liha)m viak četrtek. Cena mu ]• S K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tuje drfave 4 K 60 ».) — Splil In doplel ie po-llljajoi Uredolitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa I Upravo II »vu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulica K. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN 2ABAV0.
Inaeratl ae eprejemajo po ala-dečlh cenah i Enoatopna petltvrita (ieatlna „DomolJubove" ilrlne 34 mm) atane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren po-pnat po dogovoru. —- Poaamaaaa itevllke ae prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranllnlCnega urada itev. 824.797........
itev. 34.
0 UuMjonl dni 23. avgustu 1906.
Leto xix.
Katoliškemu shodu pozdrav!
Na tisoče nas bo iz vseh krajev aše domovine, enega srca in enega uha! To bo sikal liberalni modras, ii pa pojdemo vriskaje naprej! Ka-iliški shodi so mejniki našega na-edka in žreblji v trugo slovenskega Jeralizma. Ogenj svete vneme za vero in >m gori po vsi naši domovini. Vsaka 'čina, kjer v trudapolnem boju naši imišljeniki bijejo boje z liberalnimi ogotci in sebičniki, vsako društvo, er se vežejo v poduk in zabavo tŠi mladeniči in možje, vsaka po-»jilnica, zadruga, kjer s skupno po-očjo dvigajo požrtvovalni delavci »spodarsko samostojnost našega idstva, vsak naš časopis, vsak shod 1 plameni tega ognja. A posamni ameni so majhni, ne vidijo se daleč velikrat pešajo roke tistih, kateri trudom znašajo drv zanje. Na ka-'iškem shodu se pa strnejo vsi ti imeni in zažare visoko proti nebu, jih zagleda vsa domovina in se Veseli ob njih vsako pošteno srce. Za vse je katoliški shod! Nihče izvzet. Naši naj odnesejo s seboj yest, da so po pravici ponosni na
svoje katoliško in slovensko ime; liberalci naj se pa prepričajo, da se boje po pravici vzbujenega ljudstva. Vsak udeleženec bo jasno spoznal, da nas ni malo. Srce zaigra vladarju, ko pregleduje lepo izvežbano armado, ko gleda na tisoče in tisoče korenjakov, ki za boj pripravljeni korakajo poleg njega in ga pozdravljajo. Lep je tak prizor! Toda vojaki so vojaki, ker morajo biti; ni jih lastno nagnjenje spravilo v kasarne; ni jih gnalo srce v vojaški stan. Armada pa, ki se razgrne te dni po beli Ljubljani, je armada svobodnih mož in mladeničev, ki so pripravljeni na boj proti sovražniku vere in doma v globini svoje duše, ki jih druži prepričanje in ljubezen.
Vse, kar je velikega na svetu in odvisnega od človeškega sodelovanja, drži pokonci edino le ljubezen svobodnih ljudi. Pridi na shod! Videl boš na tisoče svobodnih mož in mladeničev in oslajal se boš ob gorkoti njihove ljubezni. Ta ljubezen je močnejša od skalnih trdnjav, silnejša od topov in bodal. V nji je zagotovljena naša bodočnost.
Ni nas malo in od dne do dne nas bo več. Naši boji za versko Obnovitev, za politično samostojnost, za izobrazbo in gospodarski napre-
dek vnemajo dan za dnem novih moči med vsemi sloji. Z nami je mladina, zato je bodočnost naša.
Ni nas malo in ob shodu bomo dokazali, da se zavedamo, da nas ni. Gorje tistemu, komur klone glava v potrtem obupu; gorje mu, kdor je izgubil zaupanje v samega sebe! Tak hodi sam sebi klavrno za pogrebom. Katoliški Slovenci še ne mislimo na smrt. Hoče se nam življenja; raje pokopavamo svoje sovražnike, nego da bi sami legli v grobove. Zavest lastne moči, zdrava želja po življenju, po napredku v vseh ozirih nam oživlja srce in upapolni gledamo v pri-hodnjost.
Hoče se nam pa tudi dela! Prepričani smo, da brez dela ni jela ne na mizi, ne v politiki, ne v izobrazbi, ne v gospodarskem življenju. Katoliški shod nam bo pokazal, kje ga je treba in kako naj si ga razdelimo. Po nekaj letih velikega truda prihajamo iznova skupaj, da si povemo svoje izkušnje, svoje izpolnjene nade, pa tudi svoje prevare. Rož ni brez trnja; zmag ni brez žrtev.
V medsebojnem razgovoru nam bodo milejši naši uspehi, častnejše naše brazgotine, slavnejša naša preteklost in pogumnejši duh za bodoče boje. Ne prihajano se klanjat, ne
prihajamo tožit, ne jokat, pač pa pri-, hajamo v bratsko družbo nasrkat se novega poguma in pokazat svetu, da bomo katoliški Slovenci zavedno ostali na svojem mestu in da bomo izvrševali svoje naloge v prid nam in zanamcem brez ozira, brez strahu.
Zoor slovenskega naroda, zbor enakopravnih, enakovrednih, enako-mislečih in enakočutečih mož in mla~ deničev iz cele Slovenije — pozdravljamo te!
Izobrazbi.
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
IX. ■
Slovenci v minulem veku.
(Najnovejši dogodki od leta 1848 sem.)
Spisal Vevčan.
Po dunajskem sliodu leta 1815, na katerem so uredili posamezne države in jim določili nove meje, ki jih je Napoleon prej kar na svojo roko črtal in predrugačil, so se avstrijski in ruski cesar ter pruski kralj zavezali, da bodo čuvali skupno nad evropskim mirom in zatrli vsako prekucu-ško gibanje. Ta »sveta zaveza« je imela pa tudi namen, odvračati državljane od vseh mislij in želj, ki jih je rodila »francoska revolucija«. Ker so se vladi zdele sumljive kniige in spisi, bodisi domači, posebno pa tuji. so prepovedali sploh svobodno izdavaiije knjig, samo da se ne bi motil »ljubi mir« v absolutistični državi.
Ali splošni nezadovoljnosti, ki jc navdajala vse stanove, bodisi kmeta, rokodelca. kakor tudi omikance, vendar niso mogli zapreti ust in kakor hitro se je pokazala ugodna prilika, takoj je vse dalo duška svojim čutilom. S temi težnjami se je spojila tudi še narodna. Različna ljudstva in narodi v naši Avstriji so se začeli zavedati svojega bitja. Ogri, ki so imeli edini v takratni Avstriji še svoj deželni zbor, so začeli zahtevati predrugačenja, imeti so hoteli svojo lastno državo. Bc nečani in Milanci so imeli svoje brate po krvi in svobodnem »sardinskem kraljestvu«. Mikalo jih je tudi proč od Avstrije. Poljaki niso mogli pozabiti nekdanjega svojega mogočnega kraljestva, ki je komaj pred 50 leti razpadlo, želeli so si nove države. Slednjič se tudi Cehi zbude iz narodnega spanja. Tudi ti se drže svojega državnega prava in zahtevajo starih pravic nazaj. K zavednosti, ki je tudi nas Slovence jela prešinjati, so donesle mnogo »Novice«, ki jih je Bleiweis od leta 1843 izdajal v Ljubljani. Močna je bila tudi »ilirska misel«,' ki je hotela Slovence in Hrvate tako zbližati, da bi imeli skupen književni jezik.
Ko so na Francoskem pregnali kralja Ludovika in oklicali puntarii republiko, je kmalu zavrelo tudi po ostali Evropi. Na
Dunaju jamejo 13. marca razgrajati dijaki in meščani. Minister Metternich zbeži in zapusti vse v neredu. Da bi se pomirita meščanstvo, dovoli vlada ustanovitev narodne straže. Tudi dijaki ustanove svojo četo, v kateri so bili tudi Slovani. Cesar dovoli nekako ustavo in svobodo tiska, ali razburjene množice, ki so jo podpihovali prekucuhi, ni bilo moč potolažiti. Državni zbor sicer odpravi kmetsko tlako in desetino, a to je bilo tudi vse, kar je sklenil.
Vest o dunajskem uporu pride tudi v Ljubljano. Z belimi trakovi na prsih je hodila množica po ulicah iu popevala v veselju, da jc dana ustava. Zvečer se je vršila v gledišču predstava, nakar so nekateri napadli prodajalnico, kjer je visela Metternichova slika. Tu so jo sneli in vrgli med piskom in vpitjem v vodo. Tudi nemškemu županu Fischerju napadejo hišo in pobijejo mnogo oken. V pozni noči so razbijali mitnice, dokler ljudij vojaštvo ne razžene. Precej drugi dan se oglasijo meščani in dijaki ter sklenejo ustanoviti »narodno stražo« kakor tudi po drugili mestih.
Te poulične demonstracije, ki so deloma imele že narodni slovenski značaj, so dale povod, da so prišli razumnejši slovenski možje na dan z mislijo, zasnovati nekak narodni program. Takoj se oglasijo zahteve po ravnopravnosti slovenskega jezika z nemškim, odprava tlake in desetine, ustanovitev slovenskih šol in združenje dosedaj tako razkosanili Slovencev v eno kronovino »Slovenijo« z deželnim zborom v Ljubljani.
Da nismo bili Slovenci v tako žalostnih razmerah, gotovo bi vsaj nekaj dosegli. Deželnega plemstva, ki je pri Cehih, Poljakih in Madjarih toliko doseglo, je ravno nam manjkalo. Pri nas je bilo vse, kar je bilo višjega stanu, nemško in deloma laško. Tudi zadosti izobraženih domačih mož nismo imeli, saj s.o bile šole popolnoma nemške in veliko sinov se nam je v teh šolah odtujilo. Duhovniki so bili še najbolj narodni, a tudi teh je posebno na Štajerskem primanjkovalo. — Kmet je plačal še vedno največ davkov in dajal svoje sinove k vojakom, dočim so bili meščani vojaščine prosti.
Po vzgledu drugih uporov so tudi naši kmetje začeli malo razgrajati, posebno še, ker so jih hujskači podpihovali. V noči 21. marca napadejo sovneški grad, raz-bijejo ondi pohištvo in zažgo zemljiške knjige. Nato so se ponavljale posamezne rabuke. Tupatam so kmetje privršali v gradove, posekali in poškodovali grajske gozde, napadali komisarje in jih pretepa-vali, a konečno se je vihar kmalu polegel.
Med tem so se vršili politični boji na Dunaju in v Kromerižu na Moravskem naprej. Slovenci so si ustanovili na Dunaju in v Gradcu društvi, v katerih se je dogovarjalo v sporazumu s kranjskim deželnim zborom o slovenskem programu. Najprej je bilo treba urediti vprašanje o deželnih barvah. Kranjski deželni stanovi in ostali nemškutarji so zagovarjali ru-nieno-modro-rdeče barve, ki jih jim je dovolil cesar Friderik IV. leta 1463 in hoteli, da vsprejme tudi narod njihov prapor.' Slovenski narodnjaki pa niso hoteli
o teli barvali, hič slišati ': li so še, opirali na odlok tesarja Ferdinanda I., ki je leta 1836 po barvah kranjskega deželnega grba odločil, da je belo-modro-rdeča troboj-nica zastava kranjske dežele. Konečno je obveljalo po želji Slovencev, ker je cesar ta prapor zopet potrdil. Drugi Slovenci so pa odslej začeli rabiti omenjene barve Kranjske sploh ža znak slovenski, kar se je še do danes ohranite.
O notranji ureditvi Avstrije so se v državneril zboru v Kromerižu dolgo časa prepirali. Nemci so bili po večini za to, da ostane tudi za nadalje država enotna, t. j. da prevladuj povsodi nemški jezik, Čehi, posebno slavni Palacky, so zagovarjali razdelitev Avstrije na dele, iz katerih je sestavljena. Tako naj bi se obnovilo zopet češko kraljestvo, seveda pod habsburško krono. Lepi program slovenskih narodnjakov o »kraljevini Sloveniji«, ki bi naj obsegala vse Slovence, Korošce, Štajerce, Kranjce in Primorce se tudi žal ni uresničil, ker jc vlada sama uredila dežele tako, kot 'so sedaj (seveda brez Ogr-ske-Hrvaške).
Upor v drugih deželah avstrijskih se pa ni tako mirno končal, kot bi bilo misliti. Na Laškem so šli Sardinci laškim prebi-vavcem avstrijskim na pomoč, ki so se skušali odtrgati od Avstrije. Šele hrabri Radecky je premagal Italijane in vdušil upor. Tudi na Ogrskem je bilo treba poprijeti za orožje in napraviti s silo mir, ki so ga kalili mažarski buntovniki. Slavni Jelačič in knez Windischgraetz sta pobila s pomočjo Rusov krvavi ustanek.
Tako je minulo leto 1848. Politični boji so imeli dobre posledice, kajti država se je na notraj prerodila, zboljšalo se jc socialno razmerje posameznih stanov in odpravilo podložništvo kmetovo. Tudi narodno šolstvo s.e je v tem letu zasnovalo in rodiio kmalu lepe sadove. Strogo nadzorstvo nad izdavanjem knjig se je omejilo in imelo za posledico jako plodonosno duševno delo.
Iz početka slovenskega pesništva je vzklila kmalu lepa cvetka. 2e leta 1830 so začeli možje kakor učenjak Čop, Prešeren, Kastelic in drugi izdajati nekako zbirko pesmi, ki je izhajala do leta 1833. Leta 1848 je ta »Kranjska čbelica« zopet ugledala dan in prinesla lepo vrsto Prešernovih pesmij. V tem letu je tudi naš nesmrtni pevec Prešeren zbral svoje pesmi in jih izdal. Poleg edinega slovenskega časopisa »Novice«, ki so že od leta 1834 izhajale, so vzklili po vseh slovenskih mestih Je drugi listi, ki so pa kmalu prenehavali.
Življenje Slovencev je od teh dob naprej ostalo sicer enolično, kakor tudi pri drugih manjših narodih, a kal narodne zavednosti je poganjala bujno in privela Slovence na politični oder državnega zbora, kjer so se njihovi poslanci jako neumorno potegovali za pravice svojega naroda. Večkrat je pretrgal vihar vojska mirno delovanje narodov, tako leta 1859 na Laškem, leta 1864, 1866 in 1878, a poti do omike in prosvete, do blagra pa le ni mogel streti. Vroče boje smo bili za vse, kar smo dosegli pravic jeziku našemu. So sicer skromne in nikakor se še ni uresničila
jstflva o ravnopravnosti, ali pogled v ettkloSt narti daje poguma za delo. V ijavi se že bliska zora, Naš klic za.bo-Jcfiost mora biti: »Živela Slovenija! Ži-Habsburžani f«
Konec.
Dovoljeno mi bodi par besed še, dragi tatelj. Ce si vsaj z delno pozornostjo či-| dogodke v »Zgodovini slovenskega na-ida«, si boš lahko predstavil sliko o živ->nju in dejanju dedov svojih. Nismo brez [odovine, kakor se nam rado očita. Rfes sicer, da nimamo tako slavne pretek-sti, kot jo imajo drugi večji narodi. Mi-ilost naša je napolnjena z obupnimi borilni, ki jih je bil narod slovenski z mo-ičnimi sovražniki. A eno je, kar nas na-laja s ponosom: Niso očetje naši zastonj vaveli! Ohranili so si rodno zemljo in izročili nam, potomcem! Pravico ima-o samo mi do nje! Zato, čnvajmo jo!
»Kmečka županska zveza" ustanovljena.
Št. Vid nad Ljublj., 16. avg.
Današnji dan pomeni za organizacijo slo-uskega ljudstva zopet velik in važen ko-( naprej. V Št. Vidu se je vršil ustanovni od »Kmetske županske zveze«.
Pred leti že se je izprožila misel ustanav-ti društva županov, in nekatera so se res i ustanovila, in sicer za posamezne poli-ne okraje. Pa izkušnja je pokazala, da jhna društva ne dosegajo svojega namena, so si ga stavila, ker jim manjka moči. eba sc razširiti in ustvariti veliko organi-cijo županov, ki bi naravnost zastopala javnosti našo občinsko samoupravo, skr-la za županski ugled in korist občin ter obrala kot zastopnica županstev z vlado, potici in deželnim odborom.
Društvo županov za ljubljansko okolico to najbolj spoznalo, in v tem društvu se je pomenljiv sklep, da se raztegne ta or-nizacija čez celo Kranjsko in dalje v druge krajine, koder bivajo Slovenci, tako, da do enkrat vsi slovenski kmečki župani rnženi v eni veliki zvezi, ki bo potem ino-i znala braniti interese slovenskih žu-nstev.
Korist te zveze za celo slovenstvo je 'ia. V svojem naslovu pa ima zveza tudi °i namen, ki se je povdarjal na ustanovni zborovanju: Biti v pomoč kmetskemu Mnu, ki je danes preobložen z delom in Ižnostmi, a ki za svoje delo ne vživa ne '.če, ne hvaležnosti, ne ugleda, ki bi ga za-žil.
deželni odbornik vodja Povše o nalogah ln
koristi »Kmetske županske zveze«:
Kakor sloni vsaka človeška družba na zdravi rodbini, tako sloni vsa državna uprava na občinski upravi. Srečna občina, ki je sestavljena iz samih poštenih rodbin, ki žive v miru med sabo! Kier pa je rodbinsko življenje slabo, tam je hudo za župana, ki ima sitnosti in težave z otroci in rodbinami. Kakor pa dobre rodbine tvorijo srečno občino, tako je zdrava in krepka občina potrebna za državno življenje.
Zupan izhaja iz zaupanja ljudstva, ki mu poveri važne posle za skupno korist. Občinska uprava je važen del javnega življenja, in če bi vse občine delovale pravilno, bi bil tudi uspeh deželne uprave gotov in zajamčen. Zato mora deželni odbor z največjim veseljem pozdravljati ustanovitev zveze, ki bi povzdignila županstva.
Ta ustanovitev je pa tudi potrebna iz splošnih razmer našega ljudstva. Danes hitro živimo, in zadnjih 20 let je naše slovensko ljudstvo v vsakem oziru toliko napredovalo, da je postala upravičena zahteva po večji samoupravi. Povsodi vidimo veliko delavnost, stremljenje po napredku, in kdor trdi, da naše ljudstvo ni zrelo za večjo samoupravo, govori to le iz zlobe ali iz nevednosti.
Samouprava pa zahteva tudi velikih žrtev. Druggd so nastavljeni uradniki, ki so se mnogo let učili in so plačani in nastavljeni za svoje delo. Po samoupravi pa se pokličejo na javno delo možje iz ljudstva, ki niso utegnili študirati, ampak se odlikujejo le po svojem naravnem razumu, po svojem osebnem poštenju iu ugledu. Jasno je, da jim je delo često težavno, ker jim manjka izkušnje in pravnih vednosti. Marsikateri išče in tava, preden pravo zadene. Treba je torej pouka in pomoči, in tega naj poda županom »zveza« kmečkih županov na shodih, pri poučnih sestankih in po časopisu.
