Leto LXV1
Poštnina plačana v fotovM
V Ljubljani, v soboto, dne 26. februarja 1938
Stev. 47 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 29 Din, za mozem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLb/Ш
Cek. rmčnn : Ljubljana H. 10.690 m 10.344 u inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-I >unaj 24.797
Uprava: kopilar-jeva ulica štev.
Telefoni uredništva ln uprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra} razen ponedeljka in dneva po prazniku
Britanija nad vse ...
Govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina v zbornici poslancev 23. t. ra. je vsekakor aelo važen dogodek sredi neznosne napetosti mednarodnega ozračja, ne vemo pa, ali že pomeni popolni preobrat svetovne politike. Te zasluge p« ne more nihče odreči sedanjemu vodji senžemskega kabineta, da je s luadno in mirno odločnostjo napravil konec nejasnosti, ki je zadnja leta kakor meglena stena zakrivaila prave namene in težnje dveh političnih taborov v Evropi, ker bo nova smer angleške zunanje politike prisilila evropske države in narode do končne opredelitve, kaj in kam hočejo.
Če govorimo o novi politiki Anglije, se moramo zavedati, da gre v resnici za staro načelo angleške državniške prakse, da namreč nima nobenega načela razen tega, da stori vedno to, kar je v danem trenutku in položaju koristno za ogromni britski imperij. Da njegove mnogoštevilne, večkrat med seboj čisto nasprotujoče si koristi na vseli krajih in koncih sveta v vsakem času in v najrazličnejših okoliščinah zavaruje, je angleška politika zmožna vsakega obrata, na desno ali na levo, v smeri konserva-tizma ali v smislu liberalizma, zdaj v zvezi s to velesilo in skupino, zdaj v sporazumu s čisto nasprotno, danes z »velikimi demokracijami«, jutri z avtoritarnimi režimi. Če je koristno za imperij, se veže Anglija s Francijo, da se preveč ne okrepi Nemčija, če pa francoska politika v svojem vekovnem antagonizmu do Nemčije zaide v položaj, ki bi mogeù v svojih posledicah ogrožati imperialne interese na kakšni važni točki njegovega območja, pa se angleška diplomacija ne bo obotavljala, da ponudi zopet roko Nemčiji, ne da bi se od Francije odvrnila. To je pač politika, ki se je ni mogoče naučiti, ampak je v krvi in se skrbno goji in izpopolnjuje po večstoletni tradiciji v raznih klubih in ko-ledžih. Ideološke obremenitve britska politika ne pozna. Njena metoda je čisto izkušenjska in se ravna bolj po instinktu nego po sistemih, ki jih ocenjuje egolj po njihovi praktični uporabnosti v službi imperija, ne pa po kakšnem njihovem univerzalnem pomenu in vrednosti za človečan-stvo. V tem se angleška pamet bistveno razlikuje od francoskega genija.
Ta razlika v gledanju sveta in mednarodnih ednošajev se jc tudi v sedanjem trenutku evropske zgodovine pokazala. Francoska diplomacija se s krčevito doslednostjo oklepa ženevskega sistema kolektivne varnosti, ki obvezuje vse države članice Zveze narodov, da priskočijo na pomoč oni, ki bi bila po krivici napadena. Na ta način se je mislila Francija za vedno ali vsaj za dolgo dolx> zavarovati proti nemški nevarnosti. Ko pa je začela ženevska stavba pokati, ko se je kruši.1 od nie kamen za kamnom in se je tako čedalje bolj v velikih in malih državah utrdilo prepričanje, da se ne more in ne sme nihče zanašati na načelo kolektivne varnosti, če bi bil od kogarkoli že ogrožen ali napaden, se je francoski um trdovratno upiral bridkemu, a nujno potrebnemu spoznanju, ker si v svojem racionalizmu (ki ga nekateri ne popolnoma točno imenujejo idealitzem) ne more
£ red stavi jati, da bi se sijajno zasnovani ideo->ški sistem Zvezine politike sploh mogel porušiti.
Anglija je — to je treba priznati — z gen-tl«iiii.nsko uslužnostjo podpirala Francijo vseh dvajset let po vojni in ji je dala zadnja leta na razpolago tako zvestega in brezpogojnega prijatelja, kakor je Eden, ki je zavoljo svoje popolne solidarnosti s politiko francoske večine razdrl Laval-IIoarejev pakt, ki je hotel Italiji priznati večji del abesinske države, ter je na tn način izzval napetost med dvema narodoma, ki sta si bila že skoro sto let najboljša prijatelja, zdaj pa si stojita v območju vsega sredozemskega morja nasproti kot prava sovražnika. Eden je zvesto sekundiral Franciji tudi v španski izadevi in je zato veliko pripomogel k temu, da so ruski sovjeti dobili v Evropi toliko vlogo, tem bolj, ker je Eden tudi v Ženevi zastopniku sovjetske Unije pustil prvo besedo, da bi se vsa Evropa znaišla načrti, ki veže Pariz preko Prage z Moskvo — izvzemši seveda Nemčijo in Italijo, ki bi se popolnoma izolirali. Kakor vidimo,_ pa se to ni posrečilo, zakaj ne, to zdaj ni važno, ženevska Zveza se ni utrdila, ampak le bolj in bolj razpada, os Rim—Berlin se je podaljšala do Tokia in si je znala pridobiti prijateljev, sovjetska Rusija pa po krivdi svojih notranjih homatij in očividne nemoči igra kaj klavrno vlogo in je vrhu tega čisto vezana po dogodkih v Aziji, kjer ima vse dobiti ali izgubiti. Eksperiment Edena, ki gotovo ni bil tako velik paladin Francije zavoljo kakšnega ideološkega vero-iizpovedanja, ampak v službi trenutnega brit-skoga interesa, se je ponesrečil in Eden je bil v pravem trenutku izkrcan, ne da bi se bila angleška parlamentarna politika pretresla. Chamberlain je dobil svojo običajno večino, ki je velika, opozicija ni pridobila nobenega glasu več, nego jih je imela, ministrski predsednik pa ne misli iti na volitve, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne posreči njegov eksperiment (kakor trdno upa), da bo mog.a konservativna stranka stopiti pred volivce z zunanjepolitičnim uspehom v roki. Anglija je mirna, kakor je bila.
Chamberlain je v zbornici poslancev sam odkrito, kakor je v takih momentih navada v angleški politiki, povedal, zakaj se je odločil za politiko, ki ne leži na črti Pariz—Moskva, ampak pelje stran od nje, v sporazum z Italijo in Nemčijo namreč in mogoče, če se konservativne sanje in želje izpolnijo, v nekak koncem štirih evropskih velesil, v katerem bi sovjetske Rusije seveda ne bilo. Dejal je, da menda na vsem svetu ni količkaj pametnega človeka, ki Li veroval, da bi mu priskočila na pomoč Zveza narodov, če bi bil napaden. Ugovori opozicije v tem pogledu so naleteli nn porogljiv smeli nn klopeh večine, knr je vsekakor zelo značilno, ker pomeni, dn je bil prestiž ženevskega foruma s pomilovalnim posmehom končnoveljavno pokopan v »zJvorniei skromnih in preprostih mož«, kakor imenuje predstavnico mnenja angleškega naroda angleški jezik. »Skromni in preprosti možje« pa so tudi razumeli glavni razlog, zaradi katerega je bil, kakor je izjavil prvi minister. Eden izkrcan, ker je namreč v doslednem izvaja-
Avstrijski kancler dr. Schuschnigg je govoril
nepričakovano pogumno
Dunaj, 25. febr. TG. Na mednarodne kroge na Dunaju je sinočni dveurni govor zveznega kanclerja dr. Schuschnigga napravil močan in globok vtis. V resnici taliO jasno začrtanega stališča avstrijske vlade v vprašanju državne neodvisnosti in osnovnega nasprotja do narodnega eocializma po tajinstvenih dogodkih ob priliki sestanka dveh kanclerjev v Berchtesgadenu in po Hitlerjevem govoru v Berlinu niti zvesti pristaši okrog Schuschnigga niso več pričakovali. Od 12. februarja naprej je po Avstriji hitlerjev-stvo stopilo s tolikšno močjo pred javnost, da se je vseh polastilo prepričanje, da se je Avstrija končnoveljavno podredila berlinskemu poveljstvu. Pristanek na razgovore v Berchtesgadenu v prisotnosti nemških generalov, brutalen način, s katerim so bile nemške zahteve postavljene, ultima-tivni značaj nemških zahtev do torka, dne 15. februarja zvečer, nepričakovana preosnova avstrijske vlade, v kateri se pojavijo trije hitlerjevski ministri, med njimi eden (če vračunamo državnega tajnika za javno varnost dr. Skubla — celo dva) v notranjem ministrstvu, brezpogojna amnestija vseh zaprtih hitlerjevcev, ki so zakrivili zločinska država proti državi, takojšen raport novega notranjega ministra Seyse-Inquarta pri Hitlerju, obsežne manifestacije hitlerjevcev po vsej Avstriji — in sicer v hitlerjevskih unitormab —, mirno zadržanje policije pri hitlerjevskih izzivanjih, popoln molk nemškega državnega kanclerja Hitlerja o Avstriji namesto obljubljene slovesne izjave o njeni neodvisnosti, vse to je na tujce, prav tako kakor na domačine napravilo vtis popolne kapitulacije Avstrije pred kljukastim križem. Od zveznega kanclerja Schuschnigga je javnost s tesnim srcem pričakovala pojasnitev, in je bila v srcu prepričana, da bo v svojem govoru skušal pač svoj poraz olepšati in novi položaj Avslrije naslikati kot najbolj ugoden za državo in njeno prebivalstvo. Toda Schuschniggov govor je presenetil vse po silno odločnem poudarku avstrijske neodvisnosti tudi po berchtesgadenskih dogodkih in jk> brezkompromisnem načelnem nasprotju do narodnega socializma, za katerega da v avstrijskem političnem življenju ni prostora.
Inozemski krogi se ne morejo znebiti vtisa, da se je m e d 12. in 24. februarjem moralo nekaj zgoditi, kar je voditelja Avslrije zopet vzravnalo, mu okrepilo odpornost in mu vrnilo zaupanje v uspešnost borbe za neodvisnost nemške,^ stanovske in krščaneke Avstrije, kot je svojo državo sam v svojem govoru opisal. Priti mu je morala od nekod nepričakovana pomoč. Odkod? In katera, se sprašujejo.
Gotovo mu je dalo novega poguma dejstvo, da se je avstrijsko delavstvo brez ozira na svetovni nazor strnjeno postavilo na barikado, da brani Avstrijo pred hitlerjevstvom, in ja to svojo voljo dokazalo v spomenici, ki jo je podpisalo nad en milijon delavcev in ki je bila kanclerju zadnji torek dopoldne izročena. Ta pomoč je brez dvoma zelo dragocena, ker v takšnem obsegu tudi ni bila pričakovana in v političnem oziru tudi ni upravičljiva.
Toda tukaj so tudi mnenja, da je morala priti nepričakovana opora tudi iz i n o z e m s t v a. Od kod? 0 tem ni nobenega določenega mnenja in vladajo trenutno samo ugibanja. Ali je bila to Francija, katere poslanik je prišel k Schuschniggu takoj po brechtesgadenski žaloigri in morda prinesel kakšna zagotovila francoske vlade, ki so za kanclerja imela zadostno težo, da se je vzravnal. Ali je to bila morda Italija, ki ji trenutno tesno zavezništvo z Nemčijo ni dovolilo, bi nastopila hrupno proti Hitlerju, a ki se je
čutila mnogo olajšano, kakor hitro je v nedeljo dosegla, da se bo Anglija z njo pogajala za splošen sporazum, in je začutila v sebi zopet moč, ki jo lahko ponudi Avstriji na razpolago v borbi proti hitlerjevstvu. Za enkrat ni v tem pogledu nobene jasnosti, le o dejstvu samem, da je dobil kancler iz inozemstva diplomatsko pomoč, tako rekoč ni nobenega dvoma in dobi v tej luči tudi njegov zanosni govor svojo zadostno razlago.
Na Dunaju se sedaj sprašujejo, kaj bo odgovorila Nemčija, kajti nemška vlada nesoglasja, ki zveni iz Hitlerjevega in Schuschnig-govega govora, ne more preslišali. Med njima je zazijal zopet prepad. Ali bo Nemčija molčala, ali pa bo za prvim Berchtesgadenom sledil sedaj drugi. Zanimivo je tudi kako bodo hitlerjevce, ki so jih spustili na svobodo, sedaj zopet pomirili. Ali nevarnost državljanske vojne, s katero je Hitler grozil v Berchtesgadenu dne 12. februarja in ki so jo potrdili tudi nemški generali, sedaj ne bi postala še večja, če bi sproščene hitlerjevce hoteli zopet pognati nazaj v rodoljubne ograje domovinske fronte. In če bosta hitlerjevce Seyss-Inquart in dr. Skubl to sploh hotela izvršiti.
Schuschniggov govor je ozračje zelo dobro-dejno razčistil z mednarodnega stališča. Nad Avstrijo pa se še vedno vlačijo temni oblaki. Inozemski krogi na Dunaju so složni v želji, da bi jih prepodilo rodoljubno ozračje, ki ga je brez dvoma Schuschniggov govor okrepil in osvežil, kajti potem bo tudi Evropi mogoče, da bo prožila Avstriji stvarno pomoč, da v svoji borbi zmaga.
Množice so se opogumile
Vsa Avstrija je pod vtisom Schuschniggovega govora. Po vseh trgih in na visokih stavbah so bili postavljeni zvočniki. Vso noč so trajale spontane in prisrčne manifestacije za kanclerja. Po dunajskih ulicah so korakali stotisoči rodoljubov, ki so prepevali domoljubne pesmi. Pred spomenikom Marije Terezije so bile prirejene manifestacije za Schuschnigga. ki so dosegle sploh možen višek. Ta dan je dokazal, da se vse plasti ljudstva strinjajo s kanclerjem Schuschniggom.
Ko je Schuschnigg zapuščal palačo parlamenta, so ga vzradoščene množice takorekoč ponesle iz poslopja. Navdušenje je bilo tolikšno, da se nikdo sploh ni zmenil za redke protivzklike. Po Schusch-niggovern govoru so v Inomostu priredili baklado, v kateri je korakalo 15.000 mož. Isto je bilo število udeležencev pri bakladi domovinske fronte
na Otakringu, vendar pa moramo omeniti tudi baklado 15.000 narodnih socialistov, ki so vsi nosili znake s kljukastim križem.
Tudi v Nemčiji so poslušali
Berlin, 25. februarja. AA. Havas: Nemška radijska postaja v Kônigswusterhausnu je prenašala govor kanclerja Schuschnigga. Pred kavarnami in javnimi poslopji, kjer so zvočniki prenašali govor, se je zbrala velika množica ljudi, ki je napeto poslušala izvajanja avstrijskega kanclerja. Na nemške poslušalce je posebno vplivalo poudarjanje kanclerja Schuschnigga o veljavnosti avstrijske ustave in sporazuma z dne 11. julija 1936, ki jamči za neodvisnost in suverenost Avstrije.
Neodvisnost Avstriie -
tudi stališče Italije
Rim, 25. febr. AA. Havas: Volja, da za vsako ceno brani ueodvisnost Avstrije, je po včerajšnjem Schuschniggovem govoru napravila zelo globok vtis v Rimu. llavasov dopisnik izve, da italijanski vladni krogi izjavljajo, da je to tudi stališče Italije, ki nikdar ni dvomila v bodočnost in neodvisnost Avstrije,
Ugoden vtis v ČSR
Praga, 25. februarja. A A. Havas: Prvi vtis po Schuschniggovem govoru je bil v vsej ČSR zelo ugoden. Menijo, da preveva govor pogum in da je Schuschnigg pokazal, da hoče do konca svojih sil braniti neodvisnost in svobodo Avstrije. Listi posebno ponavljajo tista poglavja govora, ki govore o zaupanju v neodvisnost Avstrije.
Hitler brezpogojno
zahteva: holowje
Milnchen, 26. februarja, b. Na včerajšnji proslavi obletnice ustanovitve narodnosocialistične stranko v Hofbr3uhausnu je Hitler ponovno ostro poudaril, da Nemčija brezpogojno zahteva vrnitev svojih kolonij. Poudi.ril je, da Nemčija zahteva absolutno enakopravnost Nemčija pa si želi mir, toda samo časten mir. Istočasno je Hitler zanikal vesti »News Chronicla«, da bi morala avstrijska legija priti v Avstrijo in da je bila nadalje pripravljena legija 10.000 moi za vpad v Češkoslovaško.
Francoska zunanja politika
pred parlamentom
Pariz, 25. febr. c. V francoskem parlamentu ] se je danes začeia velika in dolgo napovedana obširna razprava o francoski zunanji politiki. Vloženih je 18 interpelacij in priglasilo se je 54 govornikov. Debata bo zato trajala najmanj pet dni in bosta Delbos in vladni predsednik Chautemps govorila proti koncu debate, najbrž v ponedeljek ali v torek.
Najbolj značilno za prvi dan je dejstvo, da se dosničarski in levičarski poslanci izražajo precej podobno. Tako so socialistu Grumbachu večkrat ploskali desničarski poslanci, dočim so tipičnemu zastopniku »fašizma« poslancu Ybarnegarayu ploskali večkrat vsi od konuinistov do desničarjev.
Desničar Ybarnegaray pa je navajal, da je os Rim—Berlin za Francijo največja nevarnost. Ven-
Dr. Stojadinovič v Ankari
Ankara, 25. febr. AA. Davi ob 10.30 бо prispeli v Ankaro člani Balkanske zveze dr. Stojadinovič, M e t a x a 6 in Comnen P e -trescu 6 svojimi številnimi epremljevalci. Dr. Stojadinoviča je spremljal od turške meje naš poslanik v Ankari Adžemovič. S predsednikom kraljevske vlade je prispel v Ankaro tudi turški poelanik v Belgradu Ali Hajdar A.ktaj.
Na novi železniški postaji v Ankari eta spre jela visoke goete predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras. Domačin je predstavil go6tom navzoče turške oeebno-eti, gosti so jih pa seznanili s svojimi spremljevalci, med katerimi sta bila na jugoslovanski strani tudi kabinetni šef ntnanjega minitrstva dr. Dragan Protič in uradnik zunanjega ministrstva dr. P r i m urž. Ko eo godbe odigrale grško, romuneko. jugoslovansko in turško himno, je Dželal Bajar z vsemi štirimi člani sveta Balkanske zveze pregledal častno četo. Na postaji sta dr. Stojadino-
viča še posebej pozdravila soproga našegn poslanika v Ankari ga. Adžemovič in vojaki ataše polkovnik Rakočevič 6 celokupnim osebjem kraljevega poelaništva. Izredno lepo vreme je omogočilo zelo prisrčen in svečan sprejem visokih gostov. Vee mesto je okrašeno 6 turškimi, grškimi, jugoslovanskimi m romunskimi zastavami. Peron železniške postaje je bil ves v zelenju in zastavah. Po ulicah, po katerih se je premikal sprevod, je prebivalstvo zelo prisrčno pozdravljalo visoke goete. Dr. Stojadinovič se je nastanil v jugoslovanskem |x>slaništvu. Naš poslanik v Ankari in njegova soproga priredita danes v čast dr. Stojadinoviča intimno kosilo. Povabljeno je vse dr. Sto-jadinovičevo spremstvo in vse osebje jugoslovanskega poslaništvo v Ankari s soprogami.
V Ankaro eo davi prispeli jugoslovanski, romunski in grški poročevalci, da spremljajo delo eveta Balkanske zveze. Na železniški postaji so jih zelo prisrčno sprejeli njihovi turški tovariši.
dar pa Francija danes ni nikomur nevarna, nikdo naj se je ne boji, kakor se tudi ona nikogar no boji. 0 Avstriji pa je rekel tole: Avstrija je kakor tisti bolnik, ki že umira, pa ga r zadnjem trenutku reši podpora nenadnega in iskrenega prijatelja. Tako danes Schuschnigg išče prijatelja, ki ga naj reši smrtne groze.
Širijo se vesti, da bo Delbos svojo zunanjo politiko v poročilu pred parlamentom naslonil na te štiri ugotovitve:
1.	potrebno je tesno sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo:
2.	Francija ne bo ovirala nobenih pogajanj i drugimi velesilami in tudi nima prav ničesar proti takim pogajanjem;
3.	Francija ostane še zvesta Zvezi narodov in kolektivni varnosti kakor tudi svojim zaveznikom;
4.	V Franciji naj sc pospeši oboroževanje.
Kaže se potreba
po močnejšem vodstvu
Pri snočnjem posvetovanju z delegatom vladne stranke je Chautemps izjavil, da že sedaj smatra za neobhodno potrebno sestavo močne vlade г daljnosežno avtoriteto. Bodoča francoska vlada bi so morala po mnenju Chautempsa raztezati vse do desničarskega centrumaškega krila skupine F'landin-Koynaud. Chautemps hoče izdati poziv na francoski narod, v katerem ga bo pozval, da zbere vso svoje sile. Chautemps zahteva razširitev večine in sestavo vlade nacionalne unije z močnimi avtoritetami. ki ho jamstvo za neovirano delovanje na zu-nanje-politifnem polju. Komunisti v tej vladi ne bi sodelovali. Chautemps bi se umaknil in prepustil vodstvo drugi osebi. V zvezi s tem omenjajo Da-ladiera kot bodočega ministrskega prodsednika. Chautemps bo bržkone prevzel zunanje ministrstvo, Reynaud pa finančno.
Zagrebška vremenska napoved. Nespremenljivo.
Dunajska vremenska napoved. Jasno, čez dan milo.
nju politike kolektivno varnosti mednarodni položaj končno dospel do razpotja, kjer en izhod pomeni novo vsesvetovno vojno, drugi pa sporazum, hočeš nočeš, z obema avtoritarnima državama. Zaradi tukega »Ideološkega preobrata« pa se v Angliji ne more razburjati nihče, razen temperamentnega Lloyd Georgea. Podoben položaj je bil v Evropi leta 1878, ko je Bismark preprečil vojno med Rusijo in Avstrijo ter Anglijo s podobnim preobratom svoje politike, kakor zdaj Chamberlain. Če nočemo izgubiti časa — tak je bil smisel Chamberlninovega govora — moramo vreči s palube nevaren tovor, da ladja ne utone...
Kaj sedaj? Videti je, da bo Chamberlainu vsaj iza nekaj časa, če ne za daljšo dobo, uspelo pomiriti burne valove, ki jih povzroča politika dveh sovražnih blokov povojne Evrope. V zbornici lordov je bilo odobravanje njegovih smernic za bodočo šc večjo nogo v ljudskem predstavništvu. Lordi so Edena in njegovo politiko položili ad aeta s šc večjim poudarkom. Niti
znani najneizprosnejši nasprotnik Nemčijo, Churchill, nt potegnil nikogar za seboj in tudi velika večina tiska je stopila na vladno stran. Dominioni pozdravljajo Cliumborlainovo inieiu-tivo za pogajanja z Italijo in Nemčijo, saj bi v primeru vojne prav oni najbolj trpeli. V Parizu so seveda zaradi Kdenovega padca presenečeni in se ne morejo kar čez noč odločiti, ali naj tudi Francija skupaj z Anglijo krene po novi poti ali pa naj vztraja na dosedanji, ki im« ка svojo najtrdnejšo oporo Moskvo in Prago, ali pa naj čaka nadaljnjega razvoja, dokler no pokaže jasnih rezultatov. Bržčas tudi velika zunanjepolitična debata, ki se vrši v petek, dne 25. t. m., v francoski poslanski zbornici. So ne Iki prinesla jasnosti. Čeprav je torej angleški korak razčistil ozračje, da vidimo, kje smo in da se ne moremo več dolgo ogibati končni rešitvi, pa bo preteklo šc nekaj časa, preden bo mogoča definitivna preusmeritev vse evropske in svetovne politike, najsi Ivo že v eno ali drugo smer: v še večji kaos, ki se more končati samo
s strahovitim splošnim klanjem, ali pa v neko količkaj znosno in trajno stanje miru in roda ter sporazumnega sodelovanja nn mirni podlagi.
