edini vojaški jetnik je za- iznova z vso odločnostjo poudarjalo, ^^ .£ ^ ce]ke opazova, pQ_ posebna važnost. O tej priliki se je • da se na stališču zavezne vlade ne mO' re več ničesar izpremeniti, češ, da se mora pregrešek proti dostojanstvu in narodni časti Združenih Držav na vsak način kaznovati. četje svojih tovarišev. Četveri polki, iz katerih je brigada, sestavljena, so: 28. pešpolk, Fort Snelling, Minn.; „ .... _ . , . ; 4. pešpolk, Fort Crook, Nebr.; 7. peš- Pomorski minister Darnels je zago- Leavenworth, Kas.; 9. pešpolk, tavljal, da se je vlada spet povrnila k ^ Me Somh Dakota; . slf. svoji politiki pazljivega čakanja . popoludne, da so bile vse ženske z otroci vred iz razdejanega preduha v Empi-e-rudniku spravljene na varno, se jV spremenil zopet v žalost nocoj po prejemu verovnega obvestila, da je bil Southwestern-rudnik razdejan in da se je nadaljnjih dvajset rudarjev s svojimi ženami in otroci ter več stražnikov zateklo v rudniški vhod na bregu pred svinčenkami. Do nocoj dognano število usmrčen-cev vsled bojevanja, ki se je pričelo v ponedeljek in odtedaj skoro neprestano nadaljevalo, je devetindvajset. En baje zapustili kemp. Vesti, izražajoče bojazen pred napadom, so dospele iz številnih kem-pov v okraju Huerfano. V Cameronu so bile vse ženske z otroci v kempu spravljene v pritličje družbine proda-jalnice. Čas prihoda državnih čet je nedoločen. Niti prihod vojakov menda ne briga. Skrbi le, da boš svoje lastne račune imel v redu pred ljudmi in pred — Bogom! * Dalje poje Pirčev škorc tako-le: "Kdor hoče dobiti denar, ga mora zaslužiti, če pa ga dobi, ne da bi ga zaslužil, je pa prišel do njega nepoštenim potom." Oho, dragi Lojze, ta pa Strelivo ostalo na krovu. oddelek "E", Leavenworth. Razun tega je dobil 6. konjiški polk v Fort Des Moines, Ia., povelje, da se pripravi Po semkaj dospelih poročilih je ha-' na odhod. prepreči nemirov. O velikih skupinah ie Precei huda! Pa tebe naj Pre3.uda" ri. Pravijo, da imaš ti ze precej pod palcem, zaslužil si nisi toliko v por oborožencev se poroča iz krajev, kjer se železnica bliža Aguilarskemu o-krožju. Trinidad je napolnjen nocoj s stoterimi ubežniki. Jutri dopoludne se bo vršil skupen pogreb ostankov šest-najsterih žrtev bitke v Ludlowu. Stavkarji se umeknili v hribe. Trinidad, Colo., 24. apr. — Državne čete pod poveljstvom generaladjutan- letih, torej si ga po svoji lastni filozofiji dobil nepoštenim potom. Pravijo, da ima Kališ, tvoj sodrug, že precej kosmatega denarja. Kje ga je dobil, ker zaslužiti ga ni mogel. Pred-.sednik Wilson dobi, ako se ne motimo $100,000 na leto, zaslužil jih ni, ali si pa upaš trditi Pirče, da si jih pridobi nepoštenim potom? Ako mi bogat stric umrje, ter meni zapusti farmo, ki jo prodam za $30,000, ali sem indvajset ljudi je bilo usmrčenih v po-1 ta Johna Chase so se ob 6. uri nocoj m(j ^ (j 1IuuallJ nedeljek v bitki pri Ludlowu, štirje za- jbiižaie Ludlowu, ko so zavzele Lynn " ^ ^gT'de'narTa"' nepo"šteatn" poslenci Victor American Fuel-kom- J in Agui]ar brez 0dpora od strani stav- £otQm? Vid;š Lojze> v logiki in {ii0. paški parnik "Ypiranga" izložil svoj naklad, razun za Huertovo vlado namenjenega orožja in streliva. Izloži-tev vsega naklada je bila dana kapita- Hočejo posredovati. panije so bili usmrčeni včeraj pri Pe-! karjev. V Aguilaru so miličarji osvo- Washington, D. C., 25. apr. — Kmalu po 6. uri nocoj so se zglasili pri nu na voljo. Vsekako je pndrzal voj- dr£avnem tajnlku v nlehiški zadevi no zalogo na krovu zato, ker je sma- poslaniki Braziijje) Argentinije in Chi-tral za gotovo, da bi itak ne pnsla v ]eja Njihov namen je bj, razprav_ določeni kraj. 11 jati možnost o mirni poravnavi spor- Vstaši nočejo vojne z Z. D. "'h vprašanj. Izjavili so, da so pri- pravljeni posredovati. El Paso, Tex., 24. apr. — General Ponudbo so vropili tajniku Bryanu, Villa, zmagalec pri Torreonu, je do- ki jo je brez odlašanja predložil pred-spel semkaj in izrazil svoje mnenje o sedniku. Odgovor se je glasil: položaju v raznih jedrnatih izrekih, j "Vlada Združenih Držav je trdno Kot gost tukajšnjega ameriškega prepričana o tem, da je odkritosrčno konzula Carothersa je rekel pri večerji prijateljstvo, nesebičnost in čut člo-med drugim : | večnosti nagib Vaše velikodušne po- "Upam, da Američani Vera Cruz ta- nudbe, in Združene Države znajo pri-ko 'trdno zamašijo', da Huertovci ne stojno ceniti uslugo, katero ste Vi in bodo mogli dobiti v mesto niti vode. dežele, ki jih zastopate, pripravljeni Vaš admiral je storil nekaj, za kar bi izkuiati svoji sestrski ljudovladi, kakor tudi ljudstvu Združenih Držav. "Vzvišeni namen, ki ga imate pred očmi, dobro poznavajoč, se vlada Združenih Držav ne more zdržati, da ne bi sprejela Vaše usluge. Namen je, ohraniti Ameriki mir, v katerem 1 edinole more blagostanje kake dežele j uspevati in biti kako ljudstvo srečno. Vaša velikodušna ponudba bodi zato .-prejeta... "Upamo in želimo, da namen uspe-je, da bližnja bodočnost donese mir in odstrani vse bojazni." Demonstracije proti Američanom. Nogales, Ariz., 25. apr. — Množica oboroženih Mehičanov je navalila danes iz Pagonije, Arizona, 27 milj severovzhodno odtod, do meje Združenih Držav, oropala več Američanov in streljala nanje. Bežeči Američani so dospeli vsi varno do meje, izvzemši konzula Montague, ki je zaostal, da spravi skupaj konzulatske arhive. Konzul Simpich je takoj brzojavil na oblastva v Cananci, naprosil potrebne zaščite ameriških koristi in zahteval, da preneha vsaka sovražna demonstracija proti ameriškemu konzulu. Odhod Američanov se je izvršil čisto mirno, samo tupauni je kak besneč Mehičan zapretil. Sovražnost proti Ameriki nepresta-! no narašča, zato se Američani kar naj- lagui, in trupla četverih stavkarjev, usmrčenih včeraj in danes med bojevanjem v Aguilaru in okolici, leže v tamošnji mrtvašnici. Rudniški branitelji še živi. Tozno danes so stavkarji odstranili zofiji nisi podkovati. Tvoj članek no- bodili družbine uslužbence, ki so bili gi napis. ."-odprite oči." Da res, od-zaprti v Empire-rudniku in South- j pr,e sq se Q.j tudi Qevelandčanom, western-rudniku izza srede. Vsi ujet- ()a g0 vendar enkrat spregledali, kaka niki, vštevši J. W. Sipla, predsednika prismoda jih je vlekla za nos. Southwestern Fuel-kompanije, so bili 1 živi in nepoškodovani. Kje se nahajajo stavkarji, ki so davi ' Poslušajte, kako tisti Kunda, ki pre-ša iz delavca zadnji cent, piše čez nenadoma opustili svoj načrt, zoper-, Boga. ..Zallpanje v boga. Na polju hodno od Nogalesa je 12 oboroženih Mehičanov naskočilo rudarsko šatori-šče, oropalo prebivavce in potem odšlo. Naseljeni Američani so se kmalu potem oborožili in so šli zasledovat roparje. Petdeset Američanov ugrabljenih. Vera Cruz, Mehika, 26. apr. — Neprestani izgredi proti Američanom in drugim inostrancem se poročajo iz Mexico City in drugih mehiških mest. Več nego petdeset Američanov, večinoma ženska in otrok, je bilo ugrab- staviti se četam v Lynnu, se ni dalo natanko dognati. Splošno se pa misli, da so zbrali svoje sile na Black Hills (črnem hribovju), kaki dve milji severno od Ludlowa. Najkrvavejše zavzetje stavkarske 11-trdbe v Aguilaru je bilo izvršeno več srečamo priletnega kmeta, ki ogleduje žito. Eden izmed nas mu pravi: Lepo žitp, kaj ne, to bo dobra letina. Kmet pa zmaje z glavo, pogleda v nebo, potem pa na žito in pravi: Jaz bi imel veliko raje, da bi bilo žito že posprav- , ,. ..... D , ,.