PoSipna plačana v gotovini. ŠTEV. 69.
V LJUBLJANI, pondeljek, dne 29. marca 1926.
LETO IH. Posamezna številka Din 1'—.
lakaja r&ak dan opoldne, izvzemžl nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80* .
J
imtrisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tasS&n,
Pismenim vprašanjem naj se priložUraastfca za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. !&.$$&
Finančna politika dr. Stoja-dinoviča,
v svojem ekspozeju je dr. Stojadino-Vic omenil tudi čehoslovaškega finančnega ministra dr. Engliša. Neprimerno bolje bi storil dr. Stojadinovič, <la ne bi prvovrstnega češkega finančnega strokovnjaka samo omenjal, temveč se po njegovem nauku tudi ravnal.
V svojem ekspozeju je dr. Engliš po-vdarjal, da smatra kot svojo prvo nalogo, <. a proračun zmanjša, ker da je davčna obremenitev prebivalstva že prevelika, da vsled tega trpi gospodarski razvoj naroda. Zaman pa iščemo samo slične besede v ekspozeju finančnega ministra. Na davčno moč davkoplačevalca se dr Stojadinovič sploh ne ozira, temveč samo s ponosom in veseljem konstatira kako so dohodki davkov vsako leto večji in večji. Pri finančni politiki dr. Engliša je ozir na davkoplačevalca odločilen, naš dr. Stojadinovič pa pozna vse mogoče skrbi, le skrb za blagor davkoplačevalca mu je tuja. Zato pa je tudi njegova finančna politika pod vsako kritiko in njegov ekspoze dokazuje to najjasnejše.
Ves njegov ekspoze je tak, kakor da bi bila naloga državne finančne politike samo ta, da iztisne iz davkoplačevalcev čim več denarja, da pa je čisto vseeno iako se porabi ta denar in če je zado-
v«aj glavnim potrebam prebivalstva.
•Ena največjih nesreč sedanje dobe je
na primer stanovanjska beda. Mnenja smo, da je ta beda tako velika narodna nesreča, da je niti en finančni minister ne bi smel prezreti. Dr. Stojadinovič pa jo je popolnoma prezrl in v vsem proračunu ni za zgradbo stanovanjskih hiš niti ene pare. Mirno lahko rečemo, da v fem pogledu ni v vsej državi niti ene tako nesocialne občine, kakor je naša vlada in njen finančni minister.
Po zakonu je država dolžna uradnikom še veliko na plači. Najslabši gospodar je tisti, ki ostane dolžan svojemu poslu. Naša vlada je tak slab gospodar in dr. Stojadinovič izplačila uradniških razlik niti ne omenja.
Vsi vemo in vedno bolj čutimo, kako težko krizo preživlja naše gospodarstvo in jasno je, da morajo posledice gospodarske krize zadeti v prvi vrsti tudi državno blagajno. \ sak dober finančni minister bi zato smatral za svojo prvo nalogo, da priskoči našemu gospodarstvu na pomoč, da s koristnimi investicijami da delo industriji in da ji poskrbi ugodno zunanje posojilo. Dr. Stojadinovič seveda nima te skrbi in s praznim dopa-denjetn samo konstatira, da je padel indeks. Toda tudi ta konstatacija je brez cene, ker še bolj ko indeks je padlo blagostanje prebivalstva in v vedno vež ji pavperizaeiji je manjši indeks brez pomena.
Koncem svojega govora se je spomnil dr. Stojadinovič tudi na neenako oblačenje prebivalstva. Ne glede na to, da je neenakost obdačenja absolutno protiustavna, je ta konstatacija tako porazna za finančnega ministra, da l>o morala za njegova prva naloga, da to sramoto odpravi. Toda dr. Stojadinovič je že pri zadnjih dvanajstinah slovesno obljubil, da bo do decembra predložen skupščini zakonski načrt o izenačenju davkov, izpolnil pa ni svoje obljube še do danes in sedaj si misli pomagati z novo prazno obljubo.	j
Ne zahteva mnogo naš davkoplačevalec in. zadovoljen bi bil, če‘bi videl v ekspozeju finančnega ministra, da mu prinese novi proračun vsaj malo olajšanja in da vidi, da se za njegov dobrobit
Seja skupščine.
PRORAČUN FINANČNEGA MINISTRA SP REJE!
Beograd, 29. marca. Včerajšnja seja narodne skupščine se je pričela ob 9. Nadaljevala se je razprava o proračunu finančnega ministrstva.
Prvi je govoril hrvatski federalist dr. Vladislav Polič, ki se je bavil z davčno preobremenitvijo. Finančni minister je začel z varčevanjem. Toda tudi največji optimizem finančnega ministra ne more odpomoči krizi, v kateri se nahaja narodno gospodarstvo. Cene poljskim pridelkom so padle za 40% in kmet že prav težko proda svoj pridelek. Cene zemljišč padajo neverjetno naglo. To težko stanje sili kmeta, da se izseljuje. Tudi stanje obrtnikov je zelo težavno. Trgovci dan za dnem padajo v konkurz. Na Hr-vatskem plačujejo za 20 juter zemlje 4826 Din davka, v Srbiji pa plačujejo za isto površino 810 Din davka.
Hamid Kurbegovič govori o radikal-ski politiki v Bosni, ki da je strankarska. V državni'politiki se ni nič spremenilo. Z muslimani se ne postopa tako, kakor zahtevajo državni interesi.
Matija Popovič pobija trditve prejšnjega govornika Kurbegoviča.
Dr. Kosta Kumanudi graja delo v fi-| nančnem ministrstvu, kjer da vlada velik nered. Iz proračuna se ne vidi, kako se skrbi za vojne dolgove. Trdijo, da se je potrebno ukreniio za ureditev teh dolgov, a to ne pomeni nič.
Seja je bila na to zaključena in se je nadaljevala ob 5. popoldne.
Popoldne je kot prvi govoril poslanec Smodej, ki se je pritoževal nad slabo finančno politiko v splošnem in posebej v Sloveniji. Slovenija jo obubožala. Ne sme se vzeti kot merilo bogastva Slovenije to, da ima najvišje hranilne vloge, ker te so samo dokaz splošne stagnacije. Najboljši dokaz obubožanja je število konkurzov in trgovskih pravd. Govornik upa, da bo finančni minister preklical dopolnilni predlog Radiča, ki ustavlja plačevanje katehetov za verski pouk, ker bi z uresničenjem te namere prišli v nasprotstva s katoliško cerkvijo.
Za tem je govoril še demokrat Jovan Jovič, ki se je bavil s prilikami v svojem okrožju.
Poslanci Agatoncvič, dr. Kraft in Mo-ser so izgubili besedo, ker niso bili pri seji navzoči. Potem je govoril še Gligorije Božovič.
Na vse očitke in pripombe opozicije je odgovarjal finančni minister dr. Stoja-diiovič in pobijal posamezne trditve.
Ko je finančni minister končal, je skupščina prešla Ir glasovanju. Proračun finančnega ministrstva je bil hkrati s predlaganimi amandmani sprejet. S sledečimi glasovanji je bil sprejet tudi proračun rezervnih kreditov in proračun dohodkov. Ob 7 in tričetrt je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes ob 8. uri zjutraj. Na dnevnem redu je finančni zakon.
Afere se razčistijo po sprejemu sporazuma.
Beograd, 29. marca. V političnem življenju ni bilo v teku včerajšnjega dne nobenih dogodkov. Nervoznost in napetost zaradi sporov v radikalnih vrstah je ngjroliko ponehala. V sami aferi Rade Pašič - Dragiša Stojadinovič ni nobenih novih momentov.
Kako je faktično stanje v radikalskem j klubu, je težko reči, ker so radikalni po- j. slanci poslednja dva dni nenavadno re- • zervirani. Delovanje Ace Stanojeviča, ki j si prizadeva pomiriti razburkane radi- j
kalne vrste, se tudi tu čuti. Ačo Stanojevič nadaljuje svojo akcijo in se trudi, da vse konflikte spravi s poti ali da jih vsaj lokalizira. Toda po informacijah iz zanesljivega vira je treba prebroditi še velike zapreke in bo ta stvar najbrž nekaj dni mirovala, in sicer do srede, ko mora biti 'izglasovan proračun.
Ssa sporna vprašanja bodo potemtakem prišla na dnevni red šele prve dni aprila. ,
ACA STANOJEVIČ GRAJA ŽIVKOVIČA.
Beograd, 29. marca. Aca Stanojevič se v teku včerajšnjega dne ni sestal z Ljubo Jovanovičem, pač pa je razpravljal dalje časa z Markom Trifkovieem. Aca Stanojevič je grajal Ljubo Živkovi-ča zaradi njegovega postopanja v radikalnem klubu in mu priporočal več takta in strpnosti.
SEJA VLADNIH POSLANCEV ZARADI AMANDMAN0V. eograd, 29. marca. Včeraj popoldne je imela vladna večina finančnega odbo-
!’f tlcf?1100’ ki,so 1° sklicali poslan-... a ^e>3 konferenci se je razpravljalo o amandmanih, ki jih predlaga hr-vatska seljaska stranka. Konferenca se je nadaljevala po zaključni seji narodne skupsčme.
vlada v lesnioi ti udi. Niti tega ne daje ekspoze finančnega ministra, niti te najmanjše nade ne da davkoplačevalcem.
Kakor je bilo, talco^ tudi ostane in davkoplačevalec bo plačeval in plačeval vedno večje davke, potrebe prebivalstva pa bodo ostale nadalje nerešene.
Tudi ene svetle točke ni v ekspozeju finančnega ministra, ki bi zato storil dobro sebi in davkoplačevalcem, če bi šel. S frazami se res ne rešuje narodna gospodarstva.
IZJAVA PAVLA RADIČA.
Beograd, 29. marca. Včeraj je Pavle Radič izjavil, da se čudi vestem nekaterih listov, ki pišejo, da bo on stopil iz vlade in da ni v redu, če sedita dva sorodnika v vladi. Začudil se je tudi, ko so ga nekateri spraševali, če je o priliki svoje avdijence podal ostavko na svoj položaj, Za kaj takega ni nobenega razloga, ker je stanje v vladi čisto redno in normalno. O krizi ni govora. Vlada ima v parlamentu večino. Med načelniki vladnih stranic se danes sploh ni govorilo o otvoritvi kake krize. Včeraj je bil Pavle Radič, tako pravi sam, dvakrat na dvoru in obakrat le v resornih zadevah.