Anglija bo seveda svoj cilj zasledovala z znano energijo in spretnost jo. Njej je pot roben mir nn zapadu in čimprejšnja normalizacija položaja na vzhodu in bržkone je bil to glavni rar/.log za Chnmberlainovo »preusmeritev«. Zakaj vojna med Japonsko in Kitajsko ne ogroža Anglijo samo s strani Japonsko, ki si je osvojila največje angleško tržišče v Aziji in na svetu sp.oh, ampak tudi s strani Rusije, ki hoče izrabiti oslabitev in razpad Kitajske v svoje namene, tako dn bi mogla sčasoma postati brit-skeiuu imperiju na himalajski meji šc veliko bolj nevarna nogo Japonska ob Tihem ocennu. In konservativci so vedno prav posebno skozi vso zgodovino stali na straži proti Rusiji, dn ne bi postala premočna ...
Morda je v tem prava rešitev uganke, ki jo ie te dni zadal Evropi velekonservativni Chamberlain.
Prihodnji teden se prično pogajanja
med Stalijo in Anglijo
Istočasno med Anglijo in Nemčijo
London, 25. febr. b. Diplomatska dopisnika >Daily Expressat in »Daily Maila« poročata, da se bodo prihodnji teden vzporedno z italijansko-angleškimi pogajanji pričela tudi a n -gleško-nemška pogajanja. Razgovori bodo gospodarskega značaja. Zajeli bodo velik obseg vprašanj, pogajanja pa bodo vodili angleški ministrski predsednik Chamberlain, nemški zunanji minister von Rihbcntropp in morda tudi lord Halifax. »Daily Maik poroča, da je von Ribben-tropov prihod v London napovedan v začetku prihodnjega tedna in bo tedaj izročil angleškemu kralju tudi oprostilna pisma. V ponedeljek je povabil Chamberlain tudi britanskega poslanika v Berlinu g. llendersona, da obišče v. Ribbentropa in ga prosi za pojasnilo glede nekaterih točk Hitlerjevega govora. Henderson je imel dalje nalogo, da vpraša nemškega zunanjega ministra, če je Nemčija pripravlje.na za neposredna pogajanja z Anglijo. V. Ribbentrop je pritrdilno odgovoril na to vprašanje.
Danes pričakujejo imenovanje lorda Hallfaxa za zunanjega ministra. Za naslodnika lorda Cram-borna, ki odstopa skupaj z Edenom, bo bržkone imenovan sedanji državni tajnik v ministrstvu Richard Buttler.
Rim, 26. febr. b. »Radio Fascista« poroča, da je v londonskih industrijskih in trgovskih krogih napravilo ugoden vtis uradno obvestilo britanskega trgovinskega ministra, v katerem poudarja, da je v pogajanjih med ministrom Hondersonom in ravnateljem italijanskega zaroda sa sunanjo trgovino Agostinijcm ugotovljeno, da je sporazum • trgovski pogodbi z dne 16. novembra 1036 izpopolnjen v toliko, da so vsa določena plačila s strani Italije ie nrejena ter ho sedaj omogočen večji trgovski promet med Italijo in Veliko Britanijo.
Italijanski poslanik v Londonu Dlno Grandi pride nocoj v Rim. Udeležil se bo seje visokega fašističnega sveta, ki je sklicana za 3. marca. Takoj j*» tej seji bo spet odšol v London. Na seji velikega fašističnega sveta bo proučen tn odobren predlog posebnega odbra za ukinitev sedanjega
parlamenta in ustanovitev nove fašistične stanovske zbornice.
Zadnje dni je »Giornale d'Italia« oetro kritiziral stališče ameriškega tiska do Italije. Danes pa je zopet izšel članek v tem listu, v katerem objavlja poročilo neke ameriške agencije, ki trdi, da je ameriški poslanik v Berlinu, Dood, ki se trenutno mudi v Washingtonu, na tajni seji odbora za zunanje zadeve, pojasnil, da Italija in Nemčija nameravata izvršiti novo razdelitev Evrope in držav v Sredozemskem morju, tako da bi Italija saaedla Egipt, Palestino, Španijo in španski Maroko, Nemčija pa bi zagospodarila nad Nizozemsko, Švico, Češkoslovaško, poljskim Primorjcra in Avstrijo. »Giornale d'Italia« trdi, da so vse te trditve fantastične in smešne. Italija ne misli na novo razdelitev Evrope. Ona je mirna na svojem sedanjem položaju in vodi samo koristno delo.
Egipt hoče biti zraven
London, 25. febr. AA. (Havas.) Poročila iz Kaira, da je egiptovska vlada sklenila na svoji včerajšnji seji naprositi angleško vlado za sodelovanje pri angtcško-italijanAkih pogajanjih, so napravila v Londonu kaj neprijeten rtis. Po poročilih iz Egipta se sklicuje tamoênja vlada na ta člen zato, ker bodo veljala bližnja j>oga-
ianja med drugim tudi obrambi Sueškega prekopa in krajem okrog Canekega jezera. Ni še znano, ali bodo v Londonu sprejeli pojasnilo egiptovske vlade in dali Egiptu zadoščenje. Ker zaenkrat še ni uradnega stališča o teh vprašanjih, se je treba glede pogajanj z Rimom omejiti na časopisna poročila, ki navajajo med drugim, da bo šlo za omejitev italijanskih vojaških sil v Libiji, za demontažo vojaških naprav na otokn Pantelari, za nstavitev propagande itd. Strokovnjaki za zunanjepolitična vprašanja odklanjajo zaenkrat vsako informacijo. Glede želje egiptovske vlade so pa mnenja nekoliko pretirana.
Osebne cesti
Belgrad, 25. febr. m. Z redom sv. Save III. razreda je bila odlikovana ga. Franja Tavčarjeva is Ljubljane.
Za podnačelnika pri okr. načeletvu v Mariboru (desni breg) je |>ostavljeu dr. Mirko Brolih, tajnik banske uprave — V 5. skup. eta napredovala Franc Šink, politično-upravni tajnik banske uprave, in Bogomir Deu, okrajni podnačeluik v Litiji.
Za sodnika pri sodišču za zaščito države je postavljen Vinko Strasser, apelacijski sodnik v Ljubljani. Dosedanji sodnik pri tem sodišču Leopold Vičar pa je razrošen svoje dolžnosti.
Stari in onemogli delavci
bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo sa ena obdobja zaposlenja, za katera so bili prispevki dejansko plačani.
Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev pravice do starostnega in invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zakona o zavar. delavcev.)
Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati.
Nova romunska ustava „sprejeta
a
Bukarešta. 25. febr. AA. (Rador) Ko so razglasili izid plebiscita, ki prinaša ogromno večino glasov za novo ustavo, so priredili po prestolni-ških ulicah veličastno baklado. Ulice so bile okrašene z zastavami. Ogromna množica je viharno vzklikala kralju pred dvorom. Kralj 6e je pojavil na balkonu in ee zahvalil za ovacije. Podobne manifestacije so bile tudi v drugih krajih. Po hribih in vrhovih «o zažigali kresove in izražali oa ta način evoje veselje.
Po podatkih, ki so jih uradno objavili ob 1.30 ponoči, je glasovalo 4,300.723 volivcev, kar ie 92.51% vseh volivcev. Za novo ustavo je oddalo svoje glasove 4,295.308 volivcev, kar je 99.88%, proti ustavi je glasovalo 5415 volivcev, torej 0.12%.
S plebiscitom je nova uetava dosegla ogromen uspeh. Hkrati kaže plebiscit, da je vsa država po^ kazala za ta referendum ogromno zanimanje. Pri nobenih dosedanjih volitvah ni bil odziv volivcev tako obilen. Pri volitvah leta 1928 je od 3,671.362 vpisanih volivcev glasovalo 2,840.680 volivcev, kar da 77%. Leta 1933 je bilo volivcev 4,380.354, gla eovalo je pa 2,981.748, torej 66.07%. Pri volitvah leta 1937 je od 4,649.163 vpisanih volivcev glasovalo 3,071.785, tedaj 68.07%. Pri včerajšnjem plebiscitu je pa od 4,649.143 volivcev glasovalo 4 milijone 300.723, kar da 92.51%.
Glavne določbe nove ustave, ki je razdeljena v 117 členov, so naslednje:
Romunija je narodna država, kjer ae tuji na-
Kdaj je hitlerjevsfvo
v Avstriji kaznivo
Dunaj, 25. febr. b. Dradno poročajo, da sta policija in orožništvo dobila nalog glede bodočega stališča, H ga morata zavzeti do avstrijskih narodnih socialistov, in sicer do nošenja kljukastega križa, hitlerjevskega pozdrava itd. Petje nemške narodne himne se dopušča lo s posebnim dovoljenjem. Kroji se smejo nositi le v okviru določb dosedanjih naredb. Nemški državljani morejo dobiti posebno dovoljenje za nošenje krojev. Nemških sa-stav ne smejo nositi posamezne osebe, pač pa se smjo razobesiti le po hotelih in gostilnah, toda poleg njih mora biti avstrijska zastava. Politična zborovanja sme prirejati še vedno samo Domovinska fronta. Tudi glede časopisja ostanejo v veljavi stare določbe. Domovinska fronta ne bo nasprotovala, če nekdo prizna, da je narodni socialist, vendar pa narodno-socialistična aktivnost v skupinah ni dopuščena. Narodno-socialietična propaganda, sbira-ranje denarja itd. jo kaznivo. Kaznivi so napadi na člane vlade in na Doirtbvinsko fronto. Radijski prenosi po zvočniku iz Nemčije, to je prenosi, ki so uradnega značaja, se ne smejo prenašati v javnih lokalih in hotelih.
Rim, 25. febr. A A. DNB: Na vesti o bližnjem obisku maršala Goringa in zunanjega ministra v. Ribbentropa, izjavljajo merodajni krogi, da o takem obiskn uradno še ničesar ne vedo.
San Louis o Bispa, 26. febr. b. O veliki letalski nesreči blizu San Louisa jx>ročajo, da so štiri osebe mrtve, en potnik pa hudo ranjen. Letalo je bilo last smanega časopisnega magnata Ilearsta ter je treščilo ob hrib zaradi goste megle. Med ponesrečenci je tudi Lady Plunckett, znana oseba londonske visoke družbe.
Seja Narodne skupščine
Opozicija se drobi
Belffrad, 25. februarja, m. Slnočnja velika zmaga, ki jo je vlada spet dobila pri glasovanju o državnem proračunu v poslanski zbornici, je na skupščinsko opozicijo delovala naravnost porazno. Pri sinočnjem glasovanju se je namreč moglo ugotoviti, da je na primer za proračun glasoval tudi poslanec dr. Soški, ki je bil lani pri proračunski razpravi poročevalec opozicije. Veliko poslancev iz opozicijskih skupin je svoje nezadovoljstvo s postopanjem predvsem poslanskega kluba JNS izrazilo na ta način, da sploh niso prišli k glasovanju. Glasovanja se je vzdržalo tudi več poslancev, ki so do skrajnih mej izkoriščali proti-konkordatno gonjo ter zdaj po doseženem sporazumu med vlado in pravoslavno cerkvijo ne vedo ne kod ne kam. Ti poslanci so pripadali poslanskemu klubu »Narodni pokreU. Del zmernih članov tega kluba pa je sinoči glasoval za proračun. Dr. Janjič in oba Sokiča, ki sta po tem sporazumu med vlado in pravoslavno cerkvijo politično dorela pobita na vsej črti, se sploh niso pokazali v skupščini in tudi niso glasovali. Tako se je poslanski klub »Narodni pokret« razšel.
V času proračunske razprave je skoraj docela razpadel tudi Baričevičev Jugoslovanski klub. Znana trojica: Baričevič, Banič, inž. Kabalin se je razšla. Inž. Kabalin je vstopil v JRZ ter v Zagrebu že deluje v sedmem pododboru tamkajšnje organizacije. Banič pa se je za časa proračunske razprave s svojim znanim govorom istotako poslovil od Jugoslovanskega kluba, takoj da je zdaj ostal
Velik japonski prodor
Peking, 25. febr. AA. (Havas.) Po poročilu agencije Domej iz plovnega poveljstva japonske severne vojske so japonske čete izvedle napad velikega obsega v Lingčinu 112 km južno-znpadno od Tainafuna ob železniški progi iz Tantnnga v Puken v pokrajini Sansi. Japonci prodirajo proti zapadu vzdolž severne obale Rumene reke, dn bi na ta način zavzeli vse postojanke severno od Honnva. Japonci so nadalje zavzeli Sihsijen, ki je važna strateška postojanka južnozapadno od Sansija. Mesto leži 80 km od Lingčija, ki ga japonski oddelki močno napadajo. S svojim prodiranjem v pokrajino Sansi hočejo Japonci obkoliti osmo kitajsko vojsko, »estavlieno iz komunistov, ki neprestano ovira japonske čete. Po drngi strani hoče japonsko poveljstvo osvoboditi svoje desno krilo zaradi bližnjega prodiranja proti Ilankevn.
Hnnkav, 26. febr. b. Po poročilih kitajske ageucije se pripravljajo veliki napadi na japonska velemesta. V četrtek so kitajska lelala napravila nekaj oglednih poletov nad Japonsko. Lahki kitajski lx>mbnik je priletel celo do Tokia. V odgovor na včerajšnji kitajski napad na Formozo so Japonci bombardirali južno kitajsko obalo. Cilj letalskih napadov so bila glavna mesta, do katerih so japonska letala lahko prišla s iorraoze. Japonske čete se sedaj zbirajo v severnem Honanu, da bi izsilile prehod čez Rumeno reko. Čete prodirajo proti reki s severozahoda in vzhodno od železniške proge Peking— Hankav. Veliki kontingenti japonskih čet pa se zbirajo v bližini mest čenčana in Kajšeua, kjer pričakujejo prvi večji prehod japonskih čet čez Rumeno reko. Kakor hitro bodo Jajionci prekoračili Rumeno reko, bodo mnogo lažje prodirali proiti Hankovu.
Kdo je zmagal pri Teruelu
Baričevič osamljen s nekolikimi Slani. BivSl član tega kluba dr. Novačan je sinoči istotako glasoval za proračun.
V poslanskem klubti JNS pa že itak dalj časa vre ter je vedno večje število onih poslancev, ki ne odobravajo politike vodstva kluba in vodstva stranke. Velika nezadovoljnost se je dalje začela v klubu JNS spet proti Jevtiču In njegovi tovariši mu očitajo, da je s svojo politiko največ doprinesel, da je JNS zašla v tako brezizhoden položaj. Proti Jevtiču pa trenutno poslanci JNS še ne morejo prav nastopiti, ker stoji za njim Peter Živkovič. Nerazpoloženje proti Jevtiču v poslanskem klubu JNS je tein večje, ker se vei poslanci tega kluba zavedajo, da se jim vedno ostreje bliža politična smrt, ki jih bo s prvim razpisom državnozborskih volitev odpihnila s politične pozornice.
Snočnjemu glasovanju v skupščini sta prisostvovala v poslanskem klubu JNS tudi senatorja dr. Kramer in Pucelj, ki sta se po končanem glasovanju in objavljenem rezultatu skupno s poslanci kmalu izgubila iz zbornice.
Rezultat snočnjega glasovanja je brea dvoma vplival tudi na potek današnje proračunske razprave v podrobnostih, ker v dvorano ni prišla niti večina onih opozicijskih poslancev, ki so se prijavili kot govorniki.
Kot prva točka so bile na dnevnem redu postavke 7.a vrhovno državno upravo, to je postavke za dvor, narodno predstavništvo, predsedstvo vlade, državni svet in glavno kontrola Govorila sta samo dva poslanca: Milan Vukičevič iz Baričevi- ; čevega kluba in Milan Dimitrijevič iz radikalnega : kluba. Vukičevič je govoril predvsem o glavni i kontroli in nastopil proti nagradam, ki jih preje- j majo pregledovalci računov krajevne kontrole. Po i njunih govorih so bile izglasovane vse postavke za vrhovno državno uprava
Finančni minister o upokoieneih
Pred razpravo o postavkah za pokojnine, invalidsko podpore in državne dolgove je dobil besedo finančni minister Letica. V svojem poročilu je govoril o stanju upokojencev in invalidov ter dejal, da kljub vsem naporom vlade število upokojencev še vedno raste, kar pomenja tudi povečanje proračunskih izdatkov. Za državni proračun bo pa glede upokojencev nastopila razbremenitev, ker bo po § 145 uradniškega zakona s 1. aprilom
rodi ne morejo naseljevati. Vsi državljani so pred postavo enakopravni. Državljanske pravice ostanejo nedotaknjene.
Nobenemu romunskemu državljanu nI dovoljeno predlagati, da bi ee spremenila državna oblika kakor tudi ne oblika vlade, ne sme predlagati, da bi se premoženje drugih razlastilo In razdeljevala nobeden ne sme zagovarjati razrednega boja. Duhovnikom je vsaka udeležba pri političnem udejstvovanju prepovedana. Vsako politično zbiranje na verski osnovi je prav tako prepovedano.
Nova ustava uvaja smrtno kaze* v vojnem in mirnem času. V mirnem čase je smrtna kazen dovoljena na predlog ministrskega sveU za sledeče zločine: atentate na vladarja in člane njegove družine, atentate na tuje vladarje, atentate na člane vlade in državne nradnike, roparske umore in politične umore.
V državno in samoupravno s 1 n ž -bo imajo dostop samo romunski državljani in se bo država pri tem ozirala na dejstvo, da je romunska narodnost večinska in nositeljica države.
Dosedanje narodno predstaTaiitvo
se uk ine. Ustanavljata se nor parlament in nov senat. Parlament sklicuje kralj dvakrat na leto, ga zaključuje ali zasedanje odlaga. Po ustavi je dolžan sklicati parlament po preteku enega leta, odkar je bil aadnjič preložen.
Sknpščino volijo romunski državljani za dobo šestih let. Volivci morajo bati 30 let stari in morajo pripadati eni izoied naslednjih treh skupin: 1) kmetje in kmečki delavci; 2) industrija in trgovina; 3) duševni delavci. Voljeni smejo biti samo romunski državljani, ki so 30 let stari in kri pripadajo eni zgoraj navedenih poklicnih skupin. Volitev je tarna. Volivnih list ш, ampak se glasuje za kandidate osebno, in sicer po okrožjih.
Senat sestavljajo tri vnrte članov: tj senatorji, ki jih je imenoval kralj; 2) senatorji, ki jih bodo volile državne ustanove; 3) senatorji, ki imajo po ustavi pravico do članstva zaradi službe, ki jo opravljajo. Senatorski mandat traja devet let in se senat tretjineko obnavlja vsako tretje leto. Pravomočni senatorji so tudi vsi polnoletni člani kraljevskega doma.
Volivno pravico imajo t a d i žensk e in smejo biti tndi roljejie.
Parlament nima pravice stav. Ijati zakonskih predlogov, ki jih' stavlja izključno le kralj sam. Parlaient ima pravice do zakonskih predlogov le za običajne državne potrebe, ki jih bo poseben zakon naštel. Kraljn pripada tudi pravico, da od parla-lamenta sprejete zakone odkloni in je odklonitev brez priziva.
Kralj osebno ima pravico sklepanja političnih in vojaških pogodb z inozemskimi državami. Za nje ni treba odobritve parlamenta Parlament ima pravico odobriti samo trgovske in v to vrsto »padajoče pogodbe.
Člane vlade Imenuje kralj in jih
tudi odstavlja. Ministri niso odgovorni parlamentu, ampak kralju. Vladar pa ni odgovoren nikomur, ki mu tudi pripada izključna pravica, da predlaga spremembe ustavnega zakona. Minister sme postati samo, kdor je že tri rodove romunski državljan.
Porotna sodišča »o odpravljena, a nedotakljivost sodnikov je zopet obnovljena.
Člen 91 določa, da nobena taja armada ne sine prekoračiti romunskega državnega ozemlja, razen, če ji to ne dovoli poseben zakon.
Kdo je zmagal pri Teruelu? Nad tem vprašanjem ee bo marsikdo čudil, vendar pa je resnica, da ee o njem v Španiji na obeh straneh zelo mnogo razpravlja. Branilec Madrida general Miaja ee je namreč takoj, ko so Francove čete na novo zasedle Teruel. oglasil k besedi in izjavil, da so rdeče čete pri Teruelu vse doeegle, kar so hotele. Hotele pa so z napadom sredi decembra lanekega leta preprečiti na široko pripravljeno ofenzivo generala Franca na Madrid. Prisilili so Franca, da je sprejel boj in ве dobra dva meseca vojskoval na silno neprikladnem terenu, ki je bil za Franca tem bolj neugoden, ker mu je ves čas primanjkovalo dobrih zvez z zaledjem. Po zatr-evanju generala Mlaje so torej oeemtedenski zelo krvavi boji okrog mesteca Teruela imeli le ta namen, da preprečijo veliko nevarnost, ki je rdečim grozila na nekem drugem delu bojišča. Nacionalisti, tako pravi Miaja. eo eicer dosegli vojaški uspeh, ker eo znova osvojili Teruel, toda v osemtedenskih krvavih bojih je občutno 6p.ahnela njihova armada, ki je bila pripravljena za udarec na Madrid.
Proti temu pojmovanju, ki ima brez dvoma mnogo zase, pa na Francovi etrani poudarjajo velik moralen uspeh, ki so ga z zopetno osvojitvijo Teruela dosegli. V Francovem taboru sporni njajo n* to. da pred osmimi tedni, ko so rdeči
zasedli Teruel, niso zamudili spraviti na noge vso rdečo propagando po vtsem svetu in prikazati, da je Franoova vojska demoralizirana in opešana in da je konec Francovih zmag. Iz prestižnih raz-
logov je Franco hotel Teruel osvojiti in to ве mu > agrarnih obveznic za ureditev agrarnih odnosov, je tudi posrečilo. Dvomesečno krvavo borbo je j kakor tudi zaradi izvajanja velikih javnih del. Gle-odločil v svoj prid in pripravil rdečim četam hud | de inozemskih dolgov je minister poudaril koristi,
poraz. Samo mesto je seveda le še kup razvalin brez prebivalstva, ki sc je moralo izseliti na stran rdeče Španije.
Osvojitev Teruela je Francovi vojski prinesla precejšen kos novega ozemlja. Zareza, ki jo nacionalna Španija na tem mestu dela v rdeče ozemlje. sc je občutno razširila. Ni p« gotovo, da bi Francova vojska hotela v ieti smeri dalje prodirati prati Valenciji, to se pravi, proti morski obali. Poleg odpora nasprotnika bi morala računati e silno težavnim ozemljem in skoraj nepremostljivimi naravnimi ovirami. Zato je celo zelo verjetno, da Franco ne bo nadaljeval ofenzive na tem mestu, ampak bo skušal doseženo bojno črto utrditi, nato pa poskusiti vojno srečo na kakem drugem delu obširne fronte.
Salamnnca, 25. lebr. AA. DNB: Poročilo na cionalističnega poveljstva pravi: Na terueleki fronti so naše čete utrdile svoje postojanke in zbrale mnogo vojnega materiala. Pri nekem napadu 6o naše čete zavzele sovražno skladišče orožja.