„ 1 ljeno. Poglejte, dokler so pridelki v ur po kratki prask, blizu Bunker h.lla, bo...h -)ovek n- njkdar go{ov> ob pot. iz Walsenburga. Ta boj je da jjh dobj Ta -,ovek je pri-e, do bil med prednjo stražo kach sedem- prepričanja> da je mnogQ bolje se za. deset miličarjev na konjih m krdelom nes{i na sebg jn ,judi kot pa na boga stavkarjev. Po naglem streljanju, ki Kq jg namreč enkfat žitQ y kašži ;„ če ni zahtevalo žrtev, so se stavkarji u-, kjnM.. zavarovan proti raznim ne_ meknili. Glavni oddelek državnih cet, zgodam pada Iahko tofa in naj grmi ljenih iz vlaka v Aguas Calientes in je kmalu potem dospel v Lynn. Stav- L _ kmetič Iahko ostane mirellj ne so zdaj ujetniki v topilnici. farjev ni bilo n;yti mu tam, niti v", mu y.e tQ nj- škoditi> ni mu Med tistimi, ki so zaprti, je Gaston Aguilaru. j potreba ne moliti, ne škropiti s bla- Schultz, konzul Združenih Držav. V topilnici je mnogo Evropcev, večinoma britanski podaniki. Zaščite za te ujetnike je naprosil konzula Canado Alfred Doerr, predsednik "American Smelting and Refin-ing"-kompanije, ki se mu je posrečilo uteči v Vera Cruz iz Aguas Calientes. Ujetniki so bili večinoma zaposlenci te družbe. NUEVO LAREDO RAZDEJANO. Z dinamitom in ognjem pokončano cvetoče mesto. Laredo, Tex., 24. apr. — Nuevo Laredo, cvetoče, na mehiški strani meje ležeče mesto, je nocoj v razvalinah. Z dinamitom in gorečimi glavnjami so Drugih petdeset Američanov je bilo J mehiške vladne čete opustošile mesto. Trinidadu izgnanih iz vlaka, kjer! Šele dobro pomerjeni streli ameriške ' mejne obhodne straže so zapodile ma-roderje v beg. Dva Mehičana sta bila usmrčena, morajo prenočevati pod milim nebom. Konzul Z. D. v ječi. A VRSTA OBOROŽENEGA ZRAKOPLOVA V RABI V FRANCOSKI ARMADI. Novo vrsto oboroženega zrakoplova *o izumili francoski vojaški veščaki, Pričakuje od njega velika izdatnost. M«K»*inska I'"ška je nabavljena *rakoplovcem, in namerja jo vcič eiljar. Slika kaže kapitana Destouches '"nconke armade, ko meri s puško. Washington, D. C., 26. apr. — Združenih Držav generalni konzul Philip C. Hanna v Montereyu je brzojavil nocoj tajniku Bryanu, da so ga mehiški vladni uradniki sramotili in dejali v ječo dne 22. aprila. V ječi je ostal konzul Hanna dva dni, dokler ga niso osvobodili konstitucionalisti, ko so zavzeli mesto. Huerta za posredovanje. Washington, D. C., 26. apr. — Španski poslanik Kiano je naznanil pozno nocoj, da je prejel zasebno obvestilo iz Mexico City, da je general Huerta sprejel ponudbo Argentine, Brazilije in Chileja glede posredovanja v spornih vprašanjih med Združenimi hitreje odpošiljajo. Kakih 20 milj vz- Državami in Mehiko. kolikor je znano. Razun tega se ie zgrudilo več vojakov, ko je pričelo pokati iz strelne puške, pripeljane na lice mesta iz bližnjega Forta Mcintosh. Do pravcate praske je prišlo, ko so se mehiške vladne čete, ki so imele za odhod pripravljen železniški vlak, drznile poslati v slovo nekaj svinčenk preko meje. Mehiške svinčenke pa tu niso napravile nobene škode, kakor se poroča iz najboljšega vira. Ameriiki konzulat razdejan. Med razdejanimi stavbami se nahajajo med drugim ameriški konzulat, vsa poslopja mestne uprave, poštni urad, gledališče in mlin, ki spada med največje v tem delu dežele. Ko je razburjenost malo polegla, so goslovljeno vodo, ne plačevati maš, ker to vse skupaj prav nič ne pomaga kmetu, ampak mu le škoduje, koristi pa duhovnikom." — Škoda, da ni pristavil: prinesite denar rajši meni, Kun-di, za stroje. Od božjega blagoslova i je konečno vse odvisno. Moli in de-jlaj! pravi sv. pismo. Recimo, da Bog kmetu pošlje bolezen, nesrečo v družino, kje bo pa vzel .denar-, da plača različno zavarovalnino? Ako pošlje njemu bolezen, kaj mu pomagajo polne kašče? "Kaj imaš, česar nisi prejel od Boga; če si pa prejel, zakaj se hvališ, kakor da nisi prejel." "Napravil bom nove žitnice in jih bom do vrha napolnil, potem pa porečem sebi: Srce, vzemi in uživaj! Neumnež, še to noč bodo zahtevali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čegavo bo?" Tako govori večna resnica. Od Boga je odvisen vsak trenotljaj našega življenja: "v njem dihamo, se gibamo in smo." — Kunda pa naj ostane pri svoji gnojnici, tam je njegov delokrog, tam ie edino polje, ki ga še dosežejo zmožnosti človeka, ki se piše — Kunda. Dunaj, 24. apr. — Nikake določljive izpremembe v stanju cesarja Franca Jožefa ni bilo danes, po nocoj izdanem dnevnem naznanilu zdravnika dr. Ker-zla. Cesarjeva moč, srčna delavnost in slast so baje zadovoljive. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC, 23. APRILA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1 1891 Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list r Ameriki ter glasilo K.. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899. # lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik. 'Jrednik...........Rev. John Kranjec prvi slovenski advokat v Ameriki, stanujoč v So. Chicagi. G. Anton Težak je prišel k poroki svojega brata Johna. — Zaprta pečnica. Zdravstveni komisar Higgins in državni živežni nadzornik WandraQk sta v soboto zjutraj zaprla pečnico Italijana Natalo Fazio, 606 Ward avenue, zaradi nezdravstve-nih krajnih okolnosti. Pet dni jei bilo dovoljenih za potrebne zboljšave, in če se ne izvršijo, bodo pekarijo stalno zaprli. Preiskava je dognala, da je o-menjeni pek zajf-mal vodo iz neke mla-kuže, tako da so bili v kruhu zarodki za razne kužne bolezni. In dognala je preiskava nadalje, da je še več dru-John Grahek obrtnih prostorov, ki se bodo mo- I>lefoni: Chicago in N. W 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto____ Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREI. rali zapreti iz zdravstvenih ozirov. Prav je, da mestni zdravstveni komisar z državno pomočjo strogo nastopa v prid zdravju prebivavstva. Nesnaga je glavna povzročevateljica vseh kužnih bolezni. — Banket. G. George in ga. Marija ......$3.00 i Malovrh, 405 Crowley avenue, sta ime- Dopisi in denarne poiiljatv« naj •• pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinoia. Pri spremembi bivališča prosimo »a-ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa ae a« oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March nth, 1913, at the Post Office at Joliet. 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G C Slovenian Catholic Union Published Tuesdays and Fridays by the 9LOVENIC-AMERICAN PTG CO Incorporated 1899 Slovenic-Atnericun Bid« , Joliet, III Advertising rates sent on application. »♦»♦O+O+O+O+O^O^O^O+O+O** I z slovenskih naselbin. Joliet, 111., 27. apr.—Naša nova župnijska šola sv. Jožefa se bliža svoji dovršitvi. V kratkem bo izročena svojemu namenu. Tedaj izporočimo kaj več o naši novi šoli, ki bo v resnici pristranski, kateri je hujskal na vse naš ponos in naša dika ter najboljši . mogoie načine zoper nas zavedne de-dokaz ra-ti in procvita naše naselbine. ' lavce in slavo delal importiranim stav- I kolomcem in "gunmenom", kateri pa la snoči lepo število povabljenih gostov pri uprav pirovni ali svatovski večerji povodom dvajsete obletnice svojega ženitovanja. Počastila sta gostovanje s svojo navzočnostjo med drugimi tudi g. župnik, Rev. John Kranjec, in g. kaplan, Rev. Anton Berk. — Čujemo, da se snuje slovenski baseball-team v Jolietu. Ahmeek, Mich., 23. apr. — Slavno uredništvo A. S.! Že dolgo nisem nič poročal v nam priljubljeni list, kateri bi moral biti v vsaki slovenski hiši, list, kateri je na pravi katoliški podlagi. Stavka v bakrenej okolici je za sedaj enkrat končana v prid kapitalistom. Dobili smo vse, kar smo zahtevali, ali pripoznanje W. F. of M. nismo mogli nikakor dobiti, ker so nas premagali stavkolomci, ki jih je bilo preveč; kateri se tudi že sedaj selijo, odkoder so prišli, ker zanje ne bode tukaj prostora, ker niso za nobeno delo in sploh družbe ne marajo zanje sedaj, ko je stavka končana, kar sem -am slišal, ko je rudniški vodja jedne tri izpovedal v družbinem uradu, kateri so dela nazaj prbsili ter jim zapel: "Go ahead, back to Chicago! I do not want you here anymore. Go back where you came from!" Tako se poje ljudem najnižjega sloja na svetu, ljudem, kateri so bili tako "izobraženi", kateri so kupovali po $U.O "necktie", igrali "pool table" in "bowling". In vendar sedaj, ko morajo iti s trebuhom za kruhom, idejo v majnarskih škornjih in čevljih, ravno tako tudi v obleki ter brez vsacega "llAC^tip", Ker sem jih že dovolj opisal impor-tirane stavkolomce, moram pa reči, da >o obžalovanja vredni, ker oni ne vedo boljše in nimajo nikakšne izobraz-ge, niti šole, ker težko se kateri Tlobi, da ve pisati nekoliko za silo. Ali drugače je z našimi domačimi štrajkolOmci, kateri so vredni vsega grajanja, kakor tudi lokalni slov. list, kateremu ni za nas revne delavce, ampak za milijone bakrenih posestnikov. List, kateri je nepristranski, vsaj tako ima zapisano, je bil v našej borbi "giaž" pive, ki ga je utrujen delavec potreben po svojem delu. A ravno isti, ki od delavca živijo, hočejo delavcu to ukrasti potom "Local option". O tej zadevi kaj več mogoče. Naročnik. — Krščeni aprila, v naši novorojenčki: a bili včeraj, dne 26. ... , . , . , , .. v resruci niso prinesli ntc dobrega v ovenski cerkvi sledeči , , ... ... ... ,. ,, , i bakreno okolico niichiganskp in kateri lranc Brulc, Anton- .. 