TUDI V DEMOKRATSKI STRANKI NESOGLASJE.
Beograd, 29. marca. Odnošaji v demokratski stranki še vedno niso urejeni. Zlasti vlada veliko napetost med Vojo Marinkovičem in Vojo Veljkovičem. V demokratskih krogih se trdi, da Voja Veljkovič nima skoro nikogar za seboj.
Ni izključeno, da bo v najkrajšem času prišlo med demokrati do razcepa, posebno ako pride do kombinacije z razširjeno koalicijo, kjer bi prihajala v poštev Voja Marinkovič in Ljuba Dovido-vič.
Ljuba Davidovič je zastavil svoje sile, da prepreči razcep v stranki, a dosedaj ni imel pri tem nikakega uspeha.
Kakšni zavezniki so Romuni.
Beograd, 29. marca. V zadnjem hipu je bil vrinjen v finančni zakon važen amandman, ki se nanaša na posestva ru-munskih državljanov v naši državi. Ru-munska vlada je konfiscirala vsa posestva naših državljanov v Rummiiji in je s tem znatno povečala število optantov. Naša vlada je sklenila, da stori enako in da se odgovori z isto mero in zapleni posestva rumunslcih državljanov, ki so na našem ozemlju. Zato se v tem amand-manu pooblašča minister za agrarno reformo, da sme zaseči posestva nam inskih državljanov v naši državi.
NAČELNIKI 0P0ZICIJ0NALNI11 SKUPIN PROTI AMANDMANOM.
Beograd, 29. marca. Včeraj popoldne so imeli načelniki opozicijonalnih skupin sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju amandmanov. Te seje so se vbele-žili dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Hrasnica in Joca Jovanovič.
Prebralo se je pismo predsednika finančnega odbora, ki je prispelo kot odgovor na pismo načelnikov opoz. skupin.
Načelniki opozicije so sporazumno poslali predsedniku narodne skupščine pismo, v katerem se ugotavlja, da vlada zadnje dni, potem ko se je d^a meseca vodila debata o proračunu, vrinila amaudmane o proračunskih izdatkih v finančni zakon.
Amandmani so povečali izdatke za 220 milijonov dinarjev in požrli vse prihranke, ki jih je napravil finančni odbor. Vlada ni pristala na to, da se o teh amandmanih razpravlja najprej v finančnem odboru. Na pritisk, ki je bil vložen proti temu, predsednik narodne skupščine ni reagiral.
TUDI VSEUČILIŠKE PROFESORJE BODO PREMEŠČALI.
Beograd, 29. marca. Med novimi amandmani, ki naj bi bili sprejeti v finančni zakon, je tudi ta, da se vseučilišču! profesorji izenačijo z drugimi državnimi uradniki tako, da se tudi oni lahko premeste. Opozicija se temu amandmanu upira in zahteva, da se vse-učeliščnim profesorjem zajamči nepre-niestljivost.
PROSLAVA PASICA SE NE ODLOŽI.
Beograd, 29. marca. Velizar Jankovič je včeraj sporočil, da se bo vršila proslava Pašičeve osemdesetletnice po določenem programu in da so vse vesti o iz-premembi in odgoditvi neresnične.
MANIU SESTAVI RUMUNSKO VLADO!
Bukarešta, 29. marca. Takoj ko je odstopila Brptiauova vlada, je kralj sprejel v avdienci predsednika narodne skupščine Jorga in podpredsednika Mani u-a, dalje generala Averescu in voditelja kmečke stranke Michalaehija. Sodijo, da bo kriza že danes rešena in da Im s sestavo nove vlade poverjen podpredsednik skupščine Maniu.
TURNIR NA'SEMMERINGU.
Semmering, 29. marca. Včerajšnje XVI. kolo šahovskega turnirja je prineslo naslednje rezultate:	Spielmann
je premagal Niemcoviča, Tarrasch Da-vidsona, Kmoch Rosellija, Griinfeld Ya-tesa, dr. Vidmar Treybala, Vayda Ja-novskega, Reti Gilga, Rubinstein dr. Mi-chela.
Stanje je sledeče: Spielmann 12 in pol, Aljehin, dr. Vidmar 11, Tartakower, Niemeovič 10 in pol, Tarrasch 9 in pol, Griinfeld, Rubinstein 9, Reti 8 in pol, Treybal 8, Janovski, Vayda 7 in pol, Ya-tes 6 in pol, Gilg 6, Davidson 5 in pol, Kmoch 5, dr. Michel 4 in pol, RoselU 1-
Občinske volitve v Trbpvljsh
VELIKA ABSTINENCA VOLILCEV. —
Trbovlje, 28. marca. Danes so se vršile tu ■občinske volitve. Do sedaj znani rezultati so sledeči:
Volitev se je udeležilo 2588 voliloev in sicer so dobile posamezne liste:
glasov
I. lista (SLS — nosilec Jordan) 264
II. lista (komunisti okrog »Del. kmečkega lista« — nosilec Slapšak) 472
III. lista (socijalni demokrati Ber-notovci — nosilec Pencelj)	237
IV. lista (Združeni socijalisti — nosilec Grmšek) „	050
\ . lista (SDS — nosilec Goropev-šek)? _	296
VI. lista (Gospodarska lista — nosilec Omerzu)	97
‘VII. lista (Gospodarska lista, Korenovi radikali — nosiiec Vodušek)	572
f 2588
Volitev se ni udeležilo okrog 2000 volil-
cev.
RELATIVNA ZMAG A SOCIJALISTOV.,
i Ker velja za Trbovlje isti volilni red kot j za Ljubljano, dobe od 37 mandatov največ zastopnikov v občinskem svetu socijalisti in sicer 23. Klerikalci dobe 2, komun/isti 3, ber-notovci 2, demokrati 2, Omerzu' 1 in radikali 4.
, Za volitve se je v.ršila burna agitacija. Trbovlje, je bilo prepravljeno z rdečimi lepaki, _ krožil je tudi lepak <z naipačno razvrstitvijo list, kar je volilce iprecej zmedlo. Občuten je poraz klerikalcev, ki so od državnozborskih volitev nazadovali za 500 glasov. Komunisti so izgubili 400 glasov, ki so jim jih pobrali socijalisti, za katere je zelo agitiral tudi znani agitator Štukelj. Zelo visoko števiilo so dobili radikali, dokaz, da je Korenov vipliv na trboveljsko delavstvo iše vedno velik. Občuten poraz sta doživeli tudi obe demokratski listi, dočim so bernotovci dokazali, da imajo med rudarji še vedno mnogo pristašev. Kakor ©ujemo nameravata Koren i in Vodušek vložiti proti' leni volitvam priziv, i Torej preti Trbovljam zopet to, kar ga je te-I žilo do sedaj, namreč gerentstvo!
0. A. M.:
Quo vadiš — naša inteligenca?
IV.
Mi Slovenci smo postali narod z onim trenutkom, ko smo se sami krstili za take. Tedaj je postal naš narodni organizem po svojem'notranjem prepričanju samosvoj, ker se je pač zavestno ločil iz jzločil iz drugih narodnosti, ki so ga obkrožale, postal je s tem polnoleten ter prevzel nalogo voditi svoje celokupne zadeve s svojim lastnimi silami. Vse to se pravi: mi smo prevzeli nase nalogo sami sebi služiti in sami sebi gospodovati. Ta zavest je bila prvi pogon in nosilec našega razvoja in napredka v vseh tvorbah, t j. na prosvetnem, znanstvenem in gospodarskem polju. To je bila sicer le kulturna zavest, toda bila je neobhodna prvina, ki je predpogoj vsakega narodnostnega pokreta. Ta naš kulturni zamislek pa ni ostal le pri svoji idejnosti, temveč si je priboril in pridobil še v okvirju stare Avstrije tudi svoje politične pravice, ki so bile izražene v najvišji meri v bivšem Deželnem zboru. Ta zbor je bil most, držeč naravnost v naše samosvoje državljanstvo. Končno se je ta osamosvojitev izvršila de faeto in sicer z našim prostovoljnim izstopom iz državnega okvirja stare Avstrije ter s prostovoljnim vstopom v novo jugoslovansko državo, — izvršila pa se je tudi de jure, ker je Slovenstvo doseglo v tej novi državi priznanje svoje državljanske samostojnosti in sicer v formuli SHS. S tem pravnim činom, ki je izražen v njenem S, je postala Slovenija polnopravni državni korpus, z vsemi pristoječimi ji pravicami in dolžnostmi, sicer ne kot integralni, pač pa kot povsem enakopravni del v ostalima soznakoma S in H. S tem dejstvom je bila v zgodovinskem poteku borba našega naroda za dosego svoje lastne državnosti zaključena.
Spričo teh dejstev se ne moremo dosti načuditi, da se pri nas še vedno uganja politično strankarstvo po starih metodah, da se še vedno debatira, ali smo narod, ali le pleme in da se še vedno pustimo mamiti z raznimi medlimi pojmi. Naš strankarsko-poli-ti&ni proces ja zavržen v državljanski obliki črke S in ta formula je bila priznana tako od Srbov kakor od Hrvatov, kot naših ne-razdružnih sopogodnikov.