Nova politična skupina v Zagrebu
»Vreme« poroča, da se v Zagreba snuje nova
politična skupina izobražencev, ki so ee že dalj časa sestajali in v medsebojnih razgovorih obravnavali hrvatski in splošni politični položaj v državi. Slednjič so se odločili, da začno izdajati novo tedensko glasila Med temi »Vreme« omenja nekatere ugledne osebe iz hrvatske družbe, kakor na primer dr. Filip Luikas. rektor visoke ekonomske komercialne šole v Zagrebu ra dolgoletni predsednik Matice Hrvatske, nekaj ljudi iz krogov revije »Hrvatska smotra«, Vlaho Rajič eotrudnik letaš prevzel izplačevanje družinskih pokojnin I	UProJ^ nekdanji poslanec bivše
uradniški pokojninski sklad pri Državni hipotekar- !	^Гп v r ?TC ^ ■ dr'i IvaB
ni banki iz sredstev tega sklada. To vpraïanje je ^tS^^T*^W°XÏtE '
dnevniku« in še več drugih.
naše zakonodaje preostaja po izjavi ministra šeS pomorsko-trgovinski zakon, tretji del trgovinskega zakona in državljanski zakonik. Pomorsko-trgov. zak. je že pred Narodno skupščino, tretji del trg. zak. pa se izdeluje. V pravosodnem ministrstvu eo urejajo tudi vsi predlogi, ki jih je to ministrstvo dobilo k prvi osnovi novega državljanskega zakonika. V najkrajšem času bo ministrstvo začelo izdelovati definitivni načrt za menični in čekovni zakon, kar je tudi v zvezi z Intencijami držav Male zveze. Definitivna načrta za omenjena zakona bosta izdelana po konferenci stalnega Sveta držav MZ.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih se je bavil tudi s stanjem kriminalnosti v naši državi ter je dejal:
V	letu 1936 je bilo pri jugoslovanskih sodiščih 540.513 kazenskih zadev ter je v primeri 6 prebivalstvom naše države po odštetju novorojencev in mladoletnikov efcoraj vsa!< 19. ali 20. državljan pred sodiščem. Civilnih tožb pa je bilo 588.777. V normalnem сави je v naših kaznilnicah letno okrog 7370 kaznjencev. Dne L januarja letos jih Je bilo 8545, in sicer 8096 moških in 447 žensk. Minister izjavlja, da število kaznjencev žal narašča. V nadaljnjih izvajanjih pa se je obširno bavil s poboljševalnicami in z ostalim delom pravosodnega mini6trstva.
Za ministrom je prvi govoril dr. Milivoj Grba. član poslanskega kluba JRZ. Zavzemal se je za spremembe nekaterih določb v kazenskem zakoniku, predvsem glede klevet. Zagovarjal je tudi povečanje kreditov za zidanje noviii sodnih poslopij. V časit, ko to poročamo, seja še traja.
tega sklada. To vprašanje je rešeno s predloženimi spremembami §§ 133 in 145 uradniškega zakona. Po teh spremembah bo uradniški pokojninski sklad služil za izplačilo tako pokojnin kakor za izplačilo družinskih doklad. Pokojnine bo še nadalje izplačevala državna blagajna, za pokritje teh izdatkov bo pa Državna hipotekar-na banka izročila finančnemu ministru vse dohodke omenjenega sklada od 1. aprila letos dalje. Krediti za izplačilo invalidskih podpor so določeni v isti višini kakor lani. 0 postavkah za državne dolgove je minister dejal, da so se notranja posojila v teku leta nekoliko zvišala zaradi izdaje novih
ki jih je vlada dosegla z ureditvijo vprašanja odplačevanja državnega dolga v Franciji. Po izjavi ministra so v teku tudi pogajanja zaradi ureditve vprašanja odplačevanja državnega dolga v Ameriki.
Za ministrom Letico je dobil besedo poslanec Mohorič iz poslanskega kluba JNS, ki se je med drugim obregnil ob »Slovenca« zaradi poročanja o njegovem delu v skupščini.
Pravosodni minister
o naši zakonodaji
V po[K)ldanskeni nadaljevanju je Nar. skupščina pričela razpravo v ]>odrobnostih o proračunskem predlogu za pravosodno ministrstvo Raz-prnvo jo začel resorni minister Milnn Simonovlč. Med drugim je dejal, da se bo dan, ko bo stopil v veljavo novi trgovinski zakon, določil z uvodnim zakonom, ki je že izdelan in bo v kratkem predložen v pretres Narodni skupščini. Za izenačenja
Nova mestna uprava ljubljanska je že v lanskem letu začela izpopolnjevati organizacijo mestnih uradov in podjetij. Ta reorganizacija je rodila prav zadovoljive uspehe in zato je nova uprava s to reorganizacijo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Ta reorganizacija je potrebna zlasti z ozirom na bodoči mestni statut, da se nameravane izpre-membe praktično preizkusijo in da se bo v statutih ohranilo, kar se bo v praksi izkazalo kot koristno, in opustilo, kar se bo izkazalo kot nekoristno ali nepraktično.
Trije izmed najvažnejših oddelkov in največje mestno podjetje, to je mestna elektrarna, so dobili novo ureditev. Pri teh ureditvah so se za urade uvedli enotni nazivi, tako naziv oddelek za glavne skupine uradov, naziv odsek pa za oddelkom podrejene edinice. Oddelke vodijo načelniki, odseke pa šefi odsekov.
Predvsem se je pokazala potreba, da je treba za šolske zadeve, ki se tičejo mestne občine in ki so bile doslej raztresene po raznih mestnih uradih in izven njih, ustanoviti poseben šolski odsek. Ta odsek združuje vse posle, ki se tičejo krajevnega šolskega odbora, upravnega odbora državnih meščanskih šol, obrtno - nadaljevalnega šolstva, mestne ženske realne gimnazije ter zavoda Mladike. V smislu zakona o obvezni telesni vzgoji je bil dalje ustanovljen poseben odsek za telesno vzgojo. Oba odseka sta bila priključena predsedstvu. Ker pa se je število odsekov v sestavu predsedstva tako pomnožilo, jih je bilo treba združiti v eno organizatorično celoto. Ustanovljen je bil tako imenovani obči oddelek, ki sestoji iz 7 odsekov in ie v novt obliki začei poslo-
vati 1. decembra 1937. Izpopolnjen je bil tudi kulturni odsek z mestnim muzejem, dalje statistični odsek; kontrolni urad pa, ki je bil doslej dodeljen predsedstvu, je postal samostojen kontrolni oddelek.
Podrobna reorganizacija je bila izvršena tudi v gospodarskem oddelku ter v mestnem g r a d b e n e ni uradu, ki se je preosno-val v tehnični oddelek. V tem oddelku, ki je razdeljen na več odsekov, je bil na novo ustanovljen poseben konstrukcijski odsek, za cestne zadeve pa dva samostojna odseka: odsek za ceste in odsek za cestno nadzorstvo. Šefi vseh odsekov so inženirji in arhitekti, razen pravne) i odseka, kjer je šef uradnik-pravnik. Tehnični oddelek je po tej novi reorganizaciji začel poslovati s 15. decembrom 1937.
Podrobna reorganizacija je bila izvedena tudi v mestni elektrarni, ki je razdelila svoje poslo-v-.nje ua 5 odsekov, t. j. 4 tehnične in knjigovod-stveni odsek.
Vse te reorganizacije na prvi pogled niso videti pomembne; toda kdor pozna ustroj tako velikega upravnega aparata, kot ga ima ljubljanska mestna občina, bo moral priznati, da jamči dobra organizacija urada in smotrna porazdelitev dela, pravilen prenos odgovornosti in ustrezajoča strokovna zasedba vodilnih mest in referatov v veliki meri za točno, hitro in pravilno poslovanje. Priprava in izvršitev takih formalnosti vzame sicer spočetka nekaj časa in povzroča tudi težave, ker so tako uradi kot stranke navajeni na dolgoletne tradicije, toda take začetne težave bodo kmalu poplačane z boljšim in točnejšim uradovanjem.
bi bila sinu oprala hlače, ki so bile krvave. Te hlače pa so na prav prebrisan način oprane, in sicer samo desna hlačnica, ki je bila okrvavljena s tujo krvjo, na levi pa, ki jo je okrvavil Bevardi s krvjo iz rane na nogi, pa teh madežev nihče ni izpral. Tudi zanika, da bi bila obrisala z mokro cunjo okrvavljeno sekiro ter da bi bila pomagala skriti v svinjaku plen, ki so ga morilci svojim žrtvam odvzeli. Bevardijevo mater so dopoldne tudi konfrontirali s Šajteglom, pa ga ni hotela prepoznati. Zanimivo je tudi, da se je že Bevardijeva mati danes dopoldne oglasila pri nekem odvetniku ter ga je prosila, da bi prevzel obrambo njenega sina.
Izmed morilcev bo Bevardi gotovo najnevarnejši. Celo Radvanje je ta fant strahoval s svojo nasilnostjo in surovostjo 2e kot mlad fant je zadajal radvanjskim posestnikom skrbi in jezo zaradi neprestanih gozdnih tatvin. Ko so pred leti gradili smučarsko skakalnico pri Betnavi, je Bevardi pomagal pri gradnji, ponoči pa je skakalnico zopet pridno razdiral ter deske in tramovje nosil domov, kjer so potem iz tega plena zgradili svinjake. Orožniki so bili v Bevardijevi hiši pogosti obiskovalci. Tudi Šajtegel ima že veliko prakso v občevanju s policijo in orožniki ter je bil zapleten že v številne tatvine in vlome. Je izrazit kriminalni tip, o katerem so bili oni, ki so ga poznali, prepričani, da bo slej ko prej zagazil v kak večji zločin.
Naša hrt v tujini
Cleveland, Ohio. Slovenci v Sev. Ameriki želijo pcelušati po radiu knezoškofa dr. Gregorija Rozmana. Po vseh številnih kolonijah širotn Amerike, ki jih je lani obiskal naš nadpastir, je zapu-etil njegov obisk trajen eipcmiin. Kako бо se naši rojaki razveselili tople domače besede, pričajo pi-sma, ki бо jih pisali 6vojcem v domovino. Našega nadpastirja bi bili najrajši za vedno obdržali v 6voji eredi, da bi jim lomil kruh življenja in oznanjal božjo besedo v sladkem domačem jeziku. — Ko 6mo ee poslavljali, so zaplakala naša бгса in marsikomu ee je porodila žalostna misel: »Nikoli več se ne bomo videli ne slišali.« — Zdaj pa, ko tako radi poelušamo domovino v besedi in pesmi po radiu iz Belgrada, prosimo našega nepozabnega nadpastirja, da bi nam tudi on iz domovine kaj povedal. V6i bi tako radi prisluhnili njegovim toplim besedam kot tedaj, ko se je mudil med nami. Prepričani smo, da bo naši prošnji rad ugodil, zlssti še, ko ei tako srčno želimo sl š 'ti toplo besedo iz etare domovine.
Zaradi radijskih oddaj prosimo vee merodajne faktorje v domovini, da natn nudijo v programu več slovenske besede in pesmi. Srbščine ne razumemo, ker se tega jezika še nikoli nismo učili. Upamo, da bo domovina za naprej upoštevala naše upravičene prošnje in želje. Vsem v domovini, zlasti pa našemu nepozabnemu nadpastirju dr. Gre-goriju Rozmanu, pošiljamo tople pozdrave iz ameriške Ljubljane.
Chicago, 1П. Slovenka dosegla odličen uspeh na odru. V tukajšnjem gledališču »Grand Opera Houee« 60 predvajali igro »Stage Door«, ki je za nas zanimiva zaradi tega, ker ima vodilno vlogo naša mlada rojakinja Olga Prijatel. Mlada slovenska umetnica je žela v igri eijajen uspeh, kar ji je priznala tudi ameriška kritika.
Cleveland, Ohio. Delavski oddelek ameriške vlade poroča, da so izseljenci raznih narodnosti lani kaj pridno posegali po ameriških prvih in drugih državljanskih papirjih. V teku lanskega fiskalnega leta so razna sodišča v Ameriki podelila ameriško državljanstvo 164 <176 osebam, ali za 23.710 več kot pa L 1936. Izmed novih državljanov je bilo lani 4453 naših rojakov. — Dekleta iz vseh višjih šol v Clevelandu eo imela tekmo y šivanju. Prvo nagrado je dobila naša rojakinja M. Pintar, učenka oollimvoodske višje šole.
Newyork. Družina t Ivana Mladinca je dobila sožalne brzojavke m pisma od najuglednejših ameriških osebnosti, kar priča, kako velik ugled je užival pokojnik y ameriški javnoeti.
Nagradno žrebanje „Slovenca
a
Vsi, ki jim je erefca dodelila eno od razpisanih nagrad, so dobili pismeno obvestilo.
Tisti, ki morejo, naj se g tem obvestilom oglase v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ul. 6 ▼ Ljubljani, kjer bodo dobili posebno nakazilo, s katerim bodo nagrado pri zadevni tvrdki lahko dvignili.
Kdor pa ne more osebno priti v Ljubljano, naj nam to sporoči in mu bomo poslali njegovo nagrado.
Pri plugih naj sporoče, la kakšno zemljo ga žele, pri čevljih pa številko čevljev in ali ionske ali moške.
Propagandni oddelek »Slovenca«.
Ljubljanska žeja v številkah
Ljubljana 25. februarja. Statistika, ki jo je izdelal te dni mestni tro-
šarinski urad, je kaj zanimivo zrcalo ljubljanskega želodca. Ne samo, da so Ljublja dobri jedci, temveč so še boljši pivci. Množina
alkoho.nih pijač, ki je bila lani uvožena, je kar impozantna.
Tako so lani Ljubljančani zaužili 77.107 litrov ruma, araka in raznih likerjev, če štejemo, da ima Ljubljana sedaj okoli 80.000 prebivalcev, je prišlo torej na vsakega prebivalca malo manj kakor en liter teh likerjev. Mestna občina prejema od hektolitrske stopnje po 15 din, banovina pa 5 din. špirita in žganja pa je Ljubljana uvoc.ila 45.496 hI. Glavna pijača Ljubljančanov pa je in ostane ru.jno vince. Lani so ga spili Ljubljančani kar 3,916.000 litrov, ali kakšnih 49 litrov na osebo, to se pravi, od dojenčka pa do starčka pa do sleherne ženice. Nekateri ga niso seveda nič, zato pa so drugi poskrbeli, da so ga nekoliko več. K temu moramo prišteti še vino v steklenicah in vermut, ki so ga Ljubljančani uvozili lani 12.278 litrov, ali povprečno na vsakega šestega Ljubljančana ena buteljka letno. V Ljubljani se spije seveda mnogo več buteljčnega vina, toda v buteljke se mnogo vina natoči v Ljubljani sami. Od odprtega uvoženega vina dobi mestna občina 1.50 din, banovina t din, gostilničarska zadruga pa 15 par, od buteljčnega vina pa mestna občina 5 din in banovina 1 din. Finega vina, prošeka, maraskina, bakarske vodice in bermeta je Ljubljana lani uvozila 12,008 litrov, približno torej tudi na vsakega šestega Ljubljančana 1 liter. To vino je že dražje za-trošarinjeno Mestna občina namreč dobi 5 din od litra, banovina pa 1 din. Še bolj je obdavčen šampanjec, ki ga je Ljubljana uvozila lani 1639
se je pokvarilo v Ljubljani in se je spremenilo v kis, seveda ni uračunano. Ocetne kisline je Ljubljana lani uvozila 797 kg. Na ocetno kislino znaša trošarina 10 din na kilogram. Jedilnega olia je Ljubljana uvozila lani 379.897 kg ter dobila prav toliko dinarjev na trošarini.
Poraba mleka
Točno številko, koliko Ljubljana porabi mleka, ne bo mogoče nikdar ugotoviti. Skozi mitnice je bilo pripeljanega 6,288.871 litrov mleka, toda v tej številki je uračunano le ono mleko, za katero so bile iizdane bolete. Mnogo mleka pa so prinesle kmetice v jerbaščkih s par jajci
in s kakšno kokoško, da so ga tu prodale. Na take male množine pa ni mogoče izdajati bolet, temveč le trošarinske listke, ki vse skupaj zaračunavajo, Takega mleka v malih množinah je bilo najmanj 1 milj. litrov. V Ljubljani sami [»a je mnogo večjih aii manjših kmečkih posestev, krav in pri raznih okoliških delavskih lušali tudi koz. Množina mleka, ki je bilo proizvedeno v Ljubljani, pa znaša tudi okoli 3 milj. litrov. Tako moremo računati, da Ljubl jana letno porabi vsaj 10 milj. litrov mleka ali 125 litrov mleka na osebo. Mlečnih konserv in nadomestkov za mleko je Ljubljana lani uvozila samo 124 kg. Na liter mleka ie trošarina 10 par, na mlečne kon-serve pa 1 ain za kilogram. Hrana, ki prav za
firav spada med pijače, je med. Lani ga je Ljub-jana uvozila 39.974 kg, ali povprečno pol kilograma na osebo, kar pa je spričo izvrstnosti tega živila še vedno premalo. Za med dobi mestna občina 1 din od kilograma.
Te številke za lansko leto »o ugodne. Zganja in špirita, pijače obupanih in propadlih, potroši Ljubljana vedno manj, (zato pa nekoliko več vina in neprimerno več mleka kakor v letih krize.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joselova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Bolfenški zločin še zmeraj nejasen
Bevardi in Sa]legel vsak različno govorila, Šega pa vse taji. Možno je, da це Šega zločin nasnoval, izvršila sla ga pa zločinca sama
originalnih steklenic. Povprečno bi prišlo na vsakega 50. Ljubljančana ena buteljka šampanjca. Seveda je v Ljubljani najmanj 75.000 takih,
ki še nikoli niso pili šampanjca in niti ne vedo, kakšen okus ima, so pa tudi taki, ki si ga privoščijo redno v izdatni meri. šampanjca se popije v Ljubljani mnogo več, saj ga delajo tudi v mestu in mnogo ga tudi vtihotapijo. Zakaj kdo naj preišče do zadnjega kotička veak gosjx>ski avtomobil, v katerem je marsikdaj skrita buteljka. Trošarina na šampanjec je namreč visoka, troba je plačati 15 din mestni občini za vsako buteljko, banovini pa 3 din.
Splošno se opaža, da Ljubljančani pijejo nekoliko več lahkih vin, manj žganja in likerjev, nekoliko pa se je pričel popravljati tudi konsum piva. Kakšne primerjave z leti krize niso mogoče, ker statistike priključenih občin niso ne zanesljive in ne natančne. Piva je lani Ljubljana popila 701.776 litrov. Mestna občina dobi od piva 1.50 din trošarine, banovina pa 60 par. Povprečno je torej na vsakega Ljubljančana lani prišlo 8—9 litrov piva ali kakšnih 17—18 dobro namerjenih vrčkov.
Sadnega mošta je Ljubljana uvozila 19.071 litrov ali četrtino litra na osebo. Mošta torej Ljubljančani ne marajo preveč. Mestna občina dobi od litra mošta 0.50 din.
Protialkoholno gibanje je v Ljubljani seseda slabo razvito, kar kaže tudi etatistika tro-šartnskega nrada. Brezalkoholnih pijač, kakor vina ie jabolk, malinovea, drugih sadnih sokov je Ljubljana uvozila 9037 kg ali približno eno devetino kilograma na osebo. Trošarina na te vrste pijače znaša t din od kilograma. Limonove, vinske, mlečne kisline in vseih sličnih sadnih kislin je Ljubljana uvozila lani 12.127 kg ali približno eno sedmino kilograma na osebo. Tudi ma te kisline je trošarina 1 din od kilograma. Takih brezalkoholnih pijač, kakor so pokalice, šabeso in podobno, pa je Ljubljana lani zaužila 390.017 litrov Za te pijače je trošarina 50 par. Raznih mineralnih vod in sifona pa je Ljubljana 'lani uvozila oziroma sama proizvedla in zaužila 412.994 litrov. Na te vode je trošarina 25 par.
Navadnega vinskega kisa je Ljubljana lani «▼ožila, če računamo po hektolitrskih stopnjah, to je 4%, skupno 424.000 litrov. Na hektolitr-sko stopnjo je trošarina 10 par. Tisto vino, ki
Maribor, 25. januarja.
Z nezmanjšanim zanimanjem zasledujejo Mariborčani potek preiskave o grozovitem zločinstvu pri Sv. Bolfenku nad Mariborom. Kadar ljudje opazijo, da vodijo stražniki Šajtegla ali Šego na policijo k zaslišanju ali nazaj v policijske zapore, se v nekaj minutah zbere okrog zločincev večsto-glava množica. Ljudje so pa še posebej radovedni na Bevardija, katerega pa ne dobe pred oči, ker ga drži preiskovalni sodnik v zaporih jetnišnice ter se na ta način vrši preiskava prav za prav ločeno na sodišču in pri policiji.
Kljub obsežni preiskavi in kljub ogledu na mestu zločina pa se še sedaj ni posrečilo v podrobnostih pojasniti potek grozovitega dejanja. To pa zaradi tega, ker "si trije osumljenci krčevito vztrajajo pri svojem načinu zagovora. Tako zatrjuje Bevardi še sedaj, da je izvršil umor samo Šajtegel in Šege sploh ne omenja. Bevardi zatrjuje, da sta odšla s Šajteglom k Bolfenku, da pa Bevardi ni imel niti pojma, da hoče šajtegel napasti in umoriti Dolničarja in Gorupovo. Po Bevardijevi izpovedbi bi Šajtegel popolnoma sam izvršil napad in umor. Šajtegel pa je zopet prikrojil svojo izpoved v svojo korist na ta način, da je označil kot glavnega krivca in iniciatorja umora Blaža Šego, kateremr je pomagal Bevardi, on sam — Šajtegel — pa je takorekoč le od daleč opazoval napad in krvavo borbo napadenih z morilci. Šega zopet vneto zatrjuje, da je pri vsej stvari povsem nedolžen ter ponuja alibi, da je bil zvečer ob 6. doma v Radvanju.
Poleg alibija Šege, ki sicer precej 5epa, ker ga je baje videla doma samo njegova priležnica, pa govori zanj še neka priča, ki zatrjuje, da je videla, kako eta se podala v gozd za Dolničarjem in Gorupovo samo dva moža, in sicer Bevardi in Šajtegel, ki ju priča oba pozna. Tudi Šajteglovo pripovedovanje o povratku zločincev od Sv. Bol-fenka v dolino je precej nejasno. Pravi, da se je sam vrnil do Serneca po kolovozu. Šega in Bevardi pa da sta šla po stranski poti ter so se šele v dolini sešli. Ima pa Šajtegel na suknjiču zadaj na hrbtu krvave sledove prstov in dlani. Kaže, kakor da je moral podpirati ranjenega Bevardija na poti v dolino ter se ga je ranjenec držal okrog vratu ter na ta način zapustil na suknjiču krvave sledove svoje roke Pri tej razlagi ne bi držala Šajteglova izpoved, da so šli ločeno v dveh skupinah v dolino Preiskava bo morala še ugotoviti, ali je bil Šega res osebno soudeležen pri zločinu, ali pa je bil samo iniciator ter organizator napada, katerega sta na njegovo prigovarjanje izvršila Šajtegel in Bevardi.
Danes je policija zasliševala v glavnem nekatere stranske krivce. Dopoldne je bila zaslišana Bevardijeva mati, ki sploh ne zna slovensko ter je odgovarjala v nemščini. Mati je tajila, da bi bila vedela za sinovo dejanje. Zanikala je, da bi bila Štajtegla sploh kdaj videla, dasi zatrjujejo druge priče in Bevardi sam, da se je usodnega dne mudil pri Bevardijevih. Tudi je zanikala, da
Reorganizacija v ljubljanskih mestnih uradih in podjetjih
Za socialno pravičnost v Kamniku
Kamnik, 25. februarja.
Kakor po vseh industrijskih krajih tako ee tudi v našem okraju še vedno opaža pomanjkanje, beda in brezposelnost. Številne družine še vedno s strahom zro v bodočnost, kako se bodo preživljale, ko jim ni mogoče dobiti vsaj začasnega zaslužka. Ko je novi občinski odbor prevzel svoje posle, so začeli takoj prihajati na občino številni ljudje, med njimi največ družinskih očetov. Prosili niso za podporo, ampak za dek).