7 , , . ,.,.,,. „ . . . iso pomagali streti našo borbo v prid William Strmec in Anton Jerman. , ... . , rudniškim posestnikom. — Smrtna kosa. Umrla je zadnjo j Bilo Je dne 14. jan. t. I., ko za mano sredo zvečer 37 let stara soproga g. prileti eden gunmenov in jaz nič hu-Antona Judniča, 12(X) N. Broadway, dega sluteč grem proti mojemu do-Svojemu užaloščenemu soprogu je za- j m« mirnim potom, pa me takoj udari pustila prerauo umrla pokojnica "9 1>° glavi, da se takoj zrušim ter me po-otrok. v starosti od 16 let do 3 mese- lem pobere eden mojih prijateljev. lit cev. Spadala je v društvo sv. Franči- s 'e"1 udarcem sem jaz rešil 21 stav-ška št. 29 K. S. K. J. in bila poleg karjev iz ječe, kateri so bili pokrivlje-tega zavarovana tudi pri Royal Neigh- 1 "i. da so kršili postavo, bour- za $2,000. Pogreb se je vršil v j In ravno naših Slovencev tukaj v ■soboto dopolnilne pod vodstvom po- bakrenej okolici se še tako glupih naj-grebne tvrdke A. Nemanich & Sin ob j de. da oni ne verujejo in imajo za naj-prav veliki udeležbi sorodnikov, dru- '>olj poštene može newyorske in chi-štvenikov in prijateljev. Sorodnikom caške barabe naše iskreno sožalje, a pokojnici svetila večna luč! Kot sem že omenil, da je stavka za zdaj zgubljena, moramo vso krivdo I pripisovati prevelikemu številu skebov V Mehiko. Xa pristojnem me- j„ tudi lokalnemu listu GI„ kateri je na vse mogoče načine delal zoper nas, da nas zruši in da gremo nazaj kot posamezne osebe brez v-ake organizacije, in tp se mu je izpolnilo. Živijc slu za nabor radovoljnikov, ki žele stopiti v vojaško službo iu pomagati Stricu Sainu v vojni zoper Huerto, se je zglasilo v soboto 22 mladeničev raznih narodnosti. Vsi so bili boja- ' 01 , kateri si nam pomogel — pomogli željni, a sposobni za boj in vojaško ti bodemo! življenje izmed dvaindvajsetih samo _ Delavec John Butala, trije, in med temi sta bila dva Sloven Eox 4;6 Ahmeek, Mich, ca: Joe I.egan in Frank Mtistar; tretji, _ je bil N'emec-John King. Torej se je >pet izkazala starodavno slavna čast slovenske korenine! Kakor so '"kranjski Janezi" najboljši vojaki ali "regiment vseh regimentov" v Avstriji, tako so tudi v Ameriki naši fantje cvet in dika vseh fantov. "Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos,' pravi pesnik — in prav ima. Pristavljamo še, da je Joe Legan član društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. —Zveza Slovenskih Sokolov v Ljub liani je doposlala tajniku Slovenske ga Sokola v Jolietu večje število kras nih plakatov za vseslovanski zlet, ki se bo vršil v Ljubljani letos v dneh 15., 16. in 17. avgusta. Ti pla- . kati so vidni v raznih izložbenih oknih jolietskih trgovin. Ely, Minn., 20. apr. Delavske razmere se tukaj vedno slabšajo. Že po-pred je bilo veliko brezposelnih delavcev, sedaj je pa šc odstavljen pono'ni oddelek v Sibley rudniku, vslcd česar jr zgubilo do -to rudarjev zaslužek. Dojim vladajo til s'abi časi za delo, -.c vedno izseljujejo iz stare domovine za boljšim kruhom v Ameriko, kjer pa namesto dela dobijo nekaj mesecev počitnic, katerih seveda niso veseli. V stari domovini so pustili polno, roke dela, tukaj pa tarnajo za delom. Izseljenci bi se moralo vendar nekoliko okolski pf,preje. ko zapustijo domovino, informirati o delavskih razmerah v onem 1 kraju, kamor se mislijo izseliti. Od 18. na 19. aprila je bil tu sneženi vihar od severa. Snega je padlo 3 Bajuk, go- paice. Tudi tukaj je bil pri letošnjih voli- — X« obisku, (i. Mat. stilničar v Ottawi, 111., se je s svojo (tvah boj za suho in mokro. Ta hoj so soprogo mudil te dni v tem mestu na izposlovali ministri tega kraja in nekaj Obisku svojih sorodnikov in prijateljev, privržencev vode. Pa jim ni šlo za J stutako g. John Ivanich, gostilničar 'letos. A kakor kaže, se bode treba v Garyju, I ud,., in g. R. F. Kompare, j bojevati vsako spomlad za ta ubogi Springfield, 111., 20. apr. — Na dopis v "Prolet." št. 344 odgovarjamo: Zvijajte se kakor hočete; to nas ne moti, da zopet povdarjamo: "Opazovalec" je lagal in njegove laži tudi Belec ne more kar posili pretvoriti v resnico. O lažeh, ki jih nam vsiljujete, le kar molčite! Ravno glasila ^'dečih" odpadnikov so lagala v svet, da je oseba, katere ni več tukaj, "izrabljala" blagajno sv. Barbare i. t. d. Sedaj bi pa radi krivdo za tako podlo ob .kovanje zvalili na nas. T st-; poštenjaki! Takih smeti, katere nam očitate, mi nimamo, pač pa se lahko ponaša soci-jalistična stranka z velikim kupom gnoja, t. j. s "tatovi po raznih ječah, ki so spraznili delavske blagajne in osle-parili uboge delavske trpine." Bomo vam kmalu postregli z imeni in dejstvi, da bo tudi Belec in če je tako zabit, moral pripoznati, da pišemo resnico. Nobena stranka na svetu še ni tako sleparila svojih privržencev, kakor ravno socijalistična in jih še sle-pari. Če tega Springfieldski slov. rdeč-karji ne vedo, se nič ne čudimo, saj morajo požirati le tako duševno hrano, kakoršno jjm nažvečijo Chicažki "O-bersleparji". Na to, kar pisarite o možu, "ki nam stoji blizo", pa izjavljamo: Slovenski brezverski spridenci skrunijo dosledno vsak "Gospodov" dan po raznih bez-nicah s pijančevanjem, preklinjeva-njem i. t. d. Neštetokrat so se že pozno ponoči valili mimo slovenske cerkve gredoč iz svojega socijalističnega "templja" in bruhali iz sebe take kletvice in nesramnosti, kakoršnih je zmožen le kak rdeč cucek! To je "izobrazba"! Povemo vam, da bi šerifov primanjkovalo, ko bi mi klicali za vse take "slavne čine" raznih odpadniških pro-palic oblasti na pomoč! Ker se je mož, "ki nam stoji blizo", enkrat zmotil, bi ga pa bili vi radi kar v žlici vode vtopili! To je torej tisto bratstvo, o katerem toli kričite! O vašem "bratstvu" pojdite pravit norcem v Kankakee, ne pa pametnim delavcem ! Povedali smo že, da se za socialistične "klube" ne brigamo, in ko pišemo imamo vedno pred očmi vso slovensko odpadniško "bando". naj si je kdo včlanjen v kak soc. klub, ali ne. Vsi so jednaki! Vsi zasmehujejo in mečejo v blato vse, kar je sveto poštenim Slovencem. Vsi se odljjjujejo po "napredku", ki smo ga že opetova-no označili. V taki družbi so se spridili Mali, Stampek i. t. d. Rdečkarji, ki spodkopavajo vero in nravnost, jih ■ imajo na vesti! Njihovi so! Belec, zapomnite si to za vselej!! Glede "Vodiške Johance" pa še posebno nategni ušesa in pozorno poslušaj "gmajna" rdeča! V tistem hipu, ko bi kateri izmej vas dokazal kako sleparsko zvezo kateregakoli katoliškega duhovnika ali škofa z njenimi prevarami, dobi $200 od dopisnika potoni uredništva "A. SI." Potrudite se, ki tako grdo lažete in varate ljudi o tej zadevi; boste vsaj lahko plačali potem predlansko "košto", ki jo šc najbrž dolgujete vsled svoje razuzdanosti iu "napredka". V dopisu se nam očitajo podli dov-tipi. Hinavci hudobni! Sami dobro veste, da tot kar tako sramožljivo za-znamljate s črko V, nič nespodobnega ne pomenja. Z "vinto" označuje ljudski humor zaokrožen rep živalice s "knofi". Vi. ki ne morete na druzega misliti, kakor na Kundo in njegove chikažke izdelke, vi si drznete nam kaj takega očitati?! Dobro vemo, da ste vsi skupaj praznih glav in jedino, kar bi se vain lahko s pridom vtepto v glavo, bt bilp, ako bi vam Luka Makttc, ki se je že precej pordečil, hotel predavati o vaši pameti dostopnem vprašanju: "Kako se tci-vijo 'šildkrotc'?" Zato se smejemo vašim frazam o "neprenehoma se vrtečem kazalcu časa", o "suženjstvu, ki žuli nas in vas", kakor vi pišete i. t. d. V vaših glavah se vrti vsled vaše neumnosti. That's ali! Najhujše su-ženj-tvo bi pa nastopilo, ko bi zavladali rdeči sleparji in zapeljivci delavcev. Kaj znajo, so že pokazali nedavno na Portugalskem. Kakor divje zverine so vlomili v samo-tane, skrtinili in klali uboge redovnice in druge ljudi, ki so ohranili šc sredi rdečih brezver-skih divjakov sv. vero in človeško dostojnost. Ali mislite; da bi bili druga ni. ko bi prišli na krmilo tu v tej deželi? Od ljudij, ki ^proslavljajo Fer-rera. ki je bil celo po sv. cerkvi strupeno sovražnih listih označen kot navaden zločinec, je težko kaj drugega pričakovati. Naj sledi tu kar piše učeni Dr. R. Neuschl: "Socijalizem je delo laži in prevare in če dopust; Bog. da bi bil orodje njegovih rok v kazen moderne, n ravno gnjile, njemu odtujene družbe, njegova vlada bo kratka, bo vlada groze in najgnjusuejše in ne-čuvene sužnosli... in kadar se bodo ljudje liki divja zverina raztrgnli, ne bo preostajalo ostalim nesrečnežem drugo kot poklekniti pred Kristusa, odpuščanja ga prosili ter spoznali njegovo božanstvo in najvišje gospod-stvo ter židati na tem temelju, kj ga je On položil človeški družjii v blagor in srečo, na temelju krščanskega in pravnega in nravnega reda!" Ali ste razumeli, rdeči