Kaj pomenja vse to? Kakor vse kaže, se mi važnosti tega dejstva vise premalo ali sploh ne zavedamo, kajti mi bi morali z opisanim trenutkom t. j. obenem z ločitvijo od stare Avstrije tudi likvidirati vse našo htrankarsko-politične organizacije, predvsem glavni politični stranki JDS in SLS. To zato, ker se nove državne tvorbe ob podanem položaju ne vstanavljajo s čustvi, zlasti ne, kakršno je bilio pok. predsenika U. S. A. Wil-sona, ki je bilo po svojem bistvu le izborno sredstvo z« razkroj vojnih strank — ampak le na podlagi prava, ki zahteva hladen razum. Za take pogodbe je potrebna svobodne volje celokupnega naroda in ne le volje posameznih političnih strank. SLS kakor JDS, sta nam bili nujno potrebni, ker bi brez njiju ne bilo našega probujenja, ne našega Slovenstva 'in ne našega razvoja. Ti sta izvršili svojo nalogo v polni meri in uspeh njunega deta. ki ga je netil njun medsebojni boj, je bil kronan s sijaniinjfakljuekom: naš narod je dosegel in vstop irv svojo državnost. Z drugimi besedami povedano, se pravi to: mi snto zaključili svoj razvoj v fin., v narodnostnem razdoblju ter stopili v normativno stanje. Usodna napaka je ta, da silimo še dandanes s svojo politično ideologijo nazaj v predvojno čase in se še vedno poslužujemo politično strankarskih metod, ki ne pomc-niajo danes nič več drugega, kot potrato dragocenega časa, vnjčevanje delovnih sil, netenje malodušja in vničevanje veselja do življenja ter ogromno gmotno izgubo. Naš narod je vseh teh metod in strankinih prepirov sit do grla, ker vidi, da je to, v sedanjih časih, kar povdarjam izrecno zanj predrag luksus, pač pa zahteva miru in pravice, in sicer pravice, ki bo ustrezala m zadoščala njegovemu in njemu vrojenemu etosu. To se pravi, on odklanja pravico, ki je tvorba njemu tujega etosa, ki ga more le stiskati in daviti, temveč terja pravico, ki je njemu vrojena. Tako pravico more ustvariti in kodi-ficirati le človek-iuteligent, ki je vzrastel iz njega, naroda, samega, človek njegove krvi, ki ni strankar, ki ni omejen po gotovem strankarskem programu, temveč človek, ki zavzema celoten mišljenjski kompleks naroda, vse njegovo mišljenje, čustvovanje in hotenje, brez vsake utesnitve, rcligijozuo in materijeln«! Ker je torej glavni živec vsakega pol. strankarskega hotenja — egoistič-
ne osnove in ker more tedaj zavzemati tako mišljenje le dei, le izsek celotne interesne sfere dotičnega naroda in nikdar ne njegovega celotnega idejnega, realnega kompleksa, leži na dlani, da jse v tako omejenem mišljenjskem sektorju ne more poroditi prava zakonitost, iki bi ustrezala in zadoščala narodni psihi v polni meri. To je dovolj utemeljena osnova za našo zahtevo, da je skrajni čas, da se likvidirajo programi in bojne metode naših glavnih pol. strank. Kdor tega ne stori, je izdajalec in morilec narodne duše, ki se je po svojem križevnem potu oprostila tujih spon in so osvobodila svojega detinstva in varuštva. Ker je tedaj naš narod postal prost, odločno terja, da mu ne gospoduje več pol. strankar, temveč normativni človek, pravi gospod, ki je izraz njegove celotne duše, ki ga razume in čuti z njim v vsej njegovi obsežnosti in ki mu določi zakone za njegovo ohrano in rast v bodočnost. Talco gospod-stvo je junaštvo, viteštvo, ker je žrtev narod! Tak človek ne pozna strahu, ne premišljuje in ne okleva ob vprašanju, kaj bi mu utegnilo prinesti osebno škodo, — on gre v boj za življenske potrebe svojega naroda, če treba v smrt. On je udarna isila, sama odločnost, dinamit!
Vse to je najvišja služba državi, ki ne potrebuje besedarjev, prepirajočih se, kdo ima prav, kdo pa ne, ne požeruhov, ne zavistnežev, ne ogabnih ponudb, gizdalinov in tre-
pečatjočih bojazljivcev, — pač pa prostih in svobodnih ljudi, ki bodo branili njene meje do zadnjega diha! Tak človek pa more vspe-vati edinole v svoji rodni zemlji, v domačem ozračju in soincu, v njegovem materinskem jeziku in verstvu. Kdor ne razume te življenjske naštevanke, mu ni pomoči. — Tako gospodstvo pa se loči od strankarskega kakor se ločita noč in dan, kakor ogenj in voda. Alko so glavni atributi in cilji strankarstva moč, ibogastvo, razne časti in odlike, skratka osebno blagostanje, ali gotovi realni cilji skupne stranke — nima pravi gospod s takimi priveski ničesar skupnega, ker mu je vse to le v breme in mapotje. On sam ne more postati prost toliko Sasa, dokler se vse te navlake ne otrese, dokler ne premaga teže materije in strankarskega, t. j. deljenega mišljenja. Ko se je poprej podobnega očistil, šele tedaj se more združiti s celotno narodovo dušo in jo pojmih. Ta kontakt posameznika z narodovo dušo pa je zahteva sine qua non. Za takega človeka so živeli in trpeli vsi naši veliki možje: Prešeren, Cankar in drugi. Naša tragika obstoji v tem, da naša komodna in pokvarjena inteligenca te kvintesence ne pojmi in jo ne sprejme vase, ampak jo zavrača kot nedorastlo im bolehavo blodenje. Mislimo, da ima država večjo korist od milijona svobodnih ljudi, kot od milijona hlapcev. A kakor je videti, tega tudi Srbi ne razumejo.
Zakaj tedaj: slovenska fronta?
Ta že obstoji po svoji pravni osnovi, v dejansko življenje pa bo vstopila še le tedaj, ko izginejo iz našega naroda zadnji stranki strankarsko-borbene mentalitete in zadnji posamezni stremuhi, ki politikujejo in prodajajo za državne etos, Kolikor poznano beo-strankarskega življenja pravi reprezentant našega državno pravnega S, ki bo započel borbo za državnietas. Kolikor poznamo beograjsko gospodo in njeno mišljenje, ne bo 'naših naravnih in človeških zahtev nikdar upoštevala in jih ne more upoštevati, ker je ona sama strankarska, dokler se ves slovenski narod ne' bo zavedel svojega državljanstva in vstal kot en mož!
In nadalje: Slovenija nujno potrebuje svoje lastno knjigovodstvo o svojem gospodarstvu, za vse izdatke^ in prejemke, ugotovitev svoje lastne davčne sile in zakonodaje, ustrezajoče njegovim navadam in kulturnim potrebam. Brez te statistike, brez te bilance je vsako njeno delo nesmiselno, ker si niti mi samii sebi ne moremo dati točnega odgovora, kako stojimo in še manj vse to pojasniti v Beogradu. Dokler mi ne pridemo v narodno skupščino is tem točno in objektivno izdelanim elaboratom, toliko časa se tudi mi ne moremo pritoževati nad krivicami, ki se n m gode in ne od Beograda zahtevati pravice, ker konec koncev je ta, da on sam mirna jasne slike, kaj in koliko nam gre.
Vse to delo bi bila naloga Narodnega sveta. Mi smo zbog svojih državljanskih pravic v to ne le upravičeni, ampafle mi smo prisiljeni to izvršiti.
(Nadalj. prih.)
Neprijeten obisk v Mariboru.
Maribor nima samo ene senzacije, kakor poroča gotovo časopisje, ampak ima trenutno kar dve. Justiiikacija Žlahtiča in Čiča se že pozablja. Pač pa se mnogo govori v prizadetih in neprizadetih krogih o drugi senzaciji, t. j. o obisku iz Beograda v Mariboru.
Pred 14 dnevi sta namreč nepričakovano obiskala Maribor v službeni lastnosti dr. Pasarič iz ministrstva prosvete ier dr. Košutič. Posetila sta prosvetni oddelek velikega županstva, obe učiteljišči in eno osnovno šolo.
Ta nenaden obisk je gotove kroge zelo presenetil in jih spravil v precejšnjo zadrego. Kakor se govori, sta našla omenjena gospoda mnogo cbtežilnega materiala. »Straža« je vedela takoj po tem obisku povedati, da bo imelo to gradivo brez dvoma za posledico velike izpre-membe pri prosvetni upravi mariborske oblasti, katere se bodo zgodile v najkrajšem času. Pondeljkova »Straža« vzdržuje te vesti ter obenem poroča, da je založil neki tukajšnji odvetnik manjkajoči znesek v blagajni ženskega učiteljišča, ki izvira še izza prejšnje uprave, in sicer celih 39.000 dinarjev. Dasi ta vsota ni majhna za sedanje razmere in se da ta škoda, kakor vidimo, na en ali drugi način poravnati, vendar je še hujši način, 'kako se je sploh prišlo do te ugotovitve. Komisija namreč ui mogla takoj škontrirati blagajne, ker ni bilo — ključa ter je morala čakati, da je ključ dospel po čudnih potih iz oddaljenega Prekmurja po osebi, ki bi pravzaprav ne smela nikdar imeti nobenega opravka s to blagajno.
Gospoda sta se tudi posebno zanimala za razne disciplinarne zadeve pri prosvetnem oddelku. Tudi tam sta bila neljubo presenečena o »objektivnosti«, s katero se je postopalo v posameznih slučajih. Pri tem je zlasti prizadeto moško učiteljišče.
Koncem koncev sta oba gospoda zapustila Maribor v zavesti, da je bila njuna pot z ozirom na javno upravo jako potrebna, v Mariboru pa je ostala v krogih SDS silna potrtost. Slovenci, ki se tako radi ponašamo s čisto in objektivno upravo, smo za eno umazano afero bogatejši. Ta bo brez dvoma odprla oči merodajnim faktorjem, da ni vedno in povsod tako, kakor se zatrjuje na zgoraj. Zato je zelo verjetno, da bodo nastopile kot posledica vsemu temu morda v uaj-bližjem času precejšnje izpremembe pri prosvetni upravi mariborske oblasti.
O zadevi bomo še poročali, ko bodo razne preiskave zaključene. Za danes moremo samo pribiti, da leži glavna krivda za to nečedno afero v politično strankarskem postopanju, ki se prakticira že nekaj let tudi pri strogo strokovnih* zadevali. Marsikaj se je govorilo in tudi javno namigavalo že leta in leta. A ni-kdo izmed poklicanih se ni zmenil za to. Zdaj je moral priti Beograd, da napravi red.
zvez s Stepanom Radičem, od radikalov pa minister za vere Trifunovič. Še vedno' pa se mnogo govori o vladi, ki bi jo sestavil dr. Ninčifi.