Novi župan g. Novak je povabil na posvetovanje g. kanonika Riharja in g. podžupana Stergar-ja. Na tem posvetovanju so pretresali vsa aktualna socialna vprašanja. Važno je vprašanje pokojnin starih delavcev smodnišnice, da pridejo do že ponovno obljubljene pokojnine. Drugo važno vprašanje pa je, da se delavstvu smodnišnice izenačijo službeni prejemki vsaj z drugimi gospodarskimi podjetji na minimalne prejemke, ki jih določa uredba banske uprave. Gospodje so sestavili posebno resolucijo, katero so izročili čislanemu in socialno čutečemu upravniku smodnišnice g. generalu Vladimirju Krstiču.
Kakor običajno so se tudi to pot našle znane osebe, ki so smisel resolucije, ki je bila izročena g. upravniku, raztrosili med delavstvom v takšni obliki, da bi povzročili čim večjo mržnjo do članov deputacije. Zato objavljamo resolucijo, ki je bila izročena g. upravniku, dobesedno:
»Težke gœpodarske in nezdrave socialne prilike, na katere naletimo v številnih podjetjih, nalagajo dolžnost, da se začnemo intenzivneje baviti z vprašanjem zaščite onih nesrečnikov, ki bi radi delali, pa ne dobijo dela ter so vsled tega obsojeni na bedo in pomanjkanje radi nenasitnega egoizma drugih, egoizma — ki poraja elemente, škodljive sedanjemu družabnemu in državnemu redu.
Kljub vsem dobrohotnim nasvetom javnih in privatnih institucij se še vedno dogajajo slučaji, da razna podjetja pri zaposlitvi novih nekvalificiranih moči ne kažejo zadostnega razumevanja in socialnega čuta za nesrečneže, ki nimajo niti najnujnejših pogojev za človeka vredno življenje. Niso redki primeri, da imajo razmeroma dobro situira-ne rodbine stalno zaposlena po 2 ali 3 svoje člane pri istem podjetju, katero pa noče od rodbin s številnimi nedoraslimi otroci, ki nimajo ne stanovanja in ne hrane, sprejeti nikogar. Navedli bi celo lahko slučaje, ki dokazujejo, kako nizko je padlo pojmovanje socialne pravičnosti.
Premožne družine imajo pri podjetju zaposlene po 3 svoje člane, za dela na domu pa najemajo druge uslužbence, ki jih izkoriščajo z nizkimi plačami, da sebi kupičijo blagostanje.
Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da je ta skrajni egoizem zašel tudi že v delavske vrste in da nihče od prizadetih noče priznati svojemu sotrpinu rpavice do dela in življenjn.
Da so taki nezdravi pojavi, ki se stalno ponavljajo in ki se uveljavljajo z raznimi dovoljenimi, tudi korupcijskimi sredstvi, socialnemu miru in obstoječemu družabnemu redu nevarni, mora biti jasno vsakomur, kdor količkaj pazljivo zasleduje žive struje, ki se dandanašnji očitujejo v ljudskih masah.
Zato je občina, ki je po §§ 76 in 77 zakona o občinah dolžna skrbeli tudi za socialni napredek in zaščito svojih članov, primorana nastopiti v obrambo onih, ki morajo vsled gori navedenih pojavov trpeti pomanjkanje.
S prednjimi izvajanji nismo hoteli obtoževati, temveč na temelju ugotovljenih primerov samo opozoriti naslovno upravo na obupno stanje številnih rodbin, ki so vsled dvojnega ali še celo trojnega zaslužka premožnejših obsojene na bedo, ki vceplja otrokom že v najnežnejši dobi tuberkulozo ali druge bolezni, odrasle pa navaja na nevarna pota prevratnih ideologij.
V tej zvezi naj nam bo dovoljeno opozoriti naslovno upravo še na eno vprašanje, ki istotako zasluži pažnjo. Plače uslužbencev tamkajšnje smodnišnice so znano zelo nizke in dosegajo jedva 80% uslužbenskih prejemkov v drugih gospodarskih podjetjih. Bilo bi vsekakor pravično, da ee tudi tu izvede neko izenačenje. Ce bi se pa vsestransko povišanje plač iz hudžetnih razlogov izkazalo za neizvršljivo, naj bi se zvišanje omejilo na uslužbence in uslužbenke, ki imajo družine, povišek pa naj bi znašal vsaj 3 dinarje na uro. Ta zahteva je socialno gotovo upravičena, pri čemur zlasti ne smemo izpustiti z vida, da je delo v smodnišnici stalno združeno z življensko nevarnostjo.
Slednjič naj izrazimo Se eno željo, ki nam je na srcu. Spoštovani upravi je znano, da je prebivalstvo kamniškega okraja globoko verno, da rado obiskuje cerkev in prisostvuje verskim obredom. Bilo bi v skladu в čustvovanjem našega ljudstva in njegovim pojmovanjem verskih dolžnosti, če bi se uvedlo v smodnišnici obvezno praznovanje cerkvenih praznikov za vse delavstvo. Prepričani smo, da bi se s takim ukrepom mnogo doprineslo k moralnemu in etičnemu prerojenju zaposlenih delavcev, kar bi nesporno tudi blagodejno odjeknilo na njihovo delovno voljo in sposobnost.
Naslovna uprava naj blagovoli prednje predloge, ki izvirajo iz najboljše volje, socialnega čuta in bistvenih osobin slovenskega ljudstva, vzeti v blagohotno oceno in zavzeti stališče, ki naj služi kot vzor ostalim i>odjetjem.
Z usvojitvijo stavljenih predlogov si ne bo naslovna uprava zagotovila samo trajno hvaležnost onih siromakov, ki bi na ta način prišli do živ-Ijenske eksistence, ona postane deležna tudi priznanja vse naše javnosti, ki bo v tem videla resničen izraz plemenitega človekoljubja in pravilnega razumevanja duševnosti našega ljudstva.
Nando Novak 1. r., mestni župan Rihar Matej 1. r., č. kanonik, župnik in dekan.
Stergar Anton l. r., podžujian.
Smrt starčka v vodi
Med vosoma Prepetinci in Logarovci v Slov. goricah so našli v mlinskem rokavu Ščavnice utopljenega 73-letnega preužitkarja Matijo Stajnka. Pokojnik ee je napotil popoldne od svojega zela Antona Rojlia v sosednje Prepetince, da bi prevzel neko kolarsko delo, katero je kljub visoki starosti še vedno opravljal. Tam je pil jabolčnik ter se je zvečer nekoliko vesel vračal nazaj proti domu, kamor pa ga ni bilo Zjutraj sta šla čez Ščavtiico'dva soseda, ki sta opazila |K>leg brvi prislonjeno palico, na zaledeneli vodi pa moško čepico. Pogledala sta natančneje ter eta opazila pod ledom utopljenca, katerega sta s pomočjo bližnjega mlinarja spravila na suho. Bil je to Matija Stajnko, ki je zvečer zdrsnil na brvi, padel na led, ki se ie pod njim udri ter je starček utonil v precej globoki vodi.
Tea von Harbou: ti. dal „Einapurskega tigra41
Indijski nagrobni spomenik
Kino Matka - tel. 21-24 - Danes ob 16, 19.15 in 21.15
xakljuteno nernSko filmsko delo
Oustav Dlessel
Jana - Theo Llngen
Drobne novice
Koledar
Sobota. 26. februarja: Matilda, devica; Viktor
(Zniagoslav) spoznavale« .
Nedelja, 27. februarja: (3. predmetna nedelja). Gabrijel od Žalostne Matere Božje; Baldoinir, spo-znavalec.
Novi grobovi
•+■ V I.jubljani je urarl gospod Aloizij V ašič, banovinski služitelj. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
•f- V Šmarju pri Ljubljani je v 77. letu starosti umrl bivši župan gospod Anton Sker-j a n c, posestnik in gostilničar. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 3 popoldne.
SV Podgorcih pri Sv. I^enartu pri Veliki ji je v 87. letu starosti mirno v Gospodu izaspal gosp. P ran Lah, bivši stavbenik, trgovec in posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 popoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Poroke. Na Bledu sta se poročila g. Jože Mirnih iz Podbrda in gdč. Olga Turnšek iz Nazar-jev. — Pri Sv. Juriju ob Taboru se je poročil g Kovač Anton, šolski upravitelj v Lokah, z gdč. Angelo Habjau iz Črnega vrha. — Novoporočen-cem želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
KINO SLOGA
telet. 27-30
predvaja prekrasen film iz življenja ribičev v našem Primorju:
Prmceza koral
V glavni vlogi: ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ
—	Na vdanostno brzojavko, ki jo je banski svet s prve seje svojega letošnjega rednega zasedanja poslal Nj. Vel. kralju Petru II-, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku, je prejela kraljevska banska uprava od gospoda ministra dvora zahvalno pismo, ki se glasi: »Ban-skemu svetu dravske banovine — Ljubljana. Po Najvišjem nalogu mi je čast izjaviti zahvalo za rodoljubne želje in izraze vdanosti, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. kralj. Vis. knezu namestniku in kraljevskemu domu z rednega Vašega zasedanja v Ljubljani. — Minister dvora: Milan Antič s. r.<
Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov,
vse izpremembe vnešene na svoje mesto, celotno sedaj veljavno besedilo po §S§, dobite v Cirilovi Mariboru in v vsaki knjigarni. — Cena 12 din.
—	Sonalorij v Vtirbergu. Dne I. marca t. 1.
obhaja sanatorij nn Vurbergu 15 letnico svojega obstoja. Sedanji vodja sanatorija g. dr. Bol. Okolokulak jc prišel iz Carigrada na Vurberg 26. januarja 1923 ter je vse potrebno pripravil, da se je sanatorii mogel otvoriti 1. marca, ko so prišli prvi bolniki, /л obletnico se bo vršila služba božja za katolike po katoliškem, za pravoslavne po pravoslavnem obredu. Nato bo slavnostna seja, kjer bo g. vodja med drugim poročal o dosedanjem delu in o uspehih sanatorija.
—	Ustanovni občni zbor Tujskoprometnega društva Otoče-Dobrava bo v nedeljo, dne 6. marca ob 15 v Otočah v gostilni g. Ivana Markelj. Ker se bo sedaj zgradilo novo moderno postajno poslopje, bodo tujci brez dvoma še rajši posečali naše kraje zatorej nam je ustanovitev tega društva nujno potrebna. Vabijo 6e domačini in okoličani, da ee ustanovnega občnega zbora v obilnem številu udeležijo in pristopijo k društvu.
—	Pojasnilo. V včerajšnjem »Slovencu« smo v poročilu o seji narodne skupščine 24. februarja priobčili tudi naslednji stavek: »Ker sta se v dvorani med poslanci JNS nahajala tudi senatorja dr. Kramer in Pucelj, eo poslanci JRZ zahtevali, naj omenjena dva senatorja zapustita zbornico.« — K temu poročilu nnrn je g. senator dr. Kramer poslal pismo. ki ga lojalno objavljamo': »To poročilo je netočno. Kakor vem, eo nasprotno poslanci opozicije protestirali proti temu, da se je bivši poslanec g. Rogavac, ki je medtem postal senator, a je sedel med svojimi dosedanjimi tovariši, vmešaval z medklici v debato. Gospoda Puclja ali mene ee ta kon-traverza ni tikala, mene tem nianj, ker med govorom gospoda ministra Cvetkoviča sploh nisem bil v narodni skupščini. — Z odličnim spoštovanjem dr. Albert Knamer.«
pregledal ves vlak ter res našel dve kokoši, v katerih je zaslutil svoje kokoši. Poklical je orožnika v vlaku, na njegovo splošno začudenje pa orožnik tatu ni aretiral, čeprav je Dolenc spoznal zadavljenega petelina in 10 kokoši za svoje. Zato je Dolenc stražil sam tatu, da ga izroči v Ljubljani policiji. Na postaji Laverci pa se je tat iztrgal ter hotel pobegniti. Dolenc ga je zagrabil in s pomočjo nekega drugega pasanta mu je odvzel plašč in klobuk. V plašču je bila denarnica z 39 dtn. Tatn se je le posrečilo iztrgati se, tako da je pobegnil Čez Barje. Dolenc je sicer 10 kokoši rešil in zadavljenega petelina, dve kokoši je našel v hlevu zadavljene, eno pa še pogreša. Tat ee Je baje nekje na Barju ponesrečil — zlomil li Je baje nogo — in ga sedaj oblasti iščejo.
—	Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v D. M. v Polju priredi v nedeljo, 27. t m. ob 9 v ljudskošolski dvorani zanimivo predavanje o vzgoji stenskih sadnih špalirjev. Predavanje bo ilustriralo okrog 200 predmetnih skiopitičnih slik. Predaval bo znani sadjarski praktik g. Lenard Frido iz Št. Vida nad Ljubljano.
—	Vreme. Evropa: Visok pritisk z jasnim in hladnim vremenom vlada skoraj nad vso evropsko celino. Oblačno samo v Poljski in v območju Karpatov, kjer tu in tam sneži. Depresija s središčem nad Islandijo povzroča dež na Britanskih otokih. Toplota se je znižala v območju Baltiškega morja in na Balkanu, a zvišala v ostalih delih Evrope. — Jugoslavija: Pretežno jasno in suho vreme po vsej državi. Tu in tam jutranja megla. Minimalna temperatura Sarajevo —18, maksimalna Kruševac +10 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej državi. Toplota se ne bo veliko spremenila.
—	Zagreb dobi kolodvorsko pošto. V Zagrebu pripravljajo načrte za zgradbo nove lepe kolodvorske pošte, ki bo nadomestila sedanje nezadostne prostore. Ko bodo načrti gotovi, bo poštno ministrstvo s svoje strani poskrbelo za potreben kredit, tako da dobi Zagreb to pošto v najkrajšem času. Proračun l)o znašal okoli 5
nedeljo, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo 6 pestrim sporedom. Na programu ie predvsem izfcorna burka v treh dejanjih »Trojčki«. Razen tega bo nastopil nej)Ozabni dr. Morello s svojimi novimi šalami pod etarim naslovom: »Visoko plemstvo«. Dalje šaljivi kupleti, vesela muzika itd. Ce hočete ugodno sedeti, si rezervirajte takoj vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Рах et bonum« v frančišk. paeaži. Obiščite naš teater, ki ga vodi etrokovni režiser!
Na pustno nedeljo ob pol 8 zvečer uprizori rokodelska igralska družina veseloigro »Velika malenkost«. Veseloigra nam v 4 dejanjih prikazuje nenavadne dogodke v »Starem svetu«, kjer se pravkar slavi 15-letnica županovanja Petra Groma. Igra je polna dogodkov, ki privabijo gledalcem dosti smeha in zabave. Zato v nedeljo vsi v Rokodelski dom!
KINO KODELJEVO
Danes ob 20. uri dvojni spored: Luli Irankar
mir „CONDOTTIERI" (2M ava v
za dodatek POHLEP
nevarnosti :
(Marlen Dietrich)
milj. din, posojilo pa bo dala Poštna hranilnica. — Enako kakor Zagrebu ali pa morda kolodvorska pošta potrebna Ljubljani.
Za regulacijo Zagreba. Gospodarski odbor zagrebškega občinskega sveta je imel sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi velik fond, potreben za regulacijo mesta Zagreba. Za odkup nepremičnin ter za druga regulacijska dela W> mesto Zagreb potrebovalo 75 milj. din. Regulacijski načrt se mora izvršiti v 10 letih in zato je jsotrebno. da mesto vnese vsako leto v svoj proračun 7.5 milj. din.
Dri. II. dekliika meiianska šola v Ljubljani, Sp. šilka, vabi vse starše in prijatelje mladine na
svojo predpustno akademijo, ki bo v telovadnici nove bežigrajske šole v soboto, 26. t. m., ob 3. popoldne.
Dekliški krožek v Sp. Šiški ponovi v nedeljo,
27.	t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani prof. Mlakarjevo veseloigro »Nevesta iz Amerike«. Kdor so hoče od srca nasmejati, naj si to ogleda!
Katol. prosvetno društvo v Šiški ima svojo letno predpustno zabavno prireditev v ponedeljek
28.	t m. ob 20 v samostanski dvorani. Zanimiv bo nastop umetnega strelca Viljema Tela iz Ljubljane.
Prosvetuo drnštvo Trnovo uprizori v nedeljo, 27. t. m. in na pustni torek, 1. marca obakrat ob 8 zvečer Hirstovo burko v treh dejanjih »Teta
na konju«.
»Bohemski večer« z izbranim sporedom priredi Združenje gled. igralcev na pustni torek, 1. marca pri Mikliču v korist Bolniškemu fondn. Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni
Predavanja
V društvu »Soča« na Gosposvetski cesti bo predaval v soboto zvečer ob pol 9 dr. Pretnar. Predavanje bo zelo zanimivo in zasluži obilen obisk.
Naše dijaStvo
Pevei in pevke! V soboto, 26. t m., ob 6 In v
nedeljo, 27. L m., ob 10 zopet redna pevska va;a za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih. Nove pevke in pevci vedno dobrodošli 1
Erika Druzovič
l'artnerji PAUL HORBiGER, LUCIE ENGLISCH.
RUDOLF CARL in GRETL THEIMLR
Najsijajnejši zabavni program za pustno soboto in nedeljo
Kot dopolnilo pokažemo poleg tega še f
prvi plastICni film j
naša znamenita, priljubljena pevka in umetnica debutira danes prvič v filmu, v zabavni Ziehei erjevi opereti »Die Landstreieher«
POTEPUHI
Predstave ob 16., 19.16 in 21.16 uri Nabavite si vstopnice v predprodajll
Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21
X»

dUUVIcK
Ш ^ш^^Ш^ж^^Ш
O R NJ A R A D G O N A
—	Veliko poučno ekskurzijo po Avstriji in
Nemčiji priredi Zveza nhsolventov kmetijskih šol dravske banovine z velikim izletnim avtobusom od 10. do 18. julija t, 1. V načrtu je ogled vseh večjih mest v Avstriji in Nemčiji (Berlin, Hamburg, Leipzig itd.). Vožnja s hrano in prenočiščem bo stala okrog 1800 din, kateri znosek je odplač-ljiv v obrokih. Prijave je poslati čimprej na naslov: Zolnir Ivo, Frankopanska 11, Ljubljana VIL, kjer se dobijo tudi vso podrobnejše informacije.
Notarska tarifa — nova izdaja za 5 din — v Cirilovi, Maribor.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 41 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjigo »Eppur si niuove« od Miroslava Krleža, dalje št. 83 lista »Radnik« in letak z naslovom »Hrvatski radnički savez podružnica Kakanj«. Izšlo vse v Zagrebu.
—	Proga Ljubljana-Sušak. Z današnjim dnem zopet redno vozi avtobus na progi Ljubljtina-Sušak.
—	Predrzna tatvina kokoti. Vlakovodja v p. Alojzij Dolenc na Spod. Blatu pri Grosupljem se je te dni zbudil ob 'A5 zjutraj z družino vred. Družini se je čudno zdelo, da petelin ne poje. Takoj so ugotovili, da so imeli nočni obisk v kokošnjaku. Doienc je takoj odhitei v urosupije na viak ter
—	Važna arheološka odkritjn v Budvi. V
Budvi pri Splitu grade nov moderen hotel. Ko so kopali temelje, eo naleteli delavci na več grobov in na druge arheološke zanimivosti V grobovih so našli tudi nekaj zlatnikov. Budvn je bila nekoč znano središče Ilirov in Grkov, potem pa Rimljanov. Ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu dr. Abramič je odpotoval v Budvo, da si ogleda najdenine.
—	Novo jezero v Hercegovini. Pri Doma-noviču r Hercegovini se je po javilo naenkrat več studencev, ki so bruhnili na dan velike množine vode. Voda je preplavila 80 oralov zemljišča, tako da je nastalo novo jezero. Ogroženih je nekaj hiš v bližini.
—	Povodnji v Sremu. Stanje poljedelcev v Sremii je zaradi povodnji vedno hujše. Samo v Goltibicah je voda povzročila do sedaj za 2 in pol milijona din škode. Mnogo pa trj>e tudi druge bližnje vasi. Kmetje bi sedaj radi začeli s poljedelskimi deli, pa te*ga ne morejo. Pod vodo je tudi trg Indžija.
—Na zabavo vabi predpnst. Z užitkom plešete, če negujete telo in noge e Sanopedom, ki odpravi tudi vonj po potn. Zahtevajte v lekarnah, droge-nijah in parfumerijah. Drogeriia Jančigaj, Ljubljana. Dov. min. nar. zdr. 31-316.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovn jaku Fr P Z a j c n, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
Sobota, dne 26. februarja 1938
GledalIS&e
Drama: Sobota, 26. febr.: »Rdeče rožec. Red A. — Nedelja. 27. febr. ob pol 11 dopoldne: »Sneguljčica«. Matineja za mladino. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Sobota. 26. febr.: »Don Juan«. Premierski abonma. Gostovanje g. J. Gostiča. — Nedelja, 27 ferb. ob 15: »Mala Floramye«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: ! »Pod to goro zeleno...« Izven. Gostovanje gdč. Zvonimire Zupevčeve. Znižane cene od 30 din navzdol.
Prireditve in zabave
NaS veseli veler priredi dekliška Marijina kongregacija župnije M. 0. kot dekliški odsek Frančiškanske prosvete v nedeljo, 27. februarja, ob 5. popoldne v frančiškanski dvorani. Na sporedu so kupleti, petje, dve zabavni enodejanki, živa slika, glasba in srečolov. K obisku vsi vljudno vablieni.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo
priredila za svoje člane in prijatelje na pustno
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes ob pol 9 vesel predpustni film, ki bo izzval salve smeha. Za dodatek še najnovejši Foxov žumal in zanimiva predigra. Cenjenemu ebiinstvu naznanjamo, da so sedaj nameščeni novi ndobni sedeži.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr.
Ustar, Šelenburgova ui. 7.
•
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije pri Državni šolski polikliniki ▼ Ljubljani se iskreno zahvaljuje neznanemu darovalcu za poklonjeni dar 1.000 din.
J Lep dar. G. odvetnik dr. J. C. Oblak je daroval ob priliki občnega zbora Prirodoslovnega društva v počastitev spomina prirodoslovca in prijatelja prirode v najplemenitejšem pomenu besede pok. univ. prof. dr. Alfreda Šerka v društvene namene 200 din. Iskrena zahvala.
1 Občni zbor invalidov. V nedeljo, dne 27. februarja t. 1. ob 9 dopoldne bo v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma (Krekov trg) občni zbor krajevnega odbora ZdruÊenja vojnih invalidov. Vabljeni so vsi invalidi, vojne vdove in eirote iz Ljubljene in okolice, pa tudi ostala javnost, ki ee zanima za položaj invalidov. Borba za novi invalidski zakon je na viéku in prav v tem trenutku pozivamo vee invalide in vojne vdove, da 6e polno-številno udeleže občnega zbora in 6 tem pokažejo eložnost in polno zavest v upravičenost svojih zahtev.
1 Dar mestnim revežem. Christofov učni zavod v Ljubljani je nakazal mestnemu socialnemu uradu znesek 600 din kot podporo za najpotrebnejše mestne reveže. Znesek so nabrali deloma dijaki in dijakinje zavoda, deloma pa je prispeval upravnik zavoda. Mestno poglavarstvo se za plemeniti dar darovulcem iskreno zahvaljuje!
1 Nesreča na stopuicah. Včeraj se je ponesrečila na Miklošičevi cesti 1 Marija Rantova. Padla je po stopnicah ter si zlomila nogo. Bila je prepeljana v bolnišnico.
1 Restavracija »Sestica«. Jutri, na pustno nedeljo, že ob 5 zjutraj sveži golaž, vampi itd.
1 Filharinonična družba v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v petek, dne 18. marca ob 18 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica. — Dnevni red je sledeči: 1. otvoritev po predsedniku; 2. poročilo tajnika; 8. poročilo blagajnika; 4. poročilo računskih pre-gledovalcev; 5 določitev vpisnine, članarine in ustanovnine; 6. volitev novih odbornikov in namestnikov; 7. slučajnosti.
