SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko: V« leta K 2-— >/2 leta K 4-— celo leto K 8 — za inozemstvo : „ „ 2 50 „ „5 — „ „ 10 — Urendištvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vir k ratnih objavah primeren popus i. — Pri več- t. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 33. Vsak naro шјк dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane jiaročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in\poštnino. Velika vojaška nesreča : Na gori Chaberton (Suša) v Italiji je s hriba zdrsnil veliki top ter podrl in potegnil za seboj 20 vojakov. DR. VELIMIR DEŽELIC: V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Staro g o r s k i. Okrog njega so sedele njegove žene na cilimih in perzijskih preprogah. Ena je bila lepša od druge, kakor sveže rože, na katerih trepeta jutranja rosa. Najljubša mu je bila Aiša. Njeni dolgi, črni lasje so ji padali po belih ramah, zakrivali ji bele prsi in se dotikali kalifa, kateri ji je s suho, rmeno roko božal svilene lase. Mrzlične oči je upiral vladar Španije v njeno svetlo čelo, na njene na pol odprte male gracijozne ustnice, izpod katerih so blesteli biserni zobje. Gledal je njen sveži obraz in lep pravilni nos ter premišljeval s kakim biser jem ji naj ovenča krasne lase. Nekaj časa jo je gledal ves zamaknjen, nato pa zašepetal. — Aiša! Ona je dvignila glavo in ga pogledala z velikimi modrimi očmi. — Slišim, gospodar! — Čas hiti, ali moja ljubezen do tebe je večna. Daj mi vrč, da se napijem iz njega nove moči, in z dihom svojim mi odganjaj skrbi, ki mi mučijo čelo. A nato pa vzami lutnjo in zapoj mi nekaj. Zakaj samo tvoj glas je kakor glas slavčka. Aiša mu poda vrč, ki je stal na mizici. Nato pa vzame lutnjo in z malimi, nežnimi prsti, na katerih so se lesketali dragulji jame z mamljivim nasmeškom pe ti : Solnca sinko svetli, libanonska cedra, naj od pesmi moje bo ti duša vedra. Sladka je ljubezen, vse od meda slaja. morje slasti divne nam v ljubezni vstaja. Ko sem pasla ovce po zeleni travi, kinčala z makom lase si na glavi, bele si nožice v bistri vodi prala, o ljubezni sreče nisem nič še znala. A odkar mi tukaj v carski hiši svoji si prižgal ljubezni žarek v duši moji, ko v ljubezni srčni mi poljubljaš čelo : Nekaj sladkega navdaja moje telo. Solnce naj poprej iz neba pade name, predno zginil dan bi brez ljubezni za-me, naj v roki tvoji handžar se zasveti, srce mi prebodi, pusti me umreti. Tiho in milo je donela pesem od začetka iz Aišinih ust, a nato je postajala boljinbolj strastneja in tužna. Njene oči so se širile, iskrile in v pesem je bila dih-njena vsa strast ljubezni. Ko je skončala, je vrgla lutnjo proč in sedla h kalifu. — Aiša — reče kalif in jo poboža po obrazu, ki je žarel od ognja — krasno poješ, kakor slavček v grmovju ob obali Quadalkvivira. In nikdar ne bom pozabil tvojih pesmi, ki mi jasnijo dneve v mojem suženstvu. — Suženstvu ? — ga pogleda Aiša. — Ti imenuješ to sijajno življenje sužen-stvo, za katerega te zavidajo ljudje. Neizmerno blago, ki polni tvoje blagajne, krasne sobe, v katerih prebivaš, divne gostije, katere prirejaš, ali je to vse nič? Ali smo tebi žene tvoje v nadlego? In tvoja Aiša? Kalif zgane z ramami in mahne nezadovoljen z roko. Aiša je opazila, da je vtis njene pesmi trajal zelo malo časa in da je postal kalif vnovič zamišljen. — Ali nas več ne obseva solnce tvoje milosti — vpraša prestrašeno. In njene družice, ki so dosedaj mirno poslušale in gledale, kaj se godi okrog njih, so ga obkolile in ga božale. — Motite se, drage moje, zakaj jaz sem vam vsem iskreno vdan. Ali nekaka tesnoba, neki nemir v mojem srcu mi ne da, da bi bil zadovoljen, da bi bil srečen, kakor nekdaj. Ko se vprašam, zakaj, si ne vem odgovoriti. Ali sem se mar pre-nasitil vsega, ali je to nekaka slutnja, da nam preti velika nevarnost, ne vem, ali to vem, da je moje srce nemirno, da stoji moja duša pred nekaj tajinstvenim. — Naj te Alah čuva vsega hudega — so vzkliknile vse naenkrat. In na njih obrazih se je zrcalil nemir. Vedele so, kaka^žalostna usoda jih čaka, ako jih izženo iz kalifovega harema. Sokoliće z Vranskega na Štajerskem. — Malo prej — reče Aiša z nežnim glasom, si rekel, da ti moja pesem sladi dneve. Ali te ni pomirila? Kalif je bil, kot bi preslišal to vprašanje. Njegov pogled je bil nepremično uprt v vrata. Njegove izbuljene oči so gledale nepremično v nekaj, kakor da vidijo pošast. Aiša se dotakne z rožnatim prstom svoje roke njegovega čela in kalif se vzdrami. A hkrati, kakor bi se nečesa domislil, reče : — Pustite me, moje mile, pustite me samega. Prišel je čas moje molitve. Pomolim k Alahu. On je edini, ki mi lahko pomaga. Jaz sem služabnik Alahov in on je moje upanje. Pustite me, moje drage, pustite ! Nerade, z nekakim strahom so se kalifove sužnje odstranile. Edina Aiša je ostala za trenutek sama pri njem. — Gospodar — je rekla, gledaje ga sočutno. — Morda si bolan? — Bolan, ha, bolan — reče kalif nevoljno. — Da, kot takega so me proglasili. Odredili so zame molitve in mi poslali zdravnika. Nisem tako bedast, da bi ne I razumel, kaj