prekubulii?! V dof>i»u beremo tudi, da boij|o naši "ta rdeči" zarentali našo slov. cerkev. Ne! Za vašo "izobrazbo" in "napredek" je jedino primerno, da zarentate kozlovo stanovanje, ki je zdaj prazno, ker ste odpravili nad njim "krvavo rihto". Slov. cerkev oziroma župnija pa napreduje in bo napredovala brez vas, preko vas in proti vam, čeprav od same jeze kar jutri nastopite pot za ^erkotovim kozlom. Za konec podam vam pa podučilo in varilo: "Belec, Be'.ec, Mnogih 'kozlov' strelec, Uči se in tiho bodi: Osla glas ne zda povsodi!!" Naročnik. So. Chicago, IU. — G. urednik! Vas vljudno prosim, da mi priobčite ta moj dopis v nam priljubljenem listu A. SI. G. urednik, vem, da boste rekli, da Vas zmerom nadlegujem, pa Vas prosim, da mi oprostite in moj dopis v javnost priobčite. Vem, da mislite, da boste zopet kaj žalostnega slišali od nas v So. Chicagi, ker zmerom pride kaka žalostna iz So. Chicage, ker v naši naselbini letos nič ne izbira, ampak kar pobira. Pa pustimo to za danes, obr-nimo se malo bolj na veselo in prijetno. Kakor vsako leto, tako tudi letos smo obhajali velikonočne praznike v prav lepi zadovoljnosti. Če nas drugi ne razveseli, pa nas razveselijo hrabri Vitezi sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. Ja zares vsa čast in hvala gre njim, ker so tako lepo čuvali Božji grob na Veliki petek in soboto večer, ravno tako tudi v nedeljo jutro. To je na Veliko nedeljo: Prva straža je šla v cerkev ob 7. uri, druga straža je šla ob 7:20 in je stala tako dolgo, da je bilo Vstajenje. In naš vrli načelnik Bar-tel Klemene je dal slavno društvo Vitezov sv. Florijana uvrstiti v dvorani g. Jožefa Jabikovich, in od tam smo odkorakali v slovensko cerkev sv. Jurija, So. Chicago. Ko se je pričelo Vstajenje ravno ob pol osmi uri zjutraj, ko je naš domači župnik Rev. Kraschovvitz zapel Alelujo,. se je zaslišalo krasno petje naših vrlih pevcev in pevk. Glasovi so doneli tako iz njih grl kakor angelske trobente. Ja zares vsa čast vam gre, vrli pevci in pevke. To se vidi, da imajo dobrega organišta in pevovodjo, g. Jakoba Smrekarja. Zatorej Bog vas živi še mnogo let, Bog vam naj blagoslovi vaša čista grla! Zatorej vsa čast naj vam gre za vaš trud. vrli pevci in pevke, in tebi, g. organist, ki se toliko trudiš za čast božjo. Oprostite, da grem malo nazaj v tem dopisu Po Vstajenju smo korakali nazaj v dvorano, kjer je naš vrli načelnik ali vodja Bartel Klemene imel genljiv govor in voščil vsem veselo Alelujo. Lepa hvala njemu! In ne smem pozabiti na njegove pomočnike, ki so se tudi trudili pri Vstajenju. tako da je šlo vse v lepem redu; iii to so prvi načelnik Bartel Klemene, drugi Anton Pucel in tretji Martin Go-lobich. Srčna hvala za vaš trud! In opomnim še malo. Kdor še ni pri društvu, naj pristopi v društvo Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., ker to društvo je najmočnejše v članstvu in v finaučnosti. Zatorej rojaki, pristopite v to društvo in oklenite se zastave dr. V. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J.! Naj zadostuje. Prihodnjič več. Vam, g. urednik," želim veliko naročnikov in predplačnikov za naš vrli list A. S. Frank Gorenc, zastopnik A. S. Zahvala. Društvo sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J. v Mohavvku, Mich., se srčno zahvali vsem članom in članicam K. S. K. J. in vsem darovalcem, kateri so nam pomagali s prispevki plačevati Jiaš asesment K. S. K. J:, kar je bilo nam članom nemogoče, kateri smo se borili proti kapitalu blizu 9 mesecev. Torej lepa vam hvala še jedenkrat vsem darovalcem in darovalkam in vsem društvom, kateri ste nam pomagali z mi-lodari. Mohawk, Mich., 22. apr. 1914. Za dr. sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J. Jos. Butala, tajnik. Joliet Citizens Brewing North Collins St.. Joliet, III. Co- Filte Elk. 'Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah, »H>«0*04(MO>9«0«&KHO*0*0*KO«0«0*C«*€M«' Če kupite uro od tovarne prihranite vsaj $19, ker v prodajalni stane ista $25, a v tovarni $6. Če hočet^ $25 uro za $6 izrežite ta oglas in ga nam pošljite z naslovom in pošljemo vam uro na ogled zastonj. Kdor kupi uro od nas ne riskira nič, ker lahko uro pregleda, če je taka kot mi pravimo, in če se prepričate, da je ura res vredna $25 in je res 14 K Gold Filled, jamčena za 20 let od tovarne, z znanim kolesovjem, potem še le plačate ekspres agentu $6 in nekaj centov za pošiljatev. Popravljamo svoje ure 20 let in premenimo za drugo. Velik cenik na zahtevo. NATIONAL COMMERCIAL CO. 505 E. 5th St., New York, N. Y. Dept. 112. Buchanan-Daley Co. Desplaines and Alien Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu i'REDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co. CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano find. Furiiiture Gloving- Chicago tel. 4313. Northwestern tel. 413- ah«, ^Y Urada telefon Chicago 100. CT/ Stanovanja telefon Chi. 3247 * JOS. KLEPEC \% JAVNI NOTAR IT 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Ijj* tttttt: * Vfc % v uradu zvečer do 8. ure ob nedeljah od 9—12. Bol v hrbtu, bokih ali v prsih zahteva kako krajevno zdravilo, katero se lahko ima na sebi pri delu ter med časom izvršuje svoje zdravljenje. Ravno v tem oziru se hltiko rabi Severov Zdravilni obliž (Severa's Healing Plaster). Je izborno krajevno zdravilo zoper revmatične bolečine, revmatizem v bokih, ali nad obistmi ali druge neprilike pri katerih se morajo pregnati bolečine da se pridobi olajšba. Cene 25 centov v vseh lekarnah. Ako vas ne more založiti lekarnar, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar RapMs, Iowa. — Adv. Svarilo. Podpisani sem bil obveščen, da neka oseha, ki se menda imenuje Marija Možina, baje kolekta na ime moje žene, ki se je prej pisala Neža Jakše, zato ji prepovedujem zlorabiti moje žene ime, ker moja žena ne rabi nobene podpore, če ne opusti namišljenega početja, jo bom prisiljett pustiti aretirati. LOUIS STERNISHA, Adv. lot)4 N, Center St-. Joliet, III. Prvi in edini slovenski po^rebniški zavod Utuaurlie>. l IK9J Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Kotijušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, IU- Priporoča »lavnemu občinstvu svoj zavod, ki jt eden največjih » mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolieta i* »* tvaske vozov« ia kočij« Na poaive s« posluži vsak ias ponoči in podnev« Kadar rabite kaj v naii stroki s« oglasit« ali taleionajta. Ctatca«® «ai 2S7S tu h. W. S44. Naii k oči jaii ta val delavci ao Slovese AMERIKANSKI SLOVENEC, 28. APRILA 1914. IZ STARE DOMOVINE. — Izkoriščanje vodnih sil. V Sol-nogradu se je vršilo zborovanje o sis- 1 tematičnem izkoriščanju vodnih sil v alpskih deželah. Posvet se je vršil pri deželnem odboru in udeležili so se ga zastopniki nemških alpskih in obrtnih tb o-n:c in velike industrije. Referent )e v svojem poročilu nag!a';al, da Kranjska dežela v tem vprašanju pred-njači vsem drugim v enotnem, velikem tistemu, s katerim se to vprašanje na Kranjskem izvaja. —Rudarji in zavarovalnina proti nezgodam. "Wiener Zeitung" razglaša cesarsko naredbo, ki določa, da spadajo rudniški delavci pod splošno zavarovalnino proti nezgodam. Ta zakon Je poslanska zbornica rešila, toda gosposka zbornica ni hotela o njem razpravljati. Vsled vednega pritiska od strani poslancev in javnosti se je motala vlada udati in je rešila zakon potom cesarske odredbe. Na ta način se Je rudarjem uresničila upravičena zahteva, kaj ti rudarji so izmed vseh delavcev najbolj izpostavljeni še raznim "ezgodam. Zavarovanje je pa bilo slabo, ker niso zamogle bratovske skladbice radi vednega primanjkljaja plačevati rent. — Ljubljanska predilnica je odpovedala 65 delavcem na 14 dni. Govo-re, da namerava ravnateljstvo tovarno Opreti. — Kranjska industrijska družba namerava opustiti svoje plavže in tvor-"'ce žrebljev na Kranjskem? "Tages-Pošta" objavlja poročilo iz Ljubljane: Ce kranjski deželni odbor izvede svoj 'ačrt jn uvede novo diferenciranje davkov za podjetja, ki imajo svoj sedež izven dežele, prenese Kranjska industrijska družba, ko ugasne zadnja Martinova peč (plavž), svoje plavže ln tvornice žrebljev ter ves obrat v Skedenj pri Trstu. — Mesarji v Mokronogu so podraži-'' vsled deželne doklade meso pri kili 24 h. To je že več kot oderuštvo; sedaj velja kilogram govedine v Mokronogu 1 K 44 h. — Za pogorelce v Tribučah, politični okraj Črnomelj, je dovolilo ministrovo za notranje stvari v sporazumu s 'inančnim ministrstvom 500 K pod-Pore. - Odlikovanje. Cesar je podelil ve-f0učitelju na 1. državni gimnaziji, čajnemu. kanoniku dr. Ivanu Svetini, Povodom njegove upokojitve vitežki *rižec Franc Jožefovega reda. » . "— Smrtna kosa. V Tržiču je umrla ^ne 8. apr. Jerica Klofutar, mati tovarna g. J. Klofutar in gospe Vidmar. ^ V ljubljanski bolnici je umrl jetni-paznik Gantar. Odkar ga je na-?adel neki kaznjenec z nožem, je za-Cel hirati. Umrli so v Ljubljani: Fran De- evec, bivši klobučarski mojster in fj^ščan ljubljanski, 91 let.—Silvav Se-lsek, učenka, 16 let. — Marija Bra-»aška, otroška vrtnarica, 31 let. — Sta >t. v Prah, sanitetni desetnik, 24 Josipina Stroj, posestnikova , > 31 let. — Albina Korbar, rejenka, mesecev. — Ana Trlep, delavka, 47 Marija Černak, mestna uboga, let. — Ludovik Dolinšek, sin to- Ruškega delavca, 22 let.—Jera Stra-delavka-hiralka, 76 let. — Marija edved, rejenka« 9 mesecev. — Ivan j°šek, godbenik, 27 let. — Matevž a'S. delavec-hiralec, 81 let. Grozno dejanje Kranjca. Z Duplja . . _ . h iti ^ ;-(Saiju ocneiicnasiu v vjiaucu-^ 8tl pri Pottensteinu. Ker ni dobil (tjJe potegnil nož in zabodel na ce- Poročajo: Delave^ Macura, do- . s Kranjskega, je povprašal za delo > 1 lo i ji H ,llaPca Sehmidta ki je bil takoj j,,v ■ Nato je hitel Macura v logar-Hr°i- ' sne' l)U*ko s stene in hotel elj ati na lesne delavce, ki so priha- strj,!'0 Schellenast je nato u k" 11 "a Macuro. Težko ranjenega t!j- l;rb so prepeljali v bolnišnico du-■/*eKu deželnega sodišča. dt)e rtvega so našli v bližini Bevk it'll a,)r- ubožca Jožefa Hrena, ro-lneKa 1844 1. na Vrdu. Bil je že več I M l!e.Zniožen dela ter je živel le od k°''U "'žkone je umrl vsled sr. ' ,l!>i ali pa starostne onemoglosti. jg Zločin ali samoumor. ^z Save »li^'>te8»ili na Jesenicah na Dolenj-•>i0r zi'nsko truplo. Neznanka je k^ ''iti stara okrog 25 let. Na 'tnela poročni prstan. L ^ N sti!j, ' esrece. Anton Kastelic, pose- <0l "C ^ dvl^V S'" 'Z ',, 'sl"avc Pr' Trebnjem, 'l'a 1,1C<1 drugimi delavci v Oino-^ Videla M,i i/ Mirne, in An zel m Slak, Roentgenovih žarkov operacijskim potom odstranili krogljo iz Slakove roke. — Avgust Žitnik, ključavničar pre-mogarske družbe v Krmelu, si je zlomil desno novo v goleni. — Helena Rogelj, posestnika žena v Kandiji, «je padla z voza in si zlomila tilnik. Obležala je nezavestna in v naslednjem jutri, 9. t. m., umrla. — Zaradi motenja vere so se morali zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani Nikolaj Šprohar, hlapec v Suhorju, Jožef Kapelj, posestnikov sin v Suhorju, Janez Volk, posestnikov sin v Suhorju, in Jakob Biščak, delavec iz Buj. Vsi štirje so bili obtoženi pregreška po par. 303. k. z. — 18. januarja t. 1. so namreč med povzdigovanjem pri maši v cerkvi na Suhorju — zlasti prvi trije — uganjali razne neumnosti, s čemur so motili pobožnost vernikov. — Sodišče je vse štiri oprostilo in izreklo, da se rii moglo dokazati, da so imeli s smehom namen motiti vernike. — "Agro-Merkur" pred sodiščem. A. S. je na kratko že poročal, da se je v dneh od 30. marca do 4. aprila vršila v Ljubljani pred kazenskim senatom tamošnjega okrožnega sodišča kazenska razprava proti članom načel-stva družbe "Agro-Merkur", ki je že pred. davnim časom napovedala kon-kurz in s tem dala povod konkurzu "Glavne posojilnice", s čimur je bilo oškodovano nešteto mnogo privatnikov in raznih posojilnic. Obtoženi so bili: Dr. Gregor Žerjav, rojen 1. 1882. v Ložu, pristojen v Ljubljano, oženjen, odvetniški kandidat v Gorici; Ivan Rožman, rojen 1. 1873. v Ivancih,! okraj Ljutomer, oženjen, bivši ravna-1 telj "Zveze slov. zadrug"; Oton Bayer,' rojen 1. 1856. v Ljubljani, oženjen, rav- j natelj "Kmetske posojilnice"; Gabriel Cohen, rojen 1. 1882. v Zemunu, izra-elit, samski, trgovec v Trstu; in Josip Lenarčič, rojen 1. 1856. na Vrhniki,' oženjen, posestnik in tovarnar na Vr- \ du. Obtoženi so bili, da ne morejo izkazati, da so omenjeno zadrugo sa-1 rao nesreče brez njene krivde pripra-1 vile v nezmožnost, svojim upnikom popolnoma ugoditi; da poteni, ko so dolgovi pravo premoženje že presegali, niso takoj pri sodniji konkurza napovedali, marveč delali nove dolgove in dajali plačila. Dolgov se je izkazalo več nego premoženja nad 700,000 kron, samo pri "Zvezi slovenskih zadrug" je nepokritega dolga nad 500,000 K. Do gospodarskega propada so Agro-Merkurja privedle zlasti gorostasne kupčije z mol«. A ne samo z moko, tudi v drugih ozirih so se vršile jako neugodne kupčije, tako n. pr. s konjakom, ki ga je centrala -v Ljubljani nabavila za 20,000 K, a iztržilo se je zanj v konkurzfi samo 6000 K; potem s Tomaževo žlindro itd. Vzroki, da je- prišel Agro-Merkur v konkurz, so pred vsem ti, da se je na nepostaven in nereden način izrabljal kredit od strani "Zveze slov. zadrug". Načelstvo ni bilo kos svojim nalogam, ki bi jih moralo izvrševati, nastavljalo pa je tudi,osobje, ki ravno tako ni ki bi jih moralo izvrševati, nastavljalo pa je tudi osobje, ki ravno tako ni bilo kos svojim nalogam. Dne 4. apr. je bila izrečena razsodba, ki se je glasila: Obtoženci dr. Josip Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rožman, Oton Bayer in G. Cohen so krivi pregreška zoper varnost lastnine v zmislu par. 486 kaz. zak. Obsojeni so bili radi samoza-krivljene kride: Dr. Žerjav na 4 mesece navadnega zapora, poostrenega s postom vsak mesec; Ivan Rožmarina 4 mesece nav. zapora, poostrenega s postom in trdili* ležiščem vsakih 14 dni; Oton Bayer na 2 meseca nav. zapora, poostrenega s postom vsak mesec; Gabriel Cohen na 5 mesecev hudega zapora, poostrenega z enim postom vsak mesec; in Josip Lenarčič na 4 mesece nav. zapora, poostrenega z enim postom vsak mesec. Vsi obtoženci se obsodijo na povračilo stroškov. S to razsodbo je kazenska stran tega 'nesrečnega podjetja končana. Končan in pokopan pa Agro-Merkur še ni, ker se bo vsa zadeva prevalila na civilno pravna pot in se bo še dolgo časa proces vlekel; Agro-Merkur je bil ustanovljen iz konkurence proti katoliški Gospodarski zvezi. Propad Agro-Merkurja pomeni najhujši udarec za liberalno stranko na Kranjskem. Štirje liberalci in en jud so bili na zatožni. klopi, in sami liberalci so jih sodili in obsodili. Za zadružništvo je pa Agro-Merkur velikanska šola. ka-ktj se vodijo zadruge — do propada. ŠTAJARSKO 1 - — * — - v"leia sta, da je imel neki y'avec samokres v žepu suknje, K' bil odložil. Nato sla nilado-Sltr l!'avca vzela samokres in ko pri rat! sproženju m da samokres bilo strela, ni nabasani j®*0r„'M brez vsake nadaljnej ' sI,r<»žil samokres tretjikrat — S, K. S. '/.. za Štajersko ima združenih zdaj 167 društev; naša štajerska zveza je ol> lanskem občnem zboru štela 154 društev, smo torej napredovali za celili 13 društev. Mladeniških zvez imamo 61, Dekliških zvez 77; torej skupaj 138 zvez. Orlovska organizacija napreduje od dne do dne, o čemer priča lepo število orlovskih oddelkov.— ("Straža") •■»Hn- i ......—-----------------I —Jandriča so baje hoteli osvoboditi. ^»k,- j skt>zi dla" *voic I«" i Gradec, 9. aprila: Tukaj se pripovedu- «m. v Slakovo desno dlan, v kateri je, da „,-> tc dni neznane osebe skušale osvoboditi februarja .meseca radi vohunstva obsojenega nekdanjega po- "'tal 1 bol a. Dečka se zdravita v kau-'i niinici, kjer so s pomočjo ročnika Aleksandra Jandriča, ki se nahaja v kaznilnici v Karlau. Več neznancev je te dni prišlo v neko gostilno ter so rusko med seboj šepetali. Natakarica, ki je bivala na Ruskem, jih je pa razumela. Zmenili so se, da bodo ponoči z avtomobilom prišli pred kaznilnico, napadli stražo, Jandrič, ki je o vsem vedel, bi se spustil iz okna, kojega omrežje bi bil med tem preža-gal, na zemljo. Natakarica je to naznanila, nakar so stražo pomnožila, Jandriča pa spravili v drugo celico in ga uklenili. Avtomobil je potem ponoči res prišel, a ko je videl večjo stražo, z vso naglico oddrdral. O njem in o tujcih ni nobenega sledu več. — Odstop slovenjebistriškega župana Stigerja. Dne 7. t. m. je župan Albert Stiger v Slov. Bistrici odložil svoj mandat kot župan. Mož je že sicer 66 let star, vendar se domneva, da so motivi za njegov odstop čisto drugi nego starost. Stigerja je zelo presenetilo, ko se je zvedelo, da je občinska volitev v III. razredu razveljavljena, razburilo pa je dobrega moža tudi, ko je videl, da poka na nemški strani na vseh koncih in krajih. Okrajna hranilnica, spor med Nemci, falirana železnica, falirani cestni načrti, napredovanje Slovencev so moža tako razburile, da je raje sam šel kamor spada. — Smrtna kosa. V Ormožu je u-mrl g. Martin Grivec v starosti 78 let, zelo spoštovan in vnet Slovenec.— V Solčavi je umrl Luka Havdej, 83 let star, zadnji oče stare rodovine, ki se da zasledovati "na Havdejevem" nad 250 let nazaj. — Pri Sv. Trojici je umrl sinček bivšega tamošnjega zdravnika dr. Kraigherja, Alojzij. — Na Planini pri Št. Vidu je umrla žena vrlega župana na Golobinjakii, 33 letna Neža Pušnik. V novi cerkvi pri Voj-niku je umrl Mihael Prelažnik. -— V Gradcu je umrl sin mariborskega mesarja Černeja 271etni Adolf. — Pri Sv. Petru niže Maribora je umrl mladenič Jožef Purgaj. — Dve vzorni 201etni mladenki ste umrli pri Sv. Miklavžu nad Laškim: Marija Deželah in Frančiška Ulaga ter Jožefa Dvoršek. — V Mariboru je umrl zdravnjk dr. Rai-mund Groegl, star 73 let. Rajni je kljub svoji starosti opravljal svojo zdravniško službo. — Svojo ženo umoril. Iz Ptuja, 8. apr.: V tukajšnji okolici sta živela zakonska Fras v vednih prepirih. Mož je s svojo ženo zelo grdo ravnal. Večkrat je žena tožila pri sosedih, da mož ž njo zelo nečloveško postopa. V eni zadnjih noči je prišel mož od nekod domov. Začel je z ženo zopet prepir. Vzel je nato verigo in jo zadrgnil ženi okolu vratu, da jo je skoro zadavil. Hotel je od nje zvedeti, koliko zganja, da je spila po dnevi. Žena je par dni po tem surovem moževem ravnanju umrla. Ko so raztelesili truplo,-so našli, da je želodec popolnoma razjeilen ed arzenika. Sum se je takoj obrnil proti možu, da je ženo zastrupil. Surovega moža so zaprli. — Kap je zadela dne 9. t. m. dopoldne v Mariboru g. Streleca, nadučite-lja pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Bil je na obisku pri profesorju dr. Piv-kotu (kjer bi se naj vršil krst), kar g* nenadno zadene kap. Upajo, da bo petdesetletni mož okreval. t PRIMORSKO. — Občni zbor S. K. S. Z. za Koroško. Dne 2. aprila se je vršil dobro obiskan občni zbor Slovenske Katoliške Socialne Zveze za Koroško v veliki dvorani hotela Trabesinger. Zastopana je bila cela slovenska Koroška po voditeljih in odbornikih izobraževalnih društev. Po prisrčnem pozdravu predsednika g. dr. Rožiča poda tajnik Vajncerl podrobno poročilo v Zve-zinem delovanju na vseli številnih poljih socialne naobrazbe. Slika je v kratkih potezah tale: Zveza je štela v prošlem letu 50 društev, ki so vršila bolj ali manj svoj nalog. S pomočjo teh krajevnih društev se je razvijalo Zvezino delo v sledečih oblikah. — Zveza .ie priredita 10 Konštantinovih in Einspielerjevih slavnosti,. ki so večinoma dobro uspele. Pri teh prireditvah so nastopili parkrat tudi Orli. Nadalje je priredila Zveza več skioptičnih poljudnoznanstvenih predavanj. Največjega pomena so bili socialni tečaji, keflih je bilo 11 po raznih večjih krajih dežele. Bili so po večini dobro obiskani. V prošlem letu je Zveza začela tudi z abstinent skini gibanjem. Takoj po občnem zboru 13. februarja 1913 se je vršil prvi veliki protialkoholni shod. V teku leta %so se potem ustanovila po več krajih abstinenčna društva z več :ili manj udi. Najpomembnejša prireditev zveze na zunaj je bil pohod koroških Slovencev na katoliški shod v Ljubljano. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko, posebno še vsled odličnega bratskega sprejema od strani ljublj. osrednjega vodstva. Nadalje ie priredila Zveza tri romarske vlake, dva na sv. Goro pri Gorici, enega na Sv Višarje. Udeležba je bila vsakokrat izredna. Priredili smo tudi 7 ženskih shodov, več drugih pa se je vršilo potoni krajevnih društev samih. Denarni promet Zveze je znašal okroglo 12,-000 K 8,000 K je bilo dohodkov, 4,000 K izdatkov. — Velike tatvine. Iz Trsta, 8. apr.: Tržaški tatovi imajo v zadnjem času zopet več sreče. V ponedeljek zjutraj je izginilo pri belem dnevu v delavski konsumni zadrugi (Cooperative ope-raie) v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 21 15,000 kron. Denar je bil čez noč dobro zaprt v blagajni v pritličju. Vsak dan zjutraj se je navadno blagajniku v prvem nadstropju prinašal za en dan potreben denar. Tako so. tudi v ponedeljek hoteli izročiti za ta dan namenjen denar v neki škatlji, katero so pa za trenutek pustili nenadzorovano, vsled česar je izginila škatlja z omenjeno vsoto. Onemu, ki bi podal oblastvu kake podatke o tatvini, se obljublja 10 odst. vsote, ki bi se našla. —V noči od nedelje na ponedeljek so neznani lopovi že tretjič obiskali novo manufakturno trgovino tvrdke M. Weiss na Korzu v Trstu. Vdrli so tatovi pri zadnjih vratih. Odnesli so1 gotovega denarja 500 K in veliko dragega finega blaga. Skupna škoda znaša 6500 kron. — Nadalje je bilo še nekje drugod — policija še zamolčuje ime — ukradenih 900 K. — Znano je, da je bilo v zadnjih dneh iz kaznilnice v Kopru izpuščenih kakih 25 zaradi tatvine in vlomov kaznovanih lopovov; zato se tudi ne čudimo, da se je izvršilo zadnje dni toliko tatvin. — Trst, 10. apr. Policija je tu zaprla drugega poveljnika Karla Radatza in še nekaj drugih uslužbencev od "Lloyda" najete ladje "Radium", na kateri je bila na potu v Solun v skladiščih ukradene za 50,000 K svile. — Državna podpora za Primorsko. Poslanec Fon je od vlade dobil obvestilo, da je dovoljenih za celo Pri-morje 229,000 K podpore zoper bedo, ki so jo, povzročile vremenske nezgode 1. 1912. in 1913. Ta vsota je gotovo premajhna! p-ti: □ MALI OGLASI. || □ Kdor kaj išče za vsakokratno priob čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede ODDAM V NAJEM 4 SOBE V NO-vi hiši na Woodruff Road, blizu je-klarne in drugih tovarn in vstran od dima in prahu. Oglasite se takoj, ker bo kmalu oddano. Več pove Jos. Klepec. PRODAM DVA BARITONA IN EN kornet in en klernet in ene gosli in en boben. K'Vr želi to kupiti naj se oglasi pri: Mrs. Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. 43 J. P. IZING & Oba telftfan T nr.nl FARME V WISCONSIN. 40 akrov farma 3 milje od mesta, 8 akrov čisto, hiša, dobra pota, cena $600, ali $200 takoj, ostanek po 6 odstotkov. Ob« telefon štev. g Lesni »»♦♦♦♦»trgovec. Clinton in Desplainea 8t». Joliet 120 akrov, 20 čistih, 4 milje od mesta, dobra pota, šola blizu farme. Reka gre čez farmo. Cena $1700, ali $400 takoj, ostalo na lahke obroke. 40 akrov, 4 milje od mesta s 35,000 preb., mala hiša in hlev, 5 akrov čistih, poleg slovanskih kmetov. Cena $900, ali $300 takoj. 80 akrov ravnega polja, ki se lahko uredi, 2 milji od slovanskega mesta, cena $900, $300 takoj. 40 akrov 3 milje od slovanskega mesta, 8 akrov čistih, cena samo $450. Nekaj gotovine. Še mnoge druge farme v Wisconsin in Michigan. GRIMMER LAND CO. Room 1007—133 W. Washington St. CHICAGO, ILL. JohniVidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kapujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zarar*-jem poslopja in pohištva preti ognju. r HRVATSKO. — Zagrebški občinski svet dovolil 1000 K hrvaški šoli v Trstu. Zagrebški občinski svet je na predlog obč. svetnika Vrbaniča sklenil ob dogodkih na tržaški Revoltelli hrvaški mladini izraziti svoje simpatije in je dovolil hrvaški šoli v Trstu 1000 K podpore. — Zapuščina v hrvaške rodoljubne svrhe. V Slatini na Hrvaškem je u-mrl tamošnji poštar Dragotin Dere-žan, ki je svojo 40,000 K vredno hišo zapustil polovico "Hrvatski Narodni Straži", polovico pa "Društvu Ciril-Metodonh zidarjev", ki zbirajo doneske za hrvaške šole v narodno ogroženih krajih. — Zagreb. Vlada namerava saboru predložiti nov lovski zakon, ki bi ustrezal potrebam in željam kmetske-ga ljudstva. — Drzen ropar. V Cirkvenici v hrvaškem Primorju je neznanec napadel gostilničarja Korčaka na stranišču, mu oropal vse iz žepov, mu vzel ključ od blagajne, potem gostilničarja v stra nišče zaprl in popolnoma oropal vso blagajno ter vzel tudi različne dragocenosti s seboj. Š-koda znaša 3110 K. PRODA SE stara šola v Adlešičih pri Črnonlju. Poslopje je v dobrem stanju, prav pripravno za kako trgovino ali obrt, ker je poleg ceste, blizu župne cerkve. Ima 3 sobe, 2 lepi kleti v zemlji, nekaj vrta in vodnjak. Ceni se na 10,-000 K. Morebitni kupci naj se zgla-sijo najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri županstvu v Adlešičih. 31-2-3 Miko Črnič, župan. Joliet, ill. PIVO V STEKLENICA?. Cor, Scott and Clay Sts. Beth Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS Konkurenčna Vojna 7 reči i redne $30 za $5.95 MI GUBIMO, ZATO VI PRIDOBITE. Radi kompcticije smo znižali ceno na zlatih urah in drugem blagu in na zahtevo pošljemo vsacemu 7 reči, vrednih $30 za samo $5.95, kot sledi: Eno $15 vredno moško ali pa žensko uro, jamčeno za 20 let, s tremi pokrovi, lepo okrašeni, z tinirn amer. kolesjem — jamči čas, $8 American 32 ali 38 kaliber revolver — jamčen, $3 britev, $2 strep, $1 razor hone, $1 aluminum posoda za britje s ščetko. poleg teh 7 reči damo še obesek k uri zastonj. Ne pošljite denarja vnaprej — plačali boste ko blago ogledate. Pošljite nam svoj naslov s tem oglasom in takoj pošljemo vse C. O. D. po ekspresu, da pregledate predno dvignete in plačate. Potem ko boste pregledali in se prepričali boste plačali agentu $5.95 za blago vredno $30, in pa ekspresne stroške nekako do 30c in nič več. Poslužite se te prilike takoj! Pišite nam danes in ne pozabite omeniti ali hočete moško ali žensko uro in ali 32 ali 38 kaliber revolver. Naslov: UNIVERSAL COMPANY, 162 No. Dearborn St., Chicago, 111. Dept. 42. |f«l Najhitreje iti najceneje pošiljo DENARJE V STARO DOMOVINO Dename Mm izplati c. I poštna hranilni g a ia Daiain 82 Cortland St. New York. PODPITTŽISriOA.: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. AMTTRTKANSKI SLOVENEC. 28. APRILA 1914. Junaštvo in zvestoba. s »Jfi^K^lfi^tfi^ifi^tfi^ffi^ifiSS^Sfi^ffi^ffiEiffi m m, m m____ * Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije ^ JU (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) ^ Ig Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil ** * (Dalje.) J Tako je zvenelo z vseh strani na Mej tem so od vseh strani dohajala ušesa, in tudi jaz sem bil mlad in vro poročila o pomoru in požigu. Dežele Franche-Comte, Maconais, Battjolais so bile silno prizadete; 15z gradov je bilo požganih v malo dneh. Champagne, Dauphine in Elsaško so preplavile razbojniške čete, poslane iz Pariza, ki so povsod uničevale red in varnost. Nobena pravica, nobena last ni bila več varna. Voditelji revolucije v Parizu so morda nameravali tem potom pospešiti zasnovanje in oborože- cega srca. Kaj čuda, da je splošno navdušenje tudi mene prešinilo, ko je razvnelo celo toliko resnih in prev-darnih mož daleč naokoli! O čemer sem bil sanjal, ko sva s Salisom govorila, se je zdelo, da se zdaj dopolnjuje. Pismo od Salisa, ki sem ga dobil ob svojem povratku v Pariz, je obsegalo samo navdušene hvalospeve na zmago svobode. Tudi cela vrsta drugih pesnikov in nebroj govornikov so brez- nje 'narodne brambe' po vsej Franciji, mejno slavili novo dobo sreče in svo- pazduho sva zapustila Palais Royal ter se ločila z bratskim poljubom šele v ulici Montmartre. Tam blizu je on stanoval. (Dalje prih.) Tudi v Chartres-u se je zbral tak od delek, in oblasti so želele, da bi ga mi izvežbali. To pa nam ni bilo po misli, zato je Reding pisal majorju Bach-mannu, naj bi nas odpoklical. Obenem z listom, ki nas je zval v Pariz,, sem prejel pismo od Verene. Dobro dekle je pisalo: "Ljubi Damian! Ker nam je oče pisal, kako si mu življenje režil in kako si se v obrambi Eastije hrabro držsl, hočem svoj trdni sklep^ da Ti P£ bom nič več pisala, do-1 cela pozabiti in pokopati skupaj z vsemi očitanji, ki si jih zaslužil. A bila sem tako huda na Te, da sem miniaturno sličico, ki Te kaže v lepi uniformi, in žaro z užganimi rožami, ki si mi jo poslal iz Sevres-a, založila v naj-spodniši iadljec' svojega predalnika in tako spravila izpred oči. Zdaj pa Da-jnian zopet visi na svojem žeblju v moji sobi, da ga vsako jutro in vsak večer vidim — in včasih tudi čez dan; A čudovito lepe rože iz Sevres-a sem postavila pred podobo Matere Božje Einsiedelnske, da bi se tudi ona Tebe spominjala. Seveda molim zate; saj si lahko mislim, da molitve potrebuješ, ker moraš biti vsak dan pripravljen, postaviti Svoje življenje v nevarnost. O Damian! Ali bi ne bilo bolje, da bi vzel slovo od vojske in postal slikar, ko Ti je Francoska kraljica dvornega slikarja ponudila za učitelja? Pri tem bi ne bil v tako veliki nevarnosti. A Ti boš pač mnenja, da oče ne bi nikoli privolil, da bi se jaz s slikarjem poročila? Jaz pa vendar upam, da bi nama ne odrekel blagoslova, in meni je čisto vse eno, ali mi pravijo, gospa slikarjeva, ali gospa stotnikova. Pre-udari to! Jaz sem zavoljo Tebe v groznem strahu in večkrat Te vidim v sanjah, kako se s temi nečloveškimi ljudmi boriš za življenje, ali kako so Te na kakšno laterno obesili — hu! Tako strašno je, kar se zdaj sliši o Parizu ali pa bere v časniku, ki nam ga Zueriški pot vsak teden prinese. Tudi teta je zdaj namreč časnik naročila, in jaz ji moram skoro več iz časnika brati nego iz pobožnih knjig. Zakaj močno se boji, da ne bi kdaj stalo notri kaj žalostnega ob očetu, ali o Karlu Francu, ali tudi o Tebi; vedi ndmreč, da Ti je odpustila in Te zelo ljubi. ("Duhovna Pisma", ki so nama bila naredila tako sitnost, je koj sežgala, ko ji je o. Sekundus povedal, da je mojster de Sacy jartsenist.) Kadar berem iz časnika v Parizu, pride tudi Katra gor iz kuhinje poslušat. Da bi slišal njene opazke, ki jih pri tem dela! Če bi ona bila Francoski kralj, bi bila vse 'revolucarje' do bode. Naravno torej, da je tudi mene vanja. Iz naše vojašnice v Courbevoie sem se podal k velikemu sodniku, ki sem mu hotel pripovedovati naše doživljaje v Etaropes-1! ter obenem pozvedeti, niso li prišla kafcšflft pijma iz domovine. Mej potpm pa sp me pregovorili nekateri častniki-prijatelji, da bi z njimi obiskal 'grotte Flamande' y Palais Royalu, kjer bi izpili steklenico vina .na svobodo in srečo narodov, *Tega žarišča vse Pariške zabave nisem več videl izza one noči, ko so me bili zoper mojo voljo zavlekli tja. Takrat je bil ogromni dvor, od treh strani zajet od kril in arkad velikanske palače, torišče divjajoče razbrzdane drhali; pijani vojaki, raztrgana sodrga s ceste, umazane ribičke so zdelavali ko zblazneli razuzdanci. Danes pa se je neštevilno nakičenih dam in po modi oblečenih gospodov dostojanstveno šetalo pod slopovjem palače in pod drevesnimi svodi, razporejenimi krog cirkusa sredi dvora. Povsod svetle barve, kakor je moda hotela; ne samo gospe v rožnatih in lilastih, mor-skozelenih in pisano-progastih oblekah, ampak tudi gospodje v sinjih in karmezinastih in vinske barve jopičih s širokimi zasleci in velikanskimi gumbi. Kaj pa šele frizure gospa! Naravnost nepopisne po raznovrstnosti in čudovitosti oblik! In vsi so kramljali in se smehljali in pozdravljali in z gibčno vljudnostjo Parižanov eden mimo drugega hiteli — ne, bolj ljubeznivega in srečnega ljudstva, ko ti lahkoživi Parižani, nikoli nisem videl! In z vseh usten so se prožile besede: svoboda, enakost, bratstvo, ustava, človekove pravice. — Že sama pot skozi to nakičeno in veselo razigrano množico je vplivala name kakor pravi opoj. Mimo vseh razstavnic z zakladi zlatarjev, modnimi izdelki, najfinejšimi slaščicami francoske kuhinje, mimo celih gozdov inozemskih rastlin in cvetic, mimo pravih gora najvabljivejšega južnega sadja smo naposled stopali po dvajset stolbah navzdol v podzemeljsko vilinsko palačo 'Flamske Jame'. Stene, stebri, svodi iz fantastično ulitih kapnikov; vmes kosi blestnjaka in kristali, ki so se v luči visečih svetiljk in stoterih sveč iskrili in svetlikali. Mračnejše stranske votline s stenami, od školjk pokritimi, in raznolične dupline so se odcepljale od velike jame, ki se je zdelo, da se razteza v neskončne dalje. Tu pa tam so sedele gruče gostov ob marmornih mizah, in iskali smo nekaj časa, predno smo v stranski votlini našli prostor, kakor smo si ga zadnjega že davno 'pobesila, posekala želeli. Tu smo lahko po volji sami med seboj kramljali. Kmalu so počili zamaški, in peneče zlato vino se je iskrilo v brušenih čašah. Zazvenčalo je steklo, in govorili smo, o čemer je ves svet govoril, o svobodi in sreči narodov. Nismo se dolgo tako pogovarjali, in raztrgala'. A streljati ne bi dala nanje; ker to je nevarno, in potepi tudi niso vredni niti enega naboja smodnika. Prosi, da Te lepo pozdravim. Najprisrčnejše pozdrave pa Ti pošilja Tvoja mati. Zdaj po letu se ji prav dobro godi, in vsak dan. ;*edi par ur na vrtu pri obzidju, kjer jo s teto i T -i i • i , ■ , . . , . , | nekaj nemški nekaj francoski, ko je pridno obiskujeva, da nekaj časa sku-'___- „ ,_••, , . . , ,. ' . , ' . .. i moz srednjih let in umnega obličja, se- paj kramljamo in pletemo ter izpijemo a ■ ■ i i V i____u- |dec P 1 el]1 sosednjih miz, postal po- i zoren ter z uljudnim pozdravom pristopil k nam. "Dovolite," je rekel, "vaša uniforma in vaš jezik mi razodevata, da imam In navdušene o svobodi in ljudski sreči," ki jih čujem z vaših usten, mi pričajo, da OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsa-kteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vedr. * dober trg za vse pridelke, ki se prav lahKo in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različ-fie trgovine, dobra pota in jako ugodno železttjško zvezo z vsemi državami Unije it& Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki !a-Stuje na stotisoče akrov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji ze poskočila, a jaz prodajam rojakom št po isti ceni kot lani, to je od $15 do $20 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najma-nj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na Ad. A. Mantel, Wausaukee, Wis. zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi DOBRA ZEMLJA; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Čehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. l£jer se naseli razboriti Čeh, je to že samoob-sebi zadosten dokaz, da zemlja tam Ni SLABA! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence. Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse pretege razni slovenski špekulantni agentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da nam pišete še danes po natančen slovenski bogato ilustro-vani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti. Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. Slovenska Naselbinska Družba 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE :: WISCONSIN. Zahvala. Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so sprV mili našega soproga, oziroma očeta in deda, g. Matijo Nemanich umrlega dne 18. aprila in pokopanega dne 20. t. m., k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo nosilcem in spremljevalcem krste, ki so bili rojeni v.istem kraju kakor pokojnik, in so sledeči gg.: Martin Fir, Jože Rus, Matija Dregovan, Janez Škof, Anton Sodeč in Janez Težak. In posebno zahvalo izrekamo tudi gg. pevcem za genljivo petje pred hišo žalosti in v cerkvi. Vsem bodi Bog plačnik! Joliet, 111., 27. aprila 1914. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. 8,000 AKROV FARMSKE ZEMLJE Nad 8,000 akrov rodovitne farmske zemlje lastujejo Slovenci na Willardu in okolici, v državi Wisconsin. To je največja slovenska farmska naselbini v Ameriki. Naselbina ima svoje šole. pošto, postajo, trgovini, faro s cerkvijo itd.; še to pomlad dobi svojo zadružno sirarno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah. Kaj sličnega se rojakom nikjer drugje ne nudi. Lep vspeh starih naseljencev Vam zagotavlja Vaš vspeh. Še veliko zemlje na prodaj. Cena je tudi letos samo $18.00 aker; zakaj bi potem plačevali več za zemljo na slabšem kraju? Plačilni pogoji po Vaši volji. Vsa nadaljnja pojasnila daje LEO ZAKRAJŠEK, državni naselniški zastopnik za Wisconsin, naselniški zastopnik za "Soo Line" železnico ter za Fairchild North eastern železnico in upravitelj ADRIA COLONIZATION CO. 124 — 5th Street, Milwaukee, Wis. Stare dopisnike opozarjamo na naš novi naslov. Adv. čašico kave, ki nam jo Veronika skuha. | In zdaj ostani zdrav in v božjem varstvu in nikar ne zabi Svoje zveste Verene Keyser. P. S. Boter, ki je bil pravkar pri . nas, Te tudi-pozdravlja. Zdi se mi,! pred seboj da ga nekaj skrbi; bržkone, ker tistega'-' t( 1 mnogega denarja iz Francoske več ne prejema. Vendar še. zmerom upa, da bo kralj te 'kanalje' kmalu strahoval. Piši kmalu." Vesel radi Vereninega odpuščanja 6em se vrnil v Pariz. Velike reči so se bile mej tem zgodile v "Narodnejn Zboru". V slavni noči od 4. avgusta se je bilo plemstvo odpovedalo fevdnim pravicam, duhovščina pa desetini; ste mi dragi somišljeniki. Ali se vam smem predstaviti kot Švicar in zaklet sovražnik vsake tiranije ter prositi za čast, da bi smel k vam prisesti?" Z veseljem smo privolili, in zdaj je imenoval svoje ime: Roille (b. Ruje) iz Waadtlanda. Zdelo se mi je, da sem ga bil že kje slišal imenovati, in sicer kot gorečega političnega agita- Nova slovenska naselbina V WISCONSINU, PRVI POLJEDELSKI DRŽAVI AMERIŠKE UNIJE. cehi so bili razpuščeni, prodajnost u- torja, ki v zvezi z drugimi dela na o- radnih služb odpravljena, slehernemu zajamčeno enakomerno obdačenje in po sposobnosti dostop k vsem službam. Plemstvo je potemtakem bilo odpravljeno, duhovščina od države pla čana, zato pa tudi njeni samovolji predana. Potem je sledil 27. avgusta proglas "človekovih pravic", ki naj bi tvorile temelj ustavi. samosvojitev Waadtlanda od Bern-skega gospodstva. Bodi že, kakor hoče! Vojdstvo v Švici sem vedno mrzel in s svojim botrom Zurlaubenom sem se bil radi tega večkrat -spri, Rouille pa je bil videti ves izredno pri-kupljiv in simpatičen. Ko so se ostali tovariši drug za drugim z različnimi izgovori kmalu poizgubili, sva sama Radovanje je vladalo v Parizu, ka-1 pila skupaj še steklenico, in hitfo sem kor bi bila napočila zlata doba. Sicer docela pametni ljudje so se na javni cesti objemali, mej tem ko so jim tekle solze veselja. "Zdaj bo vse dobro," so si pravili. "Zdaj smo vsi svobodni in enakopravni bratje! Naš kralj je naš prvi uradnik in glava srečnega naroda. Obžalovanja vredni umori, ki so se tu in drugod zgodili, požigi gradov in podobni izgredi se ob začetku velikih prevratov skoro ne morejo za-prečiti. A zdaj je svoboda zmagala; zdaj prične v miru in varnosti zlata doba za celi narod bratov!" sklenil z mladim možem prijateljstvo. Z ognjevitimi besedami mi je slikal trdi, neznosni jarem, ki so ga Bernski plemenitaši naložili njegovim rojakom, in jaz sem sceloma odobraval, da ga •skušajo otresti. "Svoboda, ki je zdaj na Francoskem zmagala," tako sem končal, "bo tudi v Švici prinesla zma-ganim in podjarmljenim rojakom enakopravnost." Tu me je objel, nazval me brata, napisal svoje stanovanje v mojo listnico ter mi rekel, da me bo čimprej predstavil tudi drugim svojim prijateljem in bratom. Vodeč se pod Med vsemi državami prostrane re-1 publike zavzema Wisconsin najodlič-nejše mesto, kar se tiče poljedelstva,1 živinoreje in sadjereje. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin ie država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le NA FARMAH njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo DOBRE farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških a-gentov večinoma že vsa razprodala, tako da je sedaj to, kar še ponujajo Louis Wise 200 Jackson St JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v naiem in Lunch Room. Katarina Nemanich, soproga-vdova. Anton Nemanich St., sin. Katarina Weber in Barbara Željko, hčeri. 31 vnukov in 5 pravnukov. fai^SiiiKSSHiaiKiiai^S Chicago Phone 2524. John P. Herath 40-41 Young Bldg., Jefferson Street JOLIET, ILL. PRODAJA ZEMLJIŠČA ZAVARUJE PROTI POŽARU POSOJUJE DENAR Slovencem in Hrvatom se priporoča. liSsSfi^K^Hi^SKKBiSiSi POZOR. ROJAKINJBI Ali veste kje ie dobiti najbolj!« •o po najnižji ceni? Gotovo I V J. & A. Pasdertž •e dobijo najboljše iveze ia prah* jene klobase in najokuanejie Vae po najnižji ceni Pridite Wra| M poskusite naie meta. Nitke cene ia dobra partreito I1 naie gealo. • I Ne pozabite torej obiakati aa* « , naiej mesnici in graceriji na ragw-In Broadway and Granite Street*. O te n*M 27 ML N. W. PlMat »ftf Naše posebnosti. Ako ste varčni potem boste gotovo pazno prečitali vsako točko tega oglasa, ker vsaka vam pove nekaj posebnega. NOVE SCRIM ZAVESE, arabske barve, lep rob in okrašene s spicami, vredne $3 a za zdaj par $1.75. AXMINSTER PREGROGE, 27x54, deset raznih izdelkov na izber, vredne $2.50, zdaj po $1.45. VERNIS MARTIN POSTELJ, vseh velikosti, lepo okrašene in jamčene, vredne $7.50, zdaj samo $5.00. POSTELJE IZ BRASS-A, polne velikosti s težkimi stolpi in lepimi okraski, vredne $15, zdaj po $11.50. NASLONJAČ iz špamkega umja,kratki ali dolgi iz finega hrastovega lesa, zdaj najceneje $35.00. OTROŠKI VOZIČKI, črne barve, močni in lahki za vožnjo, zdaj $4.50. OTROŠRI VOZIČKI, najboljši so po $16. Polna velikost, fino usnje, najboljši springi, popolnoma izvrstno izdelani. Tiremo jih tudi dražjih do $28.50. GUGALNIKI iz najboljšega brezovega lesa, posebno trpežni in pripravni, cena $3.00. GUGALNIKJ, ki so trpežni in prostrani, vredni $4, zdaj je za nje posebna cena, $2.50. SANITARY COUCH, ki je dobro narejen in močan, zdaj samo $3.00. FINE MIZE, ki se zmanjšajo ali po večajo, vredne $3 in več, zdaj prav po nizki ceni $1.75. THE EAGLE 406-8-10 N. Chicago St. M. Simonich, vodja. Naročite zaboj steklenic novega piva, k) se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefon 405. S. Bloff St., Joliet, 111.