1 Ribji trg. Včer.ijšnji ribji trg je bil prav dobro založen z vsakovrstnimi morskimi iu sladkovodnimi ribami. Navajamo tu izrecno le izraze za ribe, kakor jih uporablja srbskohrvatsko prebival stvo našega okraja in ne tržaško-italijanskih nazi-
vov. V kolikor nimamo Slovenci svojih izrazov, uporabljajmo za to dalmatinske izraze, tudi Če so nekateri tujega izvora: palamide so bile po 16 din, sardele po 18 din, sardeiice po 10—12 din, palamide (tunjl) po 24 —28 din, komarče, lobinjl in trilje po 40 din, zobatec po 30 din, osliči po 30 din. Sladkovodne ribe pa so bile: postrvi po 40 din, ubite ščuke po 16—20 din, žive po 24 din, klini živi po 12 din, morski polži so bili po 12 din, žabe pa po 50—75 par.
1 Tatvine v Ljubljani. Ta teden je bilo v Ljubljani prijavljenih policiji 6 tatvin koles. — Tereziji Blaževič v Fignerjcvi ulici 16 je bilo ukradeno iz stanovanja 900 din gotovine in 150 din vredni zlati uhani. — Neka hrvaško govoreča ženska, najbrž članica tiste tolpe, ki se je priklatila v Ljubljano zadnje dni in ki je okradla že več trgovin, jo ukradla v vrvarski trgovini Ivana Albrehta na Sv. Petra cesti 285 din gotovine. — Iz stanovanja Marije Guzeljeve na Cesti na Rožnik 43 je nekdo ukradel več obleke in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 1665 din. — Francetu Gabrovšku iz Logatca je nekdo na Figovčevem dvorišču izmaknil listnico, v kateri je bilo 700 din gotovine in razni dokumenti, tako da trpi ukradenee 900 dinarjev škode.
Maribor
m 13 nagrad je žreb namenil mariborskim naročnikom »Slovenca«. Z veliko nestrpnostjo so naši naročniki pričakovali včerajšnje številke »Slovenca«, v kateri je bil objavljen izid velikega nagradnega žrebanja vseh naročnikov »Slovenca« v četrtek popoldne v Ljubljani. Naši mariborski naročniki so z veseljem ugotovili, da je žreb v največji meri upošteval mariborske naročnike, saj je med njimi kar 13 takih, ki se jim je sreča nasmejala. S tem velikim številom nagrad, ki so prišle v Maribor, so menda potolaženi pač vsi tisti, ki so z neko skepso pričakovali izida nagradnega žrebanja, češ Ljubljana je daleč in zato za Maribor ne bo nič ostalo. To žrebanje bo gotovo pripomoglo, da nam bodo ostali vsi naročniki zvesti in da se bodo priglašali vedno novi, zlasti še, ker bo v mesen jttnijn zopet slično nagradno žrebanje, ki bo gotovo marsikateremu mariborskemu naročniku naklonilo lepo darilo.
KAVARNA IN RESTAVRACIJA OREL 2. marca
Poiedlna slanîkov s kuharsko razstavo
Fino peeivo
m Sestanek salezijanskega sotrndništva bo
v nedeljo, dne 27. t. m, ob 3 popoldne in ne ob
štirih, kakor je bilo prvotno javljcno.
Conovitev sija (no uspele
ad ur« za red A. V nedeljo popoldne pri zek»
ijei
m Konec tedna v gledališču. Drevi bo prva novitev sijajno uspele Verdijeve opere »Tru-
znižanih cenah »Pesem s ceste«. Zvečer zabavna češka opereta »Pod to goro zeleno« pri znižanih cenah.
m Umrla je v Slovenski ulici 28 v visoki
starosti 75 let zasebnica gospa Terezija Weiss. Naj počiva v miru!
m Kmetijska podružnica v Maribora bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo, 6. marca, na Meljski cesti 12.
m Za prvenstvo Maribora v rokoborbi se pridno pripravljajo. Vprašanje mariborskega prvaka, ki že dolgo razburja športne duhove, se bo odločilo drevi v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Prvenstva ee udeležita SSK Maraton in Pekovski športni klub.
m Ljudski oder opozarja svoje prijatelje, da pripravlja prijetno pustno zabavo na pustni torek zvečer. Uprizori zabavno veseloigro »I>va para se ženita«.
m Železniško gradbeno društvo »Drava« ima svoj 19. redni letni občni zbor v nedoljo, dne 6. marca, ob 9.30 r mali dvorani Narodnega doma.
m Nesreča sodnega uradnika. Hudo se je
ponesrečil pri vožnji s kolesom uradnik mariborskega okrožnega sodišča g. Anton Sonnen-w&'.d. Na kolesu so se mu prelomile vilice, pa je padel naprej na obraz ter se je na trdem tlaku močno pobil. Vsega krvavečega so ça spravili v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
POVSOD BO LEPO NA PUST, najlepše bo pa pri »Raju in bombicah« Glasbene Matice v Unionu. Godla bo »Drava« in to v gornjih in spodnjih prostorih ter se bo servirala najfinejša pijača in jedača, skratka raj bo v »Raju
in bombicah«. Spomnite se tega v torek!
m Nočno lekarniško službo imata ta teden lekarni Viktor Savost na Kralja Petra trgu 3 in Ivan Vidmar, Glavni trg 30.
Gledali^
Sobota, 26. febr, ob 20: »Trubadur«. Red A. — Nedelja. 27. febr., ob 15: »Pesem s ceste«. Zadnjič. Globoko znižane cene; — ob 20: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene.
Predrzni vlomilci
Od Sv. Antona v Slov. goricah nam poročajo o neverjetnosti vlomilske tolpe, ki je izvršila v noči od 22. na 23. t. m. v Čagoni in Brengovi nič manj kot 12 vlomov. Svoj posel so začeli vlomilci pri posestniku Feldhoferju, kjer so vdrli v klet ter odnesli vino in razno orodje. Od tu naprej eo šli kar po vrsti od soseda do sosed« ter so vlamljali v hleve in kleti. Pri [X)6eetniku Vogrinu eo zaklali dva prašiča ter si jih kar v tamošnjem eadonosniku tik za hišo razdelili. Živali so poprej omamili s se-
kiro. da nieta cvilili. Svoj tatinski posel eo nazadnje zalili v kleti posestnika Ljubca, kateremu je zmanjkalo 160 litrov vina. Pri delu je morala biti več-glava tatinska tolp«, najbrže pa so imeli vlomilci tudi voz, na katerega so nalagali plen, zlasti vino, ker ga drugače ne bi mogli toliko odnesti. Never-
tetno drzen nastop vlomilske tolpe je domaČe pre-»ivalstvo zelo razburil. Orožništvo pridno poizveduje ter je upanje, da bodo rokovnjači kmalu iz-eledeni.
Za pori e
Iz zagorskega Prosvetnega doma. V nedeljo po prvi ev. maši je bil lepo obiskan shod krajevne JRZ.
—	Prosvetno društvo je ponovilo ob številni udeležbi v nedeljo zvečer spevoigri »Čevljar-zdravnik« in »Čevljar in vrag«. Občinstvo se Je nadvse zadovoljno vračalo od užitkakolne prireditve na svoje domove. — V nedeljo pa priredi Prosvetno društvo Finigarjevo: »Nova zapoved«. Obisk priporočamo!
—	Za jiost pripravlja naše društvo dramo »Prva legija«, na kar opozarjamo že danes!
V letošnji pomladi bo Iligiensk) zavod izvršil zaščitno cepljenje proti davici. V poštev pridejo otroci v starosti od 2 do 6 let. Kot emo se informirali, je doslej prijavljenih že okrog 1300 otrok. Starši, k-i so se jim rodili olroci izven občinskih mej, morajo podati prijavo osebno naknadno!
poštne uprave v Sloveniji
Naše poštne razmere vzbujajo od dneva do
dneva več kritike, ker na vseh koncih in krajih primanjkuje kreditov za osebno in materialno službo, in to pri dejstvu, da dajejo pošte vsako leto državi velike dohodke. V naslednjem podajamo za posamezna proračunska leta podatke o čistem dohodku poštno-telegrafske-brzojavue uprave ter o čistem dohodku v Sloveniji ter deležu dohodka v Sloveniji v primeri z dohodkom v vsej državi v milij. din:
vsa država Slovenija v ode tôt
1927—1908	1023	6.6	6
1928—1929	135.4	15.0	11
1929—1930	156.0	20.26	13 1900—1931 161.6 16.94 10.5 1931—1932 115.66 14.06 12
Zaposlenost v decembru
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo v mesecu decembru 1937 število zavarovancev pri vseh uradih v državi 673.942, kar pomeni v primeri z novembrom padec za 36.616 zavarovancev, v primeri c decembrom 1936 pa Se povečanje za 38.448 zavarovancev. Pripominjamo, da je znašal od novembra 1906 na november 1937 padec samo za 21.463 delavcev, kar pomeni, da so proti konca leta bili za nazadovanje zaposlenosti merodajni tudi konjunkturni razlogi.
Od decembra 1936 na december 1907 je najbolj naraslo število zavarovancev v gozdno-žagar-ski industriji, kovinski industriji ter v trgovini. Odstotno je največji prirastek v tobačni in papirni industriji. Po uradih je število zavarovancev naraslo v Karlovcu za 13.8, Novem Sadu za 12.54%, padlo pa v Skoplju za 8,12, Splitu 3.75, Osjeku 0.15 in Sušaku 0.26%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla od novembra na december za 0.24 din, je pa še vedno za 1.27 din višja kot decembra 1936. Znaša 23.07 din. Skupna zavarovana mezda je znašala 388.66, novembra 1937 413.66 in decembra 1936 346.33 milij. din.
Donos drž, trošarin
V Statističnem letopisu za 1906 je objavljena hidi zanimiva tabela o donoeu posameznih vrel državne trošarine v letih 1930—1936. Iz te tabele poenemamo nekatere najznačilnejše podatke o do-«osu posameznih vrst trošarine v milij. dinarjev: 1930 1935 1936 sladkor	4865 542.4 542.4
kava	36.6 54.66 56.94
kvas	10.0 18.0 18.16
špirit	100.04 487 9.2
pivo	39.56 19.14 202
vino, žganje	151.6 — —
bencin	71.07 77.94 59.4
plinsko olje	— 22.8 30.26
elektrika: razevet. —. 41.36 63.3 elektrika: pog. mot. — 6.2 11.1 žarnice	12.16 11.44 13.55
Iz tega pregleda ee vidi, koliko je država izgubila na trošarini za vino in žganje, kar je mo rala seveda nadomestiti z drugimi trošarinami in zaradi tega vidimo, da eo bile trošarinske stopnje zvišane in uvajane nove trošarine. Donos trošarin je znašal v milij. din od leta 1930 dalje: 914.44, 805.04, 72955, 7272, 920.8, 813.9, 845.94.
Zborovanje okoliškega irgovstva
LJubljana, 20 februarja. Danes dopoldne je bil v Trgovskem domu v Ljubljani občni zbor Združenja trgovcev xa ljubljansko okolico.
Občnemu zboru so prisostvovali predsednik trgovskega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Albin Smrkolj, tajnik zbornice g. dr. Ivan Pless, predsednik Zveze trg. idraženj g. Stane Vidmar in podpredsednik ljubljanskega združenja trgovcev g. Roman Golob.
Občni zbor združenja je vodil predsednik g. Jernej Logar, ki je uvodno pozdravil navzoče predstavnike, nato pa podal predsedniško poročilo o delu v preteklem letu. Ugotovil je predvsem, da se je konjunktura v lesni stroki, ki jo najvažnejša stroka v ljubljanski okolici, v primeri z letom 1936 izboljšala. Za ljubljansko okolico je važno cestno vprašanje, tu pa napredujejo dela veliko prepočasi. Dovršen je sicer že del tlakovanja ceste Ljubljana-Kranj, pospešiti pa je treba nadaljnje delo. Važna pridobitev za ljubljansko okolico je tudi avtomatska telefonska centrala v St. Vidu. Davčna obremenitev malega podeželskega trgovca je še vedno občutna, ker je tu še bolj znatna konkurenca koneu-mov, krošnjarjenja in dobava moke ter koruze po občinah. Opozoril je posebej zborovalco še na tr-goveki kongres, ki bo letos v Ljubljani ter se na koncu svojega poročila zahvalil vsem oblastveni in
1930—1933
1933—1934
1934—1995 1936—1936 1936—1937
vsa država Slovenija
15.76 16.8 17.26 213 26.4
116.6
129.0 157.66
109.1 93.47
t odstot.
14
13 11 19 28
Pri vsem tem pa niso upoštevani čisti dohodki, ki jih ima naša država od mednarodnega prometa, ki gre ravno v veliki meri skozi Slove nijo. Letos v prvih 9 mesecih proračunskega leta 1937—1938, t. j. od t. aprila do 31. decembra 1937 so znašali kosmati dohodki v Sloveniji 56,051.000 din, izdatki pa 31.679.000 din, tako da znaša čisti prebitek že 24,272.000 din, torej že skoraj toliko kot je znašal vse leto 1936—1937.
korporacijam, ki eo Sli združenju pri njegovem delu na roko.
V imenu zbornice je govoril g. Albin Smrkolj, ki je nakazal delo zbornice, ki z vsemi razpoložljivimi močmi dela za trgovske interese in na katero naj ee trgovci z zaupanjem obračajo. Q. Vidmar je orisal delo osrednjega predstavništva trgovskih združenj, ki daje povoda za optimistično gledanje v bodočnost Na trgovskem kongresu v Ljubljani naj se manifestira složnost vsega slovenskega in jugoslovanskega trgovstva.
Is tajniškega poročila, ki ga je podal g. Lojze Smuč, je razvidno, da na deželi število trgovcev še vedno nazaduje. Lani se je število trgovin v ljubljanski okolici zmanjšalo od 473 na 446. V primeri s prejšnjimi leti pred priključitvijo nekaterih okoliških občin Ljubljani je imelo Združenje (na koncu leta 1905) 717 članov, na koncu leta 1981 pa celo 847. Vzrok za to je iskati, ker je predvsem ljubljanska okolica torišče in izhodišče ter prebivališče za številne ilegalne krošnjarje in trgovske zastopnike. Ti eeveda delajo težko konkurenco legalni trgovini, ki mora plačevati znatne davke. Zato je bilo delo v veliki meri osredotočeno ravno na preganjanje protizakonitega trgovanja. Pri tem sodelujeta tudi bonska uprava in zbornica. Zal pa se navodila v tej borbi še premalo upoštevajo in potrebna bi bila še nova navodila orožniškim organom, da preganjanje krošnjarstvo. Vajenci in vajenke obiskujejo obrtno-nadaljevalne šole v Št Vidu, na Vrhniki in v Dev. Mariji v Polju, katere šole ['odpira tudi združenje. Ustanovitev obrtuo-nadaljeval-ne šole v Borovnici zaradi previsokih stroškov ni uspela. Glede novega obrtnega zakona je omeniti posebej določila o krošnjarstvu, ki so premalo ostra proti krošnjarjein. Nadalje našteva poročilo podrobno vse številne akcije okoliškega združenja v korist svojih članov splošnega in konkretnega značaja.
O računskem zaključku za 1987 jo poročal blagajnik g. Ivan Kant. Združenje je imelo lani okoli 44.000 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Premoženje združenja znaša 43.629 din. V imenu nadzorstev je g. Gartroža predlagal absolutorij, ki je bil sprejet, ravno tako tudi proračun za 1938 v znesku 30.500 din. Doklada ostane neizpremenjena. *
Italijani bodo elektrificirali naše železnice. Iz
Belgrada poroča agencija »Jugoelov. kurir«, da je dosežen načelni sporazum o tem, da bodo Italijani izvedli elektrifikacijo proge Sušak—Skrlievo. italijanski koncem (kateremu načeluje grof Volpi, bivši finančni minister) bo zgradil daljnovod visoke napetosti od Opatije do Su.šaka. Na Sušaku bi bila zgrajena transformatorska postaja. Letno bi Italija dobavila 2 milij. kilovatnih ur toka. Nadalje še poročajo, da je to samo začaena rešitev, ker bi Italijani bili pripravljeni ukiniti to dobavo, čim bi bila zgrajena hidrocentrala na reki Korani, kar namerava izvesti savska banovina.
Uredba o likvidaciji komasacijskih dolgov. V »Službenih novinah< z dne 24. februarja je izšla uredba o likvidaciji komasacijskih dolgov. Pri tem gre za ureditev tozadevnih dolgov kmetov pri Prvi hrvatski štediouici ter pri Jugoslovanski zadružni bauki kot naslednici Hrvatsko-slavonske deželne hip. banke v Sreinu, v okrajih Vukovar in Osjek.
Komercialna agencija italijanskih drž. železnic v Belgradu. V Belgradu je bila dne 15. februarja ustanovljena Komercialna agencija italijanskih drž. železnic, katere uamen je posredovati pri prevozu blaga in pospeševati promet med obema državama. V agenturi se dobe vsa pojasnila, ki tičejo tarife in sploh prevoz blaga na ital. železnicah.
Prizad kupuje koruza za Avstrijo. Na osnovi novega trgovinskega sporazuma z Avetrijo je za čel Prizad kupovati na naših trgih koruzo, v dveh je kupil okoli 1000 vagonov. Ob tej priliki bo večje Količine Prizad dobavil tudi Nemčiji in Češkoslovaški v okvirju pogojenih kontingentov.
Hrvatska katoliška banka v Zagrebu izkaruje za 1937 zmanjšanje vlog od 23.9 na 21.8 milij. din, čemur ustreza znižnaje meničnih posojil od 22.0 na 21.2 milij. din. Cisti dobiček je nara6tel brez prenosa od 0.37 na 0.65 milij. din pri glavnici 5.0 milij. din.
Obrtna banka kralj. Jugoslavije v Belgradu ima občni zbor 27. marca 1938 v Belgradu v Obrtnem domu ob 9 dopoldne.
Jadransko-podunaveka banka, Belgrad. Občni zbor bo 26. marca 1938 ob U.
Borza
Dne 26. februarja 1908.
Oenat
V zasebuem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 i denar, v Zagrebu na 287.20—288.80.
Avstrijski šiling ee je v LJubljani okrepil na 8.40-8.50, v Zagrebu na 8.896—8.496, v Belgradu na 8.335-8.436.
Grški boni eo beležili v Belgradu 28.75 blago.
Nemški čeki so narasli v Ljubljani ua 14.80 do 14.50, v Zagrebu na 14.30—14.50, v Belgradu pa na 14.3147—14.5147. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo marca 1427—1447, za konec marca 1425—14.46, za sredo aprila 1420—14.40.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,840.388 dinarjev, v Belgradu 2,940.245 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2,426.000 din.
Ljubljana — tečaji g p r i m o m :
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2400.66—2415.26
Berlin 100 mark...... 1734.03—1747.90
Bruselj 100 belg...... 728.06— 733.11
Curih 100 frankov..... 996.46—1008.52
London 1 funt.......214.89— 216.94
Newyork 100 dolarjev .... 4258.51—4294.82
Pariz 100 frankov...... 139.17— 140.61
Praga 100 kron...... 160.83— 151.90
Trst 100 Ur........ 22495— 228.03
Curih. Belgrad 10, Pariz 1401, London 2169371, New York 430.371, Bruselj 73.06, Milan 22.66, Amsterdam 240.80, Berlin 174.10, Dunaj 74.50 (814.30), Stockholm 1115.25, Oslo 108.50, Ko-penhagen 96.40, Praga 15.14, Varšava 84.46, Budimpešta 86.26, Atene 3.96, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.56, Buenos-Airee 113.125.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 97.26—99, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 426—466, begluške obveznice 88.50—90.50, dalm. agrarji 88 do 90, 8% Blerovo posojilo 95—98, 7% Blerovo posojilo 88.50—89.50, 7% posojilo Dri hib. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7.700 do 7800, Trboveljska 220—230.
Zagreb. Državni pap i r j i : 7% investicijsko posojilo 98—100. agrarji 60—61 (59), vojna škoda promptua 433.50—455, begluške obveznice 90—92.50, dalm. agrarji 88.50—89.50, 4% sev. agrarji 59 denar, 8% Blerovo posojilo 94—99, 7% Blerovo posojilo 90— 92, 7% posojilo Drž. hip. banko 99—101, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 222 denar, Trboveljska 220—208, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 132.50—137.50 (135), Du-brovačka 400—420, Jadranska plovba 400—410, Oceania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.75—98.50, agrarji 60.50 do 61.50 (61), vojna škoda promptna 466—456 (-155, 153.50), za konec marca 456 denar (465), za konec aprila 456, begluške obveznice 90.25—90.60 (90.50), dalm. agrarji 89-89.60 (89.25), 4% sev. agrarji 00 denar (61), 8% Blerovo posojilo 95.75 do 98, 7% Blerovo posojilo 89.50—90.25 (90), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stal), posojilo (97.50). — D el n i c e : Narodna banka 7700 do 7780. Priv. agrarna banka 226 denar (227 drobni komadi).
Dunaj. Na osnovi včerajšnjega govora kanclerja Šušnika je zavladala boljša tendenca, pa tudi bolj optimistična. Interes je bil predvsem usmerjen na trg naložbenih papirjev, kar je povzročilo zanemarjenje trga delnic. V kulisi je večina papirjev v začetku narasla, nato pa oslabela. Znat-neje sta narasla Waagner in Siemens, popustili so pa Alpine, Felte, Salgo in Semperit. V za-gradi so bili tečaji nekoliko nižji, znntneje so oslabele delnice kovinske industrije. Zaključni tečaji: Donnvsko-savsko-jadranska 59.60, avstrijske stavbne srečke iz leta 1926 17.25. — Delnice: Creditanstalt-Bankverein 296, L9nderbank 62, Narodna banka 163, Graz-K«flach 20.40, Steg 19.30, Siemens-Schuckert 131.75, Steweag 31, Magnesit 89, Trboveljska 25.05, Alpine 36.40, Berg-HUtten 535, Steyr-Daimler-Puch 217, Semperit 83.50.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji.
Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet - 36 vagonov.
Živina
Svinjski sejem v Ptuju dne 23. februarja t L Mlade pujske so prodajali od 80 din do 150 din za komad, pršutarje od 6.75 din do 7.50 din, debele svinje od 7.80 din do 8.25 din in plemenske svinje od 6 din do 6.25 din za 1 kg žive teže.
Nastop sopranistinje
Kociančičeve
Te dni je nastopil« prvič pred našim občinstvom v vlogi Amelije (Verdi: »Ples v maskah«) mlada sopranistinja Olga Kocjančičeva. Pevka je rodom Slovenka (Primorka), pa je živela dolgo vrsto let v Zagrebu, kjer se je tudi predala umetniškemu študiju in dovršila pevsko Šolo. Po uspehu na deskah zagrebške opere je pevka sedaj tudi nam predstavila svoje pevske in sploh umetniške sposobnosti.