pomeni vse to. Ali jaz sem zdrav, zdraveji, kakor sem kedaj bil. Ah, Aiša, žena moja! Cuj me — reče Hešam ter jo stisne k sebi in glas mu je drhtel. — Meni se vse zdi, da se bomo morali ločiti, ločiti na veke. — Gospodar — vzklikne Aiša, oklepaje okrog njegovega vratu svoje gole in kakor alabaster bele roke. — Gospodar, ne govori tako. Kaj naj počne sirota Aiša brez tebe. — Ali me v resnici tako ljubiš? — jo pogleda nekako neverjetno bledi kalif. — Kdo ve, morda me ti samo varaš, morda so vse te besede in vsa ta ljubav samo fraze, samo komedija in nič drugega. — Kako si moreš kaj takega misliti, dobri gospodar moj — odvrne Aiša skozi solze. — Bog je pokrovitelj onih, ki verujejo. On je povede iz teme k svetlobi — je citiral Hešam besede iz korana. Nato pa pogladi svojo brado s suhljasto roko in reče z žalostnim glasom : — Pisano je : Ljubezen združena z zadovoljstvom, imeti žene, otroke, blagajne polne zlata in srebra, konje v hlevih, polja, vse to se zdi nam ljudem lepo. A vendar je to samo uživanje tega sveta; pri Bogu je pa vse lepše bivališče. Aiša je pokimala. Zapazila je, da po-uada Hešama zopet neke vrste verska blaznost, v katero je vedno padel po velikem uživanju in zabavi. Vedela je, da se sedaj prične čas žalovanja v haremu in da odide kalif v svoje sobe, kjer se bo postil in molil. In resnično, kalifova usta so že molila običajno molitev, začetek korana. — Slava Bogu, gospodarju sveta, blagemu in milostivemu vladarju in sodniku na sodnji dan. Tebe obožavamo, tebe prosimo pomoči. Pripelji nas na pravo stezo, na stezo onih, katere si oblagodaril z dobroto in ne na stezo, ki so zaslužili tvojo jezo in kateri so v zmoti. Aiša je vedela njegovo navado in mu je prinesla rožnivenec z devetindevetdesetimi zrni, to je toliko zrn, kolikor imajo Arabci imen za Boga. Stota manjša krog-Ijica je dokončavala število. Hešam je prijel rožnivenec in mahnil z roko, naj odide. Aiši se je poznalo na obrazu, da je nezadovoljna s to kalifovo spremembo. Pogledala ga je z žalostnim pogledom in rekla : — Ali me več ne potrebuješ, gospodar? — Idi, Aiša, ne potrebujem te. Del noči hočem posvetiti molitvi. — Gospodar, ali te sme Aiša nekaj prositi ? — Samo reci, dušica, — odvrne kalif naglo. — Ne muči se preveč z molitvijo. Tvoje življenje je za nas vse tako dragoceno, a ti bi lahko zbolel, ako mučiš svoje telo preveč s postom in molitvijo. — Ne boj se — odvrne Hešam. — Nikdo ne more uiti temu, kar mu je sojeno. Ako mi je sojena smrt, umrem in nič mi ne more pomagati. Molitev je pa potrebna, da se rešim grehov. — Počivaj srečno, gospodar. — A moj počitek ! — Ali ne moreš spati? — Ali ti že nisem pravil ? — Si. A mislila sem, da je to že minulo. (Dalje prih.' LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Delniška glavnica 8,000.000 kron. Stritarjeva ulica štev. 2 Rezervni fond nad 800.000 kron. — Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Gradežu. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 ‘A °/o. Razvitje prapora „Sokola“ v Trbovljah: Zabavišče na bregu poleg slavnostnega prostora in proste vaje. Velika vojaška nesreča. Težavna in mnogokrat nevarna je vojaška služba tudi v času miru. Velike vojaške vaje, takozvani manevri, niso prav nič prijetnega za pehoto, še huje pa se godi drugim četam, konjenici in topničarstvu. Naš Simon Gregorčič je zapel, misleč gotovo na manevre, ko je gledal uboge vojake korakati iz kraja v kraj : Tu streho lahkega šotora razpne vojak, ko pade mrak; a ko se vzdrami zlata zora, podreti dom obnočni mora, naprej ubrati čvrst korak, — In streho lahkega šotora zvecér drugje razpnè vojak! Pa tudi pri Stabilnih četah, kakor trdnjavsko topničarstvo ni brez nevarnosti. Naša slika nam kaže prizor velike nesreče, ki se je zgodila na gori Chaberton (Susa) v Italiji. Laški vojaki so hoteli prepeljati velik trdnjavski top na drugo mesto. Naenkrat pa se udere kos zemlje na strmini in top in vseh dvajset vojakov zagrmi v globočino. Le čudežnemu naključju se je zahvaliti, da so ostali, razun enega, ki je dobil težke poškodbe, vsi nepoškodovani. Razvitje zastave trboveljskega Sokola. V nedeljo, dne 5. t. m. je razvilo telovadno društvo Sokol v Trbovljah svojo zastavo. Slavnosti so se udeležila tale sokolska društva: Braslovče, Brežice, Hrastnik, Krško, Litija, Ljubljana, Maribor, Mozirje, Ptuj, Radeče, Rajhenburg, Sevnica, bt. Lenart vv Slov. goricah, vŠt. Pavel pri Preboldu, Št. Jur na j. ž., Šoštanj, Vače, Vransko, Zagorje in Žalec. Iz Zagreba sta prihitela Hrvaški Sokol in Srbski Sokol. Srbski Sokoli so imeli s sabo svojo fanfaro, istotako tudi Brežiški Sokol. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem, nakar so Sokoli v sprevodu odkorakali v Trbovlje. Pretežna večina hiš je bila okrašenih s slovenskimi trobojnicami, narodna dekleta pa j so obsipale Sokole s cvetkami. V sprevodu je bilo okrog 500 Sokolov. Razvitje za- , stave se je slovesno izvršilo opoldne. Ku- I mica je bila gospodična Anica Kramerjeva. Slavnostni govor je imel tajnik trboveljskega Sokola, br. Velkovrh. Nadalje so še govorili kumica, gdčna. Kramerjeva, za celjsko sokolsko župo brat Smertnik, za Hrvaškega Sokola brat Huemer in za Srbskega Sokola brat dr. Metikoš. Vsi govori so bili z navdušenjem sprejeti. Po slavnosti je bil skupen obed, pri katerem so se vrstile navdušene napitnice. Ob pol 5. se je pričela javna telovadba, katere so se udeležili : celjska sokolska župa, zagrebški Sokol in trboveljski naraščaj. Po javni telovadbi se je razvila animirana zabava, ki je trajala do poznega večera. Kar je potrebno posebno zabeležiti, da se je sokolske prireditve udeležilo izredno mnogo narodnega delavstva, kar je zelo razveseljivo znamenje. Češki gostje na Slovenskem 4.—8. t. m. V nedeljo dne 4. t. im se je pripeljalo na Bled 150 Čehov in Čehinj. Ogledali so si Bled ter bili očarani o krasoti tega „kinča nebeškega“. S popoldanskim vlakom so prispeli v Ljubljano, kjer pa so bili vsled klavernega sprejema na kolodvoru zelo razočarani. Zvečer je češkim gostom priredilo narodno-socialno izobraževalno društvo „Bratstvo“ lep pozdraven večer v areni Nar. doma. Vrstili so se navdušeni pozdravni govori, petje, tambura-nje in uprizorila se je šaloigra „Raztre-senca“. Po končanem vsporedu so peljali prireditelji pozdravnega večera češke goste v Šiško na sokolsko veselico. S tamburaši na čelu se je pomikal dolg sprevod iz Ljubljane v Šiško. Tam so „Sokoli“ prišlece navdušeno sprejeli in razvila se je živahna zabava, kp je trajala pozno v noč. Drugi dan so si Čehi ogledali Ljubljano, Grad, muzej, tobačno tovarno, „Mladiko“ itd., za zvečer pa je bil sklican v areno Nar. doma ustanovni shod „Narodno socialne zveze“, ki pa se je, ker so priprave bile pomanjkljive, popolnoma ponesrečil ter je prišlo do zelo burnih prizorov. — V torek 6. t. m. so se Čehi odpeljali v Po- stojno, kjer so si ogledali svetovno znano jamo, zvečer pa so se odpeljali v Trst, kjer so jim priredili tržaški Slovenci sijajen sprejem. Nepregledna množica je čakala Čehe na kolodvoru in z godbo N. D. O. jih spremila v Nar. dom, kjer so se potem vršili navdušeni govori. Vladala je prava bratska ljubav in slovansko gostoljubje. Tako je Trst popravil, kar je zagrešila Ljubljana, ali pravzaprav bela Ljubljana ni kriva, krivi so oni, ki niso dovolj pripravili sprejema. — V sredo 7. t. m. so si Čehi ogledali Trst in Miramar. Ponoči so se pa odpeljali s parnikom v Benetke. — Priobčujemo sliko čeških gostov, ter jim kličemo: „Na zdar!“ in „Na svidenje!“ ko bodete zopet prišli, vas bomo drugače sprejeli in tudi v — beli Ljubljani bo vaš sprejem presrčen bratski slovanski, kakor je bil sedaj v Trstu. Turčija in Črnagora. Med Turčijo in Črnogoro je nastal konflikt radi državnih mej. Pred kratkim so Turki napadli črnogorsko obmejno stražo in jo pobili. Vsled tega je odšlo več črnogorskih vojakov na mejo. Vsak dan se dogajajo boji. V petek 8. t. m. je trajal pri Velki boj celi dan. Tudi med Malisori in Turki so vsak dan boji. Črnogorska vlada je izročila zastopnikom velesil okrožnico, v kateri pravi, da ne more doseči mirnim potom od Turčije garancij, da se mir ob meji ne bo kalil. Meja se je že večkrat regulirala in se je dosegel sporazum, ali turška vlada ga nikoli ni predložila parlamentu. Ko je letos mešana komisija, ki je dognala spravo, odpotovala, so turški vojaki pri Centi ubili devet Črnogorcev in kmalu nato je prišlo do novih konfliktov zaradi meje. Črna gora želi živeti v miru s sosedom in prosi velesile, naj najdejo radikalno sredstvo, s katerim se odpravijo spori. Vstaja v Albaniji. Ako je verjeti raznim poročilom, bo vstaje v Albaniji skoro konec. Albanci so opustili svoj namen, da bi marširali proti Skoplju. Nastal je med voditelji tudi razpor glede zbirališča. Eni Češki gostje v Ljubljani dne 5. avgusta 1912. 1. Radešček. 2. Juvan. 3. Fiala. 4. Gdč. Goriupova. 5. Predsednik društva „Bratstvo“ g. Trampuš. 6. Urednik Nykl iz Prage. 7. Boček Alojz, vodja nar. soc. češke tiskarne. 8. in 9. Sinova poslanca Klofača. 10. vodja izletnikov dr. Stilih. hočejo zbirališče za Prištino, drugi pa Ve-rizovič. Tudi glede živeža imajo velike težave, zakaj zbranih je nad 50.000 Albancev. Albanci zahtevajo, da se jim dovoli nositi orožje in da se jim vrne vse orožje, kar so jim ga odvzeli po lanski vstaji. Glede na vojaško službo zahtevajo, da se albanski vojaki ne smejo v miru pošiljati iz Evrope. Nadalje hočejo, da se odpravijo razni davki, da se ustanove albanske šole Ako se tat splazi skozi okno v Vaši odsotnosti in odnese perila, dragocenosti itd. ter pri tem še poškoduje pohištvo, Vam te škode nikdo ne povrne, ako niste bili zavarovani. Banka „Slavija“ pa zavaruje tudi proti vlomu in že za poldrugi vinar na dan ste varni, tudi če bi Vas obiskal kak tat, Vi dobite škodo povrnjeno do zadnjega vinarja. Pišite po prospekte, zahtevajte uradnika na wr k Vsthja v Albaniji : Turške čete napadajo uporne Albance. z albanskim učnim jezikom in z latinsko pisavo, da se reorganizirajo nabije (okraji), da se zgrade ceste in da se obtoži bivša Sajdova vlada. Razun tega zahtevajo, da se umakne turško vojaštvo. Vladna komisija se je začela pogajati z voditeljema Hasanom