K takim sestankom županov bi morali prihajati poslanci in pojasnjevati sklenjene zakone, deželni odbor pa naj bi pošiljal k njim svoje uradnike, da poučujejo župane o poslovanju. Deželni odbor je zavetišče občinam in jih mora podpirati s svojim uradništvom, poslance pa itak veže dolžnost, da so vedno v zvezi s svojimi volilci. O izvrševanju vsake nove postave na' bi se govorilo na takih sestankih z župani, ki bi se gotovo z veseljem prihajali poučevat, da bi potem vsi enotno in pravilno v dejanju izvrševali postavo ter tako dosegli njen namen za ljudski blagor.
Nekaj zgledov:
Leta 1896 je bil sklenjen novi domovinski zakon, po katerem se naj bi odpravila krivica, da morajo kmečke občine rediti ljudi, ki so v mestu pustili svoje moči in svoje zdravje. Ta zakon se je pa jako nerodno izvrševal in marsikatera občina plačuje brez potrebe zato, ker župan ni znal o pravem času porabiti ugodnosti tega zakona. Ljubljana je dosedaj čez 4000 osebam z dežele morala dati domovinsko pravico, a še prihajajo računi na razne občine iz bolnišnic, ki znašajo zdaj do 200.000 kron. Mnogo tega bi morala plačati velika mesta, n. pr. Trst, a stroški padejo na kmečke občine, ako si te ne znajo pomagati.
Zveza kmetskih županov pa ima pravico do iniciative, sama naj zahteva postav ki so potrebne. Zupan živi med ljudstvom in ve, kaj ga teži, zato naj pa župan tudi govori o potrebnih izpremembah v postavodavstvu. Zato naj stopa županska zveza med poslance in pred državni in deželni zbor s svojimi sklepf in zahtevami.
Tu se odpira županski zvezi široko in krasno polje za njeno delovanje.
Priporočati bi bilo zlasti, da bi občina prevzela posredovalni urad, ki bi bil velikega pomena za ljudstvo — namreč da bi se ustanovila občinska mirovna sodišča. Koliko dragih pravd, ki pokončujejo kmečka posestva, bi se dalo s tem preprečiti. Zgornjeavstrijski deželni zbor se je večkrat obrnil do državnega zbora s prošnjo, naj se ustvari tak državni zakon, da bi začela delovati mirovna občinska sodišča, ki naj C do neke meje bila obvezna in imela zadnjo besedo. Koliko posestnikov bi se na ta način rešilo.
Dalje bi bil potreben zakon za začasno pregledovanje meja .kakor ga predlaga kr-ščansko-socialna stranka na Dunaju. Koliko gospodarjev pa ve natančno za svoje meje? Iz te nejasnosti se rode prepiri in tožbe. Županstva naj bi pa komisionelno ogiedala od časa do časa meje in jih določila po izpovedi posestnikov. Kjer bi bilo nejasno, naj bi se poklical zemljemerec. S tako ureditvijo mejnikov bi se ljudem prihranili veliki stroški.
Treba bi bilo, da izpregovore županstva o lovskem zakonu in njega dosedanji izvršitvi. Koliko krivic se godi zdaj, ki se nikdar ne popravijo! Na shodih naj bi župani pojasnovali krivice tega zakona in županska zveza naj zahteva izpremembo. Posameznega župana prezirajo, a če se oglase vsi, se mora deželni zbor nanje ozirati.
Velike žrtve zahteva samouprava, zato morajo županstva zahtevati, da jih država od-škoduje za dela v prenešenem delokrogu. Finančni minister Bilinski je že na to mislil, a se je zopet pozabilo. Upati je, da se ta pravična zahteva vendar izpolni.
Županska zveza mora imeti svoj časopis, v katerem bi tudi deželni odbor priobčeval svoja pojasnila in navodila županom. Govornik kaže kot zgled »Landesamtsblatt« nižje-avstrijski in istrsko »Vita autonoma«.
Poročilo gospoda deželnega odbornika so vzeli gospodje župani naznanje z velikim odobravanjem.
Gospod župan Belec naznani na to, da se je razdružilo društvo županov ljubljanske okolice. Nova županska zveza ima edini namen, koristiti županom in se ne bo bavila s politiko. Ustanovljena je pa samo za kmetska županstva, ker so je ta najbolj potrebna.
Pri volitvi je izvoljen za predsednika soglasno g. A. Belec (Št. Vid nad Ljubljano); odborniki pa gg. Fr. Povše, deželni odbornik, poslanec itd., Iv. S t a n o v n i k (Horjul), Jakob Ž u m e r (Oorje), Anton K o b i (Breg pri Borovnici), Ivan Z a b r e t (Predoslje), Jak. Dimnik (D. M. v Polju). Al. T r š a u (Tacen), Anton Uršič (Št. Vid pri Vipavi), Val. R i h a r (Polhov gradeč), J. Z a k o t -n i k (Gor. Šiška), Jožef Z u r c (Kandija).
Namestniki so gg. župani: Vilfan (Je-žica), Fr. Zupane (Krka), Iv. P r i s t a v e c (Mošnje), M. Košir (Sv. Jošt), Fr. Koren (Btidanje). Pregledovalci računov so gg.: A. L a z n i k (Dobrova), J. Š u š t a r š i č (Medvode) in dr. V. S c h w e i t z e r, deželni poslanec.
Članarina se določi na 4 K. Slednjič se je vršil razgovor o listu in o notranjih društvenih razmerah.
Po shodu so si gospodje župani ogledali zavod sv. Stanislava in mizarsko zadrugo v Št. Vidu, ter se razšli z zavestjo, da so storili važno delo v prospeh našemu ljudstvu.
Naj procvita in se razvija zveza naših kmetskih županov, kateri naj pristopijo vsi župani in občinski odborniki!
Političen pregled.
IZ DELAVNICE ZA AVSTRIJSKI SVOBODOMISELNI BLOK.
Znano je čitateljem »Domoljuba« že iz zadnje številke, da se nameravajo združiti svobodomiselne stranke v eno močno stranko v novi avstrijski zbornici. Nemški svobodomiselni kovači avstrijskega svobodomiselnega bloka, ki računajo na približno 130 mož mučno osrednjo vladno stranko računajo tudi na sodelovanje Volfa, Kratiarša in med drugimi tudi na sodelovanje dr. Tavčarja, na katerega posebno veliko drže zaradi njegovega pristno nemškega imena. Ti liberalni gospodje delujejo lepo na tihem, zato jim pa ni kaj všeč, da bleketajo o avstrijskem svobodomiselnem bloku njihovi listi. Stranke prihodnjega bloka so se tudi le počasi sprijaznile z volilno preosnovo. Na skrivaj so pa delali na vso moč, med posvetovanji o volilni preosnovi, da za-gotove prihodnjemu svobodomiselnemu bloku kolikor mogoče veliko poslancev. Novi nemški mandati bodo pripadli nemškemu liberalnemu bloku. Pač ne sme svobodomiselni blok dobiti nove zbornice brez krščanskega bloka.
SPRAVA MED VLADARJEM IN OGRSKIMI ZDRUŽENIMI STRANKAMI.
O spravnih pogajanjih med vladarjem in ogrskimi strankami poročajo, da je došlo v cesarjevo pisarno veliko nasvetov za mir. Načelnik pisarne je pa zaslišal mnogo ogrskih politikov, ki so ustmeno stavili svoje nasvete. Vse te izjave ogrskih politikov je potem načelnik prečital vladarju. Mirovne razprave torej ni vodil Fejervari, marveč dvorni krogi. Nadvojvoda Jožef je zapustil Budimpešto, ker je zagovarjal kompromis in se ni strinjal s Fejervarijem. Tudi nadvojvodinja Izabela je vplivala pri vladarju za mir, ki ga Fejervari ni hotel. Sodelovali so za mir tudi razni ogrski in avstrijski politiki Wekerlovega načrta o miru Fejervari ni hotel niti predložiti vladarju in mu je o njem poročal neki avstrijski politik.
VOLILNA PREOSNOVA NA OGRSKEM.
Kakor se poroča, nameravajo izvesti volilno preosnovo na Ogrskem po sledečih načelih: Volilno pravico bo imel vsak 241etni ogrski državljan, ki je zmožen v govoru in pisavi mažarščine, samostojni trgovci in obrtniki bodo imeli pravico več glasov, državljani, ki so bili vojaki, bodo vsi volilci. Ni pa še znano, če bo volitev tajna.
JUGOSLOVANSKA ZVEZA PROTI AV-STRO-OGRSKI.
Iz Rima poročajo, da se širijo vesti iz Belegagrada, da je bila pred par meseci sklenjena med Srbijo, Bolgarijo in Crnogoro zveza v svrho. da sc te tri države uprejo morebitnemu razširjenju Avstro-Ogrske proti Vzhodu.
CESAR FRANC JOŽEF IN KRALJ EDVARD.
Angleški kralj Edvard je prišel v Marijine Toplice, da se bo tam zdravil. To priliko bo porabil tudi zato, da obišče našega cesarja, ko zapusti Marijine Toplice. Angleški kralj pride na Dunaj 7. septembra, kjer ostane naj-brže dva dni.
Z BALKANA. — GRKI PROTI BOLGAROM.
Na grškem shodu v Ancialu so sklenili: Vsi Grki naj zapro svoje trgovine. S puškami naj se oborože vsi Grki, ki služijo v armadi, ostali pa z revolverji. Pri prvem protigrškem pojavu naj se zbero Grki pri grških samostanih in cerkvah, ki naj jih branijo do zadnje
kapljice krvi. Rajši poženemo svoje cerkve v zrak ali jih vpepeliino, kakoru da jih izročimo Bolgarom. Grki so sklenili slične izjave tudi v Plovdivu, Burgasu in Varni.
SPOR MED BOLGARI IN GRKI.
V Ancialu je nastal hud boj med Bolgari in Grki. Grki so hoteli zabraniti protigrški shod, zato so se utrdili v cerkvi in po večjih hišah. Boj, ki se je vnel med Grki ln Bolgari je trajal do 5. ure popoldne. Mestni načelnik je večkrat brezuspešno pozval Grke, naj se udajo. Končno so zasedli mesto vojaki, ki so došli iz Burgasa. Razen 30 hiš je pogorelo celo mesto ž javnimi poslopji vred. V škofijskem poslopju je zgorel tudi grški škof. Število mrtvih in ranjenih oseb je jako veliko. Grško prebivalstvo je zbežalo v gore. Pričakujejo še nadaljnih nemirov v burgaškem okraju, v katerem stanujejo večinoma Grki. Več trgovin je razrušenih in pobitih tudi innogo šip. V Atene došla poročila trde, da je mesto Ancialo razvalina razen bolgarskega oddelka. Na obalih je polno beguncev, ki s'o se rešili smrti. Grški diplomatični agent je opozoril dva dni pred nemiri bolgarsko vlado na grozečo nevarnost, ki pa ni storila ničesar proti uporom, tako da so bili Grki na milost in nemilost izročeni svojim preganjalcem. V Ancialu so zgorela vsa državna in mestna poslopja in poslopje poljedelske banke. Izgube so velikanske. Oblasti so sicer napravile zopet red, a poginilo je veliko oseb. Prebivalci so postali berači. Tako grško kakor bolgarsko prebivalstvo je silno razburjeno. V nekem drugem kraju je množica oplenila vsa grška skladišča in prodajalnice. Neki bolgarski minister je izjavil, da dovoli vlada sicer vsebol-garski shod prihodnjo nedeljo v PlovdiVu, a da dobi vojaštvo povelje, da strelja pri najmanjših izgredih. Za ancialsko prebivalstvo je dovolila bolgarska vlada 100.000 frankov. Po vsebolgarskem shodu dne 19. t. m. najbrže prekinejo diplomatične zveze med Bolgarijo in Grško. — Grške čete so začele nastopati proti Bolgarom v Makedoniji. Iz raznih krajev Makedonije poročajo, da so umorile grške čete štiri Kucovlahe in dva v kucovlaški službi stoječa turška najemnika.
BOLGARSKO PROTIGRŠKO GIBANJE. — GRŠKI ŠKOF UMORJEN.
V boju med Bolgari in Grki v mestu Ancialu je bil po nekaterih poročilih baje škof Vasilios sežgan v svoji stolici, po drugih poročilih pa ustreljen, potem pa polit s petrolejem in sežgan in sicer zato, ker je nameravane bolgarske napade naznanil pravoslavnemu patriarhatu, ki mu je ukazal, naj vztraja na svojem mestu. Brzojavil je baje tudi bolgarskemu knezu Ferdinandu, ki ga je pomiril in mu tudi svetoval, naj ostane. Zato so se Grki tudi pripravili na obrambo. Vasilios je tudi nekaj dni pred ancialskimi dogodki brzojavil v Carigrad: »Če nas napadejo Bolgari, se hočemo braniti. Oboroženi smo vsi. O škofu Vasiliju poročajo, da je bil izmed vseh patriarhatnih škofov najbolj učen in poseben zaupnik bolgarskega kneza Ferdinanda. Grška vlada je odposlala tri trgovske ladje v Ancial, da dobe na njih zavetje grški beguni. — Na predlog francoske vlade so posredovali zastopniki velevlasti pri turški in bolgarski vladi, da se več ne bo kršila berolinska pogodba, kakor se je po protigrških izgredih v bolgarskih mestih. Grško vlado so zagotovili poslaniki velevlasti, da so posredovali pri bolgarski vladi zaradi preganjanja G.kov in da je izjavila bolgarska vlada, da ne bo več trpela nadaljnih izgredov. -- V Atenah so priredili 15. t. m. demonstracijo zaradi protigr-škjh izgredov v Bolgariji, Velika množica je I
korakala popolnoma tiho po glavnih ulic mesta. Vse trgovine so bile zaprte in ime napise: »Zaradi narodne žalosti«. Na Usta nem trgu je bil shod, katerega se je udeleži več tisoč oseb. Po ognjevitih govorih so skl nili ugovor na kraba in na poslanike velevlas
SRBIJA.
Srbska vlada je sklenila, da najame j povzdigo poljedelstva 5 milijonov franke Posojilo je ponudilo že več bank, med njii tudi »Budimpeštanska komercialna banka Kralj Peter se povrne v Belgrad iz Ribarsl Banje, ko dojde v srbsko prestolnico tudi at gleški poslanik, ki izroči svoje pooblastilo sti skemu kralju v slovesnem zaslišanju.
PAPEŽ O LOČITVI CERKVE OD DRŽAV NA FRANCOSKEM.
Dolgo in nestrpno pričaltovana papežfev okrožnica o ločitvi cerkve od države na Frat coskem je bila objavljena 14. t. m. Okrožnii se spominja shoda francoskih škofov in prav da je papež potrdil vse sklepe francoski škofov, ko se je posvetoval z večino kard nalov. Papež prepoveduje ustanovitev vet skih družb, dovoli pa, da smejo ustanavlja družbe, ki imajo zakoniti in pa kanonični zna čaj. Pa tudi take zveze smejo šele ustanav ljati, če je gotovo že prej,, da so zagotovljen papeževe in škofove pravice, kakor tudi prt moženje cerkva osobito posvečena poslopja Papež opominja škofe, naj porabijo vsa držav Ijanom dovoljena sredstva, da organiziraj verski čut, in izjavlja, da jih hoče pri tem pod pirati. Osobito pa ovrže papež v svoji okrož niči one ugovore, češ, da ni tako prijazen na sproti Francoski, kakor nasproti ostalim dr žavam in piše: Maj se že loči katerakoli dr žava od cerkve, a ji pri tem dopusti vse! skupno svobodo., da svobodno razpolaga svojim premoženjem, ravna sicer taka držav tudi nepravično, a ne spravi cerkve v ne znosliiv položaj. Na Francoskem pa zakoni ločitvi cerkve od države zakonito zatira cer kev in papež je bil skoraj prisiljen, da preko rači skrajne meje svoje apostolske dolžnosti ki jih pa noče prekoračiti. Napako so storil le in samo oni, ki so šli iz sovraštva do kato liškega imena do takih skrajnosti. Papež končno izjavlja, da ne dvomi o francoskih katoličanov poslušnosti, ki bodo popolnoma ugodili papeževim predpisom in jim podeli končno apostolski blagoslov.
KAJ SE GODI V RUSIJI?
Revolucija, s katero so grozili in ki se ie že pripravljala po celi Rusiji, je za enkrat i v podletela. Zadušeni so večinoma upori vojakov, stavke so prenehale in kmet je zopet prijel za poljedeljsko orodje, toda grozi mu na drugi strani lakota. Smrtne obsodbe proti revolucijonarjem so sedaj na dnevnem redu. V Kronštatu so obesili 70 upornikov, črez sto jih je dalo vojno sodišče ustreliti. Sveaborško vojno sodišče je obsodilo na smrt oba voditelja zadnjega upora in sta bila ustreljena. Po moskovskih tvornicah delavci zopet delajo. Sedaj ne stavka večje število delavcev, kakor v navadnem mirnem času. V mnogih ruskih pokrajinah prebivalstvo hudo strada. Ob Volgi, se boje, da umre lakote dve tretjini prebiva-1 stva. Razven tega pa še razburjajo prebivalstvo in ga navajajo k revoluciji poslanci raz-puščenega državnega zbora, dasi jih policija strogo nadzoruje. Finančni minister namerava nakazati stradajočemu prebivalstvu 4 milijone rubljev, 6 milijonov pa za izredne železnih zgradbe.
NAPADI. -- UPORI. — UMORI.
Čeravno se je ponesrečila ruska revolucija, vendar ne moremo govoriti, da bi bil v
liki Rusiji mir. Upori se vrste za upori, ena tev sledi drugi, posebno med višjimi gla-jiii, napadov ne manjka nikjer ne na jugu na severu obsežne države. V Tiflisu je bil lorjsn ravnatelj cestne železnice, rojen Du-jčan. Roparji so oropali tudi. ravnateljsko (jrno in odnesli približno 30.000 rubljev. ed peterburškim prebivalstvom so razširjali lic s ponarejenimi podpisi članov bivšega lavnega zbora, ki poživlja, naj pomore •mstvo. Oborožene neznane osebe so na-dle nek vlak in oropali 200.000 rubljev. V iterburgu so v skrbi zaradi položaja na ibkem. Na peterburškim finskem kolodvoru vedno pripravljen vojaški vlak za Finsko, i Kavkazu se zopet pripravljajo na vstajo oti Rusiji. Tudi med vojaškimi posadkami e. Zaprli so poročevalce peterburških ča-pisov na Kavkazu. — V Molulevem je pre-ipilo 20.000 prebivalcev h katoličanstvu. rorni krogi pričakujejo, da namerava car na-zati 55 milijonov rubljev za podporo krneli, kar je svoj čas odklonil državni zbor, 5, da hoče vlada zapravljati.
PRIPRAVE ZA NOVO VSTAJO NA RUSKEM.
Iz Lvova poročajo, da pripovedujejo ta-jšnji Rusi o pripravah za novo vstajo, ki se igne po žetvi. Skoro vsi zunaj Rusije se ideči revolucijonarji so se vrnili, da sami posredno delujejo med ljudstvom. Istotako je vrnilo v Rusijo več socijalističnih družb. :1 mesec so imele za svoje središče Galicijo, teh krajev se niso pošiljali v Rusijo samo volucijonarni listi, ampak tudi celi zaboji ožja, ki so vsi srečno dospeli na svoje mesto, r zatrjujejo^doposlana pisma. Neki član te užbe se je izjavil, da je načrt za organiza-o novega upora v vseh podrobnostih že fršen. Revolucijonarne stranke delujejo zdaj isti v armadi med ruskimi častniki, katerih idobivajo vedno več in več.
Listek.
Skrivnostno zdravilo.
Simonov Andrej je bil srečen, da bi i bil vsak lahko lahko po pravici zavili. Bil je premožen, imel je pridno ženo skrbno vzgojene otroke.
Toda kmalu ga je zadel liud udarec ■umrla mu je žena v najlepših letih. To » ie silno potrlo, in prej vedno vesel in iovoren, je postal zdaj čmeren in tih. a gospodarstvo se ni veliko brigal, deti se mu ni ljubilo, večinoma je sedel oma za mizo in se podpiral s komolci, premenil se je tako, da ga je znanec ko-»i že poznal. Shujšal je zelo, ker ni maral sti in zdelo se je, kot bi se bil v pol leta pstaral za deset let. Ljudje so ga obso-11, da je bolan, bil je res bolan, a ne te-^o, temveč duševno, polotila se ga je ^velika otožnost.
Silili so ga in priganjali, naj gre k "ravniku, a nejevoljno je odvrnil vsa-E«u, da njega ne more ozdraviti noben Ravnik in nobeno zdravilo, ker je zanj E vse izgubljeno in prepozno. »Pusti me miru, saj ti nisem nič na potu,« tako je 'vadno odgovarjal vsakemu.
Njegova dušna bolezen ni bila brez Varnosti. A taka stvar se ne da zdra-
viti s praški in kapljicami, zato je najboljši pripomoček pridno delati, veliko se gibati na prostem zraku, biti vedno v veseli družbi — vse to ne stane niti vinarja, treba je samo trdne in dobre volje, ravno te je pa Andreju najbolj manjkalo.
Ker mu pa sorodniki in znanci le niso dali miru, je šel na vse zadnje vendarle k zdravniku. Ker ga pa ni poznal zdravnik in ga je sam čisto napačno poučil o svoji bolezni, rekoč, da ga b oli želodec in da se je prehladil, mu je seveda zdravnik dal praškov in krogljic, ki mu niso čisto nič pomagale. Pač pa ga je to še bolj utrdilo v misli, da je zanj vsako zdravilo brezuspešno.
»Če ne pomaga en zdravnik, pomaga drugi,« začeli so zopet ljudje prigovarjati Andreju in ga spravljati k zdravniku. Branil se je in branil, a ker ni imel miru pred sitnimi sosedami, tetami in sosedi, je zopet obiskal zdravnika, a zdaj drugega, kot prej.
Uspeh je bil isti... Tako je Andrej oblazil vse zdravnike nekaj ur naokrog, a noben ni mogel videti v njegovo dušo; sam pa je vsakokrat govoril o drugi bolezni, ker sam ni vedel, kaj mu je. Zdaj je bil bolan na pljučih, zdaj na jetrih, zdaj v želodcu, zdaj na srcu itd.
Imel pa je Andrej neko že precej po-starno sorodnico, iz srca dobro žensko, ki je bila vsled Andrejevega obnašanja zelo potrta. Smilil se ji je on sam, smilili so se ji otroci, smililo se ji je tudi lepo posestvo, za katero se ni nobeden več brigal.
Barba je dobro vedela, kako bi se dalo vsemu temu odpomoči. Treba bi bilo Andreja nekoliko potolažiti, razveseliti, potem bi njegova bolezen kmalu minila. Dobil bi zopet veselje do dela in življenja, oženil bi se, dobil k hiši pametno žensko in njegovo gospodarstvo bi bilo zopet v redu.
Šinila je Barbi v glavo bistra misel.
V mestu se je naselil nov zdravnik, doktor Kralj. Govorili so o njem, da je prebrisan kot malokdo in silno spreten. Vsi drugi zdravniki so nasproti njemu muhe.
»Poskusila bom,« dejala je Barba, se praznično cblekla in se napotila k zdravniku.
Prišla je k njemu ravno po kosilu, ko je zdravnik bil izredno dobre volje.
Barba mu je natančno opisala Andrejevo življenje, njegovo nesrečo, žalost in zdravila, ki jih je že toliko porabil brezuspešno.
Zdravnik jo je pazno poslušal in jo na koncu natančno vprašal, kako je Andrejevo posestvo, kako lego ima, ali je zraven kak gozd in morda tudi kak studenec.
Barbi se je vse to zelo čudno zdelo; mislila si je: čemu neki -to vprašuje, saj ne bo kupil menda Andrejeve kmetije; vendar je vse odkritosrčno povedala, kar je vedela in znala.
»Vidite,« dejal je zdravnik, »studenec, o katerem ste mi pravili, ima v sebi prav zdravilno moč in ta bo Andreja ozdravila.«
»Jejmene,« začudila se je Barba, »ko bi bila jaz to vedela! Toda studenec, o katerem sem vam pravila, je pol ure oddaljen od Andrejeve hiše in do tje ga bo težko spraviti, ker zdaj še iz hiše ne gre rad.«
»Za to bom že jaz skrbel;« dejal je zdravnik.
»Kako pa je vendar mogoče, da bi ga studenec ozdravil, ko ga do zdaj noben zdravnik ni mogel; to bi pa le rada vedela.«
»Tega pa ne morem povedati, to je moja zdravniška tajnost.« Nato ji je nekaj prav na tiho povedal na uho.
»Zdaj pa le pojdite domov in skusite Andreja pregovoriti, da bo kmalu sam prišel k meni,« dejal ji je, ko sta se poslovila.
To zadnje pa je bilo ložje naročiti, kot pa storiti. Toda zgovornemu jeziku Barbinemu se je moral slednjič tudi Andrej udati.
Prišel je k zdravniku, mu povedal svoje ime in začel tožiti o vseh mogočih boleznih, ki ga mučijo povsod, po vseh udih od glave do pet.
Zdravnik ga je poslušal, ga preiskal, mu potipljal žilo in dejal:
»Res, hudo bolezen imate — a dobilo se bo tudi za vas primerno zdravilo. Samo ubogati me bote morali in storiti, kar vam bom naročil in v kratkem času bote zdravi kot riba. Pregnal pa bom vašo bolezen s prav skrivnostnim zdravilom, toda obljubiti mi morate, da bote o tem molčali in živi duši nič o tem povedali. Pol ure proč od vaše hiše je neki studenec, ali ni res?«
Začuden je Andrej temu pritrdil. Odkod pač zdravnik to vc?
»Dobro, torej k temu studencu bote šli vsak dan zjutraj in spili bote tamkaj na tešče štiri kozarce studenčnice, vsak četrt ure en kozarec, zraven pa bote po vsakem kozarcu enkrat prebrali to-le tablo.«
Pri tem je vzel iz omare precej veliko tablo iz debelega papirja in jo pokazal Andreju.
»Vidite, tu gori so napisane egipčanske zdravilne besede — natančno preberite to po vsakem kozarcu vode in videli bote, da bo pomagalo. Če bi vas pri tem kdo motil, se ne smete nič jeziti nad njim, le prijazno se ž njim pogovorite, drugače bi to ne pomagalo kmalu.«
S strahom in grozo je gledal Andrej tablo, ki mu jo je dal zdravnik v roko. Bilo je napisano gori z vedno manjšimi črkami:
M R A V R O O
S	a	g	a	t	u	k	
h	i	r	e	0	1	a	f
2	5	3	4	2	0	0	8
A	r	b	e	z%	t	b	t r
Sekcl
Na studenčnico ni imel veliko zaupanja. Saj jo je njegova rajna žena dostikrat pila, a je vendar morala še mlada v grob. A drugače je bilo s. čarovno tablo. Bil je precej vraževeren in zdelo se mu je, da se čuti vse bolj trdnega, ko je le enkrat po vrhu prebral skrivnostne besede. Obljubil je zdravniku trdno, da bo vse storil,
kakor mu je naročil, in da ne bo skrivnostnih besedi nikomur kazal.
Ves vesel je zavil tablo v papir, vzel klobuk in jo mahnil proti domu.
Ko je prišel domov, je čutil vsled dolge poti prav pošteno lakoto, kosilo mu je šlo v slast kot že zdavnaj ne; vse to je bil po njegovem mnenju vpliv čarodejnih egipčanskih besedij.
Zvečer je kmalu trdo zaspal in spal vso noč prav izvrstno. Zjutraj bi bil rad še malo poležal, a spomnil se je, kaj ga čaka, hitro vstal in hitel k pol ure oddaljenemu studencu.
Izpil je kozarec čiste in hladne stu-denčnice in začel brati: mravrog, saga-tuk hirgolaf, arbezeber itd.
„Krucinezar, to je jezik! Hvala Bogu, da nisem Egipčan, tega jezika se ne bi na-
učil do starosti.«
Čez eno uro je šel domov, skrbno spravil v omaro zdravilni egipčanski napis in šel na delo, ki mu je šlo prav dobro izpod rok.
Tako je potem šlo dan za dnem.
Čez štirinajst dni je bil Andrej čisto drug človek. Studenčnica, pot in delo, vse to ga ie ozdravilo popolnoma. Šel je k zdravniku Kralju in ga prisrčno zahvalil za pomoč za uspešne nasvete. Prosil ga je samo, naj mu proda skrivnostno tablo, ki ima tako čudno moč v sebi, rad jo plača, če je še tako draga, ker mu bo prav prišla ob vsaki bolezni.
»Vidite, ljubi moj prijatelj,« dejal je zdravnik in se sladko zasmejal, »najboljše zdravilo za človeka je bivanje na zdravem zraku pod milim nebom, zdrava voda in
pa pridno delo. Vam je bilo vsega tega tre ba in ker vas drugače nisem mogel &prj viti iz hiše, sem vas na ta zvit način. p0 ved'ati pa vam moram zdaj, da ne boL mislili, da znam kake vraže. To tabli imam zato, da preskušam ljudem oči, 4 jim vem določiti bolj ali manj močna oča la. Kdor n. pr. bere tamkaj od vrat do ti srdnja vrsto ali celo spodnjo, ta ima š| dobre oči, kdor pa še velikih črk v prv vrsti ne vidi, ta je pa že zelo kratkovt den. Pa brez zamere!«
Andrej je bil od začetka malo jezer — nazadnje se je pa sam glasno zate smejati. Bil je ozdravljen, poprijel se spet svojega gospodarstva in predpuston se je tudi oženil. Bog mu daj še mnogo le trdnega .zdravja.
it
Razgled po domovini.
Sveti oče Pij X. tretjemu slovenskemu katoliškemu shodu v Ljubljani. Pripravljalni odbor za tretji slovenski katoliški shod je izročil ljubljanskemu knezoškofu latinski izvod načrta resolucij, ki se predlože shodu, in prevzvišeni g. knezoškof ga je poslal svetemu očetu v Rini. Iz Rima je došcl na to sledeči odgovor:
Presvetli in prečastlti gospod!
Z veseljem sem sprejel pismo z dne 21. prošlega meseca in sem ga izročil Svetemu očetu ter hkrati Njegovi svetosti izročil knjižico, ki obsega sklepe in zahteve tretjega slovenskega katoliškega shoda. Naznanilo tega shoda, ki se bo kmalu sešel, je jako razveselilo Svetega očeta, ki mu je vselej drago, če se sinovi katoliške cerkve shajajo, da se posvetujejo o prospehu svete vere. Zato radostno naznanjam tebi in vsem, ki pridejo na imenovani shod, zlasti prečastitim vladikam Goriškemu, Tržaškemu in Lavantinskemu, da sc Sveti oče jako veseli, da so Slovenci sklenili praznovati v Ljubljanskem mestu katoliški shod, na katerem bi skupno varovali pravice katoliške vere. Ce store to modro- umestno in odločno, si ne pridobe le sijajnih zaslug za cerkev, ampak tudi za Njegovo Apostolsko Veličanstvo in njegovo vladarstvo; kajti katoliške pravice niso koristne le cerkvi, ampak tudi državi, ki ji naj bodo po ukazu katoliške vere zvesti in pridruženi. Ko ti to sporočam, ti drage volje pripominjam, da je Njegova svetost tebi, škofom in vsem zborovavcem in deloin prihodnjega shoda podelila apostolski blagoslov; pri tej priložnosti ti Izjavljam svoje spoštovanje, v katerem ostajam Tvoji prevzvišenosti
najvdanejši R. kardinal Merry del Val.
V Rimu, dnč 1. avgusta 1. 1906.
»Slovenski Gospodar« poživlja svoje rojake na III. slovenski katoliški shod v LJubljani s sledečimi besedami: V dneh 26, do 28. avg. 1906 bode v Ljubljani slovenski katoliški shod. Priprave za-nj so velikanske. Udeležba bo brez dvoma ogromna; od obali Jadranskega morja pa gori do temnozelene Mure na severni meji slovenske domovine hitele bodo navdušene množice v belo Ljubljano, da se udeležijo velevažnega shoda. Premili slovenski rojaki štajerski! Pojdite tudi Vi v kolikor mogoče obilnem številu na shod! Naj bode naš Spodnji štajer častno zastopan! Vaše narod-
no in versko prepričanje, katero ste že tolikokrat na sijajen način pokazali, nam daje trdno poroštvo, da bodete temu pozivu tudi sledili. Letošnji katoliški shod bode posebne važnosti. Obravnavale se bodo na njem narodne, verske in gospodarske razmere našega ljudstva. Mili naš narod, mal sicer po številu, a bogat vsled naravne krasote svoje domovine, se mora za isto kruto boriti z zunanjimi in deloma tudi notranjimi sovražniki. V takem boju je treba izobraziti junaško krdelo značajnih mož, ki so zmožni, z bistrim umom in z ne-omahljivim prepričanjem braniti pravi narodni blagor in s tem zagotoviti ljudstvu srečno, zlato bodočnost. Spoznati razne krivice, ki se narodu gode, opozoriti na nevarnosti, ki mu pretč, ter podati sredstva ugodne rešitve — to je namen katoliškega shoda. Odlični govorniki, ki bodo na njem sodelovali, nam dajejo zagotovilo, da se bode namen tudi dosegel v polni meri; ono uinaško krdelo značajnih mož se bode povečalo iu navdalo z ognjenim navdušenjem in brezmejnim pogumom v boju za svete narodne pravice. Kvišku torej, slovenski rojaki, na katoliški shod v Ljubljano! Kjer bodo zbrani tisoči zavednih, katoliških narodnjakov, tam bodite častno zastopani tudi Vi!
Svarilo izseljencem. Neka parobrodna družba Zino razpošilja vabila, v katerih dela za izseljevanje v državo San Paolo v Braziliji. Pri tem se slikajo kmetom, rokodelcem in drugim delavcem tamošnje razmere kakor posebno sijajne in zlasti še onim izseljencem, ki se hočejo v San Paolu naseliti kot kmetje, obeta prosto vožnjo po morju in po kopnem do določenega kraja. Ker vsebina tega vabila ne odgovarja resnici, svari ministerstvo za notranje stvari najodločnejše pred temi vabili.
V Novem mestu je umrla gospa Hladni-kova, mati glasbenika g. Ig. Hladnika. Svetila ji večna luč!
Umrl je v Ljubljani pretečeni teden znani zobozdravnik g. Anton P a i c h e I, star 65 let.
Kaznjenec se je uprl 10. t. m. v tukajšnji prisilni delavnici. Paznik Pusterle je namreč na ta dan kakor vedno pregledoval izdelovanje papirnatih vrečic. Ko je kaznjencu Ferdinandu Veidlu ugovarjal, da ne dela prav, se mu je ta splazil neopazno za hrbet in ga s tako silo vdaril po glavi, da se je pazniku ulila po obrazu kri. Pahnil je kaznjenca od sebe, a ta ga je še tepel, in tudi ko sta prišla na po-zorišče poslovodja Fr. Pavlovčič jn pazniški nadzornik g. Kazimir Mulaček, se kaznjenec ni pomiril, ampak je ves divji s kamenom v
roki upil, da ubije tistega, ki se mu prvi pri. bliža. Udal se je šele vojaški straži. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Pazite na otroke. Vsak dan se vidi i raznih parkili in šetališčih množice otrok, ki se pri nezanesljivih varuhinjah igrajo po pesku. Ce se pomisli, da so po takih krajih je-tični ljudje pljuvali in tako med peskom razširili bacile, tedaj je neovrgljivo, da je igranje otrok po takem pesku zelo nezdravo. Prah se. vzdiguje, otroci ga požirajo s tem pa si že v nežni mladosti nabirajo kali tuberkuloze. Ce vam so otroci dragi, ne puščajte* otrok v tel nevarnih igrah, zabičajte varuhinjam, da se ravnajo po vaših navodilih.
Ženska bolnišnica v Novem mestu. Deželni odbor je potrdil zgradbo ženske bolnišnice na njivi g. Albina Poznika pod šancami. Stavba se bode v kratkem razpisala pod tem pogojem, da se še letošnjo jesen začne z izkopavanjem temelja.
Slovenka 25 let za Boga in hrvaško i dino. Bele sestre v Sarajevu so proslavile v sredo 15. avgusta 25-letnico, odkar je njihova predstojnica, Slovenka, č. sestra Radegunda P o g a č a r prišla v Bosno, da prične svoje plemenito delo za Boga in hrvaško mladino.
Naši rezervisti v Ameriki. K letošnjim orožnim vajam pri ljubljanskih domobranci!) je bilo poklicanih baje 1700 rezervistov, a prišlo jih je samo 700. Vsi drugi so v Ameriki. Ni čuda, da naš kmet vedno toži, da manjka delavskih moči, ker so najboljši delavci v Ameriki, kjer popuščajo svoje moči po raznih rudokopih in tovarnah.
Zvišana uporaba tobaka. Letos so prodali v prvi polovici leta v naši državi za šest milijonov kron več kakor lani tobaka ln družili tobačnih izdelkov. Samo v juliju se je zvišala prodana vsota tobaka nasproti lanskemu juliju za 900.000.
Katoliško dijaštvo bo igralo na slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani jako častno in važno vlogo. V soboto 25. avg. bogo imeli katoliški abiturijenti prvi jugoslovanski sestanek. Oskrbeli bodo tudi na soboto pozdravni večer za došle udeležence katoliškega shoda. Dijaška zveza bo imela tiste dni svoj občni zbor. V torek zvečer pa priredi dijaštvo kot sklep katoliškega shoda sijajen komerz v veliki dvorani hotela »Union«. Pozdraviti je, da se je jelo naše katoliško dijaštvo, ki je naša nada, tako živahno gibati.
Katoliško delavsko društvo v Mirnu na Goriškem je obhajalo jako slovesno pretečeno
nedeljo 251etnico svojega obstanka. Na sporedu so bili govori, petje, šaljivi prizori. Ljudstva je bilo jako veliko od raznih krajev. Vrlo delujočemu društvu in njegovim članom, kličemo: Le tako naprej po započeti poti!
Kmečka županska zveza se je vstanovila pretekli teden v Št. Vidu nad Ljubljano. Došlo je na vstanovni shod okrog 80 gg. županov in odbornikov. Načelnik zveze je šentviški župan g. Belec. Želeti je, da pristopijo tej prevažni zvezi vsi kmečki župani in odborniki. Več o tem poročamo na drugem mestu.
Ameriški '"Slovenski duhovnik papežev prelat. Veleč. g. Alojzij Plut, župnik v Sha-kopee je bil 24. julija po nadškofu Irelandu javno umeščen in odičen z znaki in častjo papeževega prelata. Tudi v stari domovini slovenski se veselimo počaščenja slovenskega rojaka v Ameriki.
Zopet poraz ljubljanskih liberalcev. Liberalci so uvideli, da imajo smolo pri vseh rečeh, katerih se polotijo. Da bi vjeli nekaj kalinov, pošiljajo na lov nekega faliranega študenta z imenom K h a m. Samega sebe imenuje odvetniškega kandidata, v resnici je pa navaden pisač pri nekem liberalnem advokatu. Pretekli teden mu je liberalni štab naročil, naj skliče shod v »Mestni Dom«. Ubogi »šribar« se je trudil na vso moč, da bi veliko mož prišlo na shod. V svoje veliko presenečenje jih je prišlo le 16 (reci: šestnajst). In tem je Kham začel pridigovati, da se mora vero-nuiik odpraviti iz šol, zabavljal je čez Ciril-Metodove šole, ker se uče otroci moliti rožni venec itd. — Po takih klobasarijah je končal ter pričakoval odobravanja. A zmotil se je; ljubljanski gostilničar Maček je začel Khamu in njegovim liberalnim gospodarjem očitati njihove politične grehe, zlasti njih sovraštvo do kmeta in delavstva, katero bi sedaj radi pridobili, ko se že potapljajo. Kham je moral tudi na tem shodku uvideti, da je zanj najbolje, da ostane pri svojem poslu kot pisač in da ne hodi več otrobov vezat po shodih, ker s takimi shodi bo še bolj osmešil sebe in liberalno stranko.
Na ples. Izšla je v zalogi »Slovenske kr-ščansko-socialne podzveze« v Trstu nad sto strani broječa poučna knjižica za stare in za mlade, za prijatelje in sovražnike plesa. Knjižico krasi več podob. Cena ji je le 30 vinarjev, to pa radi tega, da si jo morejo kupiti tudi revni ljudje. Najbolje je, če eden naroči za več skupaj, da ne bo imela uprava toliko poštnih stroškov. Preplačila bodo na korist lista »Družinski prijatelj«. Naroča se pri upravni-štvu »Družinskega Prijatelja« v Trstu, Rojan 3. —Ker je dandanes mladina zelo potrebna takega berila, priporočamo knjigo vsem, ki bi radi omejili kugo nevarnega plesa.
Beneškega Slovenca msgr. Peliča so dne 19. avgusta v Čedadu posvetili z veliko slovesnostjo za padovanskega škofa. Navzočih je bilo več škofov. Cel teden trajajo razne velike slavnosti v čast novoposvečenemu škofu. Navzoč je bil tudi goriški nadškof dr. Sedej. V četrtek so odkrili velikanski spomenik svetemu Pavlinu, oglejskemu patrijarhu. V nedeljo bode zborovala v tem mestu vsa furlanska katoliška društva. Neka posebnost je, da je postal Slovenec škof na Laškem v mestu Padovi, kamor prihaja na božjo pot k sv. Antonu vsako leto tudi mnogo Slovencev. Bog ohrani novega škofa še mnogo let!
Krški škof mil. g. dr. Anton Mahnič se mudi na letovišču v Preski pri Medvodah kot gost g. duhovnega svetnika in župnika Bren-ceta. —
Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. dojenke morajo stanovati v zavodu, ki
je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronauka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. dojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki iu bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 kron, ali za ves tečaj 360 kron. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, K) do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se mora dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdraviliško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo stari-šev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko iu zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 13. julija 1906.
Pet škofov se bode — tako se čuje — udeležilo letošnjega III. slovenskega katoliškega shoda. Toliko škofov še nismo videli skupaj v Ljubljani.
Nabasano imajo nekje in posvetilo se bo in počilo v pristransko vodstvo gasilnih društev. Ižanski Trošt bo menda slutil, od katere strani bo priletelo.
Podporno društvo cerkovnikov naznanja svojim članom, da bodo njegovi člani, ki se udeleže katoliškega shoda imeli svoj lastni sestanek in razgovor v ponedeljek 27. t. m. ob 12. uri v dvorani »Krščansko socialne zveze« (Frančiškanske ulice). Želeti je, da se tega sestanka člani kar mogoče mnogoštevilno udeleže, ker bo razgovor jako važen.
Romanje na sv. Goro letos izostane, ker se do sedaj ni oglasilo zadostno število udeležencev. Kedor se je oglasil osebno, naj pride po denar k frančiškanskemu vratarju; tistim pa, ki so voznino poslali po poštni nakaznici, se vrne poštnim potom.
"m
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Dne 10. t. ni. je šel od nas č. g. Ivan Baloh na svdje novo mesto v Do-brepolje. Malo manj kot tri leta je deloval v Mengšu, Toda bil je mož dela in storil je jako
veliko v tem kratkem času. Cesar se je lotil, ni odnehal prej, da je šlo. Ustanovil je inlade-niško in dekliško Marijino družbo, vodil »Kat. slovensko izobraževalno društvo«, in kar je pa še prav velikega pomena, pričel je z ustanovitvijo društvenega doma, za katerega namen je nabral že lepo svoto denarja, okolu 5000 K, iu s tem postavil trden temelj društvu. Od nasprotnikov je moral mnogo prestati in pretrpeti, pa 011 je delal krepko tudi preko zaprek in dosegel sijajnih uspehov. Bog mu povrni obilo že na tem, še bolj pa na onem svetu, za vse kar je dobrega storil za naš dušni iu narodni blagor!
g Kamniška telečja družba pogreva v »Slov. Narodu« obrabljene fraze in laži, med drugimi, češ;, da ima g. dekan 24 prostili ur na dan. Klade preperele'1 dekan je že davno pri delu, predno vi sploh vstanete.
g Dekan s svojo gardo, kakor pišejo kamniški liberalci, škoduje mestu lq meče vsaki dobri misli polena pod nogo. To je pesek v oči nerazsodnim liberalnim kimavcem. Takim flavzain bo verjel kvečjemu še Menišček. Nasprotno je res, da ravno dekan in njegovi somišljeniki najrednejše obiskujejo občinske seje in stavijo pri njih najboljše predloge v korist in povzdigo mesta, a župan Kraut je prelen, da bi jih izvršil. Odborniki S. L. S. naj bi delali, liberalci pa doma za pečjo sedeli in čast vživali.
g Zupan Kraut odbija sam sodelovanje odbornikov in somišljenikov S. L. S. To je pokazal očitno pri sestavi odbora društva za promet tujcev, ker je sprejel same liberalce v odbor. To je župan, kateremu je mar le za liberalizem ne pa za korist mesta. Pomilujemo kratkovidne in zapeljane meščane, ker spregledajo in ne izbacnejo ljudi, ki bodejo le škodovali mestu.
g Vedlin ima premalo plače. Koliko pa jo ima? Tri tisoč kron dobi na leto, pa še ne more izhajati, kakor toži »Narod«. Res slab gospodar in on naj potem nosi odgovornost za celo hranilnico. L malo vredna odgovornost!
g Kako mestna hranilnica koristi mestu. Liberalci so imeli polna usta hvale, češ, mestna hranilnica bo koristila mestu. Ker vendar ni še mesto niti vinarja prejelo od nje, so se izdali. Mestno hranilnico imajo, da morajo gotovini svojim somišljenikom bogate plače preskrbeti. Kajti »Narod« naravnost trdi, da je korist za mesto v tem, da dobivajo uradniki plače in potem pa potrošijo denar v mestu. Imenitno! Ali res pustite, da se tako neumno norčujejo iz vas, ki ste pričakovali velikih koristi od hranilnice?
g Kaj pa je z novo hranilnico in posojilnico v Kamniku? Prav dobro in lepo napreduje, ljudje imajo vanjo zaupanje in bo lahko prav dobro vspevala. Sicer pa ima ljudstvo tudi dosti vzroka, da ima zaupanje vanjo. Ustanovljena je popolnoma iz nesebičnega namena, koristiti meščanu in kmetu. Uradujoči v njej ne vlečejo mastnih plač, ampak delajo popolnoma brezplačno, ravno tako tudi odborniki. Obrestujejo prav ugodno, namreč po 4'/<% in daje posojila po 5%. Zlasti kar se tiče posojil, ima hranilnica in posojilnica večje ugodnosti, kakor katerakoli druga. Finančno ravnateljstvo ji je namreč priznalo to ugodnost, da sme zadolžnice kolekovati po najnižji torej prvi lestvici. Tako je mogoče poceni in brez sitnosti dobiti posojilo pri nji. Hranilnica in posojilnica stoji pod nadzorstvom »Zadružne zveze«, katere revizorji so od ministrstva potrjeni.
g Telečja družba peša. Kraut, Vedlin, Ahlin Koschier sicer pridno trobijo v petkih, pa se jih le malo oglasi.
g Kumer je pa pustil politiko, vrgel se je rajše na muhe.
g V Zgornjem Tuhinju je 16. avgusta strela ubila posestnika Jožefa Volkarja, podo-mače Jakovca. Okopaval je korenje, kar mu trešči v glavo. Slamnik, srajca, klobuk in levi čevelj niu je strela sežgala. Sam je bil takoj mrtev.
g V Mengšu smo dobili novega gospoda kaplana. Bog daj, da b i še veliko dobrega pri nas naredili.
g Meščani v Kamniku so ogorčeni, ker ni preskrbel župan Kraut, da mestna godba, kakor je bilo vsako leto v navadi, igrala na cesarjev rojstni dan pri sprevodu veteranov. Je gotovo pozabil.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Dravelj. Na našo božjo pot sv. Roka je prišlo tudi letos mnogo romarjev. Žalibog, da je bilo tudi letos, kakor doslej že več let, V gostilni Mihe Kunovarja, ki je prav tik cerkve, tako rjovenje in vriskanje, da je bilo nemogoče poslušati pridigo. Ubogi pridigar, ki mora govoriti ob takem vriščul Kako se strinja to nečuveno motenje službe bpžje v gostilni cerkvenega ključarja z njegovo službo? Vprašamo c. kr. orožništvo, ki je odposlano v Dravlje zato, da skrbi, da vlada okrog cerkve red in mir, kje hodi ta čas? — Vprašamo slavno županstvo iz Zgornje Šiške, ki izvoha vsake nezrele češplje pri branjev-kah, in jih konfiscira, vprašamo to slavno županstvo, občinske odbornike in gospoda župana Zakotnika, kako da dovoli k naši božji poti dohod onim cirkusom, »ringelšpilom« in komedijantom, ki delajo tak vrišč s svojimi polomljenimi lajnami, da motijo ponoči in po-dnevu božjepotnike in celo vas, in ki nam ne koristijo drugega, kakor da izvabljajo mladini — žal, celo odrasli, krajcarje iz žepa? Ali je to božja pot? To je hujše, kot na vsakem judovskem semnju! Ali smo Zakotnika zato volili, da nam bo komedije skupaj vlekel ? Ogorčenje nad temi nečuvenimi izgredi v Kunovar-jevi gostilni in po komedijah je po celi soseski in med božjepotniki tako, da si bomo poiskali miru na kakšen drugi način, ako ne bo enkrat reda!!
g Na Koroški Beli se je v župni cerkvi prenovil prezbiterij in postavil nov marmornat oltar. Svod v prezbiteriju je na opresno naslikal akademični slikar Sternen. Štiri slikana okna je postavila znana tvrdka Neuhauser iz Inomosta. Glavno oltarno sliko, ki visi v bogato pozlačenem okvirju prosto na steni in nam predočuje farna patrona sv. Ingenuina in Albuina je mojstersko naslikal historičen slikar Kastner na Dunaju. Največji kras pa dela cerkvi novi veliki oltar. Načrt zanj je napravil kipar Andrej Rovšek v Ljubljani, kamnosek Vetorac v Šiški ga je pa izklesal iz različnih marmorjev. Tabernakelj, ki meri na višino 2'80m, je iz kararskega marmorja tako dovršeno in kljub bogate členovitosti tako fino izdelan, da mora vsako še tako razvajeno oko zadovoljiti in hvali in ob jednem priporoča za enaka dela svoicj;a mojstra. Ta novi oltar je gotovo jeden izpied najlepših na Gorenjskem. Vsa prenovitev ;;rezbiterija je stala nad 9000 kron, katere svote velika večina se je pokrila in se še pokriva iz prostovoljnih darov domačih faranov, katerim se za njihovo veliko da-režljivost izreka javna in zaslužena zahvala.
g Iz Stare Oselice nam poročajo, da je dne 16. t. m. strela udarila v hlev posestnika Pavla Šturm. Pogorela je tudi zraven hleva stoječa hiša. Nesreča je tembolj občutljiva, ker jc tudi že pred petimi leti treščilo v hlev in ker dotični gospodar nima nič lesa na svojem in ga še doma hi,, temuč je v Ameriki. Priporoča se usmiljenim srcem.
g Nevihta s točo pri sv. Katarini nad Medvodami. Petek 17. t. m. se je opoludne silno stemnilo nebo in kake pol ure potem je
med groznim bliskom, gromom in viharjem začela padati toča vedno huje in debeleja, debela tudi kakor kurje jajce. Pol ure potem — žalosten pogled. Sadno drevje vse okleščeno; na tleh polno sadja, orehov, proso vse po-mandrano, zelje, korenje stolčeno, ajda uničena. Pod kapovi in ob bregovih je bilo še zvečer toče na kupe. Prizadeti so kraji Topol, Osredek in deloma Belo. Celo popoldne se je po kratkih presledkih zopet in zopet vlival med treskanjem dež-v plohah. Uničeno je sadje, za katerega so upali naši kmetje dobiti kaj denarjev, pokončana jesenska piča za žival. — Ubogi kmet!
g Katoliško slovensko izobraževalno društvo Šenčur pri Kranju priredi 15. septembra posebni romarski vlak na Gorico in Trst po novi progi icsenice-Trst. Vožnja za tja in nazaj bode stala v III. razredu, to je iz Kranja v Trst in nazaj 6 kron 40 vin. Kdor se misli udeležiti tega zanimivega izleta, naj se oglasi pri izobraževalnem društvu Št. Jurij pri Kranju.
g Moravške novice. Ljudska hranilnica in posojilnica je začela poslovati dne 8. julija. V tem kratkem času ima prometa že čez 22.000 kron. Hranilne vloge obrestuje po 4 in pol odstotka, posojila daje le po pet odstotkov. Poroki niso obvezani biti člani. Delež je najnižji 2 kroni. Pristojbinska olajšila so tudi že pripoznaa. Tako dobi z malimi stroški denarja vsak, kolikor ga potrebuje. Nova posojilnica je ustanovljena res v gospodarsko korist, ne pa iz sebičnih namenov, da bi si polnili lastne žepe. Da je hranilnica res varna in zanesljiva, jamči odbor, kateri sestoji iz štirih županov in drugih veljakov moravške doline, Zato jo vsem kar najtopljeje priporočamo. — Strela je udarila v Paprcčah v »Janezovo« hišo, kjer je ubila v veži neko žensko. Druge, ki so v veži vedrili, je omamila, sicer jim ni storila nič ža-lega. Svetovati bi bilo, naj se ob hudi uri vrata in okna zapirajo. — Treščilo je isti dan v zvonik podružnice sv. Andreja. Razen nekaj malega strela ni storila posebne škode, razun, da je tri osebe omamila. — Več škode je povzročila strela Ignaciju Cerarju, posestniku v Tu-stanju. Udarila je v njegov kozolec, ki je bil poln žita in sena in je pogorel do tal. Posestnik ima škode kakih 3000 K. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! — Utonila je v Prekru. velikovaške občine, v mlaki pred hišo dveletna deklica. Stariši, ne puščajte otrok vendar brez nadzorstva! — Kip za Vegov spomenik smo dobili. To je krasna doprsna podoba, lita iz svetlorujavega brona. Spomenik bo stal na najlepšem mestu moravškega trga.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Zagorje ob Savi. Naš občinski zastop je dobii dva nova virilista. Virilni glas je dobila namreč liberalna posojilnica in pa social-nodemokraški konsum. Prvo bo zastopal Ko-privec, druzega pa Cobalov oče. Tako sta prišla ta dva vseeno v občinski zastop, čeprav sta pri volitvah tako nesrečno in žalostno propadla. — Vesela novica za vsako mokraško srce je tudi ta, da so oče Cobal vsprejeti za občana. Sedaj se nam ni bati, da bi jih tako hitro izgubili. Kaj bi tudi sicer počele uboge ovčice. če bi jih zapustil »skrbni« pastir. Nič bati. — V petek, dne 10. avgusta popoldne je 68. letni Jan. Knez otresal sadje. Padel pa je z drevesa en meter globoko. Ranil se ni sicer nič, pač pa si je zlomil tilnik, ali pa ga je morda strahu in starosti zadela kap. Prejel je še sv. poslednje olje, potem pa — izdihnil. Sicer je bil mož skozi in skozi
poštenjak. — Drugo jutro, dne 11. avgusta pa je pri nabiranju premoga pod »rampami« padla 13-letna deklica Ljudmila Hoher in se nevarno ranila. Vendar je upanje, da še ozdravi.
d Cerkvene novice. Krasno je dal oltarje v farni cerkvi in v podružnični cerkvi sv. Roka na Belečem vrhu prenoviti g. javorski župnik Fr. Indof. Vse delo je stalo 700 gld. Iz-vršil je to domač slovenski mojster g. Toma-žič iz Boštajna tako jkusno, da se sme tudi drugim gospodom priporočati. — Čujemo, da bodo tudi Vinterjevčani svojo cerkvico prenovili. — G. Rovšek pa je tudi lepo prenovil oltarje šmartinske podružnice v Št. Juriju pri Poganiku. Dne 12. avgusta jih je slovesno blagoslovil č. g. kanonik A. Zloga r.
d Janče. Najlepša pobežnost. Med najlepše pobožnosti, katere so g. knezoškof vpeljali v ljubljanski škofiji, smemo gotovo šleti celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa, Za župnijo Janče se je obhajala ta pobožnost dne 11. avgusta. 2upljani so se je vdeleževali s posebno vnemo. Hlapčevskega dela so se popolnoma vzdržali, kar omenjamo drugim fa-ram v posnemanje. Celi dan so prihajali molit našega Gospoda in do malega vsi so prejeli sv. zakramente. Božji blagoslov gotovo ne izostane.
d Drobne novice In osebne vesti. Poročil se je v šmartinski cerkvi g. Jurij Kramberger z gdč. učiteljico J. Schott dne 14. avgusta. — 12. avgusta so odprli v Št. Juriju pri Litiji novo gostilno pri Potočanu. Za popotnike na Kresnice bo pripravna..— Dne 13. avgusta je zapustil Zagorje č. g. kaplan Janko Petrič, ki si je mnogo zaslug pridobil v fari z vstanovit-vijo bralnega društva, posojilnice itd. Bog tnu plačaj!
d Šmartno. V tovarni za usnje bi se bila ktnalu pripetila' velika nesreča. Znanega tovarnarja g. Franc K.iafliča je prijel stroj in ga vrgel v vodo, iz katere sta ga v zadnjem trenutku rešila dva delavca. Le par trenutkov, pa bi bilo prepozno.
d Litijska predilnica. Zopet moramo v imenu ubogega delavstva povzdigniti svoj glas. Kaznuje se še vedno ostro in pretirano za vsako malenkost. Pred kratkim je bila neka delavka, ki se je smejala in nekaj lahko-mišljeno norela, kaznovana za 50 v. Tudi mi smo prijatelji reda, in nimamo nič proti temu, da vodstvo zahteva v tovarni red. Delavka plača kazen in izbriše potem s table, kjer bila kazen zapisana, to kar je plačala. Zato je bila kaznovana za 2 kroni, katerih morda cel teden ne zasluži. Te velike kazni v primeri z beraško plačo, to je kar obsojamo najodločneje. — Marsikateri stariši, ki so od drugod poslali svoje hčerke v tovarno, si mislijo, da so lahko zdaj brez skrbi, ker so v zavodu nastanjene frančiškanke. A temu ni tako. Fran-čiškanke so res same zase svete osebe, a na delavke ne morejo ali pa ne smejo vplivati. In tako delajo dekleta, kar hočejo. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da sta posestnika tovarne sodavice in da jima ni toliko za usmi-ljenke, ampak v prvi vrsti za podjetje. In tako dekleta, ki so v dotičnih hišah niti vse k maši ne hodijo. In nihče jih ne sme siliti, ako same nočejo. Nekatere med mašo ležijo, potem vstanejo in gredo po svojih potih. Da bodo imele usmiljenke kaj pomena in namena, jim mora vodstvo dati popolno oblast in nadzorstvo, zunaj in znotraj hiše, da bodo lahko skrbele in nadzorovale, če gredo dekleta ob nedeljah k službi božji, ne pa v gostilne in po plesih, če gredo k sv. zakramentom, ne pa pod litijski most, — sicer je ves »klošter« le pesek v oči sta rišem v daljavi!
Iz Ribnice.
d Eden najznamenitejših shodov v ribniškem okraju je bi! pač shod pri Novi Štifti,
ki ga Je priredila »Kmečka zveza« dne 12. avgusta t. 1. Do 1000 mož in mladeničev je povzdignilo glas za svoje pravice in pokazalo, |ja je ljudstvo v tem okraju dobro probujeno. Vrli Dobrepoljci in Laščani so pohiteli na shod > vozovi; bilo jih je 8 velikih »tajselnov«.
d Kako smo se smejali, ko smo videli, da (e drznejo trije liberalni kričači motiti tako reHko zborujočo množico! Toda možje so itisnili svoja ramena in potisnili čivkajoče ;rabce ven ter jih vrgli za drvarnico. Dobro ita jih dobila visokošolca »Savana« Peterlin z Ribnice in Marolt iz Sodražice. Maroltu je lekdo vzel palico, s katero je prikolovratil na iliod, in ga ž njo pošteno nasekal. Kronico nu je potem Marolt ponujal zanjo, pa je ni louil nazaj.
d Podraž-Gruden, ta se nam je skoro milil, če bi bil usmiljenja vreden. Ta mož je uskok« iz naše stranke. Kako se vam je uje-lal na shodu, toliko časa, da jih je od mož lošteno dobil. Sedaj pa si širni svet misli a-le prizor: Ključar cerkven, pa je od mož red cerkvenimi vratmi, ki jih on zapira, tako leusmiljeno tepenl In to je — Gruden-»odraž!
d Knezoškof pri Novi Štifti. Za Veliki imaren prišli so sami knezoškof k Novi Štifti ovzdignit romarski shod. Na predvečer in a praznik so neutrudljivo spovedovali, ob 0. uri imeli slavnostni govor, popoldne pa agovor Marijinim družbam, katere so se brale iz raznih župnij.
d Ljudska knjižnica. Ker je vas Ponikve o naravni legi bolj ločena od sosednih vasij, e je sprožila misel, da se ondi ustanovi v ratkeni času ljudska knjižnica. Zavedni va-iani z veseljem pozdravljajo to misel in ob-ubljajo po svoji moči tudi prispevati za to. parno, da prihodnjo zimo bo knjižnica že nu-ila obilo zabavnega in podučnega berila ridnim bravcem. Vsekako hvalevredna mi-il, ker pridno branje je prvi pogoj za iz-Drazbo. — Zavedno se je pokazala vas, ker ) izvan redno mnogoštevilno zastopana na jdočom katoliškem shodu. Le čvrsto in vz-ajno!
: krškega okraja.
d Toča nas je v kratkem času že dru-6 obiskala; največ škode je napravila v vi-igradili in po sadnem drevju. Prvič je šla iha, debela kot orehi, drugič pa bolj drobna ed dežjem. Posebno so poškodovane fare: rško. Sv. Duh in Studenec.
d Smrt v Savi je našel 16. avgusta tr-ivca Avmana hlapec Jože. Šel je s konji eveč nagloboko, pa ga je voda posukala. )nji so se rešili. Njegovega trupla še niso išli.
d Mali lepaki so bili pred kratkim v Krem po raznih liberalnih bajtah prilepljeni, teri so poživljali občinstvo, naj se ne ude-!i katoliškega shoda liki Korošcem. No, to 1 Pač malo pomagalo, ker katoliški Slovenci bodo klub temu shoda udeležili. Propalic > ki prisegajo slovesno na »dihurjevo gla-pa itak na shodu ne marajo, d Ljudska veselica se je vršila dne 15. av-sta na vrtu gospoda Lavrinška. Pri tej vnosti so sodelovali brežiški Sokoli in god-z Zidanega mosta. Jako prejetne so bile e med navdušenimi Slovenci, v senci slo-nsklh trobojnic.
elokranjske novice.
n Umrla je v Metliki gospa Marija Šturm, ia učitelja Šturma v pokoju. Na grobu je •al neizogibni Jutraž svojo »pridigo«. Po-»l ni reči »Amen«. Drugače je bil pogreb
'•N-P. v m.!
d Umrla je v visoki starosti gospa Alojzija Kapele, vdova pokojnega oskrbnika N. v. r. v Metliki, stara 86 let. Pogreb izvršil se je k Trem faram.
d Za Trifarsko cerkev je poslal g. Ivan Ncmanič, Svržakov, iz Amerike 150 K. Nadalje je poslal tudi iz Amerike Marko Karlovič 15 K. Bog plačaj obema in tudi vsem drugim darovalcem!
d Zlata maša bode 23. septembra t. 1. v Metliki, ki jo bodo obhajali mil. g. prošt. Mesto in občine pokažite svojo hvaležnost.
d Prestavljen je č. g. Ivan Strajhar iz Metlike v Št. Rupert. Sem pride č. g. Peter Natlačen iz Toplic.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Ruperta. Hud vihar s točo smo imeli zopet 16. t. m. popoldan v naši okolici. Še hujše je bilo okrog Čateža in Trebnjega. Vihra sc je gnala dalje proti Novemrnestu. — Trije novi kaplani so nastavljeni v naši dolini.
V	Št. Rupert je prišel č. g. Ivan Strajhar iz Metlike, v Mokronog č. g. I. Ježek in k Sv. Trojici č. g. Matija Noč.
d S Studenca pri Krškem. (Raznoterosti.)
V	mnogih iztisih prihaja k nam »Domoljub« in je vsaka številka z veseljem sprejeta. Le žal, da se nahaja v njem tako malo dopisov iz našega kraja. Zato danes nekoliko vrstic. Dne 4. avgusta smo imeli hudo nevihto z debelo točo kot jabolka. Hvala Bogu, da je kratek čas trajala; močno prizadete so vasi Lu-kovec, Konjsko, Preska, Laze, Raganka, De-dnagora, Dolenje in Gorenje Inpolje. Drugi kraji tukajšnje občine so bili prizadeti le nekaj malega. Vendar je toča prizanesla glavnim goricam, kjer je vir dohodkov za našega kmetovalca. — Dne 11. t. m. je pa strela ubila na Lukovci staro ženo Marjeto Rihtar, ko je škaf pod kap postavljala. Bila je takoj mrtva. Ravno istega dtie smo tukaj pokopali utopljenca Antona Bartola, rojenega 5. junija 1887 v Št. Rupertu pri Mokronogu, kateri se je pri kopanju na Hrastniku vtopil in ga je voda na Arško polje prinesla, kjer so ga pastirji našli. — Pred nekaj časom šel je bil naš č. g. Šimen Ažinan na kratek dopust; namestoval ga je ta čas č. g. kanonik Ferdinand Cekal iz Ljubljane, katerega imamo še vsi farani v hvaležnem spominu iz časa njegovega štiriletnega tukajšnjega pastirovanja pred 8. leti. Ker si je č. g. kanonik pridobil mnogo zaslug za celo faro in občino, vsled tega ga je tudi tukaj po njegovem odhodu tukajšnji takratni občinski odbor izvolil častnim občanom.
d Iz Zatičine se nam poroča: Pretečeni teden je nenadne smrti uinrla posestnica Marija Gros. Zjutraj je nameravala še kruh peči, a Gospod jo je odpoklical v večnost. — God sv. Bernarda smo zelo slovesno obhajali. Slovesno sveto mašo jc itncl mil. g. novomeški prošt dr. Elbert, pridigoval je frančiškan o. Regalat Čebulj. — Običajni semenj sv. Bernarda je bil dobro obiskan.
— Naši slovenski kozolci — ljudske univerze I To je jasno dokazalo na Veliki Šmaren društvo »Luč« v Želimljah. Ta dan je blagoslovil orgije preč. g. kanonik dekan Sušnik. Pri slovesnem cerkvenem opravilu, ko so prvikrat zadonele orgle s kora želimeljske cerkve, je dovršeno peval zbor pevcev društva katoliških rokodelskih pomočnikov pod strokovno spretnim vodstvom gospoda Pavla Gorjupa. Ljudstvo, katero se je udeležilo slovesnosti v velikanskem številu iz vseh sosednih fara, je bilo naravnost očarano in ne ve dosti izrazov hvaležnosti vsem p. n. gospodom, ki so bili toliko blagonaklonjeni, da so prihiteli iz Ljubljane na prijazno povabilo gospoda Ravnikarja in dokazali ljudstvu, kako dvigne in užge — slovesna pesem človeško
dušo. Da ostane slovesni dan še trajneje v spominu, jc priredilo popoldne mlado diuštvo »Luč«, posvečeno izobrazbi in prosveti, svojo prvo veselico pod krasnim novim, velikanskim kozolcem društvenega blagajnika Alojzija Perčiča. Lahko se ve, da je mlado društvo čakalo in se balo, je-li bo veselica uspela ali ne. Društveniki so izpremenili kozolec z deskami v dvorano. Petero velikanskih zastav je vihralo izpod strehe, z venci so okrasili* oder in z malimi zastavicami. Zbralo se je sveta, da je bila »Ljudska univerza« pretesna, ogromno naroda je stalo zunaj. In nastopili so zopet isti pevci in zabučalo je »Morje Adrijansko«. Nato je govoril živahno, instruk-tivno, pa zelo poljudno gospod Ravnikar. Z napeto pozornostjo mu je sledila množica in s ploskanjem ter medklici pritrjevala njegovim izvajanjem, ko je slikal rane na stebru države, na kmetu. Dolgotrajno ploskanje je bil izraz zahvale za govornika. Nato pa je poskrbel sloviti komik in pevec gospod Ložar za smeh z »Občinskim beračem«. Moral je dodati še par kupletov, ker ga je občinstvo zvalo na oder nazaj. Ko so nato zopet pevci zapeli »Slovenca in Hrvata« in še nekaj drugih pesmi, se je razvila živahna zabava, pravi diužinski večer, s katerega je marsikdo odnesel lep Vrednosten spominček. Edino časa je nedostajalo, prehitro je vse minulo, tako so govorili ljudje. Ko so se" odpeljali zvečer pevci, doneli so jim burni živio-klici v zahvalo in slovo, pa s srčno željo, da se nismo videli zadnjič. In gospodje so odšli z zavestjo, da so vršili na »ljudski univerzi« pod kozolcem eminentno narodno delo, ljudstvu v pro-sveto in zabavo. In društvo »Luč« jim kliče: Tisočera hvala! Živeli!
—	Huda nevihta. Iz Št. Lovrenca ob Temenici se nam piše: V četrtek, na dan sv. Roka smo imeli hudo nevihto. Popoldne ob dveh je postalo skoro temno. Burja je privihrala ploho iz čatežkih in trebanjskih hribov in šla preko Male, Vidma in St. Lorenca na Martinjo vas, Prapreče in Vrhovo. Začetkom je padal le dež, kmalu začne naletovati debela toča, ki se vsuje z grozno silo čez lepo polje. Nevihta je drvila naprej, ljudje, ki so jokali in molili, so si malo oddahnili. Takrat pa se obrne veter, nevihta prihrumi od nasprotne strani in požanje skoro vse, kar doseže. Skoro vsa zrna so imela velikost debelih orehov, drobnih sploh ni bilo. Na nekaterih krajih je bilo toče skoro za malo ped na debelo. 'Kamor je zadela na polju, je vse pobila. Škoda je zelo velika. Ajda, ki posebno v našem kraju lepo rodi, je uničena. Uničeno je popolno prosi, fižol, kar ga je rastlc prosto, zelo poškodovano pa prav vse. Koruze bo komaj polovica, zelja skoro nič, brajda pri hišah je popolno sklešče-na. Tako lepo je vse kazalo, zdaj gleda ubogi trpin razvaline svojega dela. — V našem kraju ni bilo še nikdar toče, zato se udarec tem težje občuti.	*
—	Toča. Dne 16. avgusta popoludne od 'M. do '/s4. je padala gosta toča na Trebel-nem pri Mokronogu. Ajda, proso je uničeno. Pod drevjem leži vse polno listja. Po vinogradih toča ni veliko škode naredila, ker so tako skoraj goli in prazni. Nikoli še na bilo tako malo grozdja, kakor letos. Palež, ples-noba, razni črvički, so grozdje skoraj uničili. Mesto 30 ali 40 jagod visi na grozdu 3 do 4 jagode, največ, grozdov je pa popolnoma suhih. Tudi sadja ni le.tos. Žalostna prihodnost se nam obeta. Vihar, ki je spremljal točo, je podrl tudi kozolec in razkopal več streh. Pota so vsled naliva vsa razkopana.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
u Ob nedeljah naj vendar počiva delo.
G. Paa, vsi ljudje se zgledujejo nad tem razbijanjem; glejte vendar nekoliko tudi na občinstvo.
n Kristan se brani na vse pretege, da bi mu ne bila vzeta čast obč. svetovalca in se smatra za svetovalca, čeprav sta rekla gg. okr. glavar in sodnik, da ni postavno izvoljen.
n Naš Kristan porablja »krivice« in »obrekovanja«, ki jih je »Naša Moč« prinesla zoper njega. Res velikodušno! Ta inožieelj se bo nazadnje še sklical na sv. pismo, ker ne more odgovoriti, če tudi svojih otrok ne da krstiti kakor zahteva sv. pismo.
nBlagoslovljen bo v Spodnji Idriji na Mali Šmaren dopoldan ondotni novi gasilni dom in brizgalna. Popoldan bo pa veselica.
n Cerkev na Vojskem je zunaj ometana in pobeljena, zdaj se popravlja znotraj.
Iz Starega trga pri Ložu.
d Nekateri naši pogorele! so si z lastnimi močmi in z vrlo pomočjo dobrotnikov že postavili svoje domove; seveda je pa mnogo hiš še vedno v razvalinah. Bog daj, da bi tudi kaj kmalu vzrastle koče iz tal, da bo Stari trg zadobil zopet prejšnje veselo lice.
d Osebna vest. Zapustili nas bodo naš dobri in liubeznjivi gospod Jernej Kovič in odšli v Št. Vid pri Zatičini na svojo novo službo. Škoda jih je in zelo luido nam je za njimi; Št. Vidcem moremo le častitati, da jih bodo dobili. Upajmo pa, da nam bodo prav povšeči tudi novi kaplan gospod Ivan Klavžar, letošnji novomašnik iz Črnega vrha.
d Edina gostilna v Ložu, ki ima naročenega »Slovenca« iu kjer ni prostora za umazane liberalne liste in lističe, je gostilna gospoda Ivana Hlabšeta. Vsem zavednim Loža-noni kličemo: »Svoji k svojim!« — Še nekaj! Tudi za naš abstinenčni krožek je v omenjeni gostilni dobro preskrbljeno. Torej abstinentje, vedite: »Kamor vas srce vleče!«
d Na Babineni polju so imeli 29. julija novo mašo, ki je menda od pamtiveka prva v fari. Daroval jo je č. p. Miško Troha iz frančiškanskega reda. Babinopoljci seveda so bili lepega dne zelo veseli.
d Lepe društvene znake je dobilo zadnji čas naše k. s. izobraževalno društvo. Prvič bodo ž njimi oficijelno nastopili naši fantje ob III. slov. katoliškem shodu.
d Zanimivo predavanje v našem izobra-ževališču smo imeli v nedeljo 22. julija. Predaval je mlad prijatelj našega društva »Zakaj propada kmečki stan in kako bi se dalo temu odpomoči«.
SŠ^S?
Štajerske novice.
Celjska »Domovina« je tudi pri zadnji deželnozborski volitvi, ko se je šlo za dr. Jan-koviča, uganjala svojo hinavščino. Zaupni shod je z veliko večino proglasil za kandidata okrožnega zdravnika v Kozjem dr. Jankoviča. Usiljeni kandidat nekaterih liberalcev Kunej je ostal v manjšini. Pravično bi bilo, da bi »Domovina« priporočala le g. dr. Jankoviča, a ta liberalni list, kojega urednik Spindler zahaja v družbo »Narodovega« 'sotrudnika dr. Trillerja v Ljubljano piše, naj si volilci izbirajo med obema. Večje lumparije si ne moremo misliti, nego jo uganja ta list. Skrajni čas je, da vsak pošten katoliški mož vrne »Domovino« uprav ništvu v Celju.
Štajerska sloga. Piše se nam: Celjski gospodi ni prav nič do sloge. Zadnji čas jo kar zapored rušijo. V dokaz temu je pisar-jenje po »Domovini«. Mi smo dovolj mirno vse to opazovali. A skrajni čas je, da preneha naša potrpežljivost in da tudi mi odločno nastopimo svojo pot. Pustimo liberalce, naj si osnujejo svojo stranko, ki bo kmalu poginila, kakor gineva liberalna na Kranjskem, mi pa osnujemo svojo po zgledu Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem. Bližajo se državno-zborske volitve in do tedaj moramo biti na jasnem, ker drugače bode zopet največja zmeda, kakor se je to dogajalo v zadnjem času.
Ljudska shoda sta se vršila v Velenju in v St. Jurju ob Ščavnici. Na prvem je govoril dr. Vovšek, na drugem dr. P loj. Ta je zagovarjal delovanje slovenskih poslancev v odseku za volilno reformo. Ostro je ožigosal postopanje kranjskega liberalnega arž. poslanca Plantana. Mnogobrojno obiskana shoda sta izrekla poslancem zaupanje.
Osebne vesti. Oosp. dr. Ivan V u k, c. kr. sodni avskultant, je prestavljen iz Maribora k okr. sodniji Litija na Kranjskem. To je v kratkem času drugi štajerski uradnik, ki mora na Kranjsko. Ako bo šlo tako naprej, ne bo čez 10 let na Spodnjem Štajerskem nobenega slovenskega uradnika več.
Duhovniške vesti. C. g. Gregor Poto-k a iv provizor v Št. Janžu na Dr. Polju, je dobil novoustanovljeno župnijo Bočno. Župnija v Št. Janžu na Dr. polju sc je podelila č. g. Fr. Skorja ne, dosedaj župnik v Št. Plorijanu na Beču.
Jezik pregrizla si je pekova soproga gospa K u g I e r v Mariboru. Ko je šla v sredo 8. avgusta po Gosposki ulici, ji je priletela s hiše št. 2 na glavo z vso silo strešna opeka, ki jo je zunaj hudo poškodovala. Udarec je prišel ravno v trenutku, ko je imela jezik med zobmi in je bil tako močan, da si je jezik pregrizla. Opeko je vrgel po neprevidnosti neki delavec, ki je streho prekrival.
Mati in hči v enem grobu. V Plavivasi, župnija Pišece, je 5. t. m. padla s slive 19letna deklica Marija T r a n k I e r. Njena mati Uršula ji je stregla z vso materino ljubeznijo. Ko je pa videla, da bo ljubljena hčerka morala umreti, je to njeno blago srce tako presunilo, da je tudi ona zbolela. V četrtek 9. t. ni. ob 4. popoldan, ko je še pol ure poprej postregla svoji hčeri, je izdihnila svojo blago dušo. •Komaj pa je mati umrla, začela je umirati tudi hčerka. Nekaj minut po smrti matere je tudi hčerka mirno v Gospodu zaspala. Smrt je zjedinila dve duši, ki sta se v življenju tako ljubili. Obe dobro pripravljeni na smrt počivate zdaj v enem grobu.
V	Bojsnem je bil 12. t. ni. zvečer umorjen na cesti pošten mož Mihael R o ž m a n. Storilec in tisti, ki ga je k temu hudodelstvu na-šuntal, sta zvesta pristaša »Štajerca«. Morilec jc oženjen, toda živi ločen od žene. Hudobnež je planil na Rožmana, pri katerem je bil tudi njegov 161etni sin, ter mu z velikim nožem tako hudo vrat prerezal, da je bil v par trenotkih mrtev. To je posledica liberalnega berila. Proč s takimi listi!
Nesreča. V občini Crmlenšak župnije Sv. Ruperta v Slov. gor. sta dne 2. avgusta t. 1. mož in žena Peter in Marija Simonič orala. Vola sta ušla, žena je prišla pod plug in črtalo ji je nogo tako razrezalo, da je takoj omedlela in na mestu umrla.
V	Mariboru se je izvršila pretečeni teden z veliko slovesnostjo škofijska sinoda, katere se je udeleževalo 235 duhovnikov. Mariborski Nemci so ob tej priliki pokazali, da znajo jako malo olike.
Na Rečici je umrl č. gosp. župnik Jožef U 1 č n i k.
Primorske novice.
Štiridesetletnlca mašništva. Veleč, gosp, monsignor Anton Rogač, dekan v Hrušicj pri Podgradu je obhajal nedavno 40ietnieo mašništva. Bog ohrani blagega gospoda $t mnogo let!
Čuden duh veje v Trstu. Nedavno je svi. rala v ljudskem vrtu vojaška godba 97. peš. polka Ziehererjevo skladbo, v kateri se igra tudi cesarska pesem. Vojaški godej so pj igrali mesto nje koračnico sv. Justa. Zdi se; Kakor tla bi bila avstrijska himna prepove, dana. Kam plovemo?
Zupan v Kastavu g. Kazimir Jelušič se jc moral podvreči na Dunaju nevarni operaciji, ki se je pa posrečila.
V Cervinjanu nameravajo zgraditi -voJ jašnico, v kateri bode prostora za en bataljon vojakov.
Beljaški Slovenci so ustanovili v Trsli posebno omizje. Vsak torek se zbirajo ob 8. v hotelu Balkan v II. nadstropju. Hotd »Balkan« je tržaški »Narodni dom«. Zal, da ni v tem slovenskem domu vse tako, kaka bi moralo biti. Vcdstvo hiše bi moralo prei vsem skrbeti za lo, da jemlje v službo Ii pristne in zavedne Slovence.
Mlada samomorilka. Pred tednom je skočila na novem pomolu v Pulju v morje 131etna deklica Cecilija Cernic. Rešil jo ie iz vode niornar Dimnik Trevizan, ki se je z neke ladji vrgel v morje. Deklico so odvedli na dom njenih roditeljev. Vzeti si je hotela življenji radi tega, ker so jo hoteli roditelji dati v neko službo.
Iz tiorlce poročajo, da namerava gorišk župan dr. Marani odstopiti. Vzrok je slabi gospodarstvo na magistratu in slabe posle dice, ki se že kažejo.
Nesreča na južni železnici. 12. t. ni. po noči je padel Alojzij Rogelja iz Temenice če rob kakih 8 m visoke skalne preseke mei Nabrežino in Sv. Križem ha rob levega želez ničnega tira. Revež je bil takoj mrtev.
— »No kaj pa hočete VI starec«. Izzi otvoritvenih dni bohinjske železnice se poroč naslednja vesela dogodbica: Neki star gospa pride v infanterijsko vojašnico v Trstu. Vo jak ga ustavi, a ko mu gospod pove, da bi rai govoril z brigadirjem ga pusti naprej. Gfr spod general ima mnogo dela.« Civilist »ion čakati v predsobi. Dolgo časa traja, predno pride general iz svoje sobe. »No, kaj liočett Vi starec«, se prezirljivo obrne general I civilistu v staromodni upravi. »Jaz sen nadvojvoda Ludovik Salvator«, odgovori ogovorjeni, in pridem radi sprejema Njeg.« sarske Visokosti nadvojvode Franc Ferdi nanda«. Lahko si je misliti, kako se je brigadi! ustrašil. Postavil se je kot sveča pred naJ vojvoda in sprejel njegove želje. Ljudomil nadvojvoda je nato smehljaje odšel. Dogod bica mu je napravila mnogo zabave in mi je poleg tega tudi dokazala da v gotovih kro gili le obleka napravlja ljudi.
Koroške novice.
Politična shoda. V Dobu pri Pliberku it bil v nedeljo 12. t. m. dobro obiskan shod. Govorila sta na njem g. Fr. Grafenaue o deželnem zboru, č. g. S a d j a k pa o polj tičnem položaju. - V nedeljo 19. t. m. je M političen shod v Vogrčah pri •»Škofu«. 0?" voril je zopet deželni poslanec Grafenauer f tajnik političnega društva Ekar iz Celovca.
Umeščenje novega prošta rrfil. g. 0'e" gorja E i n s p i e 1 e r j a pri velikovšketn kole-gijatnem kapiteljnu na glavno župnijo v
njaii, se je vršil dne 14. t. m. v škofovi kapelici v Celovcu. Inštaliral je novega prošta knez in škof celovški dr. Kahn. Kot zastopnika ve-likovškega kapiteljna sta bila navzoča čč. gg. Sini. C e m e r, dekan in J. Dobrove, kanonik. Navzočih ie bilo še devet drugih gg. duhovnikov.
Celovški slovenski klub bo imel svoje tedenske sestanke v znani gostilni »pri zlatem studencu«, Lidmanske ulice. Prvi tak sestanek je prvo sredo po 1. septembru. Za preno-čenje ste sedaj gostom na razpolago dve postelji več.
Na katoliški shod v Ljubljano pride tudi nekaj Korošcev, akoravno se je pisalo, da bo veljal vsak za uskoka, kdor se ga bo udeležil. Ne pustimo se terorizirati, da bi sc kot katoličani ne smeli udeležiti katoliškega shoda.
Velikovec. Dne 11. t. m. prigodila se je tukaj velika nesreča. Kakor običajno odpeljala se je trušenska pošta opoldne iz tukajšnje glavne pošte proti domu. V celovškem predmestju pred Kostvveinovo gostilno pride, jej naproti v smeri iz Celovca neki avtomobil. Poštni konj se avtomobila prestraši, krene z vozom na stran in voz zadene s tako silo na cestni kamen, da se voz razbije, postiljon in g. Candido, steklar tukaj v Velikovcu, ki se je hotel v Trušnje peljati, padeta tako nesrečno, da sta nezavestna obležala na cesti. Priliiti precej g. dr. Zych, ki je ranjence obvezal. Gosp. Candido je močno poškodovan na glavi, rokah in nogah, postiljon pa na nogah. Avtomobil se je ustavil in orožnik je avtomobiliste zaslišal. Postiljonu in g. Can-didu se je zdaj že na boljše obrnilo. Kdaj bo vendar vlada prepovedala ta pogubonosni šport?
Iz raznih krajev.
Pismo iz Švice.
R i n s i e d e 1 n , 17. avg.
Marijauski kongres se je danes pričel najslovesneje. Slovesno zvonenje, godba in mogočni streli so naznanjali otvoritev. Vse mesto je v zastavah, pred kolodvorom in na glavnem trgu stojita velika slavoloka. Hiše na glavnem trgu pred cerkvijo in v glavni ulici so bogato okrašene s cvetlicami In transparenti. Udeležba ie vkljub silnemu deževa-niu, ki traja že poldrugi dan, velika, pa še večjo napovedujejo za nedeljo in ponedeljek. Pri otvoritvi je navzočih sedem škofov, eden iz Poljske, eden iz Rumunije, eden iz Angleške, dva iz Amerike (Brazilija in Mehika) in dva iz Švice, dalje več opatov; navzoči duhovniki pripadajo 15 narodnostim. Izmed Slovanov, kolikor zdajle vem, jiekaj Cehov, trije Poljaki in eden Slovenec. Dva škofa in mnogo duhovnikov pa romarski vlaki privedejo šele v nedeljo zvečer ali ponedeljek zjutraj. Več škofov je shod brzojavno pozdravilo. Mnogo romarjev odhaja že jutri in v nedeljo. V cerkvi in po kapelah imajo tako urejeno, da vsako uro lahko mašuje 84 duhovnikov. Pri otvoritvi in prvem slavnostnem zborovanju so Kovorniki govorili v latinskem, francoskem in nemškem jeziku.	Z.
Strahovito ime ima neki Qrk, ki živi v Milvaukeju (Amerika). Imenuje se Pappathe-odorokummundurogeotopulos. Ker je avto-mobilist, ima seveda mnogo opraviti s policijo jn sodnijo, a policaje in sodnike je vprav strah, kadar imajo ž njim opraviti, ker nobeden ne more izgovoriti ali zapisati njegovega imena. Nedavno je moral portir v nekem restavrantu Poklicati čudnega Grka k telefonu, a mož ni razumel dolgega imena ter je zaklical v obe-dovalnico: »Ali je tukaj neki papa Teodor?«
Ameriške novice. V Claridge je povozil vlak Ivana Vesela, doma iz Podlubna pri Novem Mestu. — Istotam je v rovu ponesrečil Al. K r e g e I i. — V Depue (111.) ie ponesrečil Ivan Dragman, vendar ne smrtno. A upanja, da okreva, je malo. — V Denveru (Colo.) se je v topilnici smrtnonevarno ožgal Liudo-vik A n d o I š e k, doma iz Goric pri Ribnici.
V	Cievelandu je umrla oniožena Jaki ič, doma od Kočevja. — Vsled nespretne rabe petroleja sta se istotam opekla Marija T r 1 e p in Alojzij Lučevar. — V Brock\vayu je umrla 50!etna oniožena Neža Mencinger. — V Rich\voodu je umrl Miha A b r a m, doma iz Polčja županija Slavina na Notranjskem.
S^ŽŽL
Velikanski potres v Čile in Bolivij^.?
Na stotine mrtvih. — Mesta razrušena.
Letošnje leto ostane pač v žalostnem spominu. One tajne sile, ki jih prosvitljeni človeški um še ne pozna natančno, ne počivajo. Še so nam v živem spominu dogodki v courrier-skili rudnikih, niso še pozabljeni oni cvetoči kraji, ki jih je uničila lava ob Vezuvovem izbruhu. Bljuval je tudi Stromboli. Velikemu potresu v San Frančišku pa slede nič manj grozna poročila o potresu v Cile. Pač ni morebiti neopravičeno mnenje onih, ki sodijo, da so te velike nesreče v nekaki zvezi. So, ki sodijo, da živimo v seisiniški periodi in da pričakujmo novih potresov. Slaba tolažba! Potres so čutili ne le v Cilu, marveč tudi v Boliviji. Strašno je, da so celo v tej nesreči ropale propalice.
Poročila o usodi Valparaisa.
Vsa poročila ne soglašajo. Nekateri opisujejo položaj več ali manj grozno. Zemlja se je pričela tresti v četrtek, ob 8. zvečer. Več sto oseb je bilo takoj ubitih, več sto jih je pa ostalo pod razvalinami, kjer so zgoreli.Sledila je nepopisna panika in strah.
V	Hamburg so dobili poročilo, da je popolnoma razrušen trgovski del mesta. Podrta so poslopja ameriškega in angleškega poslaništva. Potres je bil strašen. Trajal je celo noč. Policija straži razvaline, ker je nameravala tatinska sodrga ropati. Ko se je podrlo poslopje »Narodne banke«, je podsulo in ubilo 30 oseb. Potres je razrušil tudi Andes pri Santa Rosa de los Andes. Nasproti pomirjevalnim poročilom je došlo v New York poročilo dne 18. t. m , ki se glasi: Zemlja se še vedno trese, dasi ne več tako silno. Poleg trgovinskega oddelka se boje, da uniči potres tudi mestni del z elegantnimi hišami, ker nastajajo vedno novi požari.
V	mestu je ostalo le malo ljudij. Največ oseb je izgubilo življenje, ko so se podirala poslopja. Vojaki so vstrelili vse osebe, ki so poizkušale ropati. V valparaiski okolici so porušeni tudi okraji Vinal de Mar, Suil Pique in Limache. Požar v mestu je videl kapitan ladje »Trau« več milj daleč. Ceste so polne prestrašenega prebivalstva. Požar se je širil iz trgovinskega oddelka tudi v Bellavisto. Porušeno je tudi poslopje italijanskega konzulata. Popolnoma je pretrgana brzojavna zveza z Ci-lejem. Potres je izbruhnil nenadoma brez vsakega predznamenja. Podrle so se cele vrste hiš, ki so pokopale na stotine oseb pod razvalinami. Izbruhnil je obenem na yeč krajih požar. Spodnji de! mesta je baje malo trpel. Vodovodne in naprave za razsvetljavo So bile uničene takoj. Ob morskem obrežju se je dvigalo v četrtek ponoči morje jako visoko. Ni še znano, ako je poškodoval potres tudi ladje.
Pod razvalinami leže stotine mrtvih. — Mestne oblasti so popolnoma izgubile glavo in niso niti prvi trenutek mislile na kako rešilno
akcijo. Ogenj je zato strašno hitro uničil cele mestne dele. Dan pred potresom je bil nenavadno lep. Sunki so sledili hitro eden za drugim. Tudi drugi sunek je porušil cele vrste hiš.
Potres v Santiagu.
V Ne\v Yorku sodijo, da je po pot/esu razrušeno tudi mesto Santiago. Baje je zasulo več sto oseb. Tudi zgorelo jih jc več. Mnogo .lili je bilo ranjenih po gledališčih. Boje se, .ie nadela Santiago usoda Valparaise. Podsuti so vsi predori in na milje daleč je poškodovana železniška proga. V mestu so čutili dva sunka. 01) 8. zvečer se je videlo, kakor da se mesto giba naprej iu nazaj, sledilne sunek, ki je porušil cele vrste poslopij. Nato je pričelo goreti v mestnem delu Bellavista. Kakor znano, je Santiago glavno mesto Cile. Prebivalcev šteje mesto 320.000.
V Limi.
Mesto je v soboto še gorelo. Potres in požar sta uničila mnogo hiš. Odpovedala je električna razsvetljava. Mnogo rodbin je pobegnilo iz mesta. Poškodovani so železniški tiri med Limo in Santiagom in Buenos Ayre-som.
Obseg potresne katastrofe.
Iz Buenos Ayrcsa poročajo: Zemlja se je tresla v smeri proti jugu ob obrežju Tihega oceana, čez Andsko gorovje iu se je tresla zemlja do vzhodnega obrežja. Pet potresnih sunkov je zelo poškodovalo tudi mesta Ro-sario, Arano, Rioyo, San Luis in Tacuman, kjer je porušeno tudi vladno poslopje. Na Andih je obenem s potresom razsajal tudi vihar. Močno se je tresla zemlja tudi v okolici Andes City.
Najnovejša grozna poročila.
Pred sklepom lista smo telefonično dobili naslednja najnovejša poročila: New York, 20. avg. Vsa poročila prekašajo prvotna poročila o nesreči v Valparaiso. Uradna poročila cenijo število ponesrečencev, ki so poginili v plamenih, na 5000, a tu cenijo število žrtev na 10.000. Begunci se zbirajo na morskem obrežju. Zaman poizkušajo vojaki delati red, ker je prebivalstvo zelo razburjeno. Proglasili so naglo sodbo, ker sodrga pleni v ponesrečenem mestu.
San Jago de Chile, 20. avg. Število žrtev cenijo na 10.000 oseb.
Valparaiso Meliquila, 20. avg. Tu je po potresu brez strehe 60.000 oseb. Ob potresu je bil strašen vihar s tropičnim dežjem, ki je še bolj prestrašil prebivalstvo.
London, 20. avg. Angleški zastopnik v Valparaisi poroča, da niso pretirana poročila, o škodi in o žrtvih. Porušeni so vsi hoteli. Na vsako hišo cenijo število pogrešanih oseb na deset.
London, 20. avg. Uradno se poroča, da je izgubilo v San Jago življenje 55 oseb, na stotine oseb jc ranjenih. Med mestno policijo združeno z meščanstvom in ropajočimi tatovi, jc prišlo do krvavega boja. Potres je razrušil nadškofijsko palačo, palačo notranjega ministrstva. kongresno poslopje, mestno hišo, univerzo. Vsa ta poslopja so sedaj kup kamenja. Škode je na milijone in milijone.
New York, 20. avg. Dne 16. t. m. do večera so šteli v Valparaisu 82 potresnih sunkov. Večina hiš' je uničenih, ostale so poškodovane. Škode je 50.000 milijonov funtov šterlingov. Število mrtvih znaša 2000. Največ škode je napravil ogenj, ki je izbruhnil takoj po prvem sunku. Živila so jako draga. En liter mleka velja dva dolarja. Tudi meso je silno drago. Prebivalstvo, ki tabori v parkih, grozno trpi, ker veje oster mrzel veter in so noči mrzle.
San Jago, (preko Washingtona), 20. avg. Potresni sunki se ponavljajo. V noči od sobote na nedeljo je bilo čuti več potresnih sunkov, ki pa niso bili posebno močni.
Drobtine.
Pobegli vojaški kaznjenec s patruljo. V
Tcmešvaru ni došla ob napovedanem času patrulja treh mož z radi tatvine na eno leto obsojenim lovcem Ivoyem. Razposlane patrulje niso zasledile pogrešancev. Poizvedeli so le, da so v bližini Temešvara videli patruljo kateri so se pridružile tri ženske.
Kolera v Madridu. V Madridu je umrlo več oseb na koleri podobnih pojavih. Prebivalstvo je razburjeno. Preiskujejo, če se ni pojavila azijska kolera.
Ločiti se hoče žena švedskega prestolonaslednika Gustava Adolfa, princezinja Margareta, hči Connaughtskega vojvode.
Mož z dvema srcema in tremi nogami Georg Lippert, ki ga je vodil seboj cirkus Barnum in Bailey je umrl. Njegovo desno srce je prenehalo štirinajst dni prej biti kakor levo. No, 24. julija je prenehalo tudi levo in Lippert je bil mrtev. Vzrok je sušica.
Svoje gledišče si mislijo zgraditi socialni demokrati na Dunaju. To je teoretično dobra misel, zakaj s pomočjo gledišča se dado misli in prepričanja izdatno cepiti v srca publika. Zato bi bilo n. pr. zelo primerno osnovanje krščanskega ljudskega gledališča, ki ga mimogrede omenja dunajska »Information«.
Orkan na Angleškem. V petek zvečer je divjal na Angleškem orkan. Železniški promet je bil na mnogih krajih oviran. Neko vojaško taborišče je bilo popolnoma uničeno. Strela je ubila mnogo oseb.
Po požaru uničeni umetniški oddelek milanske razstave nameravajo takoj zopet zgraditi. Skupne škode je 15 milijonov lir.
Marmornato spomiifsko plošo in križ so blagoslovili v soboto v Raksengrabnu v spomin po sestrah Zeler umorjeno Maier.
Nagloma je umrl, zadet od kapi, v Badnu pri Dunaju fml. Karol Horsetzky, brat lvovskega kornega poveljnika.
Splošno stavko tekstilnega delavstva pripravljajo na severnem Češkem.
Nesreča na vojaški vaji. Pri Brodyju so imeli nedavno lovci in ulani nočno vajo. Neki lovec se je približal po neprevidnosti neki ekrazitni bombi, ki je markirala, da je razrušen bližnji železniški most. Bomba je raz-počila nepričakovano in odtrgala vojaku obe nogi. Vojak je umrl v bolnišnici.
Ponesrečena ladja. Ponesrečila je norveška ladja »Hamlet« pri Hesseloenu. Vozila je sol iz Middlesborougha v Flensburg. Utopili so se kapitan, krmar in trije mornarji. Trije mornarji so priplavali na kopno.
Umrl je češki deželni poslanec župan dr. Anton F o r m a n e k.
Pet oseb utonilo je na Moravskem. Prekucnil se je čoln. V valovih sta našla smrt dva delavca in tri delavke. En delavec in ena delavka sta se rešila.
Od dela so izključili v 55 šlezijskih predilnicah Bjelic Bjala in okolici sedem tisoč delavcev.
Konkurz je napovedala ameriška banka »Milwaukee-Avenue-State Bank«. Upniki z depoziti so navalili na banko tako, kakor da je vstaja. Banki manjka milijon dolarjev. Neki blagajnik je poneveril 180.000 dolarjev.
Trgovca z deklicami Jurija Weiningerja so zaprli v Budimpešti. Lopov je izvajal deklice na Orient preoblečen v jezuitsko obleko.
V samostan je vstopil 481etni ogrski grof Esterhazy.
Pri dvoboju med francoskima generaloma Andrejem in Neyri6jem ni bil nihče ranjen.
Ponesrečil je angleški rušilec torpedov »Leopard« v reki Tarna v bližini Devopourta.
Politični dvoboj. General Andre pošlje svoje priče generalu Negrierju, ki je izjavil, da je priobčil general Andre v svojih spominih o Dreyfussovi zadevi laži.
Nesreče v gorah. Pogrešajo učitelja Kir-cha, ki je obiskal tirolske planine. V Budimpešti pogrešajo oba sina učitelja Novaka, ki sta poletela na Visoke Tatre. Na Tillraškem pogorju, Tirolsko, sta ponesrečila dva cesarska lovca šilianske posadke. Oba sta težko ranjena. V Cesarskem gorovju na Tirolskem je ponesrečil in se težko ranil šlezijski zasebni učitelj Pohl. V Ampezzanskih dolomitih je smrtno ponesrečila Lucija Zadelli in domači kmečki fant Deldin.
Veliki viharji na zahodnem Češkem so bili v soboto zvečer. Strela je zažgala mnogo poslopij. Pogorela so štiri poslopja. Padala je tudi toča, po nekaterih krajih debela, kakor golobovo jajce in uničila žetev. Nevihta je ruvala tudi drevesa. Deloma so bile preplavljene tudi ceste. V Litmericah je podrl vihar cirkus. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi neki mladi krotilec živali nevarno.
Napad na tvorniškega ravnatelja. Iz maščevanja je ustrelil neki uslužbenec tvrdke Maggi v Curihu tvorniškega ravnatelja W. Krahenspiela.
Stavke v Belgiji. V Reviersu stavka 6000 tekstilnih delavcev. Od dela nameravajo izključiti belgijski tvorničarji 30.000 tkalcev, ker so praznovali 1. maj.
Nad sto otrok je umorila neka žena v Co-byju v južni Afriki. Izdal jo je zadnji umor. V nekem tolmunu so našli nad 50 otročjih okostnic. Sama pravi, da je še polno žen, ki isto počenjajo.
Kongres v srajcah. V Berolinu se je sešel te dni neki kongres. Vročina je bila silna. Zato je slekel najprej neki nemški poslanec svojo suknjo, kar so potem vsi navzoči hvaležno ponovili in zborovali goloroki dalje.
Oblteljska žalolgra v Parizu. Jetični železniški uradnik Tourneur v Parizu, ki je pričakoval vsak čas smrti, se je sklenil iznebiti svoje 18-letne hčerke, ki je bila zelo samosvoja in neposlušna. Bal se je, da bi po njegovi smrti njegova žena preveč ob njej ne trpela. Zato si je omislil samokres in prisilil hčer prositi mater, ki je bila tačas odsotna, pismeno oproščenja. Nato jo je ustrelil in potem še sebe. Soproga je znorela.
Vulkani bruhajo. Na Savajskem otokn vulkani delujejo. Otok postaja vedno večji. Na površju kjer ni bilo prej sploh sledu o vodi, je nastalo več novih studencev.
Srečen oče. Neki mažarski časopis poroča iz Velikega Varaždina: Tukajšnja porodnišnica je sprejela 26. maja četvorčke v svojo oskrbo. Slučaj jp zelo nenavaden. Kmetu Žigi Szekely iz Ileucztalve je porodila pred kratkim njegova žena četvorčke. Za to nepričakovano pomnožitev rodbine ubogi krnet v svoji hiši ni imel več prostora, ker mora ista razen njemu in njegovi ženi dajati streho še 44 otrokom. Szekely je 51 let star in četrtič poročen, in iz teh štirih zakonov je dobil doslej 52 otrok, od katerih so umrli štirje; po spolu je 31 dečkoy in 17 deklic. Njegova zadnja žena ga je osrečila (!) vselej s četvorčki ali trojčki, enkrat celo s petorčki.
Nemško škofijo v Bukovim hočejo imeti tamošnji Nemci. Radi tega se je pred kratkim vrših shod bukovinskih Nemcev v Serethu. V Bukovim živi 90.223 nemških katoličanov, ki so raztreseni med raznimi narodnostmi in v.e-
roizpovedanji. — Pri tetr poročilu moramo nekaj omeniti. 90.000 nemških katoličanov v Bukovini zahteva lastne škofijo — 102.000 uradno naštetih in do malega pol milijona v resnici bivajočih Cehov na Dunaju bi se zadovoljilo le z ustanovljeni eni edine samostojne župnije na Dunaju — ali nemorejo je dobiti. Kakšen razloček! Na eni strani 90.000 Nemcev zahteva škofijo in na drugi strani 100.000 Cehov ne morejo dobiti samostalne župnije! Dobro je omenil pred nedavnim časom neki češki tednik, da se dunajski Cehi nahajajo v istern polžaju, v katerega je protizidarska vlada spravila katoličane na Francoskem. Na Dunaju morajo si Cehi — in to baš najbolj revni — plačati že dolgo let božjo službo, vzdrževati si duhovnike, kakor bode v kratkem tudi na Francoskem. Usoda francoskih katoličanov je vzbudila vkratkem sočutje v celem katoliškem svetu, dočim se čeških katoličanov na Dunaju nihče ne spominja. Ni dvomiti, da bukovinski Nemci bodo prej dosegli svojo škofijo, nego dunajski Cehi svojo župnijo.
Novo parobrodno zvezo ustanove med Odeso in Ne\v Yorkom. Prva ladja odpluje oktobra. Vozilo se bo 22 dni.
Nedeljski počitek namerava urediti ogrsko trgovinsko ministrstvo tekom štirih mesecev.
Prijeli so dva francoska ogleduha, brata Gith, pri trdnjavi Strassburg, ki sta opazovala oblegovalne vaje pri trdnjavi.
Tri osebe zgorele so pri požaru tovarne špirita v berolinskem predmestju Schone-berg.
Nova iznajdba za mornarico. Strojnik Mihael Micheluzzi v Trstu je izumil aparat, s katerim je mogoče voziti ladjam tudi v najgo-stejši megli.
Nepotrebni admirali. Na Ruskem imajo 12 admiralov, 14 podadmiralov, 27 kontread-miralov, skupno toraj 53. Brodovje pa šteje brez torpedovk, dve lin jski ladiji v Baltiškem in osem v Črnem morju
Nesreča vsled vročine na vojaških vajah. Dne 1. t. m. je došel v Ziersdorf ob Severno zahodni železnici 84 pešpolk s 142 bolniki, ki so se zgrudili vsled vročine. Prepeljali so jih z vozovi. Polk je korakal 35 km, imel med potjo tudi bojno vajo. Vojno ministrstvo je za-povedalo vojaškim poveljništvom, da morajo natančno izpolnjevati predpise veljavne ob veliki vročini.
Milijonarjeva krsta. Truplo 83-Ietnega milijonarja Russela v New Yorku so položili v silno močno krsto. To obdaja še druga, ki je sestavljena iz debelih železnih plošč. Nadalje so pridejani električni aparati, ki javijo potom žic takoj čuvarjem, če se je kdo krste dotaknil. Tako varno shranjen počiva v ameriški zemlji milijonar. Vzrok vsemu temu pa so posebne vrste tatovi, ki izkopujejo trupla bogatih pokojnikov in jih vračajo rodbinam le za drag denar.
Šesti veliki vsekatoEiški shod se bo vršil za Ogre v Budimpešti -od 23. do 26. septembra. Stvarna posvetovanja so razdeljena v tri sekcije: v kulturno, socialno in karita-tivno. Poleg javnih zborvanj prirede posamezne katoliške zveze in društva še posebno nejavne shode. Vstopnice so dvojne: ene po 5 kron in druge po eno krono. Prve poobla-ščujejo k pohodom nejavnih zborovanj posameznih društev, zagotavljajo sedež in pravico glasovanja,, a druge po eni kroni se bodo razdelile med člane ljudske zveze zastonj. Za znižanje cen vožnje po suhem in po morju skrbi poseben komite. Ogrski katoliki prirede vsekatoliški shod v ta namen, da pokažejo neprijateljem svojo moč in ukrenejo vse potrebno za krepko napredovanje v svoji smeri.
Obletnico papeževega kronanja so praznovali dne 9. t. m. v SistlnSki kapeli s slove&no službo božjo, ki so še je udeležili papež, v Rimu bivajoči kardinali in škofje, diplomatje in plemstvo.
Ženska trikrat doktor je Domitilla de Carvalho. Stara 21 let je postala doktor filozofije, pozneje matematike in astronomije, končno pa še medicine, ko je bila stara 29 let. Zdaj prakticira na kliniki. Pogaja se, da postane vseučiliška profesorica. Stara je zdaj 31 let, vitke postave, temnih oči in prijaznega obraza, študirala ie na vseučilišču v Coimbri. Hči je priprostih kmečkih starišev.
Pisatelj morilec In samomorilec. Pisatelj Erih Salbey v Erfurtu je vstrelil svojo ljubimko, 31-letho prodajalko Voznih listkov, Oebhaft, nato je pa poizkusil samofnor in se nevarno ranil.
Italijanska grofica Hercolani toži italijansko ministerstvo kraljevega dvora. Sodišče je dovolilo grofici Hercolani, da sme nastopiti v svoji službi proti ministrstvu z dokazom resnice. Grofica zahteva odškodnino, ker je bila mlada deklica ljubimka kralja Humberta.
Avstrijski častniki pri švicarskih vojaških vajah. Letošnjih švicarskih vojaških vaj se udeležita avstrijska častnika generalni major baron Leithner in major Ludvik Sundermann.
Svetovna vojska. Astrologi »prerokujejo« iz zvezd, da bo leta 1908 velika svetovna vojska. Pričela se bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo tisoče in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnce., Iztreznilt se bodo, njihovo postopanje,bo plemenito, Življenje sp bp žjasnilo. — Mi bomo najbrž še par let živeli in zato se bomo. imeli priliko prepričati, v koliko bo to prerokovanje resnično.
Tat obdaroval okradenega. V Stari Huti pri Krumlovu na Češkem vlomili so pred nekoliko dnevi v hišo Simandlovo tatovi ter ukradli v nji 500 kron. Ko so hišo zapuščali, vrgel je eden izmed tatov neki porabljeni papir proč. Prebivalci so papir odprli in našli v njem svoto 600 kron. Okradeni gospodar je torej dobil svoj denar nazaj in še 100 kron povrh.
Narodno gospodarstvo
Izvoz švicarskega sira je vedno večji. V prvih treh mesecih tega leta se je izvozilo na Nemško za dva miliojna 226 tisoč frankov, na Francosko za dva milijona 446 frankov, na Laško za 935 tisoč frankov, v Združene ameriške države pa za en milijon 887 tisoč frankov. Skupno se je torej prodalo sira v te države za 816 tisoč frankov letos več, kot lansko leto v istem času.
Trgovska pogodba med Švico in Francijo se le po velikih težavah vendar dosegla. Fran-ccska republika je pri tej priliki pokazala Prav malo simpatij in naklonjenosti do svoje sosestre Švice. Kmetijstvu ne donaša pogodba sicer zaželjenih uspehov, vendar pa je zagotovljen izvoz sira in morebitna carinska vojska bi v tem času le še bolj škodovala kmetijstvu, ker bi bil zabranjen izvoz mlekarskih izdelkov, posebno sira, na Francosko.
Zamorci kot kmečki delavci. Na Nemškem primanjkuje kmečkih delavcev, ker domačiji gredo po večini v tovarne. Zadnji čas so jeli agentje posredovati zamorce kot de-®vce na kmetih. Tako je dobil nek kmet na nesenskem štiri zamorce kot poljske delavce, "ek kmet na Hanoveranskem dve dekli-za-jflorki. V okraju Lineburg je sprejel nek kme-tpvalec več zamorcev kot delavcev na svoji
kmetiji. — Na Hanoveranskem So kmetje navezani večinoma na tuje delavce, domačih hi dobiti. Tako je dobiti v pošameznih krajih ljudii različne narodnosti. Vas Misburg pri Hanovru n. pr. ima nad 3000 Poljakov; drugod pa najdeš Poljake, Cehe, Hrvate, Srbe; dobiš pa tudi Slovence v ondotnih obrtnih krajih.
Raifeisnove posojilnice v Švici. L. 1900 se je po prizadevanju župnika Traberja ustanovila prva raifeisnova posojilnicav Bihelsee v Švici. Kmalu so nastali taki denarni zavodi tudi drugje in že 1. decembra 1902 jih je bilo deset, ki so ustanovile »Zvezo Švicarskih raif-eisnovk. Danes jih je že 56. V »Zvezi« jih je 49. Članov imajo 3292, prometa So imele lansko leto 13 milijonov 697 tisoč 274 frankov. Rezervni zaklad Znaša 41.239 frankov. Zadružna ideja, ideja satnoporilOčl prodira torej tudi med švicarskimi kmeti vedno bolj, fcar kaže lep razvoj raifeisnovk.
V vzhodni Švici, v vinorodnih krajih Turgara in Ciriha, se je prikazala peronospora na trtah. Kljub večkratnemu skrbnemu škropljenju ni nobenega uspeha. Na sedem do osem ur daleč so uničeni vinogradi, tako tudi ob bo-denskem jezeru in ob Renu. Vinogradniki so vsi obupani, kajti za marsikaterega je bilo vino edini dohodek, da je mogel plačati obresti, amortizacijo i. dr.
Carinski boj je nastal med Švico in Španijo. Španska je zvišala carinski tarif. Iz Švice se uvaža na špansko kemične stvari, ure, stroje, živila, kovinskih in pavolnatih izdelkov. Švica pa dobi iz španskega pred vsem vino, južno sadje, ribe, svinec in železo. Ce se boj ne konča pi;ed jesenjo, bo vsaj domaČi vinogradnik imel dobička, ker bo uvoz španskemu vinu zaprt.
Poljedelska razstava bo letos v Zagrebu. Svečano se bo ofvofila 1. septembra in bo trajala do konca meseca. RazsfaVa bč obsegala vse oddelke kmetijstva: živino (konje, svinje, ovce in koze), perutnino, čebele, mlekarske izdelke, krmiva, gospodarske stroje, grozdje, sadje in vrtnarske pridelke. Ob enem bodo tudi poučna praktična predavanja, in sicer: o gospodarskih strojih, o konserviranju, o hranjenju sadja, čebelarstvu, mlekarstvu, podkovanju konj i. dr. Namen razstave ie, pokazati sedanje stanje kmetijstva v hrvaško-slavonski kraljevini, pokazati, v katerih strokah sc da še bolj napredovati. Glavna naloga pa jc, seznaiti tuje dežele s strokami hrvaškega kmetijstva, da se pridobi še več tujih odjemalcev gospodarskih proizvodov. Ker bo torej ta razstava zanimiva in poučna, posebno od 15. do i9. septembra, ko bo videti razstavljeno vsakovrstno živino in perutnino, je svetovati, da si tudi naši kmetje ogledajo razstavo v Zagrebu in se sami prepričajo o napredku kmetijstva na Hrvaškem.
Izobrazba kmetov. Na visoki šoli v Halu na Nemškem obiskuje letos v letnem tečaju kmetijski oddelek (kmetijsko višjo šolo) 282 kmetov. Iz Avstrije jih je na tej šoli 35.
Amerikancl ln ml.
Veliko se je že pisalo pri nas o izseljevanju v Ameriko, marsikaj tudi o ondotnih razmerah. Povdarjalo se je opetovano, da ni vse zlato kar se sveti. Da, tudi v Ameriki ne lete pečeni golobje ljudstvu kar sami od sebe v usta, to bi rad pokazal v sledečih vrsticah.
Ako čemo naravno bogastvo kake dežele prav presojati, tedaj si ne smemo vzeti za podlago poročil raznih lepopiscev, ki so potovali po nji za kratek čas, tudi besedilo raznih zemljepisnih knjig na mne sme biti merodajno. Popolnejšo in zanesljivejšo sliko v tem dobimo le, ako trezno proučujemo statistične podatke, raziskujemo uvoz in izvoz v njegovih posa-
možnostih, pozorno zasledujemo tudi notranjo kupčijo v deželi, pred vsem pa pride v poštev gospodarska vrlina prebivalcev.
Koliko se je Že govorilo, pisalo o bajnih zlatih in srebrnih zakladih Kalifornije, Nevade, Arizone, sploh o bogastvu zahodnjega dela se^ verne Amerike! Celo najpriprostejše zemljepisne črtice čudom kažejo na to bogastvo in je opisujejo kot veliko srečo prebivalcev, katerim je na ta način gospodarsko življenje znatno olajšano. Statistične številke pa so pokazale, da se obrestuje glavnica vložina v zlatih in srebrnih rudokopih severne Amerike — v celoti — po cela 2%. Kakih 40.000 rudnikov je, pa le eden izmed tisoč plačuje dividende in le eden izmed 5000 je res vir bogastva za last-' nike njihove. Res kaže s ponosom Amerika na vsoto 96 milijonov dolarjev, ki jih dobiva severna Amerika vsako leto od svojih žlahtnih kovinskih rudnikov; toda ta vsota niti ne zadostuje — treba je pridejati še 10 milijonov — za nakup sladkorja Iz inozemstva, kojega na domačih tleh ne pridelajo dovolj. Take primere nam dajo misliti. In kako je z! ono čudovito rodovitnostjo seVeroarr.erikanske zemlje, katero smo vajeni smatrati za pravi žitni raj. ker izvaža velike množice žfta ? Na. cjevišk) zemlji držav Iowa in Nebraska se pridela p6 9 bušljev pšenice na aker, to je 324 funtov na oral. Drugodi nekoliko več, pa tudi manj po nekodi. Pri nas pa se pridela po 700 funtov in več na oral. Taka in podobna raziskavanja vodijo nas z nujnostjo do sklepanja: ne toliko naravno bogastvo, ampak gospodarska vrlina prebivalstva je vzrok gospodarskega razvoja Unije. In ako iz te dežele doli presojamo slovensko ljudstvo, tedaj nam nudi njegovo črnogledo stokanje in jadikovanje, njegov kaj mali pogum in obupanost, njegova kratkovidnost in nervoznost, silno neverjetno sliko, — tako ne-veselo, da bi se mofalo ljudstvo samo sramovati, ako bi mu bila dana prilika, da bi iz vzvišenega stališča moglo ogledati si sVoj lašfnl »Jaz«.
Severni Amerikanec stoji gospodarski visoko; zato je znal premagati marsikako težavo, ki mu ie stavi na pot neugodnost domovine. Med drugim si je vedel izkoristiti strogo delitev dela in mnogo občudovanja vrednih praktičnih naprav, ki vse merijo nato, kako prihraniti več časa in sile, pa tudi pri uporabi, hitri in energični vporabi novih iznajdb, najdete Amerikanca v prvi vrsti. Želel bi, da bi tudi Slovenci pričeli resno razmišljati o prednostih, ki so si jih Amerikanci vstvarili sami z glavo in rokami. Take prednosti, ki niso vtemcljene v naravi sami, veljajo seveda le nasproti narodu, ki je sam gospodarski manj izobražen. V istem trenutku pa, ko si prilastimo one prednosti mi, izgubi jih nasprotnik. Iz tega se učimo, da moramo v svoji vzgoji in izobrazbi smatrati kot najvažnejšo gospodarsko vrlino in da nam razna gospodarska in gospodarsko-politična vprašanja, carina, valuta itd. ne smejo biti deveta briga in postran-sKci rc5.
Zato ne obračajmo pri čitanju listov in knjig svoje pozornosti v prvi vrsti na kako novo izmišljeno povest, ne na same žalostne in vesele dnevne novice, ki nas povečini prav nič ne prizadevajo, ampak prvo, česar išči naše oko v listu, bodi za moža in mladeniča resno politično in narodno ali zasebno gospodarsko berilo. Ob enem pa tudi sami mnogo premišljujmo o tem kar smo čitali. In za Boga milega, misli za premišljevanje imamo v zadnjih letnikih Domoljuba, Narodnega Oospo-darja, Slovenskega tehnika, če ne več, vsaj dovoli 1
Nekaj zgledov, kaj ume vstvariti praktični gospodarski duh tako rekoč iz nič, navedem prihodnjič.	Fr. Pengov.
Za smeh in Kraten (os.
A. »Zakaj ima pa ta profesor trojna očala ?«
13. »Ena ima. kadar bere, druga, kadar gleda na daleč, tretje pa, kadar one dvoje izgubi in išče,«
Na železnici. »Danes vozimo pa precej hitro.« »Res je in sicer zato, ker se je strojevodja z ženo spri iu i[p srečno ušel še na stroj.«
Pijanec. Pravijo, da ne veffl če bom iiitri živ, vem pa, če bom živ, da bom pil.
Konec pisma. »Se enkrat rečem: ti jsi bedak.« Tvoj brat JudJ.
Otroci. »Moj oče bo izdal knjigo.« »Ali mi moreš pokazati rokopis?« »Tisto ne, pač pa knjigo, iz katere je prepisal.«
V šoli. Učitelj: »Kako je ime očetu?« Učenec: »Mrcina«. Učitelj: »Kako?« Učenec: »Mati vedno pravijo, kadar očeta ni domov! mrcina že spet pije«.

Zdravnik
Dr, Fran Dolšak
ne ofdinina
od 20. avg. do 1. sept.

I+mm* Jfoffa
Kantfol-Katoo
ki i»a »*l»»nj talM* v mM. j« tottj a*ll»** kuvaa, mt provaroia aikaU nriUl lm t* rt aaf»*V-I« oknan laradao pooioi JPriatan lamo • Imenom lTftB ■•>( la ■ llvjt. T«r«tTeao inamko
Z»TOjl po Vi kg 00 Tinarj 6 V » ■/. - 60 »
i®
A. Sarabonu Ljubljani
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja, fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesljivo taljiva travna, žitna, deteljna in vrtna semena. Dobi sc tudi ki aj no apno in redilni prašek za živino. Najnižje cene, poštena in točna postrežba. 479 26—13
2
JOSIP POLAK
bivši knjigovodja Fr. Čudna Ljubljana, Sv. Petra cesta
pdeg »HOTEL 1 LOYD\
?
TRGOVINA Špecerijskega blaga in Špirita na debelo in drobna.
Založena popolnoma s svežim blagom 9H7D	pod nizkimi cenami.	12—5
«5
Eksport domačega brinjevca, hru&ovca in jagodovoa.
s
Najcenejša in največja eks-portnatvrdkal
H. Suttner
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta!
Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.
Naznanilo preselitve.
T N E R
p«
i I
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano in otvoril
na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno prodajalno
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenienim odjemalcem, da si osebno lahko izbere|o blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se naba a nc samo blago, katero jc navedeno v cen lniku, ampak ogromna izbira vseh različnih modem h ur, kakor: žepnih, salonskih in stenski h ter budilk, briljantovin srebrnine. po konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi Je posebno še v.sled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah. - Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini sv. jo naklonjenost. Ceniki zastonj in poštnine prosto.	z velespoštovaniem H. Suttner.
Ceno Ceika pasteljm perje
K * m, oai|-itriKll—; biTifi, |ake mcnkcgR, tMbl|<atfa K II' —j krao M -■■•inabilefi, mehkega, ikab-l|enefi K 30 —; kran 3« -. Pa-ill|a a« franka proti povnt|a Tadl ac zamenja ali nizi| Vilma proll povrnitvi poitnlb atraika*.
BmdlktSaohitl, Lfbu 151
1632 p. Piien na Ceikem
-:I§ l
u c3 =
II
f OQ
Odlikovano. Uslanovl|. 1870. Vse vrste
lovsKega i.luksus orožla
se kupi najbolje, najceneje pod 3 letnim jamstvom naravnost Iz orožarne	1670 4
Anton Sodia Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-šiljatve na ogled dovoljene.
daj^
u o S s
^■Sf o
■S •■5-fjS
01 o g
ta i«?
BJ e °
Sip
JI o I
Ml 5 . -
< s vo SmS
Fr. Čuden
arar ln trgovec na drobno ln debelo t
00
. 00
Edini zastopnik Švicarji skih tovarn „Union". >t Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. 997 9
viakc vrat* ac morajo akrbno varovati p rad vaako ncinago,
kar h« pa tej lahko rtaki tudi najmanjAa rana rasTlJe t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let ae je Izkazalo mefillno vlafine mazilo, tako imenovano praško domača mazilo kot zacealjlro sredstvo za obrezo. T» vzdrzujo rane čiate, ulirarajo iste, olujfinje vnetje ia bolečine, hladi in pospetaje zaceljenje.
—■— Razpoillja >c viak dan. ———• 1 pnSica 70 rln. Proti predplačila E 316 ae poiljeje 4 pnflice, ali K 4'60 8 puflic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ograke monarhije. V»i dali embalaž« Imajo ukonlto deponovano varitveno inamko.
Oiavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr, dvorni dobavitelj
lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203.
Zalog« T lekaraab Avltro-Ogrike, r FJub-Uanl so dobi pri gg. I (kurjih : « Plceoll, D. pl. Trakdozr, H. ■ardetacbli^ev, i Hajr.
431a 20—20
Poatavno varovan« Vsako ponarejanj« In ponatiakovanje kaznivo.
Edino pristen Je TbierrjJev
2630 D balzam 52—84 it z zeleno znamko .redovnica". Blaroalavno neprehosno
firoti slabemu prebavl|an]n, krčem v it-odcu, koliki, kataru, pranim boleznim,
Influenci Itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent
tama&kom K 5 — franko. TM*rryjevo centi/o lijak o nf ,o, povaod mnano kot non plu* ultra teil ficiti ii <«*• atar m ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom , oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K3*60 se polije leprolt povzet|u ali denar naprej.
Likarnir A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Iniora • liiočl originalnih zahvalnih pisem gratls In tranko. V ilogl v skoro va<h večjih lekarnah In medlclnalnih drogerljah


.Katoliška Tiskarno"
priporoča
iuverte s firmo ln trgovske račune.
InsjS S|3 SfS 55 Sp »P Sp
(rolaškega učenca išče
Alojzij Prijatelj, krojač v Ribnici. 1819 Zaupanja vredni zastopniki
e sprejmo v vseh krajih, ki bi lahko sprejemali avarovsnja za nlije avstr. deželno za aroval-Ico za življenje in rente na Dunaju I. Litwel-
trasse 16, ki jo je ustatiovll visoki nižj. avstrijski eiclni zbor.	1801 3-2
Ako se pokaže posebna sposobnost se more iotiCnik nastaviti kot potovalni uradnik ali glavni lastopnik. Pisma naj se naslavljajo na vodstvo uvoda.
20nrn v trgovino * mešanim blagom, IKIIIU kateri je zmožen tudi nemškega jezika,
obrili, poštenih starišev, sprejme Franc erski, Novomesto.	1848
Ple.
6- 1
If PttPr za ključavničarsko obrt se takoj sprejme. UVCIICV Ponudbe na naslov: Ivan Albreht, ljučavničarski mojster v Kamniku, Ooreujsko. 824 1
9	Klauerjev	9
S ,Triglav' %
9 je n ajbolj zdrav izmed I Ji vsth likžrjev.
I Pravi in pristni Triglav ®
B	izdeluje edinole	j'
J. KLAUER, Ljubljana. J
železno, bakreno, cinkovo, kupim proti takojšnjemu plačilu in dolgoletnih pogodbah, ^rinann Biermann, Vratislava, (Breslau) VIII.
fc^ Učenec za čevljarsko obrt
Mtenih starišev, se sprejme pri čevljarskem mojstru !v Knežaku na Notranjskem.
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni iu brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C°i, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
1686 5 4
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide d»6 BO. avgusta 1906.
h kranjsko podjetje za umetno steklarstvo In Slikanje ha steklo
Aug. Agnola,
Dunajska cesta I 3a, poteg,figovca' sc priporoča prečaslitl duhovščini In p. n. slavn. občinstvu za napravo cerkvenih okhov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, Stavbenih del, napravo <>kvirov( itd. itd. — Ima tudi v zalogi različno pOrcciaiiskb In stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po na|nlijlli ca. hali. - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjettim odjcmalcem v ogled na razpolagb.	1804 52 -2


Ossr Velik postranski zaslužek
si morejo prislužiti gospodje vseli stanov s prodajo prijetnega in dobro idočega predmeta brez stroškov iit rizika. Vse podrobnosti zastonj in franko. Ponudbe v nemščini pod šifro: „F. B. 1922" na Haasenstein & Vogler, A. G. Miinchen. 1807 2
Loterijsko s redke*
Dana], 11 avgusta 8") 77 5t	49	84
Gradec, 11. avgusta 25 80 . 6t	61	79
Trii, 18. avgusta 47 66 fto	7	27
Unc, is avgusta 10 47 80	59	6
potniki v Ameriko
kateri želijo hitro, sigurno; poštbno voziti, si kupijo svoje šifkarte le pii domači dtužbi
Ausfro-Amerikana
katera s svojimi najnovejšimi ln najlepšimi električno razivetljenimi paroiki direktno iz Trsta j)d po mirni Adriji, mimo lepih dežel Italije, Španije itd. brez presedanja, do konca pota pod avstrijsko vlado zavaruje, svoje potnike spemlja in tudi 100 klg prtljage prosto d;i. Obrniti se je treba le na domačega agenta	1697 J) 4
Simon Kmetec v Ljubljani, Kolodvorske ul. Z6;
Jfjg- Odhod parnikov vsak toden. *£&
Služba orsanlsta In cerkuenlka ©
se razpisuje na Trsteniku. Nastop takoj ali o sv. Mihaelu. Plača v denarju in stanovanje prosto.	1811 3—2
ŽupnI urad v Trsteniku.
1
M* •••
3
C.
M
3
3
ss
p
I p
ta
e
N O 0.
k
Najcenejša in najhitrejša vožnja U Ameriko je s parnlki »Severno nemškega Lloyda" ^ ^fSIflCIlfl
vBeio-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm ^jler » Grosse. ■■ ■■ Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. aaa Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri	— - —
£
1912 12—12
Edvard Tovčar-ju, u Kolodvorskih ulicah it. 35. |
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Ti&lerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tika gS joča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.	j-
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon 111 \Vashington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor K-Braztlijs, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore. v Avstralijo itd. itd,
Nfcžnjs traja m' ---- , .
dni $ dni >'i^tn4Pn|ik?iipotovjy in ostane inajnovejšimileta1905in06zgrajcnimi velikanskimi parnimi
_ _ ^ ordo sedaj vclii^ parnih zo-MpOO
Zjasnila daje zastopnik {f.C^Unifl
Ijubljana j£i0^rafe-uiice 11.28
''Odhod izjjubljane vsa^i ponedeleUoreftinčelrtgkv tednu.
Brondv de Brunes
^mrt muhomf
je najboljše domače sredstvo za pofcončavanje muh.
Cena: 1 pola lovin. Pri večjem odjemu znaten popust. Glavna zaloga pri Karo IU Kummtr, trgovina s špecerijskim blagom vKamnikuna Grabnu.
Priporoča svoje Špecerijsko blago, osobito pa moko in žito po nizki ceni. 1755 3-3
Za nagluhe
tMMb jePIobnerjev novozboljšani sluSni A^* bobnič neobhodno potreben. (D.
Sk^B K. G. M. 269. 339; patenti v inozemlju naznanjeni.) Z velikim uspehom se rabi ako iumi po ušesih in pri nervoznem bolenjn u S e s. Kdor ni popolno gluh, dospe na ta |način do zboljianega sluha. Neporušjjiv in ■koro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar napre) ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt in za-hvalnice zastonj.	1742 3-3
C. POEHLMANN,
Wllhelmsiraise 10,Monakovo(Mflnchen) W.M.
Moja soproga je 6 let čutila hudo šumele po ušesih in Je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet či^je tikatakanje ure.
O. K. Ulm.
(Bosanski sllvovec)
najfinejše, staro blago razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrich-a, Foča, Bosna. 1354 10-10
L. luser-Iev oMlž za turiste
najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koli itd. 825 Olavna zaloga:
L. Scbvenk-a lekarna, DunaJ-Melditng
Zahte-T	. obliž za turiste
vajte LUher-jeT K 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-18


Dr. Ivan Oražen
Wolfove ulice 12 isis D 2—2
ne ordlnlra od 15- m. do 17. sept.
Preč- cerkvenim predstolnKtuoml
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za dbrkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne
IS* mozaične plošče
Ii oementa v raznih barvah (do 6) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana ta 1 m1. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja.
Slav. cestnim odborom ia podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (0, 10. 15, 20, 26, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnin cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega stfešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Za/c
ctmtnlarna na Peiati, pošta Dol (Lusttal).
Ceniki ln vzorci v naravi na zahtevo.
KAVINA PRIMES
zaiarofeoo prislM clkorija.
1
Izdeluj«
Prva jugoslovanska tovarna
za kavme surogate, figovo in sladno Kavo
v
Ljubljani.
Kratko a dobro. Za polovico
oene po oeniku,
tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--.
Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošiljainlce. Freilauf gld. 2'— več. Mul-ttplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2 40. 2-60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2*10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex-Fahrrad-lndu-■trle Berolin 41, Oitschine rstr. 15. 1229 12
str Hiša
se da v najem takoj z gostilno, prodajalno i mešanim blagom, razprodajo tobaka, dalje i tremi sobami, kletjo, shrambo, itonjskim hlevom in vrtom. Hiša je pripravna za vsako obrt. Na razpolago je tudi nekaj polja. — Več se izve v uprav-ništvu »Domoljuba*.	1787 2
..Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta 19 459 V Ljubljani Dunajska cesta 19
QQQQQQ v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti pioviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	38 D 24
e
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
24-16
50
Izdajatelj In odgvvornl urednik: Pr. Ignacij Žitnik,
Tltkala; ,Katoliška Tiikirnu*.