Ce bi spadal ta nastop v okvir konservatorij-ske produkcije, bi človek vsekakor priznal pevki, da ima lepo mero muzikalnosti, da tudi glasovni material ni za zainetati aer da je pevka marsikaj dosegla v smislu pevske umetnosti. Kakor hitro pa hoče sopranistinja stopiti v vrsto dejanskih opernih pevcev, se pa z ozirom na meje resne operne umetnosti in njenega razvoja mora nujno spremeniti tudi merilo presoje. In to presojanje govori, da pevka kljub vrednotam, ki jih poseduje, za resno operno umetništvo nikakor še ni dozorela. Njen pevski material je sicer prikupen, toda šibak. Način pevskega oblikovanja pa ni ravno posrečen. Glas nima prave tendence v prostor, temveč je nekam v sebi zadržan in prikrit, dejal bi nesproščen, ter ima pri tem prav malo prikupno lastnost močne vibracije; in ta poslednja lastnost ni le na škodo čiste umetnosti, ker se v njej in-tonančno mažejo in ineglijo toni in njih zveze, kar je v škodo melodični plastiki, temveč obsega tudi nevarnost postopnega propadanja glasu. V tem je tedaj podana razvojna tendenca navzdol, namesto navzgor, kot bi bilo želeti pri mladem pevcu. Tudi prednašatije ni ravno vzorno — zlasti vokalizacija je nejasna. — Končno pa pri vsem nedostaja moči doživljanja, ki naj bi dajala oporo petju samemu, a obenem tudi igri; slednja je zato nekam suha, in prazno teatralna. V vsem se razodeva na splošno sicer lepo stremljenje, za katerim pa sposobnosti zaostajajo.
Ob isti priliki je kot gost nastopil v vlogi grofa Rikarda tenorist Gostič. Njegovo petje ae jo razvijalo v širokih linijah, v jasni plastiki in lepi zvočnosti, kar je vzbujalo ugodna in privlačna razpoloženja. — Tudi zamenjava nekaterih ostalih vlog je bila umestna. Tajniku Renatu je ustvaril prikupno podobo baritonist Kolacio, čigar petje se je močno razvilo, le da hoče preveč učinkovati z zvočnim nasiljem, namesto z muzikaluo fineso. Prijaznega paža je ustvarila ga. Ribičeva. Baritonist Hvastja pa se je v vlogi mornarja Silvajia kar dobro uvedel
Iz orkestralnega dela se je relo ugodno javila skrbna roka dirigenta Neffata, ki zna s pravim spoštovanjem in morda najbolje dati umetnini njeno pristno lice.	V. U.
Kranj
Poroka. V četrtek dopoldne ee je poročil na Brezjah g. liinko Podjavoršek, trgovec v Kranju, z gdč. Ivanko Zaletel, hčerko veletrgovca z žga njem iz št. Vida nad Ljubljano. Poročil ju je nevestin brat goep. Vinko Zaletel, kaplan v Tržiču. Novoporočenceana želimo obilo sreče in božjega blagoslova I
Podpore brezposelnim delavcem izplačuje pisarna Javne borze dela v Kranj« (Delavski dom, v bivših prostorih Jug. strok, zveze) v sobotah dopoldne mod pol 9. in 10. uro, to pa le za brezposelne delavce v občini Kranj. Pisarna oskrbuje delavcem delo po tovarnah in upa, da bo lahko v doglednem času spet lahko dobilo precej delavcev kruha, zlasti kadar ee bo razvila v Kranju nova teketilna zadružna industrija. Delo dobijo: 5 dekel za kmečka dela, 1 sobarica, 2 služkinji za gostilno, 1 krojač, 1 Žagar (gaterist) ia 1 natakarica.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Zadnje novosti:
Burger, Der Iïeiland der Welt. Homffion flber
Leben und Lehre des Gottinenschen. 341 str., ne-vez. 58 din. — Civardi, Da« Handhuch der Katho-liechen Aktion. 262 str., voz. 90 din. — Feuling, Knthnlische Glaubenslehre. Einfiihrung in «las theologisehe Leben fUr weltere Kreise. 964 str., vez. 180 din. — Gràf, Ja Vater. Alltag in Golt. 293 str., vez. 46 din. — Lippert, llnseres leiden Herrn Reden nnd Schweigen tor den Menschen. 299 str., vez. 46 din. — Metzger, Bhe. Man m usa sio nehmen wie sie ist; in Ihr mit beiden FOsseu stehen und in Ihr, auf Gott Fussend, sein Leben zimmern. 275 str., vez. 60 din. — Muckermann, Von dor Wicderkehr des Wolterlësers. Religiose Darlogungen flber die letzten Dinge des Menschen. 122 str., nevez. 23 din. — Nikolussi, Ans (1er Werk-statt des Predigers. 163 str., nevez. 45 din. — Pfliegler, Dokumente znr Geechiehte der Kirche. 470 str., vez. 120 din. — Schulte, Seelsorge am Seelsorger. 179 etr., vez. 60 din. — Wirtx, Das grosse Argernis. Christus und die Christen. 324 str., nevez. 72 din. — Wirtz, Vom Eres zar Ehe. Die naturgetreu« Lebensgemeinschaft. 316 str., vez. 90 din.
Kutturni obzornik
Še o Prešernovi ro;sini hiši
Akcija o odkupu Prešernove rojstne hiše napreduje. Ne oglašajo se samo šolski otroci, na katere se je v prvi misli naslonil odbor, temveč tudi drugi privatniki, ki se zavedajo pomembnosti Prešernovega muzeja in se tako hočejo oddolžiti največjemu slovenskemu pesniku. Želeti bi bilo, da bi se zlasti ti zasebniki še bolj oglašali in se spominjali Prešernovega doma z doneski, kajti da bi se vsa bremena naložila samo na šolsko mladino, ne gre in bi bilo tudi pretežko. Ker smo v teh tednih še vedno v znamenju nabiranja za odkup Prešernove domačije, smo prosili g. župnika Antona V o v k a, da nam še kaj pove o tem, kakšna je bila »Ribičevina« v spominu njegovih staršev ter kaj jo ostalo iz Prešernovega časa v današnje dni, da naj zopet najde mesto v Prešernovem muzeju. Gospod župnik Vovk, pranečak pesnika Prešerna, ki se je rodil v »Ribičevim«, je nam že zadnjič (5. II.) napisal nekaj spominov, zdaj pa je dodal še nekaj pripomb:
Zadnjič sem napisal, kakšna je bila zunanj-ščina naše hiše v moji mladosti in kaj se je prezidavah) od Prešernovih časov dalje. Opisal sem tudi vežo, kakršna je bila v mojem času ali v spominu mojih starišev. Zdaj naj se dotaknem le posameznih stvari v hiši, o katerih mislim, da so še iz Prešernovo dobe. Velika omara v veži je prav gotovo še iz tistega časa. Izrek moje matere je bil: »Pri mojem prihodu je bila omara že zelo slaba, a dobila je nove predale in sedaj je še dobra!« Značilna je bila nekdaj v veži tudi tako-zvana »mačja luknja«. Lo ena sama pokončna opeka jo sedaj na zunanji steni zakriva. Nasproti stopnic, ki vodijo v klet, je biln pač zato, da je
prihajala na stopnice svetloba. Večkrat je pa skočila skozi tudi kakšna mačka in od tod ime. V kotu veže so vzidane klopi in tam je stala vedno velika »mentrga«, na kateri smo v poletju jedli, za peko kruha so jo pa vedno prenašali v »hišo«.
»Hiša« je ime za družinsko sobo v Vrbi. Tu je središče družinskega življenja. Značilnost vsake »hiše« je še sedaj križ v kotu, rožni venec na steni in javorova miza pod križem. Po stari navadi ostaneta križ in miza na svojem mestu tudi tedaj, če gospodar hišo proda. Prepričan sem, da je križ v Ribičevi hiši ludi še iz Prešernove dobe. Pojasnilo moje matere o opravi pri njenem prihodu se je namreč glasilo: »Razumljivo je, da so sestre mojega moža odnesle čini več od hiše, ko dolgo ni bilo prave gospodinje. Dobila sem pa omaro in mentrgo v veži, v hiši pa križ, staro uro, rožni venec in nekaj starih stolov. Poleg starih, slabih postelj, so bile pri hiši še nekatere stare skrinje in priprave zn kmetijo.« — Križ naj pač na svojem mestu ostane. Tudi debel rožni venec ima poleg omarice že stalno mesto na debelem žeblju. Javorova miza jo zaradi starosti odjiove-dala že pred dobrimi 20 leti. Še danes vidim njeno staro belino in prostorno miznico, kjer je bil hranjen domač kruh. Dvo stari postelji sta najbrže še pri hiši; spominjam se dobro široke stare postelje, ki je stala v kamri in je pričala po zunanjosti o nekdanjem blagostanju. Uro sem otel jaz par tednov pred bratovo smrtjo iz podstrešja na ta način, dn sem v zameno kupil novo. Urar je staro uro popravil, ugotovil njeno starost in priti mora pač na svoje staro mesto. Pri javorovi mizi je stnl nekdaj značilen okrogel stol, kateremu se častitljiva starost pozna; ohranjen je tudi pri uleni. Značilni za hišo sla dve omarici, ki sta vzidani v steno, in drogi okoli peči ter dva dolga droga, ki nosita nad vrati polico. Pri vhodu je tudi še »leva«, kjer so včasih kurili treske za razsvetljavo. Tudi okviri in omrežje oken spričuje sta-
rost hiše. V tri stene so vzidane klopi, ob peči so pa prosto stoječe. Po stari navadi je stala tudi v hiši vedno postelja, pregrnjena s pisanim pregrinjalom. Spominjam se, da je moja mati postavljala kolovrat vedno pri klopi ob peči, skrinje pn kar gotovo v hiši nikdar ni bilo, ker velikost pri-stora tega ni dovoljevala. Na politi so stale navadno sklede z mlekom, Mohorjeve knjige in priprava za britje v kotu pri oknu, včasih so naložili v bližini peči tudi storže odbrane koruze za seme.
Kamra je pač rojstni prostor pesnikov. Tudi mojih osom bratov in sester se je tam rodilo in le moj prvi jok se je razlegnil v podstrešni sobi »ker so bili pač drugi otroci že veliki«. Kamra je olirnnila častitljivo staro obliko. Po mojem mnonju spada tja poleg postelje samo še skrinja.
Kuhinjn z ognjiščem, zidanim kotlom, kopico burkelj v kotu in sajastim stropom spričuje svojo starost sama. V kuhinji in jedilni shrambi so bila že od nekdaj majhna okna in tlak iz rdeče, navadne opeke, ki je biln pa izrezana kvadratno.
Soba v [KHlstrešju je nastala šele po prihodu moje matere. Zidana stena proti vasi je pa že preje, z okni vred, poudarjala zunanjo obliko Ribičeve hiše.
Leta 1910. sem pred odhodom v semenišče zadnjikrat spal pod Ribičevo streho, ki Je bila takrat Se slamnata. Z novo gospodinjo so prišle k hiši pač nove razmere, katerim je kmalu vtisnila svoj pečat tudi številna družina in nazndnje bratovo smrt lota 1935. Pri obiskih rojstne hiše pn čutim, da prihajam domov. In domov naj prihaja odslej tudi vsak častilec našega velikega Prešerna...!
•
M. Tome: »Modtdacija«. Slovenci smo zaradi
svoje številčno majhnosti res prikrajšani najbolj v pogledu vsakršne produkcijo, ki je vezana le na
domačega človeka. Tako je posebno znanstvena
stran našega življenja v žalostnem položaju zaradi majhnega kroga odjemalcev, In moramo zato res vsako delo, ki izide v domačem jeziku pozdraviti še posebno kot dobrodošlo, zavedajoč se, da je avtorja k temu nagnil Idealizem.
Matija Tome jo v obliki tiskanega rokopisa izdal »nauk o modulaciji«, o onem členu glasbeno znanosti, ki je povsem navezan na prakso. Izdal je to delo v prepričanju, da je »nauk o modulaciji učencu najdalje zavit v temo«, čemur so večinoma krive učne knjige. Ker pa imajo zlasti »praktični glasbeniki, izrecno organieti, vsak dan opravka z modulacijo«, kot pravi avfor, bo ta knjiga zelo dobrodošla vsestranskim slovenskim glasbenim krogom.
Delo je navezano na dognanja preteklosti (Louis Thuille. Rlemann, Max Reger, Hahn, Woss, J. Foerster, F. Sehmldt), pri čemer se je avtor oprl ponajveč nn svoja lastna izkustva. V glavnem se peča z diatonično modulacijo, a Je tudi kroma-tičnl posvetil mnogo pozornosti. Delo (ki obsega 60 strani), je zelo bogato praktičnih vzgledov, povzetih deloma tudi iz domaČe glasbene literature. Ker sorazmerno cena nI visoka (44 din), si bo lahko to potrebno delo naročil in ga e pridom uporabljal marsikak slovenski glasbenik. V. U.
Muséum, glasilo slovanskih bogoslovcev, prinaša v svojem letošnjem drugem zvezku (izhaja v Olomoueu na Moravskem) tudi slovenski članek Is. Završnika: Delo za CirilmetodiJ-sko Idejo v mariborskem bogoslovju do 1. 1930. Med ostalimi slovanskimi doneski opozarjamo na Članek Lud. Teplega: Dvajset lot sovjetsko Rusijo In boljševiški vplivi v Evropi.
Popravek. V oceni Matičičevih »Živih izvirih« je tiskarski škrat napravil napako v stavku: »Je dober pisatelj, toda boljši pisatelj-poročevolec, kot pa pisatelj-umetnik, oblikovalec ljudi«, namesto: »je dober pisatelj, toda boljši pisatelj-opisovalcc, itd.«
Kaj piše časnikar pred 300 leti
Letala preselila mesto
Prvi časopisi so menda v Evropi začeli izhajati nekako sredi prve polovice 17. stoletja. Torej je že kakih 300 let od tistih dob. Takrat je na Dunaju izhajal tednik, še poprej pa je začel tak časopis izhajati v Parizu. Tisti časopis so takrat Francozj imenovali »Gazette«, kar je pozneje poetala označba za časopis sploh. Izdajal in pisal pa je tisti prvi francoski časopis neki Theophrastus Renaudot. Čudno pe je, da natančne letnice in dneva, kdaj je izšel njegov prvi časopis, ne vemo, ker eo prve številke izhajale brez datuma. Sodijo pa, da je prva številka izšla meseca majnika leta 1631.
Taknat je na Francoskem vladal kralj Ludvik XIII. s svojim kanclerjem Mazarinom, ki je bil bister mož ter je takoj uvidel, kakega pomena je tak list tudi za vladarja. Zato je Mazarin izpo-sloval, da je izdajatelj Renaudot, ki je bil po svojem poklicu sicer zdravnik, dobil posebne pravice pri izdajanju lista. Tako je francoska »Gazette« kmalu postala tisto, kar dandanes imenujemo oficiozen list. Poslej je list izhajal vsako soboto. Raznašali pa so ga [»osebni raznašalci, ki se jim je po francosko reklo »contreporteure«, iz česar je pozneje nastala beseda »kolporter«. Torej eo časopisni kolporterji prav tako že 300 let stari!
Mazarin, ki sicer ni bil tako genialen mož kakor je bil njegov prodnik Richelieu, je bil pa vsaj toliko moder in spreten diplomat, ki je Franciji dosegel mnogo uspehov, je tiral državo in kralja v takoimenovani kraljevi absolutizem. Temu se je upiralo plemstvo in p« francoski parlament. Zveza teh dveh se v zgodovini imenuje »fronda«. Kmalu je bil novi časopis v službi kraljeve politike, ki je svoje bralce pridobivat za njo. Toda fronda je bila premočna. Tako se je zgodilo, da je leto 3,649 moral kralj z Mazarinom vred bežati iz Pariza. Mazarin se je nastanil v St. Germainu, kamor je prihitel tudi njegov časnikar Renaudot, ki v Farizu zanj ni bilo več obstanka. Parlament je namreč začel izdajati svoj liet zoper »GazettCK. Konkurenčni list ee je imenoval »Le Courrier Français«.
Tako je izhajal en časopis v Parizu, drugi pa izven Pariza takorekoč v izgnanstvu. Vendar se zdi, da je bil prvi časnikar bolj sposoben. Saj tako bi človek sklepal iz strašnih zabavljic, ki so r. njimi obsipavali ubogega Renaudota, kar dokazuje, da je mož svojim nasprotnikom šel na živce. In še dandanes velja marsikaj, kar je mož napisal v svoj list.
Renaudot je svojo »Gazetto« vso sam spisal. Zanimivo pa je, da je že tedanji njegov mali tednik imel skoraj vse tiste rubrike, ki jih imajo listi dandanes. Njegovi uvodni članki so marsikje še tako
podobni, kakor bi jih bil pisal za današnje dni. Tako na primer obširno piše o »nevarnih čereh«, ki prete časnikarju. V tem članku olisirno piše o težavah časnikarskega stanu. V članku opravičuje svoje pero, ki gotovo ne more vsakomur in vsem ugajati ter ustrezati. »Enim bolj ugaja slog, ki je poln cvetlic, drugim pa l>o!j tak, k; je suh in stvaren.« Drugje zopet pravi: »Vojaki pričakujejo le bojnih poročil in soldaških novic. Kdor se pa prav nič ne razume na skrivnost na dvoru, ta bi rad v časopisu prebiral debelo tiskane škandale z dvora. Drugi se zopet jezi na me, češ ker njegovo ime v listu še ni bilo natisnjeno.« Ne koncu veli svojim bralcem to le resnico: »Od časojiisa ne pričakujte tiste natančnosti, ki jo lahko zahtevate od zgodovinskega znanstvenega dela. Verujte, da je časopis že storil svojo dolžnost, če je preprečil laž, da se ni mogla razširiti.«
Resnično, zelo bistro je sodil ta mož, ki je umrl meseca oktobra leta 1653, ko je celih 22 let deloval kot časnikar.
Samo dve milijardi je zapustit
Pred nekaj meseci je v Newyorku umrl velik bogataš Andrew Mellon. Bil je bankir, pozneje pa poslanik Združenih držav severne Amerike na Angleškem ter nazadnje celo ameriški finančni minister. Slovel je za silnega bogataša in vse je pričakovalo, kakšne številke bodo prišle v javnost, ko bodo odprli njegovo oporoko. Sedaj pa je stvar že znana. In veliko je razočaranje, ko se je jx> Ameriki izvedelo, do je Mellon zapustil eamo(!) 45 milijonov dolar.ev premoženja, kar v našem denarju pomeni kaki dve milijardi dinarjev.
Morate namreč razumeti, da so ob njegovi smrti moža cenili na najmanj 400 milijonov dolarjev ali na skoraj 20 milijard din. Mellon pa je bil še ob smrti bister finančnik ter je še živ tik j>red smrtjo večino svojega premoženja razdal in porazdelil ne sicer med reveže, pač pa med svoje dediče, tako da nihče ni vedel, koliko je kdo dobil. Poleg tega je ustanovil akademijo lepih umetnosti v Washingtonu, za katero je seveda moral šteti lepe dolarske milijone. Ni torej čudno, da je sedaj njegova zapuščina tako siromašna in da znaša le beraški dve milijardi dinarjev. Pa bi vendar marsikdo želel biti tako beraški!
600.000 cigar so sežgali
Sloveče so havanske cigare, ki jih izdelujejo v Havani na otoku Kuba. Mladi rod, ki ne zna ceniti dobrot dobre cigare, seveda nima pojma, kaj je to. Častitljivi kadilci pa vedo in se zato na vso jnoč zgražajo, ko slišijo, da so morali na Kubi zažgati 600.000 cigar, ki so bile izdelane v veliki tobačni tovarni v Havani. Zdravstvena oblast je namreč celo tamkaj preiskala cigare ter dognala, da so bile izdelane iz takega tobaka, ki bi kadilcem prav gotovo škodoval. Vseh (500.000 cigar so pripeljali na velik travnik, tam naredili grmado ter jih javno sežgali.
»Gospod profesor! Zmotili st« s «v vaš dežnik in tuk.iiV
Kaho pofirefo ribe i
Žival se vrača v svoj rojstni kraj
Varnostno dvigalo ameriške bolnišnice: V bolnišnici v Atlanti so napravili novo dvigalo, ki bo sluiilo za prevoz bolnikov iz poslopja, če bi se bli-iala kaka nevarnost in hi bolnikov ne bilo mogočo drugače rešiti. To seveda volja za bolnike, ki ne morejo iz postelje. Nosilnico pritrdijo v dvigalo, nakar je v 10 sekundah na tleh z bolnikom vred.
Vsako nadstropje je »vezano s tem dvigalom.
Resničen je svetopisemski pregovor, da 'gorje hiši, ki je zidana na pesek. Še hujše je gorje, če je na pesek zidano celo mesto. In najhujše je, če je ta pesek zlat. To se je izkazalo sedaj v Kanadi, kjer je prebivalstvo celega mesteca moralo zapustiti svoje domačije zaradi z.latega prahu.
Ob jezeru Favotirable Lake leži sicer ljubko mestece Nonnanstown, ki so ga svoj čas zgradili najbrže Francozi. Mestece je kaj prijetno in čedno. Prišli pa so v deželo blizu mesteca, ki leži močno na samem, tuji učenjaki, ki so začeli meriti in študirati zemljo. In po dolgem študiranju eo možje znanosti izrekli, da je v zemlji okoli mesta toliko zlata, da bi se pač splačalo tuitaj pridobivati zlat«.
Kjerkoli pe je kak učenjak dognal, da Je zlato, tam se je takoj ustanovila bogata družba, ki se ji je zahotelo zlata. In teko se je tudi tukaj ustanovila taka družba, samo da njeni člani niso bili doma iz tega mesteca, marveč so prišli od daleč. Prièli so od daleč, ustanovili družbo in brž pokupili vsa zemljišča in vse hiše v mestecu. Ljudje pa so se morali izseliti. Ker pa je kraj daleč od vsake železniške zveze, preseljevanje ni bilo tako eno-
Št. 66.
Nov zaveznik
Norec je že začel vezati motvoze in vrvice, ki naj bi puščavnikove hlače vezale s suknjičem. Locksley pa je medtem dejal črnemu vitezu:
»Le nikar nič ne tajite: Vi ste bili tisti črni vitez, ki je na turnirju tako hrabro priskočil na pomoč mlademu Ivan-hoeju.«
»No, kaj pa, če bi bil?« je kratko vprašal vitez.
»Povem vam, da bi bili pravi vitez in pravi Anglež! Sam Bog ve. da nam je čimprej treba čim več dobrih angleških vitezov. Tolpa zavrženih plemičev je namreč pred nekaj uranti napadla C-e-drica, njegovo varovanko Roveno in Athelstana iz Coningsbourgha. Nadeli so si krinke izobčencev. Sedaj jih vlečejo v Tor-quilstone. Ali nam kot dober vitez in dober Anglež hočete pomagali, da jih rešimo?«
»Kdo pa si prav za prav ti, ki se toiiko ženeš?« je vprnšal črni.
»Človek brez imena, kakršen ste tudi vi, gospod vitez. Vendar se na mojo besedo lahko prav tako zanesete kakor na besedo kakega plemiča.«
Samotarju, ki se je bil medtem opravil, pa je dejal: »No, brat, ali je tvoja glava dovolj jasna? Ali se vino nič ne prekucuje v nji?«
>Že pojde,« ie odvrnil samotar. »Če bo treba, bo pa požirek studcnčnice naredil red in mir v glavi.
stavno. Novi gospodarji, ki so se hoteli starih prebivalcev čimprej iznebili, so pomagali, da so ljudje naglo odšli. Pripeljali so velikanska vodna letala, na katerih so se ljudje izselili. Letala pa niso odnesla lo ljudi, marveč tudi vso živino, vse orodje, pohištvo in sploh vse, kar so ljudje hoteli s seboj vz.eti. In vedeti je treba, da se je selilo 750 družin, ki je vsaka imela po več članov!