in Rizo. Ibrahim paša odklanja zahtevo, da se umaknejo čete, o drugih pogojih, med katerimi je tudi splošna amnestija se razpravlja. Moč materinstva. V zooloških vrtih na Francoskem so poskušali raznovrstne poskušnje med posameznimi vrstami živali. In dosegli so neverjetne uspehe, kakor nam kažeta naši današnji sliki. Mački, ki je zgubila svoje mlade so podtaknili mlade zajčke. In mačka jih je sprejela za svoje ter jih dojila in odgajala. Isto so poskušali pri psici in je bil uspeh ravno isti. Dočim sta pes in mačka huda sovražnika zajčjega rodu, sta sedaj skrbno negovala mladi zajčji zarod, ki jima je bil izročen v varstvo. To je jasen in lep dokaz, kako moč ima materinski nagon in materinska ljubav med živalmi, ki zatre celo tako močne prirodne instinkte, kakor je sovraštvo mačjega in pasjega rodu do zajčjega. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke. dom, da Vam vse pojasni ! Vsa pojasnila daje: Generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. Zamorke, ki doje prešičke. Anglež Willi-amson, ki je več časa proučeval življenje zamorcev na Novi Gvineji, pripoveduje, da je našel rod, ki je na zelo nizki kulturni stopnji Rod se imenuje Mafulus. Za najboljšo jed imajo človeško meso, za tem pa takoj meso mladih prešičkov. Da postane meso mladih prešičkov tem okusnejše, zato morajo njihove žene dojiti prešičke. Vsaka zamorka, ki ima dete, hrani obenem tudi prešička, ki se seveda pri tem lepo debeli. Tovorni vlak v reki. V nedeljo ponoči se je zgodila na progi ogrske državne železnice Brasso—György—Koczad grozna železniška nezgoda. Tovorni vlak z 20 vozmi je skočil s tira in se prevrnil v reko Maroš. Stroj in vozovi so popolnoma razbiti, blago se je večinoma potopilo v vodi. Strojnik in cije in jih tudi noče poiskati, bo morala policija sama sebe deložirati. Koliko veljajo vladarski sprejemi. Koliko so izdali na Francoskem v zadnjih letih za vladarske sprejeme, je izračunal Louis Marin : sprejem ruskega carja je veljal 1,529.400 frankov, sprejem italijanskega kralja 320.000, španskega 775.000, portugalskega 219.000, norveškega 318.000, danskega 301.000 in šved-kega 280.000 frankov. Zgolj nepotrebni izdatki. Državno žganje na Ruskem. L. 1911 je prodala ruska država 91,641.274 veder žganja (vedro je 12 litrov), za 2,008.827 veder več kakor 1. 1910. Država je prejela za to množino žganja 782,557.370 rubljev, za 20 milj onov več kakor leto poprej. Monopol na žganje je svoj čas upeljal minister Witte — z namenom, da omeji alkoholizem. Skledica za solze. Tudi Perzijci imajo čudne šege. Kadar umrje perzijski ženi mož, tedaj si kupi vdova takoj po verskih predpisih dve skledici, kamor staka solze, ki jih joka po svojem pokojnem možu. Kadar sta skledici polni te dragocene tekočine, tedaj je Perzijanka oproščena nadaljnega žalovanja po možu. Ker pa marsikatera vdova z najboljšo voljo ne more včasih naj okati dveh skledic solz, si pomagajo Perzijanke čestokrat s papriko, ki se ž njo namažejo pod očmi. Paprika privabi hitro solze v oči in tako je možno skledici napolniti in zadostiti verskim zahtevam. Sam si kupil rakev. V Milanu na Italijanskem si je kupil neki Angelo Milani rakev ter jo hranil v svoji sobi. Postavil je poleg rak-ve žarečega ogla ter legel v rakev. Ker je prej vse dobro zaprl, se je zadušil v sobi. Ko je drugi dan trkala postrežnica na njegova vrata je našla sledeči napis: „Pokličite pogrebnika.“ Obvestila je takoj policijo, ki je s silo udrla v sobo ter našla Milanija mrtvega v rakvi. Milani je bil zelo bogat ter je zapustil oporoko, v kateri se že v naprej zahvaljuje vsem, ki se bodo udeležili njegovega pogreba. Zgodovina šivanke. Zaponke in šivanke, kakor tudi razne igle za okrašenje obleke, frizur in klobukov so jako stare. Izdelovali so jih najprej iz kosti različnih živali, pozneje iz železa in brona. Prvotno je imela šivanka uho na sredi, pozneje šele na koncu. Današnjo |B| NOVICE. |H| Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti: kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Vstaja v Albaniji : Turški vojaki odhajajo nad uporne Albance. kurjač sta še pravočasno odskočila, tudi ostalo osobje se je rešilo. Škoda znaša 2 miljo-na kron. Policija, ki mora sama sebe deložirati. Policija v Kaposvarju bo imela te dni gotovo neprijetno nalogo, da deložira samo sebe. Mestni fizik je namreč napravil na policiji ovadbo, da prebiva policija v rotovških kleteh, ki se v najvišji meri ne vjemajo z zdravstvenimi predpisi. Obenem je sporočil, da bo moral ukreniti deložiranje, če se v teku gotovega časa policija sama ne izseli. Ker občina nima nobenih pripravnih prostorov za nastanjenje poli- šivanko so začeli izdelovati bržčas v 14. stoletju, današnje zaponke z glavicami pa v 16. stoletju. Znano je da so bile šivanke in raznovrstne igle še pred nekaj stoletji jako dragocene in jih je bilo videti samo na toaletnih mizicah kraljic, kneginj in drugih ter bogatih gospej. Vsaka odlična dama je dobila v onih časih kot poročno darilo škatlico igel. Tudi hči francoskega kralja Ludovika IX. je dobila za poročno darilo krasno izdelano škatlico nap olj en o s šivankami in drugimi iglami. Še za časa Marije Stuartov e, 1562—1587, je bila igla dragoceno in priljubljeno darilo. Pozneje so si gospe in gospodične kupovale same šivanke in so dobivale za to od svojih staršev ali soprogov gotove, določene vsote denarja. Odtod še danes nemški izraz „Nadelgeld,“ ki pomenja sedaj denar, katerega daje mož ženi za pokritje osebnih stroškov, kako obleko, perilo, lepotila itd. Pri plemiških rodbinah so včasih določali to vsoto celo pred zakonom in so zapisovali v ženitovanjska pisma. — Dandanes pa so šivanke jako cenene, ker se izdelujejo v velikanskih množinah v velikih ter mnoštevilnih tovarnah. Šivanka redi na tisoče in tisoče žensk; one, ki jo znajo voditi, lahko zaslužijo lepe denarje. Črnogorska mejna Straža. Prikupljivo. Po uradnih opravkih pride gospod sodnik v večjo vas na kmetih, kjer je bilo polno beračev in postopačev. Zatorej naroči županu, naj mu čez mesec dni naznani, če je že kaj bolje v tem oziru. Točno čez štiri tedne dobi sodnik to-le sporočilo: „Odkar ste bili Vi, gospod sodnik, tukaj, ni nobenega lumpa več videti.“ Završnik, župan, Usodepolna pomota. V Bukareštu na Ru-munskern je obhajal v nedeljo dne 14. t. m. uradnik Štefan Ciobanu svojo poroko. Vsled neke pomote so postavili na mizo namesto likerja koncentrirano karbolno kislino. Mlada poročenca in njuni starši in sorodniki, kakor tudi več povabljenih svatov, — zavsem 14 oseb, — ki so pili predloženo kislino, je umrlo, vkljub temu, da so hitro poklicali zdravniško pomoč. Kako vzgajajo na Japonskem mladino. „Zemščina“ piše: Vsako leto o počitnicah prihajajo japonski oficirji z mladimi Japonci v Mandžurijo, kjer si mladina ogleduje bojišča rusko-japonske vojske. Častniki jim predavajo o bitvah. Izlet traja mesec dni. Iz tega istega domoljubnega smotra je ukazalo japonsko ministrstvo, da so po šolah razstavljene razne trofeje iz vojne, in sicer: puške, kanoni, teleč-njaki (tornistre) itd., da bi imela mladina zmago nad Rusi vedno pred očmi. 34 let star s 57 otroci. V budimpe-štansko blaznico so pripeljali nedavno sodnika Emila Berenyja iz Ugoeze. Z njim vred je došlo 57 tožb za očetovstvo. Tudi redka in zanimiva prikazen. Analfabetni tečaj v tovarni. Tovarna svinčnikov „Penkala“ v Zagrebu je povabila vseučiliški klub za odpravo analfabetizma, naj v tovarni priredi analfabetski tečaj za delavke. Klub se je povabilu odzval; pouk se vrši trikrat na teden ter se ga udeležuje 40 delavk. Pri pouku pomaga tudi ravnatelj in uradništvo. Za najpridnejša dekleta je rav- nateljstvo razpisalo več nagrad ter plača neko vsoto tudi za vsak popisan zvezek. Metka dandanes. Gospića ali vam smem ponuditi roko ter vas spremiti do doma ? — Da, če najmete avtomobil. Enajstkrat vdovec. — Neki list v Rotterdamu je prinesel oglas, v katerem postaren gospod išče ženo. Omenjeno je v oglasu, je večkraten vdovec. Dognalo se je, da je imel doslej 11 žen. Prve tri so umrle mlade, dve sta se utopili, ena se je usmrtila, 3 so umrle ob procesu za ločitev zakona, deseto mu je raztrgal vlak, enajsto pa je povozil vlak. Bog ve, kaj se zgodi z dvanajsto, če jo dobi. Pet bratov la en dan operiranih. V Clevelandu, Ohio, Severni Ameriki je bilo 15. julija 1.1. operiranih pet bratov Grotenrath. Najstarejši je bil še le 18 let star, ostali so pa vsi mlajši. Zboleli so na vnetju žlez v grlu. Operacije so se vse posrečile. Po šestih letih prijet slepar. Bivšega blagajnika državnih železnic Geeryja, ki je 1. 1906. poneveril 48.000 K ter na to pobegnil, so v Braševu aretirali. Nastavljen je bil pri bero-linski elektriški družbi ki ga je kjer so ga spoznali ter poslala v Braševo prijeli. Ena sama dedščina bo plačala vojne troske Italjanov ednr-ga tedna. — Italjanski fiskus je zavohal dedščino 600 miljonov frankov, katero je podedoval bankir Pisa v Milanu pred dnevi po svojem očetu. Pisa bo plačal davka 3,000.000 frankov, to je toliko, kolikor znašajo vojni troški Italije v jednem tednu. Čuden porod. V Monakovem (na Bavarskem) je porodila neka ženska dvojčke in sicer eno belo in eno črno deklico. r------ - : - —,— ^— Oče otrok je zamorec. Stvar zbuja silno zanimanje v zdravniških krogih. Kri se ustavi, ako se na rano položi kos vate, katero smo preje pomočili v vročo vodo. Vodi je dobro primešati arnike — čajno žličico na četrt litra vode. Vesten. Državni pravdnik : Vlom se je izvršil z brezprimerno drznostjo in spretnostjo, ki je naravnost občudovanja vredna . . . Obtoženec: Toliko pohvale in priznanja pa ne zaslužim, kajti storil sem le svojo — dolžnost. Abadie — kotiček. Stoletnica zmage Rusov nad Napoleonom I. Dne 25. avgusta t. 1. bodo slavili v Petrogradu stoletnico zmage nad Napoleonom I. Te slavnosti, se bode udeležilo 25 oseb, ki so se takrat udeležile vojske. Najmlajši teh veteranov ima 117, a najstarejši 126 let. Aeroplani pri letošnjih manevrih. — Pri letošnjih manevrih naše armade se uporabi mnogo aeroplanov za rekognoscijsko službo. Med 16 aeroplani, ki jih je naročilo vojno ministrstvo, je 14 monoplanov Etrichovega sistema. Vdova s 1500 snubci. Mlada, vesela, bogata vdova, Klara Brownova iz Kanzas Citi v Ameriki, je inserirala v časopisih, da želi dobiti moža, ki ne sme biti kmet in ne sme biti doma iz zahodne Amerike. Nič manj kakor 1500 zakona in denarja željnih mladeničev in vdovcev se je ponudilo mladi vdovi, da jo žele spremljati na potu njenega življenja. Ali vdova se ni odločila za nobenega, Nekemu časnikarskemu poročevalcu je izjavila, da ne mara nobenega, ker ni niti eden kaj prida. Temu poročevalcu je vdova podala tudi statistiko njenih snubcev : 150 je bilo plemičev, 66 je bilo akademikov s harvardskega vseučilišča, 30 z yalske-ga in 13 je bilo bivših slušateljev iz Oxforda, 200 je bilo od svojih soprog ločenih, ki so jo obenem prosili za denar, da bodo lehko izvedli sodnijsko ločitev in končno se je ponudilo še 208 vdovcev najrazličnejše starosti. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Vstaja v Albaniji: Albanci prihajajo z gora. Francosko-srbska hipotečna banka. Neka francoska finančna skupina je zaprosila srbsko vlado za ustanovitev hipotečne banke s 20 miljonov frankov. Kakor govore, se je srbski minister za narodno gospodarstvo odločil, predložiti jeseni skupščini tozadevno prodlogo. Kneippovci hodijo bosi v Moskvi. Kneip-povci v Moskvi so začeli pred kratkim po mestu bosi hoditi. To je zbudilo veliko senzacijo, posebno ker so oblečeni v najelegantnejšo obleko. Pridelek vina v Italiji. Strokovni list „Italia Vinicola“ ceni letošnji pridelek vina v Italiji enako kakor lani 45 miljonv hektolitrov. Z jugoslovanske umetniške razstave. Belgrad, 3. avgusta. Predsedstvo narodne skupščine je nakazalo 15.340 dinarjev za nakup slik na IV. jugoslovanski umetniški razstavi. Izmed slovenskih umotvorov so bile nakupljene tele slike: Iv. Vavpotič „V vasi“, H. Gerbič „Grad“, P. Žmitek „Pod bukvo“ in M. Jama „Mlin“. Mestna občina je kupila te-le umotvore : Iv. Grohar „Jesenski gozd“, M. Jama „Stein na Donavi“ in R. Jakopič „Eva“. Napad na vajaško blagajno. Iz Varšave poročajo : Blizu Rovna so roparji napadli neki voz, na katerem je bila vojaška blagajnica z 200.000 rubljev. Prišlo je do boja, v katerem je bil ustreljen neki stotnik. Roparji so stotniku ukradli 5000 rubljev. Blagajnico so rešili. Roparji so ušli. Bolgari za naobrazbo. Sofija, Komisija v naučnem ministrstvu je sklenila najeti posojilo v znesku 20 miljonov kron za zgradbo novih šol. Proces proti atentatorju Jukiču je končan. Jukič je obsojen na smrt na vešalih. Ker iz vestni ljudje zahtevajo, da se mora Jukiča obsoditi na smrt in se ga obesiti še predno bi se vrnil komisar Čuvaj s počitnic nazaj v Zagreb, se je pričela po vsem Hrvaškem akcija, da se prosi cesarja, naj Jukiča pomilosti. Ker se pa čedalje bolj jasno kaže, da Jukič ni pri zdravi pameti, ga bodo najbrže vtaknili v blaznico. Minister Trnka, ki se mudi na Bledu, je bil pretekli teden na Triglavu. Velika nesreča na Triglavu. Planinski polk je imel pretekli teden vratolomne vaje v triglavskem pogorju. Pri tem se je utrgala neka vrv in 6 mož, ki so plezali po njej je padlo v prepad, kjer so se tako pobili, da niti ena kost ni ostala cela. Vse žrtve so rezervisti, rodbinski očetje. Strašno! Štrajk jetnikov. V Peterburgu je v Pekovski jetnišnici — kjer so politični kaznjenci — čuden štrajk. Nad 200 jetnikov noče za ■ vživati nikake hrane ter pravijo, da hočejo raje gladu umreti, kakor pa da bi trpeli krivice, ki se jim gode. Za kratek čas. Hvaležen človek. „Gospod doktor, prihajam, da se vam zahvalim za dragoceno zdravilo.“ — „Tako ! Vam je torej pomagalo ? Me veseli,“ je rekel zdravnik prijazno. — „Naravnost čudovito,“ je zatrjeval mož. — „Koliko steklenic ste pa porabili ?“ — „Jaz sam prav nobene ; napotil sem strica, da je eno porabil in jaz sem njegov edini dedič.“ Zarekel se je. Zdravnik (ki sreča znanca na cesti) : „Vas pa že dolgo ni bilo pri meni, — ali ste bili morda bolni?“ Pred poroko. Dama (k možu, ki ji dvori) : „Ako se hočete poročiti, morate opustiti kajenje.“ „Da —“ „Potem pijačo in kegljanje.“ „Tudi to —“ Ali bi iz lastnega nagiba še kaj opustili ?“ „Da, ženitev.“ Nerodno. Dama: „Vi se mi zdite znani; ali niste morda krznarski mojster, kojemu sem lansko leto prinesla kožuh v popravo ?“ „Ne, jaz sem uradnik v zastavljalnici.“ X:' Povest o raku in hudi ženi. Na mestni železnici v Berolinu se je pred par dnevi vozil: neki starejši gospod, ki je prišel najbrže z dežele. Truden je bil in kmalu je zadremal. Poleg sebe je imel majhen zavoj, v katerem se je začelo — ko je on spal — nekaj gibati. In kmalu je zlezel iz zavoja lep rak, pravi „solo-eksemplar.“ Najbrže je postalo raku v zavoju nekoliko dolgočasno ter je šel pogledat nekoliko po svetu. In tako je ta rak zlezel polagoma po hlačah in suknji spečega gospoda na njegovo ramo. Ko se je vlak ustavil v Charlottenburgu, je rak odletel z rame ter se je ujel s škarjami za uho spečega na največje veselje ostalih potnikov, ki so z največjim zanimanjem gledali to račjo ekspedicijo. Vsi so mislili, da ho gospod z rakom prestrašen poskočil. Toda to se ni zgodilo. Speči je nekoliko pogodrnjal, popraskal za ušesom ter rekel v polsnu: „Toda pusti me, Bertha, pravim ti, da sem bil v pisarni ter delal.“ Bučen smeh je sledil temu priznanju, tako bučen, da se je gospod z rakom zbudil. Bilo je ravno ob pravim času, sicer bi še kaj več povedal. = Obnovite naročnino! ---------- od Schulvereina in Südmarke ali drugih nemških rodoljubov ; ljudske knjižnice se izpolnujejo na isti način Ni čuda torej, ako nemški živelj posebno med mladino venomer vztrajno napreduje. Ni tudi čuda, ako marsikateri šolski svet ali občina v boju na-pram Nemcem obnemaga, kajti — „denar je sveta vladar“, in tega vsem manjka. Uzorno gospodarstvo je velike vrednosti in uzoren gospodar je ugleden. To se pa kaj lahko zgodi s pomočjo društvenega denarja, ki ga daruje Schulverein in Südmarka ; od slov. strani se pač ne more pričakovati enakih podpor. Tudi nemški denarni zavodi se spomnijo še vsako leto knjižnic in šol Naše ljudstvo skozi leta in leta služi kot predmet poskusov raznih političnih strank, sad slabih šol — ne pozna značajnosti v narodnem oziru. Sploh tega pregreška ne prišteva prestopkom, kajti prebujeno je še vse premalo narodno, in kljub vsega „fortschrittlich Elementa“, zelo nazadnjaško. Ako se hočemo uspemo bojevati proti takemu delovanju društev, treba se nam je posluževati istih sredstev, treba nam je dušne hrane, katero črpa naše ljudstvo dosedaj skoraj edinole iz sedaj izhajajočih nemškutarskih časopisov in nemških knjig ; treba nam je slovenskih poljudnih knjižnic, ki naj bi popravile deloma to, kar so zakrivile slabe šole, ter zboljšale skažen okus ljudstva glede berila Ne samo v vsakem ogroženem kraju naj bi bile male knjižnice, ne tudi v varnih slov. krajih Koroške (kolikor se more o teh govoriti)^ se rabijo še tembolj, kajti tam čuti ljudstvo potrebo izobrazbe potom knjižnic in od tam tudi prihajajo oživljajoči žarki v ogrožene kraje. Razveseljivo dejstvo pa je, da naše ljudstvo jako rado čita, posebno mladina. Kar se tiče knjižnic smo kor. Slovenci zelo na slabem in še te obstoječe so z malimi izjemami nezadostne. Piimanjkuje pa nam denarnih sredstev za knjižnice izpopolniti ali ustanoviti. Obračamo se torej do slov. javnosti, do Slovencev po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, do Slovencev, katerim ni dana prilika poseči v narodni boj, kakor se bije pri nas ter jih prosimo pomoči. V vsaki domači knjižnici izobraženega Slovenca se bo našlo nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešal vsakdo, zatiranim Slovencem po Koroškem pa bi z njimi veliko koristil. Prosimo rodoljube, posebno čast. g. uradnike, učitelje, duhovnike itd. kakor sploh vsakega zavednega Slovenca ter slovenska društva, vsakega komur je za bodočnost koroških Slovencev, naj pregleda svojo knjižnico, ter se nas spomni s kako knjigo. Sila je velika — pomoč redka! Kdor pa nima knjig, naj da, prosimo, podporo v denarju. Knjige in prispevke sprejema društvo „Goro-tan“ (društvo učiteljev in akademikov) Sv. Peter pri Vašinjah, pošta Velikovec, Koroško. Odbor. Dostavek uredništva. Toliko se govori o propadajočem Gorotanu, a tako malo se stori. Seve besede so poceni, a dejanja, dejanja ni! Prosimo vse, ki nimajo ljubezni do naroda le na jeziku, naj se odzovejo zgornjemu pozivu, ki je obupen klic potapljajočih po pomoči, po rešitvi Ljudske knjižnice in ponemčevanje koroških Slovencev. Mnogoteri so vzroki ponemčevanja koroških Slovencev ter se strinjajo s temi po drugih deželah slovenskih. Glavni činitelji pa so gotovo pri nas uradniki, podpirani od raznih ponemčevalnih društev, kakor Schulverein in Südmarka, ki so ob vsakem migljaju radevoljno na razpolago. Dokler je uradništvo bilo navezano na mesta, še ni moglo slov. kmetskemu ljudstvu toliko škodovati. Toda ko pa je prišlo neutrudljivo delavstvo Südmarke in Schulvereina tudi med kmete, kakor n. pr. ravno , učiteljstvo, je začelo cveteti ponemčevanje skoraj | v vsaki vasi. Gostilničarji, krčmarji, večji posest- \ niki, ki so postali po vplivu tega uradništva za- <. grizeni pristaši, pridobili so zopet od njih manjše ' posestnike in rokodelce. Ni pač skoraj najti občine, | kjer bi se v večji ali manjši meri to ne pojavilo, 'i tako, da je slov. ozemlje z imenovanimi društvi že *. prenapolnjeno Treba nam je pogledati samo „Freie Stimmen“, katere nas o tem natančno pouče, koliko judeževih grošev, da se nabere širom slovenske zemlje, specieino Koroške. Ni čuda torej, ako „Slov. Branik“ toži, da so koroški Slovenci brez idealov! ■ Li to dejstvo ne mora pretresti vsakega izvenkoro-škega Slovenca ? — Edino IS. majnik je dal Schul-vereinu toliko dohodkov, da je glavno vodstvo Schulvereina izreklo odseku za Koroško posebno pohvalo, kajli Koroška je bila izmed vseh dežel najpožrtvo-valnejša ! In kdo je činitelj vsega tega delovanja ? Nemško in nemškega mišljenja učiteljstvo, katero lahko deluje v vsaki slovenski vasici, kajti še čez 50°/o učiteljev, ki so nameščeni po slovenskih krajih, niti slov. razume ne, ker so trdi Nemci, vrhutega ima vse učiteljstvo nemškega mišljenja izvrstno oporo v raznih obrambnih društvih, dočim mora slov. učitelj službovati med nemškim prebivalstvom. Skoraj na vsaki vaški šoli vidiš tablico: „Südmärkische Bücherei“, v vsaki gostilni nabiralnik Südmarke ali Schulvereina. Skoraj vsaki šoli po slov. delu Koroške priskoči Schulverein z denarci na pomoč. Mladinske, šolske knjižnice imajo knjige Pepel*» e—ff» a SctJenčk» otroke I» bolnike n» Moden. "£ Vsebuj» pravo planinsko mleko* бкаЦја K L80 ▼ vsaki lekarni in drogeriji. - — »A»---- Pianist išče zaslužka. Ponudbe na upravni-štvo Slov. Ilustrova-nega Tednika pod „pianist“. Kjer bi radi ustanovili godbo naj pošljejo naslov na upravništvo Slov. Ilustr. Tednika pod šifro „zastonj“. Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Kasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. Za veselice in druge prireditve oddaja v komisijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. :: Moč materinstva : Mačka doji mlade zajčke. 3E P. n. sodavičarjem priporoča izborne naravne sadne zgo-ščave iz jagod, jabolk, malin, oranž, citron itd. za izdelavo prvovrstnih brezalkoholnih šumečih limonad Destilacija rastlinskih in sadnih arom iliiiiiniiiiiiiii ter ekstraktov ììì!ìììiiìì!ì:iììi SREČKO POTNIK, LJUBLJANA, Slomškova ul. 27. ^—11— ■—31 1_ II " 11 Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. :: priporoča svoj dobro urejeni optični zavod očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d. Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke. Plošče vseh vrst in v vseh jezikih po K 2'50 naprej. Ceniki brezplačno — K. JURMAN izprašani optik in specijalist LJUBLJANA, :: Šelenburgova ulica. :: Optični zavod z električnim obratom. Opozarjam slavno občinstvo na mojo na novo urejeno delavnico. — Steklo brusim le z amerikanskim kamnom. Iv. Ravnihar urar in trgovec z zlatnino :: in srebrnino :: Lilijana, St. Petra c. 44. Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi poprav- ^ Ijeno uro jamčim eno ‘ .'$£5 : : leto. : : Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča I. ZAMEJEN čevljarski mojster Ljubljana, Gradišče št. 4. Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev. Ejii!lliiiiiliiiiilillililillliiiiiiil!iiiliiiiiiilli!l!ilililliiiiilliiilllllllllll!!!llllH Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto §= E:E in fin o kakor alabastcr. =H 1 Pege, pike, izpuščaje [ E:: rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise ~ Ej: in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- l[\ jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- == ::E klenica K 2'50. Rationell bals. milo K V20. == Učinek je opaziti že po enkratni rabi. \\l [ji == Neprijetne dlačice = j| obličja in rok odstrani trajno in brez bo- ;= v 3 minutah edini zajamčeno neškod- = ::: Z ÉIÈ lesti ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50. Èli Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- E= i;i stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna := Èli za umivanje in česanje las, katera jih sama := Ü! skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. Ш :j: Steklenica 2 K. Ш = Bujna rast las in brk =: Ш se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo H! (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. Ш Bujno polnost-krasno I = oprsje — I =5 doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. == |È Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-= znatni dopisi zdravnikov in dam so na raz- == = polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino Ш = krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- \~ = klenice univerzalnega sredstva Et - Admille ;= = z navodilom 5 K. K temu posebni kremni i= izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- §= E= šilja edino ord. kosm. laboratorij a W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. i a: Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912 v Karel Camernik&Ko. Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12. Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe. izposojevalnica koles. Šola za vožnje z vsemi vozili. Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago. Pozor ! Velika zaloga dvokoles, šiv. In kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje -z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v koristi Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri BATJEL-Ü Gorica, Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev. I etili Ana Goreč — Ljubljana = Marija Terezija cesta štev. 14, gostilna pri „Novem svetu“. Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj©vanje koles. = Teodor Korn 2= poprej Henrik Korn pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim Skriljem, z asbest, cementnim Skrilj e m (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava. Knjigoveznica R. Feldstein v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12 . : == - se toplo priporoča. — --- Skrivalnica. Kje je vojak-pešec ? KLIŠEJE na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo ; stance, risbe vsake vrste. JOSIP STRÄNYÄK fotokemigrafičen umetniški zavod DUNAJ VIII/2. Tigergasse štev. 13 Telephon 18.085. ooooooooo