= Ekspoze zunanjega ministra, Najprej je govoril finačni minister dr. Stojadhiovič o naših vojnih dolgovih, ki znašajo skupno 15.183 milijonov dirfarjev in sicer dolgujemo: Ameriki 62,850.000 dolarjev, Vel. Britaniji 33,383.743 funtov dn Franciji 1.738,556.000 francoskih frankov. Finančni minister je obširno govoril o vprašanju zavezniških vojnih dolgov Ameriki ter nato prešel na pogajanja v Washingtonu. Pogajanja naše delegacije da so bila povoljnai, kar se najbolj -vidi jz tega, da se je tečaj našega delavskega Posojila iz 1- 1922. zelo izboljšal. (Dr. Stojanovič je seveda pozaflbil povedati, da imata za la uspeh največ zaslug slovenska člana ■delegacije Shvegel in Matjašič. Op. ured.) Ko jo govoril finančni minister še o ureditvi naših dolgov v Angliji in Franciji je prešel na proračun. Ta- predvideva 12.279 milijonov izdatkov ter 12.504 milijone dohodkov torej 224 milijonov prebitka. Zaradi tega’ more sprejeti amandmane v višini 224 milijonov dinarjev. Da se bodo proračuni dohodki tudi dosegli, se vidi iz stalno rastočih državnih dohodkov. Tako so dali v letih 1923, in 1925 neposredni davki (v milijonih)
1446, 1.899 dohodkov, carine: 1,432, 1371. 1812, trošarina: 592, 668, 786, takse 832, 1.188, 1.186 in monopoli 2.008, 2.300 in 2.466 milijonov dinarjev dahadkov. Nato je govoril finančni minister o valutni politiki. Dinar mora biti (Stabiliziran in to se je z intervencijo Narodne banke tudi doseglo. Ugodna posledica tega je, da je draginja manjša, kar dokazujejo indeksne številke. Indeks je znašal 1. 1924 2.016, 1. 1925 1804 in 1. 1926 samo 1596. Nato je govoril dr. Stojadinovič o davčni politiki, naglasa! neenakost obdačenja in končno zopet enkrat obljubil izenačenje dav-
Poiitičn@ vesti,
— Afera H. Pašič - D. Stojadinovič. Polemika' med obema nasprotnikoma se nadaljuje. Dnevno objavlja »Politika« nove izjave obeh. Opaža se pa, da je Stojadiinovič manj iepobe-seden, kakor K. Pašič, zato pa bolj pozitiven ko R Pašič. — Joca Jovanovič, na katerega se je tudi skliceval R. Pašič, je objavil v »Vremenu« daljšo izjavo, v. kateri ostro protestira proti temu, da se njega vpleta v to afero ter pravi, da ne more odgovoriti na Kadetova vprašanja. Končno izjavlja, da je sicer pristaš Pašiča, da. pa visoko spoštuje Ljiubo Jovanoviča, ki je po krivici vpleten v to afero.
= Ljuba Jovanovič in Nikola Pašič. Vse
kaže, da ne bo prišlo do odkritega boja med obema voditeljema radikalne stranke, temveč dia se bo spor omejil na Stojadinoviča in Radeta Pašiča. V tej smeri deluje tudi Aca Stanojevič in število radikalnih poslancev, ki hočejo, da se spor v tem zmislu reši, je vedno večje. V istem zmislu je pisala tudi »Samouprava«. Z zadovoljstvom se je komstati-ralo v radikalnih krogih, da je L. Jovanovič ploskal Živkoviču, ko je ta hvalil v skupščini Pašiča. — Nekaj poslancev iz bližje Paši-čeve okolice pa zagovarja, da se izvede spor do konca in Ljuba Jovanovič izključi az stranke. Ta skupina pa ni velika in bo skoraj gotovo ostala v veliki manjšini. Drugače pa poroča »Jutarnji list«, ki piše, da se Pašič umalkne iz političnega življenja. »Jutarnji list« namreč piše, da pomirjevalna akcija Ace Stanojeviča ni uspela in da radikali spoznavajo, da je odina rešitev, če se N. Pašič umakne iz političnega življenja. V tem slučaju bi se ‘baje radikalna 'stranka razdelila na več frakcij. Ce je ta napoved resnična, se bo v kratkem videlo.
— Da bo proračun sprejet in da se pred tem ne izvrše nobene izpremebe, je skoraj gotovo. Rekonstrukcija vlade bi se izvedla •v najkrajšem času in bi iz vlade najbrže izpadel Pavle Radič vsled ozirih rodbinskih
DOPIS IZ CELJA.
(Iz krogov NRS.)
Celjska »Nova Doba« je dne 25. marca objavila uvodnik »Akcija radikalne stranke \ Sloveniji«. V tem članku je nanizanih toliko psovk in toliko surovosti, da jih ne moremo pokriti s plaščem pozabljivosti. Dokler se je Pribičevičeva skupina še solnčila v vladni večini in dokler so celjski radikali tiho — četudi z mržnjo v srcu — podpirali sam. demokratsko gospodarstvo v občinskem svetu, toliko časa so jim bili radikali vrli narodnjaki in požrtvovalni državljani. Zdaj pa, ko so (»e otresli jerobskega jarma sam. demokratov, pa psujejo sam. demokrati radikale čisto po rovtarsko: »plačani elementi; odpadki fiz vseh vetrov; smeti in golazen, ki misli, da še ni dovolj naplačkala in izpila slovenske krvi; elementi, ki oneča-ščajo slovensko ime; ljudje v peklenskem močvirju korupcije in nepoštenja; itd.« Kot vzrok prestopanja v radikalne vrste pa nar vajajo, da tista, Ivi zapuščajo »državotvorni sam. demokfate, ae!ajo'To Tef?S^wT*m, -računov zaslužka in po receptu, kakor so se nekdaj slabiči in propalice prodajali Beou •
Tilko surovo zmerjanje nasprotnikov kaže pač, da je sam. demokratom zmanjkalo stvarnih dokazov, ki se nikdar in nikoli ne morejo s psovkami nadomestiti. Ves ta izbruh neciviliziranega človeka lahko označimo z znanim nemškim pregovorom »Wie der Sehelm ist, so denkter!« ali pa po slovensko povedano:	Psovke lete 'iz ust v nedrije!
Kdor hoče na ta način nasprotnika oblatiti, umaže le samega isebe; na ta način bodo sani. demokrati najlažje izgubili še tisto tropi co poštenjakov, ki v svoji konzervativni komodnosti še niso zapustili sam. demokratskega tabora.
Za zmerjanje danes ne gre, pač pa hočemo ugotoviti, iz katerih stvarnih nagibov se čim dalje bolj redčijo vre te pristašev samostojne demokratske stranke. Že ob ustanovitvi JDS, kmalu po prevratu, so uvideli razumnejši napredni možje, da so preeaneki naprednjaki zagrešili usodno napako, fc» so se zvezali v enotno demokratsko stranko.
Druga seceja poštenih naprednih mož iz tabora sam. demokratov se je izvršila takrat, ko je bučno završalo o nekih tajnih fondih, ki bi se bili morali uporabljati za rešitev slovenskega Korotana, pa so izginili kdove kam. Sam. demokratska stranka bi bi naj bila takrat brezobzirno posvetila za kulise ter dopustila, da izginejo krivci s političnega površja in marsikaterega značajnega moža bi bila tako ohranila v svojem ta-
k°Marsikdo je u skočil iz sam. demokratskih vrst' takrat, ko se je tako očitno pogazil volilni dogovor za ljubljanski mandat. In sam. demokratom ni bilo dovolj, da so dr. R-ju povzročili očitno krivico, ampak vrhu tega so še uprizorili gonjo iin sistematično zasra; movamje zaslužnega moža, ki ga ‘osobito m1 Celjani do dna duše poznamo in cenimo iz tistih časov, ko je požrtvovalno delovni pri narodnih in kulturnih prireditvah na vročih celjskih tleh. Samo politični apatičnosti slovenske inteligence se imajo zahvaliti voditelji sam. demokratske stranke, da jih ni ob tisti priliki pomedel vihar ogorčenja s* političnega pozorišča.
To so le nekateri izmed usodnih sunkov, ki 'jih je sam. demokratska stranka prizadela sama. sebi. Da ni pri tem že popolnoma izkrvavela, se ima največ zahvaliti svojemu brezobzirnemu terorju, ki še varuje stianko pred razsulom. Pohlevnim pristašem moli ovsa, ki si ga je obilo nakupčila v raznih zavodih, sitnežem in rogovileženi je priskrbela udobna koritca, za očitne nezadovoljneže pa ima pripravljen oster bič v uredništvih svojega časopisja, čez vse to pa ogrinjajo bleščeč plašč narodnega m državnega edin-stva, ki jim pa kar ročno zdrkne z ramen, ako »režim< temu ali onemu na prste stopi.
To so jasno izraženi stvarni vzroki, ki so že marsikoga privedli v drug političen tabor in ki bodo tudi v bodoče razredčevali sam-demokratske vrste, pa najsi »Nova Doba« v-svoji besni jezi še huje rentači in psuje.
Dnevne vesti
LJUBLJANSKI DELEGAT.
Na sobotni seji skupščine je govoril posl. Pušenjak o proračunu finančnega ministra. Med drugim je dejal:
Značilno za naše razmere je redukcija, ki se je izvršila pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Odpravljeno je mesto namestnika finančnega delegata. l'a redukcija ie neumestna, ker je delegat sam fizično nesposoben občevati s strankami. On je sicer dober teoretik, a slab praktik. (Fin. minister: On je dober uradnik! Kremžar: Za Vas že!) On ni nikdar služboval pri nižjih instancah, ampak je bil vedno v centralnih uradih. Radii tega ne pozna našili gospodarskih razmer. Zato se ne ozira prav nič na gospodarske prilike in navija davčni vijak do skrajnosti. Ker je davčni vijak pri nas tako navit, je Slovenija plačala 1. 1924 razr meroma največ davka. Ker pa Slovenija plača tolika davka, trdi g. finančni minister, da je g. delegat v Ljubljani najboljši uradnik. Mi pa vemo, da se ljudje proti nobenemu uradniku- toliko ne pritožuje kakor pnofi o-, delegaltu v Ljubljani. Od maja lanskega leta pa do marca letošnjega leta se je vrstil shod za shodom davkoplačevalcev oo Sloveniji ki so vsi brez razlike strank protestirali proti postopanju finančnega delegata v Ljubljani.
* s,voiim . delovanjem
/a« j, t	  “	brezpravno	rajo.
(Medklici: Škandal! Veliko ogorčenje.)
aLnsko leto je ukinil dopulste davčnim uradnikom, dasi so jim ti v uradniškem zagonu zajamčeni. Ukinil je tudi izplačevanje občinskih m okrajnih doklad našim samoupravnim zastopam. (Poslanec Škulj: Nima nobene pravice za to!) šele po dolgotrajnih
"rr'S,,,h ie
<i; delegat je tudi zakrivil, da so odpravili davčne naloge, kar je davkoplačevalce hudo razburilo. Razen tega čuijemo, da je nedavno tega izdal brez zakonitega pooblastila danvč-nim uradnikom navodilo za predpisovanje davkov. To navodilo bo imelo za poslediao da bodo davčni vijak še bolj navili.
G. delegat v Ljubljani nima srca niti za ■davkoplačevalce, ki prodajajo, niti za svoje uradnike.
Ko so uradniki finančne stroke poudarjali, da je potrebno, da se krivice, ki so se jim ugodile pri prevedbi in katere krivice so se "v drugih resorih popravile, popravijo, je zaničljivo odgovoril: »Ako me ljudstvo sovraži, naj me še uradništvo.« (Medklic: Finančni minister ga pa ne sovraži!) Tak odgovor j« dovolj značilen za našega finančnega delegata.
, ~~ Občni zbor Kola jugoslovanskih sester, "ne 28. t. m. na cvetno nedeljo se je vršil 6.
sabor Kola jugoslovanskih sester. Sitod jo »tvorila predsednica ga. Tavčarjeva, ki je
pozdravila vse navzoče, zlasti pa delegatke iz Murske Sobote, Novega mesta, Kranja,
škofje Loke, Kamnika, Stepanje vasi, Radovljice, Brežic in Leskovca nato se pa -spomnila vseh preminulih članic in društvenega dobrotnika Rakovca, ki je Kolu volil 10.000 Din v poseben fond. Sledilo je tajniško poročilo in blagajniško. Revizorski odbor je predlagal društvu zaupnico, ki je bila »prejeta. V novi ^bor so izvoljene Tavčarjeva kot predsed-Berbučeva. Jankovičeva, Engelmanova, >* esnerjeva, Vodopivčeva, Zbašnikova^ Po-Sttčtiikova, Gašperlinova, Lindtnerjeva, Kraigherjeva, Majaronova, Počkarjeva, Škafarjeva. Krausova, Nyklova, Pristovova, Rozmanova. Tomaži nova, Turkova, Rajničeva, Gromova. Babnikova, Šantlova, Žitekava, Svetliče-va. Macherjeva, Zupančičeva, Šmalcova, Turkova, Gornikova in Hesičeva. Stavljeni so bili tudi razni predlogi. Obširnejše poročilo o delovanju društva priobčimo prihodnjič.
— »Uradni list« z dne 27. t. m. objavlja: Pojasnilo glede uslužbenih listov v resortu finančnega ministrstva; izpremembo v uredbi o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfekcij, priznanih z ustavo in razpis o ocarinjen ju solitra ob uvozu.
—Kongres najemnikov i2 V8e aržave v Za_ grebli je sklenili med drugim resolucijo s v£atero poživlja — z ozirom na to, da vse doslej tozadevno niso me stvarnega storile — 'se mestne uprave v država, da se sestanejo '■fnmreje k skupnemu dogovoru, glede vprašanji pobijanja akutne stanovalke mize. rije, specijelno glede najetja cenega eniozem-skega posojila in organizacijo SKiipnih pripravljalnih del za zgradbo cenili m zdravih stanovanj. Resolucija zahteva, <la se čimpreje omogoči, da bo dmela vsaka družina svoje I stanovanje. Kongres je izbral deputacijo, ki bo resolucijo osebno izročila načelniku mesta Zagreba s prošnjo, da prevzame Zagreb v tem pogledu iniicijativo.
— Zakon v avtorskem pravu. Te^n,1 l®?a tedna ise vrši v ministrstvu prosvete konie-re>H‘a, ki bo razpravljala o načrtu zakona^ avtorskem pravu. Baje bo zakonski načrt končn^veljavno redigiral minister prosvete sam.	.	.
— Visoka tehnična šola v Zagrebu. Ministrski svet je odobril dopolnilni predlog prosvetnega ministrstva k finančnemu zakonu, glasom katerega se uvršča tehnična visoka Sola v Zagrebu med fakultete.
— Ljudska univerza se otvori meseca septembra tudi v Solunu. Profesorje bodo imenovale mešane komisije. Univerza bo imela zaenkrat teologi5no fakulteto, filoaofično in fakulteto za politične znanosti.
— Sušak dobi vojašnico. Te dni se je mudila na Sušaiku komisija vojnega ministrstva, ki išče primeren prostor za zgradbo vojašnice, ker se je pokazala potreba, da se nastani na Sušaku garnizija.
— Udeležencem geometerskega kongresa ,v Zagrebu je dovolil železniški minister 50% popust na državnih železnicah. Kongres se vrši, kot znano dne 28. in 29. t. m.
— Kniževni natečaj. V Beogradu se je ! pravkar ustanovilo društvo ljubiteljev umetnosti z imenom »Cvijeta Zuzorič«. Strokovni člani književnega odseka so: dr. Izidora Se-kuličeva, gg. dr. Svetislav Petrovič, urednik Književnega Glasnika, idr. Ivo Andric in To-dor Manojlovič. Ta jury je razpisal natečaj za letošnji najboljši leposlovni umotvor v prozi (4.000 Din nagrade) ali v stihu (2.000 Din). Delo sme biti letos objavljeno ali še ne natisnjeno. Vposlati najkasneje do 31. decembra 1926 na naslov: Dda Olga St. Stanojevič, predsednica udruženja »Cviječa Zuza-nc«, Bitoljska 34, Beograd.
77 Znižanje plač. Ravnateljstvo tovarne v Piasicah je znižalo vsem uslužbencem plače za 15%. Umevno je, da je povzročila redukcija plač med nameščenci veliko razburjenje. V tovarni je uslužbenih nad 2000 ljudi.
— Beograjski tehniki v Zagrebu. Slušatelji II. letnika tehniške fakultete v Beogradu so prispeli 'te dni v Zagreb, kjer posetijo svoje kolege ter si ogledajo velesejem.
— Kamniška podružnica Jugoslovenske Matice imela je dne 18. marca svoj redni občni zbor v dvorani Narodne Čitalnice. Udeležba je bila večja, nego pri občnih zborih prejšnjih let, vendar žalibog še vedno premajhna. Žalostno je, da se Kamničani, ki so bili včasih na glasu kot narodni zavedni, tako malo zanimajo za to društvo, katero tvori najvažnejšo vez med nami in našimi n odrešenimi brati. Odbor je poročal o delovanju podružnice in zlasti lepo uspelih dveh prireditvah na Koroški dan, o številu članov, katerih je 263 in o materijelnih uspehih, kateri so povoljni, ker je podružnica v prošlem društvenem letu odposlala pokrajinskemu odboru znesek Din 8.245'75. Izvoljen je bil z malimi spremembami prejšnji odbor. Po lobčnem zboru je g. prof. dr. Valentin Rožič v imenu Jadranske straže predaval »o pomenu Jadranskega morja za našo državo«. V poetično navdahnjenih besedah je opisal lepoto morja in njegovo važnost za narodno gospodarstvo ter orisal položaj našega Jadranskega morja in razvoj njegovih obal. Takih predavan bi trebalio še več, da se tudi v naših krajih dvigne zanimanje za ta največji biser naše države.
— Konzulat <*SR v Ljubljani poživlja vse one češkoslovaške državljane roj. letnikov 1904, 1905 in 1906 in starejše, ki se dosedaj k naboru še niso prijavili, odnosno ki svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili, da se pismeno ali ustmeno čimpreje javijo pri čsl. konzulatu v Ljubljani. Nabori se bodo vršili meseca aprila, o čemur bodo obvezanci potom tiska in posebnih pozivnic pravočasno obveščeni.
— Velikanski razvoj nemškega zračnega prometa. Kot poročajo iz Berlina, bo imela Nemčija v kratkem vsega skupaj 43 zračnih prog, katerih dolžina bo znašala 17.000 km. S prvim aprilom bo oskrbovalo zračni promet 110 letal.
— Nazadovanje brezposelnosti v Avstriji. Od srede februarja do srede marca se je zni-?^tevil° krezpOselnih v Avstriji za okrog
18.000, od srede marca do danes pa za okrog
10.000. S tem je padlo število brezposelnih, ki vživajo podporo pod 200.000.
— Otvoritvena seja »Helenske Akademije«. Te dni je bila ob velikih svečanostih otvorjena ?,Helenska Akademija« v Atenah. Otvoritveni seji so prisostvovali ministrski predsednik, člani vlade, diplomatieni kor, zastopniki umetnosti in znanosti ter že imenovani akademiki. Otvoritveni govor je imel Pangalos.
— Pri deželnem sodišču v Ljubljani sta
razpisani dve mesti višjih sodnih svetnikov. Prošnje je vložiti do 10. aprila pri predsed-ništvu omenjenega sodišča.
—Gripa v Rusiji. V Moskvi grasira epide-nieji gripe. Vsak teden oboli okrog 10.000 oseb. Ljudski komisarijat za zdravs‘vo je sklical v svrlio posvetovanja glede mer za pobijanje epidemije kongres zdravnikov.
— Velikanski požar na Ruskem. Iz Moskve poročajo, da je izbruhnil v neki vasi v okrožju Sluzk požar, ki je vpepelil okrog 800 kmetskih hiš, pri čemur je poginilo 90 ljudi in mnogo živine.
— 5000 oseb zbolelo na spalni bolezni. Kot poročajo iz Londona, je obolelo v zadnjem času na Angleškem, posebno v okolici Birminghama nad 5000 oseb na spalni, bolezni. Bolezen pušča, v slučaju, da bolnik sploh ozdravi, posebno pri otrocih, v moralnem in duševnem oziru neugodne posledice. Sredstvo za pobijanje epidemije še ni najdeno.
— Eksplozijska katastrofa pri Lvonu. v neki kemični tovarni pri Lyonu je nastala te dni strašna eksplozija. Tovarna je porušena. Izpod ruševin so izvlekli 35 oseb. Do-slej je ugotovljen en mrtvec in 40 — večinoma težko — ranjenih. Eksplozija je nastala, ker se je vnel eter.
■ ~ Rudniška katastrofa v Essenu. V Ober-
‘, Senu P1-i Essenu se je odtrgalo te dni dvi-J^nsport rudarjev ter padlo v glo-t ~'.	, mo.z je bilo ubitih, večje število
pa težje ali lažje poškodovanih.
1 l ,,,feT 1"este'a na kolodvoru v Magdeburga. Na glavnem kolodvoru v Magdeburgu je p vozil« neka lokomotiva v osebni vlak. ^tirp zadnji vagoni so bili popolnoma razbiti, 31 oseb pa je bilo težje ali lažje poškodovanih.
— Velikanski požar v Guatemali. Te dni je izpepelil velikanski požar velik del mesta Guatemale. Mnogo rodbin je brez strehe.
— Lift ga je zmečkal. Milorad Gjorgjevič, agent tvrdke Albuh in Demajo v ulici Krif-ljii Petra v Beogradu, se je p>eljal te dni s tovornim liftom v klet, pogledat, če so delavci svojo delo že dokončali. Ko se je peljal nazaj, je hotel delavcem še nekaj povedati. Zaito se je sklonil ven. Medtem je prišel lift do stropa. Gjorgjevič je treščil z glavo ob strop, izgubil ravnotežje in padel na tla lif-ta. Ker je obvisela njegova glava zunaj, je prišel med nadaljnjim dviganjem med lift in steno, od koder so ga potegnili končno popolnoma zmečkanega iz razmesarjenega.
— Kapitalen avto. Te dni se je pripetila v Beogradu nenavadna nesreča. Po Dubro-vački ulici je vozil s srednjo brzino proti donavskem nabrežju ogromen, težkonaložen železni avto. Na tiru, ki vodi iz klavnice se je zaletel z vso silo v neki tovorni vlak. Pri tem je iskočila lokomotiva in dva vagona s tira, en vagon pa se je prevrnil. Blago je zletelo z vagonov na vse strani. Lokomotiva je bila precej poškodovana, dočim se avtomobilu ni zgodilo prav nič. Po čudnem zaključku ni bil poškodovan niti strojevodja, niti kurjač niti šofer.
— Izredno priljubljen je bil. V Bački Topoli je živel že več let ruski begunec Ka-verdžin v skupnem gospodinstvu z Jelisavo Kovač, kateri je podaril tekom časa okrog 47.000 Din. Te dni je izvedel, da je izdala ves ta denar za dragega ljubimca. To ga je tako razjarilo, da jo je v prvi jezi zadavil. Ko so prišli nato pofij orožniki, jih je napadla velika množica ljudstva, ki je zahtevala, da ga izpuste, češ, da je bil splošno znan kot dober človek. Raverdžin je moral svoje preveč zveste prijatelje sam pregovoriti, da so se pomirili.
— Rekord v vlomih. Po okolici Vočina v Slavoniji se klati tolpa zločincev, ki je izvršila v dveh dnevih 19 vlomov. Neki orožniški patrulji se je posrečilo ujeti par članov tolpe.
Obveščam oenj. občinstvo, da prevzamem od danes naprej avtovožnje v * Italijo. — PAVEL STELE, avtotaksi, Ljubljana, Poljanska cesta 3, telefon 942.
— Aretacija jugoslovenskega »general-steblerja« v Dresdenu. Na dresdenskem kolodvoru so našli te dni detektivi gospoda v oficirski uniformi, ki je spil »spanje pravičnega- na baržunasti klopi čakalnice I. razreda in smrčal, da so se stene tresle. Ker je v Dresdenu prepovedano spati v železniških čakalnicah, so moža aretirali. Na policiji se je izdal za jugoslovenskega generalštabnega častnika. Ko pa so mu jeli preiskovati jetra in obriti, se je izkazalo, da laže. Nemške oblasiti so se obrnile na beograjsko policijo, ki je ugotovila, da gre za pustolovca Vito-mira Jovanoviča, tki jeizvršil pod imenom Boško Petrovič, oziroma Mirko Petrovič več lumparij, radi katerih ga oblasti že dalje ča-
'sa iščejo.
— Deset juvelirjev hkratu je hotel oropati. V Parizu se zagovarja te dni velikopotezen lopov, kakršnih pozna tamkajšnja kriminalna zgodovina malo. Marquis de Cliam-paubert, reete Jean Gourant, je bil posestnik krasne vile v pariški okolici. Nekega dne je poslal desetim pariškim juvelirjem hkratu dopise, v katerih jih poživlja, da se zglase v njegovi vili, češ, da ima na prodaj več dragocenih draguljev, ki bi jih uventualno tudi zamenjal, radi česar naj prinesejo druge dragulje seboj. Ker je bil dopis trgovsko stiliziran, se je zdel enemu od juvelirjev sumljiv in nesel ga je na policijo. Posledica tega je bila hišna preiskava pri ^markiju«. Policija je razkrila v vili skrivno sobo v kateri se je nahajal peklenski stroj, napolnjen s strupenim plinom, iz česar sledi, da je hotel »marki« svoje žrtve omamiti in oropati. Gourant je bil aretiran- Seveda je odločno tajil. Ko pa so ga spravili v zadrego, je jel simulirati blaznost, s čim ur pa ni redsiral. Nadalje a preiskava je ugotovila, da je smar-quis de Champaubert : identičen z avtomobilskim agentom, ki je ogoljufal nekoliko preje v Nantesu več ljudi za skupno vsoto 2 milijonov frankov, nakar je pobegnil. Gourant je najel namreč v Nantesu velik trgov- . ski lokal, nastavil 20 uslužbencev ter dal tiskati luksuriozne kataloge v katerih je ponujal v nakup avtomobile. Pogoji so bili ja- j ko ugodni. Reflektant bi bil imel dobiti av- ! tomobil, če bi plačal četrtino cene — seveda pa šele 14 dni po plačilu. Ko je inkasiral Gourant v kratkem času nad 2 milijona frankov, jo je popihal v Pariz, kjer si je kupil vilo in pripravljal coup radi katerega je bil aretiran.
Raznovrstno
pomladansko obleko*
nudi najceneje
JOS. ROJINA., Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
— Množenstvona diareja policijstov ob prihodu Hindenburga v Leipzig. Na zadnji seji saškega deželnega zbora je sporočil notranji minister, da je obolelo na dan H'ndenbur-govega obiska v Leipzigu nenadoma okrog 400 policajev na — silili diareji. Sprva so mislili, da gre za zastrupljanje, pozneje pa so ugotovili, da je bilo primešano menaži policijstov samo neko odvajalno sredstvo. O zadevi je bilo obveščeno državno pravdni-štvo, ki raziskuje sedaj, če ne gre za kaznji-vo dejanje, izvršeno iz političnih motivov.
— Čevljarji se opozarjajo na razpis nabave čevljev za policijske agente objavljen v uradnem listu st. 28, z dne 27. marca 1926.
— Dostojevski Idiot, roman v štirih delih je izšel. Naroča se pri Zvezni knjigarni, Ljubljani.
Ljubljana.
i— Prihod rekrutov. V soboto zvečer in včeraj iao se pripeljali v Ljubljano rekruti. Pri tej priliki opozarjamo oblasti, da naj skrbe zato, da mladeniči ne bodo popivali po mestu ter delali kravale, kot je to običajno
1— Nekoliko nevarnih barab pod ključem. Pred par dnevi je bil izvršen v Mencingerjevo zajutrkovalnioo na Sv. Petra cesti drzen vlom. Vlomilci so ukradli za okrog 2000 Din
gotovine in za okrog 3000 Din jestvin, likerjev itd. Par dni nato so bili lopovi izsledeni v razpadajoči baraki v Komenskega ulici. Stvar sama na sebi ne bi bila prav nič interesantna, interesantna pa je. spričo dejstva, da je bilo mogoče, da so se shajali kriminalni tipi že dalje časa na mestu, kjer so jih doboli, — to se pravi sredi mesta — ne da bi jih bilo »budno oko postave« zasačilo. Še interesantnejša je pa stvar spričo dejstva, da so bili lopovi prijeti na podlagi ovadbe nekega gosta, ki jih je poslušal, kako so se prepirali ter očitali drug drugemu v gostilni pri »Knofu« salame, šunko itd. — Sicer pa — kaj bo par barab, ki so ukradli par tisoč kronic in par konserv, saj ljubljanski detektivi niti Pipanovega morilca ne morejo najti . . .
IZ KONGRESA STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V ZAGREBU.
Dne 21. marca 1926 se je vršil v Zagrebu izredni kongres stanovanjskih najemnikov kraljevine SHS. Kongres je osvojil sledeče:
Resolucijo:
Najemniška društva so opetovano in pravočasno opozarjale odločujoče faktorje na težki položaj, v katerem se nahajajo naši stanovanjski najemniki, kakor tudi na sredstva, ki jih je treba uporabiti, da se iz tega stanja rešijo. Stanovanjska kriza se ne da rešiti z reguliranjem uporabe obstoječih stanovanj, temveč edinole z zidanjem novih stanovanjskih zgradb-
Savez najemnikov je predložil že pri svoji ustanovitvi, dne 21. oktobra 1924 gospodu ministra socijalne politike izgotovljen načrt zakona, s katerim se je imelo pristopiti k stvarnemu reševanju stanovanjske krize, namreč z osnutkom gradbenih zadrug aia-najemnikov, ki bi bile imele ti dvi prednosti, da so ijh imeli osnovati najemniki samo onih mest, ki čutijo	za	to potrebo	in da so
imeli v	te zadruge	doprinašati v	glavnem
samo najemniki. Ali vsled nerazumevanja, malomarnosti in nesposobnosti upravnih faktorjev je ostal to samo glas vpijočih v puščavi, a	mesto tega	je	izšel zakon,	za katerega je	bilo vsakomur	jasno, da je	neizved-
ljiv, ker kaže popolno brezglavnost, s tem, da dovoljuje hišnim lastnikom v številnih slučajih pravico odpovedati, ne da bi se pobrigal predhodno za to, lsjer se bodo te de-ložirane družine namestile.
Obupno stanje, v koje so dovedeni najemniki z današnjim stanovanjskim zakonom, se najbolje zrcali v dejstvu, da ga same oblasti ne morejo konsekventno dalje izvajati iz strahu pred rušenjem javnega miru in družabnega reda.
V skrbi za mir in zdravje svojih članov ter da jih varuje pred vsemi mogočimi nesrečami, ki prete njim in celemu prebivalstvu, predstavniki najemniških organizacij iz cele države najodločneje zahtevajo od vseh odločujočih faktorjev, da se zakonodajnim potom že v sedanejm budžetskem zakonu za leto 1926-27 uvede naredba, s katero se potom izmenjave člena 8. stanovanjskega zakona ne sme nihče prisilno izseliti, predno se mu ne dodeli drugo stanovanje.
Najemniki te države poživljajo že sedaj pristojne faktorje, da se pravočasno lotijo priprav za nov stanovanjski zakon pa načelih, navedenih v priloženem projektu zakona, sprejetem na današnjem kongresu.
Predstavniki najemniških organizacij zahtevajo končno, da pristopijo država in mestne občine takoj k- povzdigi zgradb za svoje urade, a posebno da država za svoje potrebe ne kupuje že obstoječih zgradb, namesto da bi z istimi sredstvi gradila nove ter da ne jemlje v najem privatnih zgradb, s čemur še bolj poostruje stanovanjsko krizo, in to za drage in visoke najemnine, s katerimi bi mogla v malo letih zgraditi lastna poslopja.
Sokolstvo.
Jugoslovenski Sokolski Savez
šteije danes okroglo 80.000 pripadnikov, ki so včlanjeni v 441 društvih. Društva so porazdeljena v 23 žup: Banja Luka, Beograd, Bjelovar. Celje, Kragujevac, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mostar, Niš, Novi Sad, Novo mesto, Osijek, Rijeka-Sušak, Sarajevo, Skoplje, Split, Šibenik, Tuzla, Užice, Veliki Beč-kerek, Zagreb, Zaječar. Po vsej državi ima naše Sokolstvo trdne postojanke, ki jih upravljajo in vodijo odlični in nesebični sokolski delavci. Te postojanke so nam porok za sokolsko bodočnost naše države! — Po fuziji župe Ljubi jan« in Ljubljana I je postala ljubljanska isolrolska župa najmoičnejša v JSS, vendar ji pa še nekatere druge župe prav blizu slede in 'tu bi ©menil v prvi vreti župo Novi Sad, ki je ena najpridnejših in točnih v Savezu. — Kljub separatističnemu hrvaškemu Sokolstvu, jugoslovensko sokolstvo neprestano raste in napreduje. Z gotovostjo pa moramo upati, da se bodo tudi voditelji hrvaškega Sokolstva iztreznši, ali pa jih bodo pognali kot neresne Sokole, ki ne pojmujejo vzvišenosti sokolske ideje, njihovi člani sami, ki uvidevajo, da je Sokolstvo popolnoma nekaj drugega lcot pa politika. Trezni člani iz hrvaškega Sokola in teh je dosti uvidevajo, da mora biti v edinstveni Skupni slovanski državi le eno Sokolstvo, priznali bodo svoje napake in se vrnili v olerilje JSS, kar Hrvatje sami in vsi Jugoslo-veni iskreno želimo.
Meč kralja Aleksandra.
Starosta JSS br. Gangl je bil pozvan 18. marca v Beograd na kraljevi dvor. Tu je imel sestanek razven z drugimi tudi z ministrom dvora g. Jankovičem in predstavniki župe Beograd. Sestavili so pravilnik za »Meč kralja Aleksandra«', kot prehodno darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra za vsakoletno zmagovalno vrsto na medzletnih tekmah ju-goslovenskega Sokolstva. Na izrecno kraljevo željo bo izročen ta meč vrsti ljubljanskega Sokola kot zmagovalki na lanskoletnih med-zletndh tekmah 11. aprila ob pol 11. uri dopoldne na svečam matineji združeni s so-
išče sicer ne več mlado, toda zdravo, krepko, pridno in inteligentno mutasto dekle z dobrimi izpričevali. — Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva«.
Stekleno
«tr*Ino opeko Imajo »talno v m kifi Združene opekarne d. d- ' Ljubljani
koteko akademijo v Narodnem pozorištu. Tej predaji bodo prisostvovali razven kralja zastopniki vlade, diplomatski zbor i. dr. Zmagovalna vrsta ljubljanskega Sokola bo nastopila s posebnimi telovadnimi točkami. Meč je krasno in dragoceno darilo; dragocenejše timbolj, ker je darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je iskren in navdušen podpornik in zaščitnik jugoslovenskega sokolstva.
Šport
Sobotne športne prireditvi*.
ASK Primorje : ŽSK Hermes —4:1. Popoldne se je .nadaljevala na igrišču SK Ilirije finalna tekma ki Krisperjev pokal; kakor znano je bila dne 19. t. in. od sodnika prekinjena. Na posebno odredbo podsaveaa je bil dostop publike k tej tekmi zabranjen, da ne bi zopet prišlo do incidentov. Nadoknaditi je bilo treba še 1-krat 45 minut. Ker je bilo igrišče v zelo slabem stanju, se tekma .ni mogla razviti tako, kakor bi se sicer. Posebno se je odlikoval obrambni trio Hermesa, kateremu gre tudi zasluga, da Primorje kljub premoči v tej nadaljevalni tekmi, ni moglo zabiti nobenega goala; rezultat je torej »stal isti, kakoršen je bil ob prekinitvi. Tekmo je sodil seveda kakor zadnjič g. Fink. Iz tekmovanja za Krisperjev pokal je izžel torej kot zmagovalec ASK Primorje; koncem tekme je izročil predsednik podsaveza g. Jaklič zmagovalnemu moštvu pokal, ki preide tedaj v njegovo trajno posest.
Nočni tek ASK Primorje po Ljubljani. Agilna lahkoatletska sekcija ASK Primorje je priredila takozvani nočni tek po ljubljanskih ulicah. Začetek je bil ob 19. uri To je prva prireditev te vrste v Ljubljani. Ta korak s strani Primorja iskreno pozdravljamo; sploh je Primorje v teku zadnjega leto storilo zelo veliko v propagandne svrhe lahke atletike in sta stopila Ilirija in Jadran, posebno pa zadnji bolj v ozadje. Prireditev se je popolnoma posrečila ter vzbudila veliko zanimanje občinstva. Tekme so se poleg Primorja (14 tekačev) udeležili še Ilirija (7 tekačev), Krakovo (2 tekača), iin Svoboda (2 tekača). Tekači so bili razdeljena v dve kategoriji. V I. kategorijo so prispeli na cilj kakor sledi; 1. Slapničar (ASK Primorje),
2. De Reggi (SK Ilirija) 30 m za prvim, 3. Držaj (SK Ilirija), 4. Gabršček (SK Svoboda); v II. kategoriji pa: 1. Močan, 2. Žorga,
3. Arhar (vsi ASK Primorje), 4. Ogrin (SK Ilirija).
Nedeljske športne prireditve:
SK Jadran : SK Ilirija — 1:9. Tekma se je vršila na igrišču SK Ilirije. Jadran je šel v boj s šestimi rezervami in doživel vsled tega tudi temu primeren poraz. Nikakor nam ni razumljivo, da vzame Jadran stvar tako lahko in nastopi pri tako važni tekmi s tolikimi rezervami; sploh je Jadran v letošnjem letu zelo padel; vzroki ležijo naj-brže v notranjih razmerah kluba. — Tekmo je sodil g. Planinšek; njegove odločitve, posebno radi nekaterih off-sid-ov, so bile precej dvomljive in ni bil na svoji običajni višini.
SK Slovan : SK Svoboda — 16 : 0. Mlada Svoboda je doživela primeroma hud poraz. Vzrok temu je, da je nastopila Svoboda s popolnoma novimi, mladimi močmi, ki so večinoma začetniki. Tekmo je sodil dobro g. Deržaj.
Obe tekmi spadata v IV. kolo prvenstvenih tekem; ostale tekme, k’i bi se morale vršiti, so bile vsled nesposobnosti igrišča, odgo-dene.
ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU.
XV. kolo: Aljehin je porazil Kenija. Spiel-man Vaydo, Treybal Tarrasch«, G.rimleld Davidsona, Janovsky Rubinsteina, Yates Mi-chela. Partija -dr. Vidmar : Roselli, Gilg : Kmoch in Niemco\vič : Tariakover so končale raniš. Stanje po XV. kolu: Spielmainn 11 in pol, Aljehin 11, Niemeovič, Tariakover 10 in pol. Vidmar 10, Tarraseh 8 in pol, Ja-nowsky, Rettti 7 in pol. Vayda, Yates 6 in pol, Gilg 0, Davidson 5 in pol, dr. Michel 4 in .pol, Ki^och 4, Roselli 1.
Gospodarstvo.
IZ ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT
IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI.
V torek se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na kateri so se obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo obrtništva. Odsek je razpravljal o ustanovitvi Državne obrtne banke. Zakon je v skupščini žfe sprejet, toda še ne izglasovan. Zborničnim zahtevam po ustanovitvi filijalk v Ljubljani in Mariboru se ni ugodilo. Treba je zato, da se vsaj v statutu dobe jamstva, da bo banica slu-
žila pravično tudi interesom slovenskega obrtništva. Odsek je sklenil, da Zbornica pr-csi ministra dr. Erajača, da bi vsaj pri sestavi'banl-unih statutov vpošteval interese slovenskega obrtništva. Na dnevnem redu je bil nadalje načrt novega zakona o pobijanju draginje. Odsek je sklenil, da se zahteva od ministra za socijalno politiko, da se načrt tega zakona ne predloži narodni skupščini in da se sedaj veljavni zakon za pobijanje draginje čimpreje ukine.. Ker je minister dr. Kra-jae izjavil v narodni skupščini, da pripravlja nekatere nove zakone, na katerih je interesirano naše gospodarstvo,*je obrtni odsek sklenil, da se predloži ministrstvu trgovine .in industrije osnutek novega gostilničarskega zakona, kakor ga je izdelala Zbornica sporazumno z Zvezo gostilničarskih zadrug. Obrtni predpisi za gostiIničarstvO' morajo biti taki, da bodo ustrezali zahtevam, kakor jih stavi javnost na gostilničarski obrt in da bodo nudili tudi podlago za uspešen razvoj in povzdigo gostilnicai\stva in tujskega prometa.
V razpravi so bila važna obrtnopravna vprašanja, med temi vprašanje poostritve usposobljenosti pogojev za sodavičar-ski obrt, zopetno uvedbo omejenih stavb-nih koncesij, monopoliziranja elektro-instalacijskili del s strani nekaterih elektrarn. Obrtni odsek je končno z odobravanjem vzel na znanje intervencijo Zbornice pri ministrstvu trgovine in industrije in pri poslanskih klubih radi prikrajšanja Slovenije pri kreditih za strolTov-za strokovno šolstvo.
X Občni zbor Trgovske banke d. d. v Ljubljani se je vršil dne 26. marca 1926, kjer je bilo delniške glavnice zastopane. Iz poročila Upravnega sveta posnamemo, da se je ta naš domaqj zavod tudi v letu 1925 zelo lepo razvijal ter da so se zlasti vloge izdatno, in sicer skupaj za okroglo 28 milijonov dinarjev povišale, kar dokazuje , posebno zaupanje vložnikov do tega zavoda, j Skupne vloge znašajo sedaj preko. 12G mili-
jonov dinarjev, čisli dobiček znaša 2 milijona 140.79T16 dniar.jev, od kojega se bode s 1. aprilom tega leta plačala dividenda po 9 Din za delnico. Rezerve so se dotirale z zneskom Din 650.000,— tako, da znašajo sedaj Dan 5,100.000.— in so presegle že eno tretjino delniške glavnice Din 15,000.000,—. Pako centrala, kakor tudi vse podružnice so dosegle prav lep uspeh ter je ta zavod, pri katerem je udeležen večji del naših trgovcev in obrtnikov, z zaključkom eta 1925 lahko popolnoma zadovoljen.
ROPARSKI UMOR PROSTITUTKE V BUDAPEŠTI.
V poslopju >Cyklop-garaže : v Kerte-szevi ulici je bil razkrit te dni zločin, ki spominja na roparski umor prostitutke Amalije Leirer. V 4. nadstropju je stanovala kokota Kohler. Ker je ni bilo že štiri dni na spregled, je pogledala hišnica skozi ključavnico vrat njene sobice. Na svojo grozo je zagledala, da visi s postelje modrikasta noga. Avizi rala je policijo, ki je udrla v sobo šiloma. Ko je odprla policija vrata, je zbežala iz sobe g lasno tuleč sestradana črna mačka, IIub' Ijenka Koblerjeve. Koblerjeva je ležal3
v razkrajajočem se stanju popolnoma gola v postelji zadavljena. Pod posteljo je ležala vrvica od zastora in prazna steklenička z napisom »Cloretil«. Komisija je ugotovila, da je morilec s prostitutko najpreje spolno občeval, jo po spolnem aktu kloroformiral, nato pa zadavil z vrvico ter oropal. Hišnik je izpovedal, da je prišel pred 4 dnevi s Koblerjevo
vi o k gospod v kožuhu. Ostal je pri njej do 6. zjutraj. Zato se sumi, da jo je umoril on.
Medtem ko se je vršil v stanovanju ko-misijonelni ogled, se je zbrala pred hišo velika množica radovednežev katerimi je nastala velika senzacija, ko se je pojavil pred garažo nenadoma holandski trgovec Teodor Kersten, prijatelj pred letom dni pod sličnimi okoliščinami umorjene prostitutke Amalije Leirer. Kersten, ki ni imel o stvari seveda
Jack London:
Morski vrag.
Take besede! G rožno1. .
Leachova besnost ni bila več brez moči. Tukaj je bilo slednjič nekaj, da ji da duška. Izza onega časa, ko
ga je bil kuhar oklal z nožem se je Mudridge prvikrat prikazal brez noža iz kuhinje. Komaj pa so mu bile besede iz ust, ga je Leach pobil na tla. Trikrat je skušal vstati in pobegniti v kuhinjo, a je vsakokrat dobil udarec, ki ga je iznova podrl na tla.
'Joj, gospod!« je kričal. >Na pomoč! Na pomoč! Odstranite ga, ali ga ne morete? Spodite ga!«
Lovci so se krohotali, tako jim je odleglo ob tem prizoru- Žaloigra je izginila in pričela se je burka. Mornarji so se sedaj pogumno gnetli na zadnjem delu ladije, se režali in prerivali, da bi bili priča batin, ki jih je dobival obsovraženi kuhar. Celo mene je obšlo neko silno veselje. Odkrito priznani, da sem bil vzra-doščen spričo udarcev, ki jih je Leach dajal Mugridgu, dasi so bili malodane tako strahoviti kot udarci, katere je prejel Johnson vsled Mugridgovega ovaduštva. Toda izraz Wolf Larsenovega obraza se ni izpremenil. Tudi ni premendl svojega položaja, temveč je nadalje radovedno opazoval ves prizor. Vzlic vsej gotovosti in prepričanju je bilo videti, kakor da bi vseeno natančnejše motril gibanje življenja v nadi, da bi odkril v njem kaj več, da bi v njegovem najbolj divjem gibanju razbral nekaj, kar je doslej ušlo njegovi pozornosti —
takorekoč ključ do njegove tajne, ki bi mu razjasnil vse.
Toda to balinanje! Bilo je docela podobno onemu, ki sem ga bil priča v kabini. Kuhar si je zaman prizadeval, da bi se zaščitil pred pobesnelim fantom. In zaman je skušal priti v zavetje kuhinje. Valil se je proti njej, plazil, se zgrudil proti njej, ko ga je bil udarec podrl na tla. Toda udarci so padali z neverjetno brzino mah na mah. Udarci sc ga metali lempatja kot pernato žogo, dokler ni naposled brez moči obležal na krovu, kjer ga je Leach še nadalje bil in brcal. In nikdo ni posegel vmes. Leacli bi ga bil ubil; ker pa se je očividno nasitil maščevanja, je pustil nasprotnika, ki je ječal in stokal na tleh, in odšel na sprednji del ladije.
Ampak ta dva dogodljaja sta bila samo pričetek programa tistega dne. Popoldne sta se spopadla Di-mač in Henderson; iz medkrovja je bilo slišati streljanje, kateremu je sledil beg lovcev na krov. Oblak gostega, ostrega dima — kakor ga povzroča črni smodnik — se je valil iz odprtega stopnišča; \Volf Larsen je planil tja. Takoj za tem je na naša ušesa zadonel glas udarcev in vrveža. Obadva sta bila zelo ranjena, kapilari pa jih je mikastil, ker nista poslušala njegovih zapovedi in sta se poškodovala tik pred časom lova. Bila sta v resnici močno ranjena. Ko pa ju je Wolf Larsen pošteno nabunkal, jima je pričel na surov ra-nocelniški način oskrbovati rane. Pri tem sem mu pomagal kot pomočnik, ko je pregledoval in čistil prehode, ki so jih naredile krogle v mesu. Bil sem priča,
kako sta ta dva človeka prenašala brez omotilnega sredstva njegovo surovo ranoceMštvo; samo tupatam je kozarček žganja pomagal, da nista padla v nezavest od bolfečin.
Pri prvi popoldanski straži je izbruhnil drug ine-tež na sprednjem delu ladije. Nastal je vsled prenašanja pošt in dolgih jezikov, ki so povziročili balinanje Johnsona; in soditi po. hrušču, ki je prihajal do liaš#
ušes, in ranjencev, ki sm. jUicimgi daii voaen^je-tle^ mornarjev s sprednjega konca ladije pošteno premikastil drugi del.
Ta dan, tako poln dogodljajev, je zaključil pretep med Johansenom in suhim lovcem Latimerjem. Povzročile so ga Latimerjeve opazke o nemiru, Ivi ga dela prvi mornar v spanju; in dasi je bil Johansen tepen, se je v sanjah venomer pretepal dalje, tako da niso v medkrovju ostali del noči zatisnili očesa.
Mene so mučile hude sanje. Ves dan je bil nekaj groznega zame. Surovost je sledela surovosti in razpa-Ijevala strasti in hladnokrvna krvoločnost je nagnala možake, da so stregli drug drugemu po življenju. Moji živci so bili silno pretreseni. Tudi moj duh je vzbunjen. Vse moje življenje je poteklo razmeroma v nepoznanju živalsike strani v človeku. Življenje sem res da poznal samo od njegove boljše, duševne plati-Doživel sem bil pač surovost, a bila je razuma, rezka zbadljivost prijatelja Furusetha, tupatam prikre dov-tipne besede nekaterih znancev, pa nagajive opazke nekaterih profesorjev v srednji šoli.
(Dalje prih.)
VSAKDO
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev
^Gritzner" in „Adler*4
ter * nedosežnimi FIIIRIKTI^ * pletilnimi stroji	-
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki
JOSIP PELET1NC, Ljubljana
blizu PrSernoveega spomenika ob vodi levo.
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5-—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
drva - Čebin
Viliovi ulici 1/H. - Telefon 56.
la Trapist sir
ala Marija Štern po 22.50 Din kg po&ilja po železnici in pofiti Mlekarna te sirarna Josip E>vorny, Badlje-vina (Slavonija).
V restavraciji
,Pod skalco'
Mestni trg št. 11
se točijo pristna ter pitna vina. Preko ulice 1 Din ceneje.
Vsako sredo, soboto In nedeljo od 20.—24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9.-15. ure lejulrkovalm koncert. ,
Gospodična
v starosti 30 let si želi živahne korespondence z gospodom iste starosti. Ženitev ni izključena. __ ponudbe mi upravo lista pod: »Cvetoča pomlad«.
Knjigovodkinp
samostojna moč z večletno prakso, vešča dvostavnega knjigovodstva, korespondence ter vseh pisarniških del išče službe. Naatop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Knjigovodkinja 18«.
VINOCET
tovarni vieskesa kisa, d. z e. ^ Ljubljane, nudi najfliitjlf in najokusnejši namizni kis iz yinskep kisa,
JO& »ahtevajjte ponudbo I
Tehnično in higiienično najmodemeje urejena kisama v Jugoslaviji.
Pismi: IMm, —enta šiML la. I. mdstrorfL
s separatnim vhodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Širite in naročajte edini neodvisni list .Narodni Dnevnik'!
Izdajatelj ia odg«vomi urednik AltBK&ANDBR 2HLRZNIKAR. — Za tL&ani* »Merkur« v Ljubljeni A mdr«j Sever.