Letala so vse te tisoče ljudi in vso njihovo živino ter premoženje prenesla ▼ docela drug kraj, kjer so že čakale nanje nove hišice, ki so bile medtem za nje narejene na novih zemljiščih. Vse to pa se je zgodilo v 11 dneb, kar je vsekakor velik rekordi
Nogomet pred 600 leti
Da nogomet, kakor se dandanes imenuje tisti del športa, ki je na Angleškem že od nekdaj nekaka narodna navada, pri nas v brcanju z nogami še ni dosegel tiste idealne popolnosti, ki mora di-čiti pravega predmestnega fantalina, je žal pre-bridka resnica. Daleč smo še mi mili Slovenci v brcanju. Mili južni bratje nas v tej športni panogi bridko prekašajo, kar še bridkeje občuti naše športno občinstvo. Brcanje je takorekoč temeljni element vsega narodnega izživljanja. Ni da bi človek govoril ! In vendar je vse dano, kakor na dlani: navdušeno gledalstvo, ki kriči in se dere ter ploska ter zraven tudi brca, če bi bilo treba. Prav kakor pred 600 liti na Angleškem, ko se je ta plemeniti šport začel razvijati. Pa takrat, to je bilo natančno leta 1314, je megleno Anglijo vladal kralj Edvard II., ki je menda tudi sam hodi! gledat brcanjo žoge. Nazadnje pa je ta kralj gori imenovanega leta v Londonu prepovedal žogobrc ter svojo prepoved takole utemeljil: »Iver ta igra povzroča prevelik šunder, ko se gledalci neprestano med seboj prepirajo in pretepajo.« Pa naj kdo reče, če naše slavno občinstvo, ali kakor šj>ortniki učeno pravijo, »publika«, ni že na stopnji športne kulture pred 600 leti!
Gomelin Zelea Codreann, voditelj romunske »železne^ garde«, ki je svojo nacionalistično organizacijo razpustil, sam pa se je nmaknil v inozemstvo
Najvišji slap na svetu
Pred kratkim je ameriški letalee Jimmy Angel med svojim poletom nad Venezuelo odkril najvišji vodopad sveta, ki je mnogo višji kakor vsak dosedaj znanih vodopadov in ki ni zarisan še v noben zemljevid.
Letalec poroča, da je odkril vodopad v nekem pritoku reke Caroni River, ki je sama pritok velike reke Orinoko. Ta reka je oddaljena kakih 250 milj od mesta Ciudad Bolivar ter teče proti jugovzhodu. Letalee je s pomočjo višinskega merila svojega letala zmeril tudi višino tega velikanskega slapa. Pravi, da je ta slap najmanj 7000 čevljev visok, kar je velikanska višina, če pomislimo, da en angleški čevelj meri 0.305 metra, francoski čevelj pa 0.325 metra, čeprav za znanstvena raziskavanja porabljajo včasih se radi francoski čevelj za mero, vendar ni verjetno, da bi ameriški letalec rabil kako drugo kakor angleško mero. Če torej vzamemo angleški čevelj za mero, bi bil ta novo odkriti slap nad 2000 metrov visok. To je res ogromna višina. Doslej najvišji slap sveta je bil 2000 čevljev visoki Kukenaam, za njim je prihajal slap Sutherland v Novi Zelandiji s 1900 čevlji, sloveči Viktorijini slapovi v Afriki imajo le 343 čevlje. Daleč za njimi pa so šele tako sloveči Niagarski slapovi v Ameriki, ki so le 167 čevljev visoki. Kaj je 167 čevljev v primeri s 7000 čevlji, če se letalec seveda ni zmotili
Egipčanski kralj Faruk je obhajal te dni svoj 18. rojstni dan. Na sliki od leve na desno: Kraljeve sestre z materjo, mlada kraljica s kraljem, zad nja na desni pa sultanka Melek ob pogrnjeni mizi.
Znanoet in ribiška praksa sta dognala, da mlad losos, ko je dosegel eno leto, splava iz reke, v kateri se je bil izlegel. Riba plava po reki navzdol toliko časa, dokler ne pride do morja. Ko mine dve do tri leta, loeoe zraste in se vrne v svoje rodne vode. Doslej so vsaj tako eodili, vendar tega nihče ni mogel dokazati. Resnica je bila, da so mlade ribe plavale iz reke v morje in da so se velike ribe vračale iz morja nazaj v reko. Ali pa so bile to iste ali druge ribe, tega nihče ni vedel.
V	biološkem zavodu v Vancouverju v Kanadi pa so napravili z lososi tale zanimivi poskus, ki se je tako izkazal: čez dve ali tri leta se vrača nazaj v rodno reko prav tista žival, ki je pred leti kot enoletna odplavala v morje. Kako so ta poskus izvedli?
V	reki Fraser, ki južno od mesta Vancouver teče v morje, ter v njenem pritoku Cultus, ki priteka iz jezera enakega imena, so napravili tako-imenovane ribje lestve. Te lestve so tako narejene, da morajo ribe, kadar j>opotujejo, premagati razne ovire, jezove itd. Vse male losose, ki so se izlegli v jezeru Oultus, ua teh lestvah polove ter jih zaznamujejo. V plavuti jim narede male vidne luknjice, ici jih potem pri plavanju po vodi prav tako malo ovirajo kakor malo ptiče ovirajo oljročki na nogah.
Te zaznamovane losose so pozneje opazovali
kakih 600 kilometrov severno od Vancouverja v tamkajšnjem morju. Čeprav pa so bile ribe do cela tri leta 600 kilometrov daleč proč od izliva rodne reke v morje, vendar eo ee ob določenem času vse te živali vrnile v reko Fraser. Nekatere so prišle že čez dve leti, nekatere pa šele čez 4 leta. Prišle pa 6o! Opazovalci so tudi vsaj približno šteli, koliko se jih vrača. In eo dognali, da je število približno isto, ki so odhajali. Marsikaterega je seveda manjkalo, ker ga je smrt pobrala, vendar je zanimivo, da se ni vrnila nobena druga riba te vrste z njimi kakor le tiste, ki so bile zaznamovane.
Pomniti pa je treba, da so morale ribe plavati 600 kilometrov daleč mimo premnogih rečnih iz-livov v morje, pa so se vsem drugim rekam izognile, samo da so prišle do svoje reke. Tam pa so mirno zaplavale v ustje ter nato po reki navzgor, tjakaj, kjer so se izlegle.
VELESPOŠTOVANI GOSPOD !
Veno,de potrebujete sedaj na pomlad novo obleko.
Znano nam Je pa tudi, da se še niste prav odložili, kakšno blago si boste izbrali, ne greste pa radi v trgovino, da ei štof najpreje samo ogledate. Med tednom najbrže tudi nimate časa ea to.
Zato prirejamo Jutri t.J. v nedeljo 27.t.m. razstavo roošRih štofov in sicer: kam-garna, štrihkamgorna, freska, športnega ševiota, tweed-a i. dr.
Ra tej razstavi boste imeli priliko videti ogromno količino res lepih štofov, od katerih bi drugače videli samo majhen del.
Ogledali si boste blago lahko nemoteno,nihče Vas ne bo silil do nakupa, кег se na razstavi sploh ne bo prodajalo. Ce Vam pa bo katero blago po volji, ei boste zapomnili samo številko istega. Med tednom pa pridete potem sami, ali pa tudi pošljete katerega drugega po nJega.
Pridite torej. Izplačalo se Vam bo, ker el boste lahko pri nakupu obleke prihranili mnogo denarja. Videli boste same štofe iz renomiranih čeških, avstrijskih in angleških tovarn.
Cene so pa kljub temu tako nizke, đa ae boste začudili.
Pričakujemo torej Vaš oenjeni obisk ter beležimo
s odličnim spoštovanj en :
• UANTJFAKTURA, komanditna družba."
Ljubljana, Mestni trg 17.
Speti
Na poti na Finsko in športno življenje v Lahtiju
Lahti, 22. februarja 19B8.
Sedim v sobi hiše, ki noai napia Kaleva, in ki stoji na vogalu ene najbolj prometnih ulic mesta Lahti, zlasti v teh dneh. Ali je mogoče, da je en sam človek od 15 milijonskega naroda poslan v takšno borbo kot je zgodovina unučarstva àe ne pomni? Ah, nj je rea bolje tako, ima vsaj manj veselja vsa ta armada prvovrstnih smučarjev, kl se vesele bratov z juga, katerih pa ne bo mogla prehitevati.
V	ponedeljek, dne 14. februarja sem se vozil ▼ slovensko prestolnico po zadnja navodila ca dolgo pot. Zame je bila pot dolga, za one, ki pa so prejadrali Rusijo ali Ameriko, pa to ne pomeni dosti. Stalnega delegata mi niso namenili, a drugi so uredili tako, na žalost g Gorca in na moje
« veselje, da na Dunaju pri iskanju vseh mogočih In potrebnih listin ni bilo vseh mogoče dobiti.
Ko sva čakala na strogi vrstni red na ruskem konzulatu, sem opazil dih te tajne dežele. Za par sto kilometrov vožnje v vlaku preko Rusije je treba za dovoljenje iz Moskve čakati kar tri dni. Razume ee, da bi tudi jaz rad videl kraje, kjer ■o razmere toliko spremenjene, kraje, o katerih •e dane« toliko govori in piše.
Torej potujeva gotovo dva. Jaz sicer ne pomenim nič, zato pa g. Goreč s svojimi šestimi govoricami toliko več. Denar na Dunaju kopni kot eneg v maju. Kovač tu gori ne pomeni več kot dva dinarja, čeprav je Dunaj danes dosti poniž-nejši od cesarskih časov.
Dokler poljski finanearjl nieo opravili svojega dela, ni bilo miru. Zdaj ta meja, zdaj vozni listki, »kafre gor — kufre dole in brskanja po skromnih eunjah ni bilo ne konca ne kraja.
Vozimo ae po pustinjah velike Poljske, ki ti ostane v spominu po svojih rdečih vaseh. HiSe, zidane in nič ometane, napravijo vtis kot nezabeljena jed. Od Kattoviza do Sosnovitza in Dobrove je razvita industrija, da so kraji zaviti v dim, katerega sipa jo številni dimniki. Zanima me še znamenita Censtohova, potem pa za nekaj ur nič na svetu.
V	Varšavi g. Maranoviîa, ki baje tudi potuje na Finsko, nisva dobila. Mudil pa se je tu in oglasil ae je spotoma na našem konzulata. Nato tipične Sienkiewiczeve vasi, od daleč eo videti s •lamo krite strehe kot lrnpi sena ali pa so vee leeene. Hitimo vee bolj na vzhod in sever, parkrat je že zašlo krvavo sonce v ravnini. Zopet majhne, a vzorno urejene države Litva, Estonska, in povsod plačaj, plačaj I Čim manjša država, tem več stane vizum.
V	Rigi, obmorskem mestu, se sprehajava z g. Gorcem par ur, nato naprej do Tallina ali Revall. Na poti naju je zabavala skupina tipičnih Rusov, ki žive izven meja sedanje Rusije. Privlekli eo težke košare menda rib in eo v živahnem razgovoru natrpali najin kope. Obuti eo v visoke Škornje, preko njih galoše, oblečeni po eo v težke suknje. Preko ramen je Imel sleherni denarno torbico, podobno kot jih imajo naši sprevodniki. Da so bili židane volje, so takoj dokazali z ruskimi popevkami. Imeli pa so s seboj tudi »vodko« kljub ostri kontroli organov, katero so seveda bratsko delili.
V	obmorskem Tallinn takoj hitiva e taksijem na obalo do parnika za prevoz v Helsinki, da ne bi bila zadnja ali celo prepozna. Tipični obmorski veter pritiska vse huje. Ugledavši parnik z napisom »Helsinki«, katerega so razkladali, jo meni nič tebi nič ubereva po moetičku na brod, potem ee bomo pa že pomenili; glavno je, da sva e prtljago na brodu. Po kratkem razgovoru g. Gorca s kapitanom ladje sva ee morala zadovoljiti s 24 urnim odmorom v pristanišču. Prtljaga je pa le že na parniku in na varnem. No, čez bivanje v Tallinn se ne morem pritožiti v nobenem oziru. Za obmorsko mesto so cene zmerne. Mesto samo krasno, dosti zanimivo zaradi silnih utrdb starega dela mesta. Z najvišje točke sem opazoval spodaj ležeče mesto, katero ua vseh straneh močno eili v morje. Nepozabni vtisi, krasen pogled na morje in na zahajajoče 9once. Morje je bilo zelo nemirno. tako da sem imel tiho željo, da bi bilo ob vožnji lepše, mirnejše.
Zelja se mi je spolnila ln skoraj brez vetra emo odrinili po temnozeleni gladini 19. februarja ob pol desetih dopoldne.
Tu sera našel prve znance, ki eo imeli isto pot: Lharja in Berauerja od HDW, potem moStvo Estonije, ki govori finski podobno govorica V вра-čeni nemščini, ki sem jo lomil x novimi kolegi, je hitro minila štiriurna vožnja do druge obale. Zanimiva je bila neka vrsta kontrole na odprtem morju. Orehovi lupini podoben lik se je bližal s posadko Štirih mož, ki se je borila t naraslimi valovi Ob bokn ladje so spustili lestvico z vrvi in ob zmanjšani hitrosti so nam junaki v lupini tesno ob boku ladje v trenutku oddali nekoga in že gremo i navadnim tempom vsak svojo pot Razume ee, da sem si ogledal na parniku vee, kar se sme ogledati: od kurjača do kapitana ter razne prostore in naprave.
Zjutraj nalašč nisem mnogo jedel, da bi ne bilo preveč neprilik na elani vodi. In pogodil sem jo: eamo kratek glavobol in konec.
Helsinki, glavno mesto dežele bajnih rekordov in močno razvitega športa se je primerno odelo za to prireditev. Zastave sodelujočih narodov vihrajo s poslopij in v lokalih; dalje lepaki vseh vret, vrvenje ljudi ee je tlaeti ie povečalo, ker je danes sobota. Videti je mnogo novih smučk ш Športnih potrebščin.
Ko potuješ iz mesta v mesto, poveod vidiS kako posebnost, bodisi v zgradbah, spomeniki^ cerkvah, nebotičnikih, gradovih, obalah, slavolokih, uniformah in ne vem kaj še vse. Tu je nekako zbrano vse, okusno in prostorno, toda malokje razkošno. Pri nas kavarne, tu slaščičarne, največ pa je cvetličarn.
Mene vleče naprej, zato pustim g. Gorca samega v Helsinki in jo sam uberem z drugimi potniki v Lahti. Se štiri ure z vlakom. Odvišen čas sem preganjal s čtivom.
Lahti
Sam izstopim s smučkami na ramah, ostali so Sli pred menoj ali so ostali v Helsinki. Takoj so me obstopili in me spraševali, kdo sem, kje bom spal itd. Nato eo me spremili do stanovanja.
Drugi dan oziroma prvi dan podnevi v Lahti. Sest dni potovanja me je malce zdelalo, toda vse me preveč zanima, da bi predolgo pustil zadelana okna. Vem, da je — kot povsod — ob takih prilikah največ dela in vrvenja na stadionu, pri skakalnicah In veeh mogočih pomožnih napravah, zato jo usmerim iz stanovanja v pravcu glavnega toka ljudi. Nedeljo spoštujejo, vse je zaprto, zato pa tem bolj živahno izven mestnega zidovja. Ljudje ne čepijo doma ali v gostilnah kot mnogokje pri nas, temveč zaživi gozd, čeprav narava spi zimsko spanje. Da bi se pri nas tujec znašel na Pokljuki ali Jelovci, bi mu gotovo smučina bila najboljša markacija in kažipot v snegu. Tu pa je obratno.
Vojaške smuške tekme
Mojstrana, 25. febr.
Davi ob 8 se je pričel drugi del tekmovanja za prvenstvo obmejnih čet. Za štafeto na 50 km, to je štiri krat po 12.5 km, se je na štartu pojavilo šest štafet, vsaka e štirimi tekmovalci. Na-vzočni so bili ml vodstva vsi člani pod vodslvom poveljnika, brigadnega generala g. Dragi.še Ko-vačeviča. Ob 8.15 so odrinili prvi tekmovalci v polni bojni opremi, vsak natovorjen z nahrbtnikom, ki je tehtal po 10 kg. Vreme je bilo tudi danes sijajno. Proga je bila izredno težavna, saj je bila jx>nekod močno zamrznjena. Poleg tega je bila proga v dobrih dveh tretjinah močnega vzpona, v eni tretjini pa rahlega vzpona. Tudi v obratni smeri je bila smuka kaj težavna. Rezultat in uspehi so pokazali dejstvo, da so naši najboljši graničarski smučarji oni ob italijan-sko-avstrijski meji, kjer so pogoji najboljši in kjer fungirajo tudi najboljši trenerji. Na drugem mestu je bolgarska meja, nazadnje pa grško-albanska meja, kjer so bili doslej pogoji za razvoj in napredovanje pač najtežji. Tekmovanje, ki se je zaključi.o ob 13 30, je ponovno pokazalo, da so naši graničarji postali že nadvse odlični smučarji.
СеЦе
e »Bela holosen« na celjskom odru. Ljubljanska drama si vidno pridobiva vedno večji krog poslušalcev v Celju. To je dokazala tudi torkova predstava. Aktualnost borbe pacifizma proti militarizmu, prikazana v tej drami na svojevrsten način, je vzbudila v poslušalstvu napeto pozornost, pri nekaterih na galeriji celo sodelovanje s ponovnimi medklici in ploskanjem. Obsojanja je pa vredno, da prihajajo nekateri v dom besedne umetnosti s psihozo nogometnih navijačev in ji dajejo duška. Ljubljanska drama pa naj se zaveda, da je v njenem interesu, da s črtanjem dramskega teksta v navdušenem celjskem poslušalstvu ne napravi vtisa, kakor da ni vredno, da hi se zanj jx>trudili v celoti. To pripominjamo zaradi tega, ker so se ljudje nad tem pritoževali. Sicer pa je bilo občinstvo z igralci zelo zadovoljno, saj so vsi igralci svoje naloge odlično rešili in podali predstavo v harmoničnem in močnem stilu. Zlasti naši ljubljenci (ljubljenke) so iznova pokazali vso silo umetniškega prikazovanja, kakor Debevec, Levar, Kralj, Skrbinšek, M. Vera in Cesar. V taki formi se vas bomo vedno veselili.
KINO UNION
Danes: »Trgovina z belim blagom«
Film, ki prvikrat prikazuje trgovino z belim blagom tako, kakršna je, brez izmišljene romantike.
t. Nesreča g. misijonarja Mihaela Klanfinika. V sredo je padel jx> stopnicah pri sv. Jožefu nad Celjem 74-letni misijonar Mihael Klančnik in si zlomil levo roko v zapestju. Zdravi ee v celjski bolnišnici.
e H krivi prisegi ga je nagovarjal. Pred malim senatom okrožnega podišča sta ee zagovarjala 59-Ietni vdovec, tesar Jakob Jeran iz Polul pri Celju, in 87-letni Leopold Tržan iz Prožinske vasi pri Sv. Jurju ob juž. žel. Tržan je na razpravi 21. jan. na okrožnem sodišču bil zaslišan kol priča Jakoba Jerama, katerega sin Andrej je bil obdolžen, da je ukradel Fricu Knezu iz za-
klenjene omare denarnico z 1220 din. Andrej je zanikal vsako krivdo. V «voj zagovor je navedel, da je prejel denar od Leopolda Tržana, ki je dal delati očetu dva skobelnika. Sodišče je zaslišalo Tržana, ki pa je vse to zanikal in izjavil, da pozna Jakoba Jerama in Andreja samo po videzu. Jakob Jeram je pregovoril Tržana, da bi pričal za njegovega sina in tudi, če bi bilo treba, prisegel po krivem. Še pred razpravo ga je pregovarjal, da naj se nikar ne boji, saj kriva prisega ni nič kaj tako hudega. Vkljub temu pa je imel naš Tržan toliko vesti, da ni krivo pričal. Ko ga je sodnik opozoril in pokazal na križ, se je Tržan ustrašil, odkrito priznal, da ga je h krivemu pričevanju prigovarjal Jakob Jeram, Jeratn pa se je takoj opravičil, da je vse to storil le iz ljubezni do svojega sina. Njegov sin Andrej je bil namreč obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Sodišče je obsodilo Jakoba Jerama na 4 mesece strogega zapora in za 1 leto izgube častnih drž. pravic, Tržana pa na mesec dni strogega za[>ora.
KINO METROPOL, C K L J B »Dunajtke melodije« Vedra in zabavna opereta, polna glasbe in šla-gerjev. liana Holt, Lini Hotiechuh, RudolI Carl.
e Tri nesreče. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je padla pred hišo 75-letna jiosestnica Cecilija fCrašovec in si zlomila levo roko v zapestju. Istega dne si je zlomila desno roko v zapestju 08-letna žena upokojenega rudarja Jožefa Kralja iz Lok pri Trbovljah in 60-letni hlapec Josip Jošt iz Osenc pri Tcharju, ki si je zlomil desno roko v ramenu. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Senovo
Združenje vojnih invalidov priredi na pustno nedeljo ob 3 popoldne v dvorani senovške šole zanimivo predpitslno prireditev. Na sporedu so izbrane pevske točke in izvirna burka »Strašni po-I llcaj CeflzelJ«, kl jo je napisal vojni luvalid Franc I Šenica.
Gozd vam Je preprežen tako močno in na gosto z raznimi smermi smučin, da je položaj isti kot pri nas v celem srenju brez smučine.
Nadaljevanje.
Stafetni tek na 50 km
Podrobni rezultati: Povprečni čas štafet je znašal 4,56.03. Štafete so se plasirale tako-le:
Prva štafeta: poročnik Živkovič Č., kaplar Strugarevič, Antonijevič, Obradovič (italijansko-avstrijska meja, IV. odsek) je dospela v času 4,28.54.
Druga štafeta: poročnik Vučković,, kaplar Vasic, Božič, Vidmar (italijansko-avstrijska meja, IV. odsek) v času 4,38.40.
Tretja štafeta: narednik Štefanovič, Jordan, Stankovič, Prestojevič (bolgarska meja, H. odsek) 5,03.05.
Četrta štafeta: poročnik Aileksič, kaplar Ga- . šić, Simić, Obradović M. (italijansko-avstrijska | meja, IV. odsek) 5,09.27.
Peta štafeta: poročnik Jovanovič, narednik Nedič, kaplar čalovič, Prosen (bolgarska meja, III. odsek) 5,1823.
Šesta štafeta: poročnik Živkovič D., kaplar Mitrović, Stojammć, Rašič (albanska meja, L odsek) 5.23.12.
Po času »o bili v splošnem najboljši ti-le tekmovalci: 1. redov Antonijevič v času 1,0(2.56 za progo 12.5 km; 2. kaplar Struparevič 1,03.58, 3. kaplar Vašič t,04.51. Pri častnikih je bil najboljši poročnik Živkovič č. s časom 1,16.07.
Današnje tekmovanje je poteklo v najlepšem redu. Tekmovalci so bili s snežnimi razmerami in z vodstvom izredno zadovoljni. Kot zapisnikar je fungiral kapetan I. razr. g. Konstantin Milutinovič, kot nadzornik proge kapetan I. razr. g. Jovanovič, kot tehnični vodja kapetan g. Miletič, kot sodnik na cilju pa poročnik g. Radenkovič od I. planinskega polka.
Jutri, v soboto, bo tekmovanje v smuku in slaJomu v Planici.
Mednarodna nogometna tekma G S K fG raz) : S K Ljubliana
Dokaj let je minilo, da smo dobili v Ljubljano zopet kako inozemsko moštvo večjega kova.
Grazen Šport Klub, ki pride v nedeljo v goste, nam ni neznan nasprotnik in se je razvil v najboljše avstrijsko amatersko moštvo, ki si je nabralo la-vorik širom sveta. Celo v odličnih športnih centrih je zaznamenovalo uspehe, kakor le malokatero evropsko moštvo
Da se nahaja moštvo v tako odlični formi, se ima zahvaliti solidnemu finančnemu zaledju, ki mu je izpopolnilo vrste z najboljšimi nogometaši, ki jih je pokupilo Sirom Avstrije. Če smo uverjeni o formi naših gostov, pa nismo tako sigurni o uspehu domačegn moštva! Da je kondicija odlična, je pokazala že nedeljska tekme! Toda izkazalo ee ie, da bo treba nekaj mest še izmenjati. In to se no zgodilo v nedeljo, ko nastopijo naši fantje v defini-tivni postavi, kakor bodo igrali nedeljo kasneje prvenstveno tekmo s Conoordiol Zvedeli smo. da bo postava sledeča: Pogačnik, Hassl, Žitnik. Boncelj, Pupo, Vodišek (Sercer), Lah, Pepček, Nemec, Slapar, Janežič.
Glavna tekma se prične ob 15.30, zanimiva predtekma med Jadranom in drugo garnituro pa 1к> ob 14.
V Štafeti je zmagala Finska. Nn svetovnih prvenstvenih smuških tekmah je zmagala finska štafeta (Kurikkalen, Lauronen, Pitkiinen. Korpr>inen) v času 2:38.42 ; 2. Norveška 2:42.3; 3. Švedska 2:4305; 4 Švica 2:49.21; 5. Nemčija 2:53.04; 6. Italija 2:53.09; 7. Češkoslovaška 2:58.44; 8. Poljska 3:01.09; 9. Avstrija 3:03.52; 10. Estonska 3:00.54; U. Letonska.
Državno prvenstvo v alpski kombinaciji
26. in 87. februarja na Pnutom rovtn nad Jesenicami, pod pokroviteljstvom g. b«ui» dr. Natlačena.
Jutri bo prirejen na Pustem rovtu nad Jesenl-oarni prvi del državnega prvenstva t. j. Zvezno prvenstvo v smuku. Start ob 14. Proga je oddaljena od Sv. Križa nad Jesenicami dobre pol ure.
V nedeljo (27. febr.) ee vrši istotam drugi del državnega prvenstva т alpski kombinaciji in to zvezno prvenstvo v slalomu e startom ob 10. Izletniki e luristovskim vlakom, ki pridejo na Jesenice okoli osmih, imajo več ko dovolj časa, da eo pravočasno na mestu tekme.
Državno prvenstvo v alpski kombinaciji, ki jo priredi JZSZ, je v iy.vedbi GZSP. Vodstvo tekem je v rokah gg. Vučnika Lada, Ravnika Stanka (Jesenice), prof. Cerčka, funkcionarji pa eo gg. Kogov-šek, Čop, Rnzinger, Brun itd.
Verjetno je. da bodo sodelovali na tem prvenstvu kot gostje člani francoske vojaške ekipe, ki se vračajo od tekem na Jahorini. V primeru, da star-tajo, bo primera med našimi najboljšimi in kap. Fauroem, tekmovalcem Allaisovega razreda, zelo zanimiva.
Prijavili eo ee vsi etari znanci, predvsem iz Gorenjske, a tudi Celje je poslalo močno ekipo. Od zagrebških tekmovalcev se je prijavil samo Žinger-lin. Poleg teh bo sodelovalo pri tekmah mnogo novih moči.
Državni prvak v alpski kombinaciji prejme pokal pokrovitelja g. bana dr. Natlačena. Zvezni prvaki v smuku, odnosno slalomu pi mejo poknl JZSZ. V ostalem prejmejo vsi prvoplasirani in drugo plasirani vseh razredov plakete.
Obetajo se nam lepe in tehnično zelo zanimive borl>e med izenačenimi silami. Po zadnjih poročilih eo snežne razmere najboljSe in tudi vreme nem obeta krasne dni v eolneu in snegu.
Smučarji, vsi, ki ljubite alpske discipline, pohitite v nedeljo na Pusti rovi, da uživate v lepoti velikih in nadvse zanimivih borb za najviSji naslov v alpskem smučarskem športu.
Celjski šport
Jutri v nedeljo ob pol 8 popoldne bo n» Glazljl prijateljska nogometna tekma med HSK Sparto iz Zagreba in SK Celjem. HSK Sparta je prvak 1. razreda v Zagrebu, zato bo tekma vsekakor zelo
zanimiva.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
Zamenjava smu&i. Ob smulkrm iiletu pTrteklo nedeljo na Knrešfnk Je bil lainenjan en par етиЛк ter R« prosi g<wpod ali goapodiftna, ki Jih je »amenjaJ. da jih dostavi v hlljetarno Pufoiik, 't'yrfiava 5.
SK Mor*. Pozivajo s« rni igrale! 1. moStva, da R6 r nedeljo toAno ob t javijo načelniku ne igriMrc llnrinesa.. Vw in Ux'ino 1
Uradna vremenska poročila
Tujskopromctnik svet Slovenije J7.S7. in SPI) po dtanju 7. dno JS. fnbruarja 1UM: riatefe-Planica KJ0 m: —t, sonftno mirno, 105cm snega,
prSiê, akukaJiilce uporabne. Kranjska pora 81« »n: -fl, barometer »e dviga, DO om
nnega. prAič, капкаИАЛе ln drxalISi1« uporabno. Hled jO I tn: —2, barometer ae dviga. aon&no, mirno, 'JU cm oerenj. sm-ffH, drs&liiVe na juzem uporabno. Pokljuka-Sportholel 1300 m: —U. J!1 em priifa na 1J5 podlage.
Zlatoroj v Hohinju $30 m: t, копЛпо, mirno. 10(1 e m
»nega, owijno prllt. sleor ourmijon. Dom na Komni H20m: '—11, sonfno, mirno. 'Jtn cm нп»-sa, prUojno «ren. osojno	prAlfa na podlagi.
l)om nn Krvavcu 170" m,- —lfl, aoiiAno, mirno, 12(1 cm
чппка. prisojno sren. osojno prfiifl. Velika planina, nit m: —9, 110 nm annjra, po robovih
trd. po dolinah prSič. Pnllcro 6:0 m; —2. barometer ae dviga jaono, mirno.
'ЈП c.m oarenjoiioga snega. Kureiček 1.1.1 m : —A, sončno, mirno, VI em oaren lenejfB snega.
Mariborska kota inno m in Pohorski dom loto m: —S. sončno, vetrovno, fin em «nega. aren avtoceata Je vozna.
Ilufkn kofa 1249 m: —8, anufno, vetrovno, № em aliéna, aren.
Radio
Programi Radio Lfablfanai
Sobota. 26. febr.: 12 PloSčo za ploSčo zdaj zavrtimo, г njuni pa krajSi Hi Oaa narcdimot — UMA Poro-iila — 13 Napovedi — 13/JO PloSčo za ploftčo zdaj za-vrtimo, i njimi pa krajši »i čas naredimo! — 14 Napovedi — 17 Za dolopustl (igra Iiadijeki orkester) — 17.10 1'ropugamlna nra za mednarodno trimnantično priroditov — 18 Magistrov trio — 18.40 Ureditev hudo-urnikov (g. inž. Karel Tavčar) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nac. ura — 13.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Lumpactj Vagabund. Po barki J. Ncetroya in po motivih iz istoimenskega filma priredila za radio .Totek ln Ježek. Sodelujejo člani rad. igr. družine in Radijski orkester - 32 Napovedi, poročila — 22.15 Koneert Radijskega orkestra.
Dragi programit
Sobota, 35. februarja: BelgraH: 2П Koncort zbora Stankovi?,., 21 Veliki orkester, 22.20 Plašna glaaha — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 13.10 O filmn, 19.25 Pnetni koncert, 22.50 Plesna glasba — liudimpeSta: 21 Ciganski orkester. 23.05 Vojaika godba — Rim-Uarl: 17.15 Plrena gl. 21 Opera — Vraga: 30 Romantična opera, 32.30 Jazz — VarSava: 20 Opereta «Dunajski valček«, 22 Plesna gl. — Sofija: 20 Klavir, 21 Fauerjev «Ro-kvijemi, 22 Operna gl, 23.30 Nar. pesmi — Kotu: 19.10 Zab. in pleena gl. — Frankturt: 19.10 Vojaška godba, ЗП Ork. konc. — Stuttgart: 19.30 Buschovc skladbe, 20 Operna iu operetna gl. — Beromiinster: 21 Opereta.
Sah
Velik uspeli prerojenega »Šempetra«. Kakor znano, se vrše sedaj po vsej banovini medklub-ska tekmovanja v šahu. Borbe med posameznimi klubi so silno ostre in napete. Igra «e po cup-sistemu, t. j. kdor izgubi, izpade. Tako je med ljubljanskimi klubi stanje sledeče: Lovšin je zgubil proti šah. klubu šiška, nato je šiška podlegla agilnim Amaterjem s 6:2. V jxmedeljek pa je ljubljanski Železničar eliminiral Amaterja 6 4 in pol : 3 in pol; tako se je plasiral v finale, kjer se je sestal z ljubljanskim »Šempetrom«. Zanimanje za ta finale je bilo veliko, kajti »Šempeter« 6e je komaj pred tednom dni temeljito reorganiziral, na drugi strani pa že dobro uigrani igralci Železničarja. Zmagal pa je prepričevalno »Šempeter« s 5 in pol : 2 in pol. Posamezni rezultati so: Koračin dobi proti Langofu, Hren Lado dobi proti dr. Čadežu, Gerjoi zgubi proti dr. Švelu, Kapus remis z Osauo, Jerančič dobi proti Zavecu, šušter D. remis s Kragljem, Kla-kočer remis z Jerebom in Berčič dobi proti Bez-rukovu. V nedeljo ob 14 v ealonu »pri Naretu« Šmartinska cesta, pa igrajo »Šempeterčani« s šah. klubom Močilnik iz Vrhnike izločilno prvenstveno tekmo. Pričakuje se ostra in napeta borba. Šahisti-kibici (tihi) dobrodošli.
Ptu:
V zaslužni pokoj je šel gospod Ivan Hotkor, pi6inonoša v Ptuju. Službo je opravljal 35 let v splošno zadovoljnoet pri predpostavljenih, kakor tudi strankah. Prazna 6e zdi Ljutomerska ccsta, ko ne prihaja več v predpisanih urah z vedno smehljajočim se obrazom. Mi, ki emo ga najbolj poznali, mu želimo v bodočnosti še mnogo ereč-nih, zdravja in zadovoljstva polnih let.
S(. Jeme,
* Med poplavljence bo pomožni odbor, kateremu načetuje g. dekan Anžič, te dni razdelil 8000kg koruze. Poleg tega je tudi občinska uprava dcelej nabavila tri vagone koruze in jo razdelila med najrevnejše sloje jx> globoko znizani ceni.
Strogi pasji kontumac je za dobo 6 mesecev razglašen v naši občini, ker je obolel za steklino pes posestnika Metelka iz Gor. Maharovca.
vrane eo se v naši dolini 6ilno razmnožile in delajo med letom na polju veliko škodo. Po nasvetu okr. kmet. referenta bodo vranam 6pomladi nastavljali zastrupljena jajca, da ee tako zatre škodljiva zalega.
Ihiva zalega Predpustne
veselice, nekdaj tako hrupne in glasne, potekajo letos brez godbe in plesa. Prav je, da je napravila oblast tudi v tem oziru red in konec starim razvadam. Želimo pa, da ee tudi glede policijeke ure napravi red, da ne bo v jutranjih urah več krika in vika 6redi vasi kakor se je to dogajalo minulo nedeljo.
Osebne vesti. Zapustil nas je g. kaplan Fink Ivan, ki je komaj p°' leta služboval v naši fari. Zahvaljujemo se mu za vsa dobra dela v prid naših faranov in mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni! — Bolezenski dopust pa eta te dni nastopili učiteljici g. Jordan Nada in g. Ko-vačič Lidija.
Zahtevaite povsod naš list!
BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor
Aleksandrova 40
kapi takoi io plača najbolje
•	hranilne knjižice
bank in hranilnic
•	vrednostne papirfe:
3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd
•	Vsilite vseh držav.
Prodaja srečk drž. razr. loterije MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Oin 1'—; leni-tovanjskt oglasi Dio 2'—. Najmanjši znesek ta malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri aaročila — Prt oglasib reklamnega enačaja ge r» čuna enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica pe Din 2*50i Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 pralnica — Svetlolikalnica
Mužbodobe
Tovarna pletenin
sprejme pletilnega mojstra kakor tudi Izurjeno pletiljo, zmožno samostojno voditi pletllskl oddolek. Naslov v upravi »Slovenca«i pod 2543. (b)
Modistko
samostojno, Bpretno ; takoj sprejmem za stalno. Plača po dogovoru. — Predstavtt se dnevno od 12—14, Šmartinska c. 8; Gregorc.	(b)
Kam pa kam?
Na Kurescek
vozi avtobus v nedeljo, 27. t. m. ob 8 zjutraj izpred Mestnega doma. — Prijavo tel. 26-98.
Stanovanja
Stanovanje
dveli sob, kuhinje ln prl-tllilin oddam takoj ali e 1. aprilom. Rožna dolina e. V. St. SI.	(č)
гпнвгннрв
i'JTm ЕГТЈЧ
Sadje
vedno v zalogi po najnižji cent prt Baloh, Kolodvorska 18, dvorišče. 1

Dekle
pridno ln pošteno, ki zna samostojno kuhati, sprejme mala družina. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubiteljica otrok«.
Najboljil trboveljski
premog
brez prahu
кокв, suha drva
I. Pogačnik
MmiUh«» Telefon 20-ac
Čitajte in širite »Slovenca«
Enodružinska hiša
z vrtom v Ljubljani naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Doli« St. 2763.	(p)
Parcelo ali staro hišo
v sredini Ljubljano kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dom« P 2802.	(P)
Ne zamudite prilike!
Ugoden nakup stavbnih parcel > vodovodom tn elektriko v bližini posta je. - Pojasnila : Vižmarje St 69.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obražent posredovalec — Cesta 29. oktobra St C, telefon 37-33, tma naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev go zdov, trgovskih tn stanovanjskih hI S ln vtl. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)

Hrar.ilne knjižice
vrednostne papirje,
3°/o obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL. PLAKINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 85-10.
I
Živali
il
Težke in
poltežke konje
za delo, ж garancijo, dobavlja pod ugodnimi poboji
E. Vajda
Cakovec - Medjimurjo. Telefon St. 69, 60, 33. Večje količine stalno na. razpolago v lastnih stajah.
Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je dne 24. t. m. po kratkem trpljenju umrl naš ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Alojz Vašič
banovinski služitelj
previden s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 26. februarja ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. februarja 1938.
Žalujoča soproga Terezija s hčerko Marijo in ostalo sorodstvo.
Kolektura srečk drž. razr. loterije
Aleksandra R. Pavlovlća
Beograd, Kralja Alberta št. 1
obvešča igralce, da se žrebanje V. razreda vrši v Ljubljani od 1. do 11. marca ter priporoča veliko
izbiro srečk drž. razr. ioteri/e vseh vrst. Cena celi srečki Din 1000'—, polovici Din 500,— in četrtini Din 250'—. Zaradi nojnoifi sprejema naroČila brzojavno ali telofonltno na it. 21451, Beograd,
,SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
ZAHVALA
Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljnbljene soproge, sestre, tete in svakinje, gospe
FRANJE JAKLIČ
izrekamo vsem iskreno zahvalo.
Sveta maša zadušnica bo dne 1. marca 1938, ob 7 zjutraj t župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, 26. februarja 1938
2 a I a j oë i ostali
Dotrpel je po dolgi Sn mučni bolezni v 77. letu starosti naš ljubljeni soprog in nenadomestljivi oče in stari oče, brat, stric in tast, gospod
Anton Skerjanc
posestnik, gostilničar in bivši inpan
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo ob treh popoldne na pokopališče v Šmarju.
Šmarje, Ljubljana, Zagreb, Borovnica, 25. februarja 1938.
Žalujoči: Marija, soproga; Tone, Lojze, France, Milan, sinovi;
Pepea, Minka, Tončka in Pavla, hčere; Frane Šotar, Zvonko Gavrančif, Joško Fon in Frane Romfe, zetje; Minka in Anica, sinahi; vsi vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš dobri oče, soprog, dedek in brat, gospod
FRAN LAH
birii stavbenik, trgovec in posestnik
P greb pokojnika bo ▼ nedeljo, dne 25. februarja 1938, ob 13.40 popoldne, iz hiše žalosti Podgorci, na farno pokopališče Sv. Lenart pri Veliki Nedelji
Osluševei — Sv. Lenart, dne 25. februarja 1938
Uršula, žena — Josip, Alojz in Ivan, sinovi Franica roj. Kračun; Lojzika roj. Lukman, sinahi Janko, Cilka, Bogdan in Franček, vnuki
Maurice Leblanc:	47
Izredne pustolovščine Arsena Lupina.
Otok tridesetih krst
»Molčite že enkrat! Prepovein vam...«
»Kakor hočeš. Vse, kar storim, storim zato, da te poučim. In to me malo stane. Kadar začnem delati čudeže, se ne morem več ustaviti, še ena šala. Na vratu nosiš pod srajco na koncu srebrne verižice medaljo?«
»Da,« je rekel Vorski in oči so se mu mrzlično zasvetile.
>Ta medaljon tvori prazen okvir za fotografijo, ki jo je včasih obdajal?«
»Da, da, portret, ki je predstavljal.. .<
vKi je predstavljal tvojo mater, saj vem, in ki si ga izgubil.«
»Ki sem ga izgubil lansko leto.«
»Rajši reci, da misliš, da si izgubil ta portret.«
»Kako vendar! Medaljon je prazen.«
»Misliš, da je prazen. Pa ni. Poglej!'
Še vedno je Vorski mehanično ubogal, odpel gumb svoje srajce in potegnil verižico. Pokazal se je medaljon. V zlatem okviru je bil ženski nortrel.
>Ona je... ona je...!« je razburjeno šepetal.
»Ni zmote?«
»Ne?«
»Torej, kaj praviš na vse to, a? Niso prazne moje besede... le ni prazna slama. Stari druid ie poseben tip in ti ga boš sledil, ali ne?«
»Da.«
Vorski je bil premagan. Ta človek ga je podjarmil. Njegova lahkovernost in verovanje v skrivnostne moči, njegova nemirna narava, vse ga je sililo k popolni poslušnosti. Sicer je ostalo nezaupanje, toda ni ga oviralo, da se ne bi pokoraval. Vprašal jc:
»Ali je daleč?«
»Na strani. V velikem salonu.«
Oton in Konrad sta poslušala razgovor kot omamljeni priči. Konrad je skušal ugovarjati. Vorski mu je zaprl usta.
»Če se bojiš, odidi. Razen tega — in to je pristavil tišje — razen tega imamo vsi revolverje v rokah. Ob najmanjšem hrupu bomo streljali.«
»Streljali name?« se je porogal druid.
»Na vsakega sovražnika.«
»Dobro, pojdi naprej, rajnki Vorski.«
In ker se je obotavljal, je izbruhnil v smeh.
Rajnki Vorski... zdi se, da te to ne smeši. Oh! Sicer pa tudi mene ne... Samo moram se malo pošaliti... No, kaj, ali ne greš?«
Peljal jih je do konca kripte, v senco, kjer jim je svetilka pokazala na spodnji strani zidovja razpoko, ki se je vedno bolj poglabljala.
Vorski je obotavljaje se vstopil. Moral se je plaziti po kolenih in rokah po nizkem hodniku, odkoder je prišel minuto pozneje pred prag velike dvorane.
Drugi so ga dohiteli. Druid je svečano izjavil:
^Dvorana Božjega kamna.«
Bila je globoka in veličastna, po dimenzijah in obliki podobna ploščadi, pod katero se je razprostirala. Isto število pokončnih kamnov, ki so bili podobni stebrom velikega svetišča, se je dvigalo na istih prostorih in tvorilo isto vrsto me-nirjev — kamni, ki so bili enake oblike in bili obklesani od nevešče roke. Tla so bila iz velikanskih neenakih plošč, na katere je padala v krogih svetloha.
Na sredi, pod Maguenocovim vrtom, se je dvigal oder, zgrajen iz golih kamnov, visok štiri do pet metrov, (iori pa je dolmen z dvema močnima nogama nosil granitno mizo ovalne oblike.
»Ali je ta?« je zamrmral Vorski z dušečim glasom. Ne da bi naravnost odgovoril, je druid dejal:
»Kaj praviš o tem? Naši predniki so znali graditi, ne? In kakšna iznajdljivosti Kakšna previdnost jiroti neljubim pogledom in proti posvetnemu iskanju. Ali veš, od kod prihaja svetloba? Mi smo v osrčju otoka in okna so tu nemogoča. Svetloba prihaja od gornjih inenirjev, ki so zgoraj in spodaj preluknjani od kanala, ki se vedno bolj razširja in siplje svetlobo na vse strani. Opoldne, ko je sonce navpično, je tu čarobno. Ti, ki si umetnik, boš kar zijal.«
»To je torej Božji kamen,« je ponovil Vorski.
»Na vsak način je lo posvečen kamen,« je zatrjeval stari druid hladnokrvno, »ker vlada podzemskim žrtvenikom. Toda spodaj je še drugi, ki ga varuje dolmen in ki ga od tu ne vidiš, in na tem so darovali izbrane žrtve. Kri je tekla z odra in se odtekala po jarkih prav do obale, do morja.«
Vorski je razburjen vprašal:
»Torej je, ne? Pojdimo bliže.«
»Ni se treba premikati,« je rekel mirno starec. »Ta še ni pravi. Je še tretji in da vidiš tega, zadostuje, da dvigneš glavo.«
»Kje? Ali ste prepričani, da je to?«
»Bogami! Dobro poglej... nad zgornjo mizo, da, na samem obloku, ki tvori strop in ki se zdi, da je mozaik iz velikih plošč. Ali ne? Oa vidiš od tu? Plošča, ki je pri strani... podaljšana in obsekana. Rekel bi, da sta si sestri... Toda le ena je dobra, ki ima tovarniško znamko...«
Vorski je bil razočaran. Pričakoval je kaj bolj zapletenega in skrivnostnejšega.
»To je Božji kamen?« je rekel, »saj nima nič posebnega.«
»Od daleč ne, toda od blizu, boš videl... Barvane žile, živordeče žlice, posebno zrno... končno, kaj bi. Božji kamen. Sicer pa ne velja toliko zaradi dragocenosti, kolikor zaradi čudovitih lastnosti.«
»Za katere čudeže gre?« je vprašal Vorski.
»Daje življenje ali smrt, kakor veš, in še mnogo drugih stvari.«
»Katere?«
»Vraga! Ti me preveč sprašuješ. O tem ne vem ničesar.«
»Kako? Ne veste?«
Druid se je pripognil in zaupno govoril:
»Poslušaj, Vorski. Priznal ti bom, da sem se nekoliko balial, in da je moja vloga, četudi je zelo velike važnosti — čuvaj Božjega kamna ima službo prve vrste — da je moja vloga omejena od višje moči, kakor je moja.«
»Od katere moči?«
»Od Veledine.«
Vorski ga je zopet vznemirjen opazoval.
»Veledine?«
»Ali vsaj od tiste, ki jo imenujem Veleda, od zadnje svečenice, katere pravega imena ne poznam.«
»Kje pa je?«
»Tu.«
»Tu?<
»Da, na daritvenem kamnu. Spi.«
»Kako? Spi?«
»Ze stoletja, vedno. Vedno sein jo videl le spečo, v čistem in mirnem snu. Kakor kraljica, ki spi v gozdu, pričakuje Veleda tistega, ki so ga bogovi določili, da jo prebudi, in tisti...«
»Tisti?«
»Tisti si ti, Vorski.«
Namršil je obrvi. Kaj pomeni vsa ta neverjetna zgodba? In kam je hotela priti z njo zagonetna oseba?
Stari druid je nadaljeval:
»Rekel bi, da te je to potrlo? Za to pač nimaš vzroka, ker imaš rdeče roke in trideset krst nn grbi, da ne moreš imeti pravice, da bi bil očarljiv vitez. Preskromen si, mali. Ali hočeš, da ti nekaj povem? Veleda je izredno lepa. Ah I Razposajenec, ti se vžigaš? Ne? ne še?«
Vorski se je obotavljal. Res je čutil, da nevarnost okoli njega narašča in se dviga kot val. Starec ga ni izpustil iz klešč.
Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceî
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenčiS