r-
SEMANARIO YUGOESLAVO
a poreče los sábados •
Dirección y Administración:
Lavalle 341, Escr. 316 •
B$. AIRES U.T. 31 Retiro 5839
VI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES 22. DECEMBRA 1934
Štev. 62
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel* 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvt.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
la da
me z enim sa-. razvozlal zamotane
Mir ljudem Ha zemlji!
^ torek bomo spet praznovali roj-stv° Gospodovo. Spet se bodo razlega-'6 Po širnem svetu blage besede, ki le zabeležil evangelist Luka: "fcir ljudem na zemlji, ki so dobre voljet»	: i
tir.
Danes, ko je na ¡svetu vse polno neBotovosti, izvirajočih iz medsebajme-fla nezaupanja, iz mrzličnega oboro-Ž6vaaJa, pa tudi iz naveličanosti, ki jo r°4e v ljudeh težke gospodarske prili-, ' ,v katerih živimo že dolgo vrsto
Inl *
1,1 katerim še ni videti konca, jno-te božične besede narodom v Oseben opomin, v resno svarilo.
Naveličanost današnjega časa le ®reiada izzveni v besede obupa, ki se Ut,aja v usodo in pričakuje, da mu ta prinesla rešitev: Naj pride kar-četudi najhujše, da bo le konec negotovosti, .trajnih skrbi in kasnega hiranja!
fóttogo je takih, ki ,na tihem, pa odkrito mislijo, da bi vojna reši-6lovečenstvo
iz sedanjih otisk
, bl Martov
^ Sijajem __________ ________
arske probleme, da bi po novem 1/ll,u nastopili {boljši časi. To miš-bolj 6' 811 pa "Panje, ki se .vedno
tere i'* V državah in med sloii' ka" i2me ® ^a najbolj udarila, je ena
nevarnosti za ohra-
lev »»iru.
Ni potrek* misli ■ naglašati, da je takšno
uPi k' 2m°tn° ter da so prazni vsi
„ ' se iz fljega porajajo. Vojna je ^"'cevania
din	uničevanje ne more ro-
blagostanja, marveč le novo qo-Posebno hudo bi bilo uničevanje Ivlienj in dobrin v današnjih časih, k° »e iznajdljivost izumiteljev kosa * tkanju vedno .strašnejših orožij. Par dnevi smo čitali napovedi ne-8a izvedenca v morilni industriji. °ž Prerokuje, da bo "bodoča vojna" vse strašna: zračni torpedi, napol-11 t 8 hudimi razstrelivi, bodo brze-2lak V oddaljena mesta; brežič bod P°t0m iih bodo vodili tako. da i116 iašlu m°9U zareáil¡ svojega cUja; or-otst P°dmorniki. skriti v vodi, bodo 'eljevaii človeška bivališča; in ta-aUe.. Ali i2
rešitve? aniih zdražb res (ni ¡druge preživijg^1* 1)0 moral° človeštvo spet g0 je , 9rezote še hujše vojne, ne-dVajS(¡.. 3 °na, ki je izbruhnila pred cev i6'"11 leti? v teo1!31» pohabljen-t 3,0 narodi žive dokaze grozovi-
Povl	morile. vkljub temu pa
4oci°d t0lÍk° piŠB'° in B°vore 0 "b°-
nem V°'ni" kakor o nečem neizogib-m ' ŽQ v naprej zapisanem in na
prisil takšna nova preizkušenj a ne ftart
TOir M narode sveta, naj ,hi se " c*reaii •
štvo eim utrdil tako, da bi člove-
naPoveda]I>íeÍ učakal° dan' ki lBa Je žs naš veliki Prešener:
VAŽNI DOGODKI V JUGOSLAVIJI
G. Jevtic sestavlja koncentracijsko vlado
Pogajanja z voditelji bivših strank - V novem kabinetu bi bili tudi dr. Anton Korošec, gen. Živkovic, Velja Popovic in Mehmet Spaho
Demonstracije v Beogradu
nekaj" ledno» 60 se širile govori- Sovražniki naSe mlade države bodo (¡odovanska nacionalna stranka, po
ce, da se pripravljajo v notranji politiki Jugoslavije važne spremembe, katerih namen bi bil združiti v skupnem delu za blagor države in naroda vse one konstruktivne sile, ki se zadnja leta niso mogle politično udejstvovati. , Člani regentskega sveta so imeli v poslednjem času važna posvetovanja z voditelji bivših strank, ki jim je bila dana, brž po tragičnih marseillessih dogodkih, popolna svoboda gibanja. — Ta posvetovanja so kazala, da hočejo kraljevi namestniki, katerim je bil pokojni vladar poveril odgovornosti polno nalogo, da skrbe za usodo Jugoslavije, pritegniti čim širši krog narodnih voditeljev k sodelovanju v vladi.
Poročali smo pred nedavnim o teh beograjskih razgovorih, podčrtali njihovo važnost ter povedali, da napovedujejo novo smer v notranji politiki naše države; menili smo sicer, da do važnejših sprememb ne pride pred novim letom, nastopilo pa je iiqvo-dejstvo, ki jih je pospešilo: razprave v Ženevi so močno dvignile ugled kraljevih namestnikov. Na drugi strani je rezultat jugoslovanske intervencije pri Zvezi narodov izzval, kakor izgleda, nesoglasja, ki so pospešila nastop vladne krize v Beogradu.
V torek sta podala ostavko ministra Jevtič in Kojič, naslednjega dne pa je odstopil celokupni kabinet. Knez namestnik Pavle je takoj začel posvetovanja; med prvimi, ki so bili poklicani na dvor, sta bila tudi dr. Korošec iu, g. Spaho. Še istega dne je bil g. Jevtiču poverjen mandat, da sestavi novo vlado. Pričela so se takoj pogajanja za sestavo koncentracijskega kabineta. V trenutku, ko to pišemo, se pogajanja še nadaljujejo. V zadnjem hipu, ko je g Jevtič že skoro imel sestavljeno vlado, so se pojavile nekatere težkoče, ker zahtevajo zastopniki bivše radikalne stranke, katerim je bil odmeril tri ministrske listnice, da se število njihovih portfeljev poveča, predvsem pa da se njim poveri notranje ministrstvo.
Verjetno je, da se bodo te ovire pre mostile v najkrajšem času -in bo Jugoslavija dobila močno vlado, ki bo v konstruktivnem delu združevala vse
s tem doživeli novo in hudo razočaranje. Upali so, da bo marseilleski a-tentat povzročil razkosanje Jugoslavije ali pa vsaj težke notranje komplikacije, zgodilo pa se je vprav nasprot no: kri, ki "jo je prelil kralj Aleksander, je le še bolj združila Srbe, Hrvate in. Slovence.
Po dosedanjih vesteh bodo v novi vladi zastopane naslednje bivše stranke: radikalna, Hrvatska seljačka, Slovenska ljudska, muslimanska ter Ju-
leg tega pa si je g. Jevtič zagotovil tudi sodelovanje gen. Živkoviča.
V četrtek je imel g. Jevtič pripravljeno listo, ki je vsebovala tudi naslednja imena: Kojič za poljedelstvo, gen. Živkovic za vojno, Velja Popovič za notranje zadeve, Mehmet Spaho za trgovino, Milan Trifunovič za prosveto, dr. Korošec pa za promet. Poleg ministrskega predsedništva bo g. Jevtič obdržal tudi portfelj za zunanje zadeve.
Madžarska seilleski
m mar-atentat
Ko je svet izvedel, da ima jugoslovanska vlada tehtne dokaze o tem, kako so madžarske oblasti podpirale teroriste v službi sovražnikov naše' mlade države in. kako se je marseilleski atentat pripravil na ogrski zemlji, so mnogi menili, da pride v Podona-vju do hudih in krvavih zapletfljajov. Ta črnoglodna predvidevanja pa se niso uresničila, ker so Jugoslovani zna li brzdati svoje živce. Jugoslavija je gotovo prinesla velik dokaz svoje miroljubnosti, ko se je v tej resni in. nad vse kočljivi zadevi ugotovljenih dejstev dokazovala krivdo madžarskih oblastev.
Najhujša nevarnost za mir je bila s tem odstranjena. Pomirjevalni vplivi ženevskih diplomatov so preprečili za ostritev jugoslovansko - madžarskega spora s tem, da so našli rešitev, ki je bila za Jugoslavijo sprejemljiva in ki je tudi Madžarska ni mogla odkloniti, ako ni hotela poslabšati svojega položaja.
Pri prvih razpravah v Svetu Zveze narodov je sicer izgledalo, da bodo Madžari korajžn.i, ker se je italijanski zastopnik prav močno potegnil zanje in za revizjonizem, situacija pa se je bistveno spremenila, ko se je tekom nadaljnjih razprav pokazalo, da ima Jugoslavija trdno oporo v Mali antanti. ter v balkanskem sporazumu, posebno pa tudi v Franciji, katere zastopnik Laval je odločno zavrnil revizionistične teorije svojega italijan
narodove sile, s čimer bo tudi najbo-l skcga kolege" Nastop Francije je b°
koder
iz
Prepir
,o|nce hodi da »>,.. "Veta bo Pregnan, vrag _
». lil* Pr7 •*> «ak,
'e tosed bo mejaki
Pj .
6 neki drugi mir naj bi prišel íl°vek 113 2emlil: oni ,mir' ki se v
obgta " POrodi iz zavesti, da njegov i»lstanek ter Ostanek njegove družine
0l>iahl¡O(IVÍSna °d muhaste usode' od
f>l(	sreče. od delodajalčevega
OanjŠefla d°bička ter še od sto
%on*Cm,enlC' ki ,ih vs<5h nUw>li ni hi{1 8 °e P'edvidevati In ki lahko vsak
*ast°PiJ°. marveč, da ima s svo-
Shi za0otovljen svoj vsakdanji
to^1 bl se že «nk*at končala obupna N btmUiJonov proti brezposelnosti, k¡ 1 80 v družinah ustalil oni mir, la8otQe m°re biti,dokler ločetje nimajo lo 0v,Jeneoa dela in družine nlma-aBotovljenega druhal
Turij
»lUa. ®°sPodarskl mir naj pride med »a zemlji!
Ije ustreženo priporočilu kralja Aleksandra: "C.uvajte Jugoslavijo!'"
odločilen; italijanski zastopniki so lepo utihnili, ker so gotovo imeli navodi
la, naj radi Madžarske nikar ne ustvarjajo novih ovir za zbližanje med Italijo in Francijo.
Zveza narodov je odločno obsodila terorizem, ugotovila, da nosijo neko mero odgovornosti za marseilleski a-tentat tudi nekatere madžarske oblasti ter je zahtevala, da madžarska vlada takoj uvede preiskavo in krivce kaznuje ter o ukrepih poroča ženevski organizaciji. Madžarska je morala te zahteve sprejeti.
S tem seveda niso bile izpolnjene želje onih, ki so želeli, da bi Madžarsko v Ženevi zmrcvarili in, po možnosti, razkosali. Vsak trezen. Jugoslovan pa mora biti s to rešitvijo zadovoljen: najvišja mednarodna organizacija je obsodila zločin, čigar žrtev je postal vladar Jugoslavije, ugotovila je krivdo madžarskih oblasti in zahteva, da se krivci kaznujo. Namen, ki ga je imela jugoslovanska spomenica, je s tem dosežen, poleg tega pa je debata v Ženevi še pokazala, kako trdne vezi družijo Malo antanto, balkanske države in Francijo.
Zastopnik Jugoslavije g. Jevtič je aobil od povratku v domovino nebroj čestitk in priznanj, ker je odločno in spretno branil stališče Jugoslavije.
Med madžarskimi šovinisti ta rešitev spora ni bila sprejeta z navdušenjem; oglašajo se takšni, ki zahtevajo, naj vlada poda ostavko. Položaj Goem-boesovega kabineta ni baš zavidanja vreden in bo še manj, če se res spo-stavijo boljši odnošaji med italijo in Francijo, ker bo v takšnem slučaju Madžarska zgubila prijatelja, ki je kuril pod loncem, v katerem kuhajo Ogri svoj revizionizem.
Na rojstni dan pok. kralja Aleksandra, 17. t. m., se je šla poklonit na njegov grob v Oplenac velika množica ljudi, ki so prišli s posebnimi vlaki iz Zagreba, Ljubljane in drugod; poseb no močno je bila zastopana mladina, vseučilišS.iki bojevniki itd.
Pred beograjskim Narodnim gledališčem se je zvečer vršilo veliko zborovanje, na katerem so razni govorniki obsojali rovarjenje sovražnikov in na-glašali, da je mladina zvesta idealom, ki jih je proglasil pokojni kralj.
Storila se je dolga povorka, ki je krenila po mestnih ulicah do palače ministrskega predsedništva, kjer je manifestante • agovoril gen. Živkovic. Nekateri izmed manifestantov so de-monstirali tudi proti Italiji in Madžarski.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA V BOLIVIJI
Bolivijska vlada je odrodila splošno mobilizacijo. V Chacu Bolivijcem hu da prede, ker paragvajska vojska še vedno napreduje. Bolivijci morajo bi ti nepoboljšljivi optimisti, ako upajo, da se jim bo vojna ^sreča nasmehnila.
Predloge Zveze narodov, naj bi se so vražnosti prekinite ter naj bi se za čela pogajanja za rešitev spora, je Paragvaj zavrnil, kar je tudi človeš ko razumljivo, ako pomislimo, da si je z dosedanjimi uspehi že močno za sigural zmago.
ITALIJANSKI MANEVRI V ABESSINIJI
JO
Dogodki poslednjih tednov v osrednjem vzhodnem delu Afrike kažejo, da se tam spet nekaj pripravlja. Na meji med italijansko Somalijo in Etiopijo (ali Abesinijo) je prišlo do resnih za-pletljajev. Oddelki italijanske koloni-jalne vojske so napadli abesinske spremljevalce angleške obmejne komisije ter jih postreljali. Zgodilo se je to pri Ualualu, o katerem pišejo sedaj nekateri italijanski listi, da spada pod italijansko oblast, dočim ga celo letošnji italijanski zemljevidi blagohotno še puščajo pod Abesinijo.
Abesinija, ki je članica Zveze narodov, je poslala v Ženevo protest, Italijani pa nočejo o kakšnem posredo-| vanju Ženeve ničesar slišati; pravijo, • da so Abssinci napadli n.jihove vojake in zahtevajo za to odškodnino in zadoščenje.
Verjetno pa je, da so obmejne incidente izzvali italijanski militaristič-ni krogi, o katerih poučeni ljudje trde, da bi radi izzvali kolonijalno vojno.
Italijani so že pod Crispijem poskušali svojo srečo proti Abesincem; — 45.000 mož so poslali v Afriko, da bi podjarmili Etiopvo. Upali so, da bodo imeli boljše srečo, nego so jo imeli Angleži dobrih 25 let pred njimi, ki so sicer zasedli deželo, a se v njej niso mogli vzdržati. Pri Adui so Italijani doživeli hud poraz, ki ga še danes ne morejo pozabiti. Ni izključeno, da bi sedaj morda spet radi poskušali svojo srečo.
Avstrijski kancelar Schuuschnigg, z zunanjim ministrom Berger— 'Waldeneggem, pred palačo "Venezia" v Rimu, kamor je Sel ¡posetit Mussolinija..
Srečne in vesele božične praznike
želijo vsem cenjenim rojakinjam in rojakom, pred vsem pa naročnikom, oglaševalcem in prijateljem našega glasila, uredništvo, upravništvo in konsorcij "Novega lista".
ti * it * * Beležke
Italijanski fašisti kaj radi rogovili-o italijanstvu Dalmacije ter ji oblju bljajo "odrešenje". To rogovilenje je sistematično in ima namen vzbud ti v. svetu prepričanje, da je Dalmacija v resnici italijanska zemlja Pred nedav tlim je bil Balbo, ki je vzbudil pozornost s svojim nastopom v splitu, za njim so prišli letaki, ki so Jih vrgli z "Vulcanije" na Korčulo, sedaj pa poročajo iz Jugoslavije še o neki novi vrsti italijanske propagande: Tvrdlta Marelli pošilja v svet radijske aparate, na katerih je zemljevid Italije, ki obsega tudi Dalmacijo; nad zemljevidom je liktorski snop z napisom Pro-
dotti italiani".
Koliko pa je prav za prav Italijanov v Dalmaciji in kako se jim godi, da so talco potrebni odrešenja?
Rapallska pogodba je zagotovila vsem onim dalmatinskim Italijanom, ki so optirali za italijansko državljanstvo, velike pravice: jugoslovanska vlada jih ne sme izgnati, dasi so tuji državljani; priznati jim mora vse pravice in koncesije, ki so jih uživali že pod Avstrijo in do sklenitve rapallske pogodbe; neovirano smejo rabiti svoj jezik, svobodno izpovedovati svojo vero itd.
Ker so jim bile pogodbeno zagotovljene vse te pravice, je pač razumljivo da je optiral za italijansko državljanstvo vsak Dalmatinec italijanske narodnosti, ki je bil le količkaj navdušen za "Mater-domovino" na drugi strani sinjega Jadrana.
Koliko je torej teh navdušenih optan tov v Dalmaciji?
Uradna statistika od 17. julija 1930 jih je naštela na vsem jugoslovanskem Primorju, od Sušaka do Kotora, celih 4.000 ter je povrh vsega še ugotovila, da večina teh optantov ni italijanske narodnosti... Kako naj si razlagamo to čudo? Morda s tem, da so italijanska podjetja izvajala pritisk na svoje hrvatske nameščence?
Teh 4.900 italijanskih optantov živi v nič manj ko 95 različnih mestih in vaseh. Le v enem samem mestu, Splitu, jih je več ko 1.000, in v 7 mestih več ko sto, sicer pa so razkropljeni po vsej Dalmaciji.
In kako se jim godi?
V istem letu, 1930, so imeli 7 osnovnih šol s 329 šolarji, 4 zabavišča z 98 otroci, eno žensko strokovno šolo s 33 gojenkami ter 23 čitalnic in društev. V vsakem večjem kraju imajo svojo cerkev in svojega duhovnika, ki pridi-guje ter opravlja druge cerkvene obrede v italijanskem jeziku. Dalmatinski Italijani so člani fašističnih organizacij za inozemstvo, deca italijanskih šol je vpisana v Balillo ter jo vsako leto požiljajo na letovišče v fašistična taborišča v Italijo. Na vse italijanske narodne praznike svobodno vihra italijanska zastava na vseh poslopjih, kjer imajo svoje sedeže italijanske šole, društva in ustanove.
Kako se pa godi Slovencem in Hrvatom v Italiji!?...
OBSODBE NA RUSKEM
V skaldu z novim dekretom sovjetske vlade za pobijanje terorizma je bilo doslej obsojenih na smrt in u-streljenih vsega 107 teroristov; po večini so taki, ki so skrivaj prišli iz sosednih držav preko meje z namenom, da izvršijo atentate.	*
Povodom smrti kralja Aleksandra je priobčil skopeljski list "Vardar" članek iz katerega posnemamo:
V usodbi noči po 9. oktobru se je o-glasil iz Bog ve katere radio-postaje brezmejne Rusije glas, ki je v globokem basu povedal v ruskem jeziku sledeče:
"Na svetu so protislovja, so razlike. Na svetu pa obstoja tudi Rusija in njen občutek za pravico, njen podpis na sporazumu o nenadanju z Malo antanto, njeno članstvo v Ligi, njeno mesto v Svetu lige narodov, njeno prijateljstvo z Francijo. In ta Rusija brez ozira na vse drugo — ni ravnodušna na usodo Jugoslavije, za vse škodljive naklepe, ki bi jih kdorkoli naperil proti nji. Nasprotno — 150 milijonov Rusov stoji za Vami! To je stvarnost, to so dejstva, katerih naj Jugoslovani nikdar ne pozabijo!..."
Ta glas iz Rusije je napravil svoje. Čigav je bil ta glas? Pa naj je bil u-raden ali neuraden — ostal je glas iz Rusije. In mi ga v resnici ne bomo pozabili! Mi ga sprejemamo z veliko hvaležnostjo kot bratsko uteho v teh težkih časih preizkušnje, solz in bolečin, brez ozira na njegovo uradnost ali neuradnost — ker je iskren, bratski in prisrčern."
Stran 2
NOVI LIST

r/s:



ARGENTINSKE VESTI






Volitve v Tucumánu
V nedeljo so se vršile v pokrajini Tu eumán volitve, ki so vzbudile mnogo zanimanja, ker izgleda, da bo ena izmed argentinskih provinc prvi krat po revoluciji od septembra 1930 dobila radikalno vlado. Volitve so potekle razmeroma mirno in ob dobri udeležbi volilnih upravičencev. Le v Villi Lujáni so se spopadli z noži nekateri preveč navdušeni možje ter je eden bil ubit, drugi pa težko ranjen.
Po dosedanjem štetju glasov izgleda, da bo novi guverner radikal Campero.
Štetje delodajalcev in delojemalcev
V skladu v določbami dekretov štev. 70.116 ter 50.442 je Državno delovno oddeljeitje (Dto. Nacional de trabajo) začelo t. pripravami za štetje delodajal cev in delavcev. Tr.špektorji tega od-deljenja bodo do 31. januarja razdelili vsem delodajalcem in namešencem posebne fomiularje, ki jih bodo morali prizadeti vrniti, izpolnjene, do 31. marca 1935. Pojasnila v vsaki zadevi, ki je v zvezi s tem štetjem, daje vodja statističnega oddelka Delovnega oddeljenja vsak delavnik od 15. do 17. ure v ul. Azcuénaga 957, pa tudi po telefonu: U Juncal 2353.
Visoko odlikovanje
Papež Pij XI. je podelil predsedniku republike gen. Justu najvišji Kristusov red v znak priznanja, ker je nedavni Mednarbdni Evliaristični kon kres tako lepo uspel ter so se tudi zastopniki oblastev javno udeležili kongresnih svečanosti.
Energičen direktor
Mestni intendant je razrešil njegovih dolžnosti ravnatelja Občinske zastavljalnice M. Pineda Olivera, ker je bil na neki seji vodstva tega zavoda podprl svoja izvajanja s pestmi, ki pa niso udarjale po mizi; navalil je bil nič manj ko na predsednika zastavljal nice Dr. Mcyerja. Takšno pretirano navdušenje pa seveda ni bilo v skladu z disciplino, kateri so končno pod v.ržen.i tudi ravnatelji, ko imajo o-pravka s predstojniki.
Tudi nevtralnost stane
Znan je izrek, da so za vojno potrebne tri reči: denar, denar in denar. Pa tudi nevtralnost je združena s stroški. Argentinska vlada je zahtevala pretekle dni od parlamenta o-dobritev dodatnih kreditov za vojno ministrstvo, v višini od preko 400.000 pesov, ker je zavarovanje severne me je, v svrho zasiguranja nevtralnosti v bolivijsko-paragvajskem sporu, povzročilo nepredvidevane izdatke za vzdrževanje vojske.
Nova cesta
Prejšnji teden se je na slovesen način ter z odkritjem posebnega spomin skega kamna proslavil pričetek dela za zgradbo nove ceste, ki bo peljala iz Buenos Airesa v Mar del Plato. Cesta bo velikega pomena za razvoj argentinskega tujskega, pa tudi trgovinskega prometa.
Buenosaireška ustava
V soboto so imeli v pokrajini Buenos Aires nenavadno slovesnost: prisegli so zvestobo novi pokrajinski u-stavi, ki jo je pred nedavnim odobrila posebe v ta namen sklicana ustavodajna skupščina.
Olajšave za turiste
Vlada je objavila dekret, v katerem določa, da plačajo tudisti, ki hočejo obiskati Argentinijo, samo 5 zlatih pe sov pristojbine za konzularni "vizum" na potnem listu dočim morajo emigranti plnčati 33 zlatih pesov. Turisti iz Brazilije pa sploh ne plačajo nobene konzularne pristojbine za vidira-nje lista.
NA BOŽIČ dne 25. t. m. bo ob 10. url v paternal-skl župni cerkvi, nI. Avalos 250, slovesna maša s slovenskim petjem.
* * lir . * £ *•
Zanemarjen meč
Novi časi, nove navade, nova sredstva. "Uma svitli meč", s katerim so si nekoč ljudje bistrili pojme ter skušali drug drugega prepričeati, 6pada vsak dan bolj staro šaro. Povojna doba je osrečila človeštvo z druga&ii-ini prepričevalnimi sredstvi, ki so se najprej začela uporabljati v prosvitlje ni Evropi: ricinusovo olje, "mange-nello", ročne bombe, peklenski stroji itd. Argentinska kronika poslednjih mesecev kaže, da se ta srečlstva vtiho-tapljajo sedaj tudi semkaj.
Tekom 24 ur je bilo izvršenih v Bue nos Aiseru nič manj ko četvero bombnih atentatov proti raznim krajevnim sedežemsocialistične stranke. Posebne škode eksplozije niso povzročile, ker so se izvršile ponoči, ko so bili prostori prazni. Nekega pešca pa je le ranil drobec bombe tako, da so ga mo rali zanesti v bolnišnico.
V	Bosariu je policija aretirala več oseb, ker je našla pri njih razne petardo in druga razstreliva; možakarji so se bili oborožili s takšnimi "argumenti", ker so hoteli prisostvovati nekemu javnemu zborovanju...
V	nedeljo zvečer je nastal velik te-pež v buenosaireškcm gledališču "Cómico", kjer so igrali Bruckinerjeva "Plemena". Večja skupina tukajšnjih nemških nacijevcev je prišla v dvorano z namenom, da prepreči uprizoritev tega dela, ki se nanaša na plemensko oneganje Hitlerjevega režima. Priti je morala policija s posebnimi vozom, da je vročekrvneže odpeljala na hladno.
Pogrešana ladja
Že dalje časa, od poslednjega velikega viharja; o katerem smo pisali v prejšnji številki našega lista, pogrešajo ribiško ladjo "Cachalote". Vojne ladje, letala in druge ladje družbe Gardella, ki je lastnica "Cachaloteja", so takoj po 29. novembru začele iskati pogrešane ribiče, a doslej brez uspeha. — Med posadko, ki jo je tvorijo skoro izključno tujci, je tudi neki Jugoslovan.
Balkanska antanta se je priključila argentinskemu proti-vojnemu paktu
V imeuu Male antante in balkanske ga sporazuma je zunanji minister ru-munske kraljevine g.Titulescu sporočil argentinski vladi, da se prizadete države priključujejo protivojnemu paktu, katerega oče je argentinski zunanji minister dr, Saavedra Lamas. Doslej je odobrilo ta pakt 21 ameriških republik in 8 evropskih držav.
Če Vam je naročnina zapadla
jo lahko obnovite po pošti, v našem uradu, ali pa nam telefonirate, da Vam pošljemo inkasanta v dom. o—o—o
Žalostna drama.
Adolf Fontella, stražnik 45. komi-sarije, star 45 let ter stanujoč s svojo 35-letno ženo Enriqueto in tremi otroki (od katerih ima eden 9 let, drugi 6, tretji pa 3 leta), v hiši št. 734 ulice General Hornos v Caserosu, je že večkrat zapazil, ko je prišel v neobičajnem času domov, da žene ni doma, otroki pa morajo lačni begati po ulicah in jokati. Sprva ni mož nič slabega slutil, posebno še, ko se je znala žena vedno lepo izgovarjati, pozneje pa se je možu le začelo nekaj svitati in je poizvedoval. Dognal je, da ima njegova boljša polovica z mladim, 27-let starim fantom Cosmo Ariasom lju-bavno razmerje.
Tudi v ponedeljek se je dogodilo, da se je policaj ob nenavadnem času vrnil domov; žene spet ui bilo doma,
KROJACNICA
LEOPOLD UŠAJ
Vam nudi najboljšo postrežbo. Np iz-bero imate vsakovrstno blago.
Zmerne cene.
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od postaje)
otroki še niso ničesar zaužili, dasi je bilo že tri ure čez poldan. Mož je bil ves obupan. Prehodil je ves Caseros, da bi izsledil ženo, toda zaman. Bližal se je čas, ko je bilo treba nazaj v službo. Peljal je svoje otročičke k sosedovim ter jih naprosil, naj pazijo nanje, dokler se on ne vrne, oziroma njegova žena. Nastopil je službo. Bil pa je tako razburjen in radi tega nezmožen za službo, da je nekaj pred polnočjo zaprosil, naj ga puste domov. Sedel je v "colectivo" št. 90, k šoferju, ker drugi sedeži so bili namreč že vsi zasedeni. Ubogi mož ni niti oddaleč slutil, da se z njim v vozilu vozita tudi Arias in njegova nezvesta žena. Pa tudi ona nista v svoji zaljubljenosti opazila njega. Ko se je "colectivo" med ulicama San Martin in J. B. Alberdi ustavil, je izstopil iz njega policaj ter se obrnil, da pozdravi nekatere znance; kdo zamore popisati njegovo presenečenje, ko zagleda ženo v spremstvu drugega? Arias v svesti si, da se bo kaj hudega zgodilo, je potegnil revolver ter ustrelil. Tudi policaj, dasi težko ranjen v prsa, je potegnil svoj službeni samokres, dvakrat ustrelil na svojega nesprotnika ter ga tudi težko ranil v prsa. En strel je zadel v glavo tudi Enriqueto, tri težko ranjene so prepeljali v bolnišnico v San Martin. Stanje vseh je težko, posebno stanje žene je brezupno. Nedolžni otročici utegnejo, radi lahkomiselnosti matere, postati sirote brez očeta in brez matere.
Do ponedeljka imate čas,
da pripravite Izseljenskemu društvu "Tabor", Paz Soldán 4924, imena in starost otrok, ki jih pripeljete na bo-žičnico, katera se bo vršila 25. t. m. ob 4.50 popoldne.
Poskrbite, da božični mož ne pozabi na vaše malčke!
B02IČNICA
Marljive priprave se vršijo v "Taboru" za to, da "Božičnica", lepi praznik naših malčkov, kar ^najlepše uspe. Pisali smo že v "Novem listu", in je zato vsakemu našemu človeku znano, da se bo božičnica vršila 25. decembra v krasnih prostorih "Tabora", uL Paz Soldán 4924, na Paternalu, ter da se spored prične izvajati ob 4.30 popoldne.
Naj danes omenimo, (da obsega spored, poleg že javljene otroške božične igrice v treh dejanjih, £e prizor "Mlade knharice" ter nekaj pesmi, ki jih bo izvajal društveni pevski zbor.
Ker hoče "Tabor" omogočiti udeležbo na tej lepi prireditvi tudi takim, ki so, radi krize, v stiskah, je iodbor določil, da se ne bo pobirala vstopnina. Že sedaj so pa naprošeni oni, ki lahko |kaj dajo, da z dobrovoljniml prispevki vsaj deloma pomagajo društvu kriti stroške, ki jih bo imelo z "Božični«*".
Vsem otrokom, ki so bili ali pa še bodo pravočasno prijavljeni društvu, bo Božični mož razdeljeval darila.
Starši, pripeljite svoje otroke na njihovo prireditev!
In šd nekaj: po prireditvi bo prilika, da vpišete svoje malčke v tečaj za materinščino, ki se bo kmalu po novem letu otvorll na Paternalu. Porabite pri liko, ki vam jo nudi "Tabor", ida se vaši otroci nauče pravilno izgovarjati, čitati in pisati tudi jezik vaših očetovi
Srečne in vesele praznike za
BOŽIČ
NOVO LETO
SVETE TRI KRALJE
želi svojim cenjenim poslovnim prijateljem
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
VZGOJEVALIŠČE "LIPA*'
Kratka doba, pa trudapolna, je za j nami. Več krat smo bili primorani is-u" kati pomoči pri dobrih ljudeh, da so
Prejeli smo:
Eno leto je preteklo, odkar smo stanovili naš zavod. Kratka doba, polna truda in požrtvovalnosti. Težko je našim rojakom, kateri ustanavljajo društva, časnike itd. Njih delo m trud sta nad vse hvalevredna in, posebno v tej krizi, naporna,
Ni prav, da bi podpisani, kot voditelj in lastnik zavoda, sam o sebi govoril1. O zavodu je že poročal g. F. Dalibor v svojem članku "V slovenskem vzgojevališču Lipa". Vendar pa naj tudi jaz spregovorim par besed, ki sem jih dolžan posebno onim rojakom, ki so mi izročili svoje sinove v varstvo.
Nisem diplomiran učitelj. Svetovna vojna mi je prekrižala zadevne načrte Pač pa sem učitelj s srcem in ljubeznijo dq krščanske vzgoje naše mladine ter sem po vojni, na Goriškem ustanavljal otroške cerkvene zbore, prirejal izlete itd., skratka: spoznaval otroško dušo in jo vzljubil.
Naš zavod praznuje prvo obletnico svojega obstoja. Omeniti moram sicer, da ostanejo gojenci v zavodu tudi med počitnicami in naprej. Število gojencev se je letos povečalo, a še i-mamo prostora za nekaj učencev. — Sprejmemo tudi take otroke, ki bi jih starši hoteli izročiti nam v varstvo samo za časa počitnic ter jih tako odtegniti nevarnemu vplivu ulice. Kakor med šolskim letom, tako se bo tudi tekom počitnic dajal |učencem poduk, nekaj uric na dan, ker naš pravi namen je: vzgoja mladine.
Mesečnina $ 20— za vsakega gojenca je nad vse skromna. S to nizko vsoto dajemo mnogim staršem možnost, da poskrbe za dobro vzgojo svojih otrok. Za to majhno ceno uživa vsak gojenec vsega, kar potrebuje za dušo in telo, razen obleke in perila.
nam pomagali pri vzdrževanju mladi ne. Dolžnost naša, pa v imenu vseh učencev je, da se srčno zahvalimo že v naprej lastniku zemljišča g. Carlo-su Maderu, ki nam misli v kratkem pokloniti cel četrt kvadre za naš zavod. Srčna hvala ravnateljstvu tovarne svinca v Villa Lugano, ki je preskrbelo šolske potrebščine. Stokrat hvala Vam, g. Urednik, in konsorciju za sodelovanje Novega lista za naš zavod. Hvala Vam vsem, predragi rojaki in prijatelji, ki sije nam pomagali! Tudi za nadalje se priporočamo za Vašo naklonjenost. Veliko v Vas upamo. Vpišite svoje sinove v zavod "Lipa"! Čim več bo gojencev, tem lepše bo zavod napredoval in tem lažje bomo zanje skrbeli. Za prihodnje leto bomo še dozidali en kos zavoda, da bo prostora za večje število gojencev.
Ob zakljušku tega leta Vás prav srčno pozdravljamo skupno z vsemi našimi gojenci.
Benedikt Gomišček,
__Voditelj in lastnik.
BOŽIČNI VEČER
za člane "Tabora", njihove družine in prijatelje bo 24. zvečer v društvenih prostorih. Prosta zabava in tradicionalna "tombola". Pridite!
Odbor.
ALBERT BELTRAM
priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene
Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles •
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud
DARUJEM
povečano «liko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalja. Naš
atelj« j« odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
Izseljensko društvo „Tabor"
vabi cenj. rojakinje in rojake na
SILVESTROV VEČER
ki se bo vršil v hladnih društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4921.
Začetek ob 9.30 zvečer
SPORED:
1.	Otvoritev, godba.
2.	"Slovan na dan!", mešan zbor.
3.	"Le pevaj, pevaj ptica!" mešan zbor.
4.	Kuplet.
5 ' Pevčeva spomladanska" moški zbor.
C. "Vsi so prihajali", mešan zbor.
7.	Kuplet
8.	"Damoklejev meč", šala v enem dejanju. Vloge v rokah igralcev: G. Dečmana, M. Zugvvitzeve, M Mavčeve, I. Berginca ter A.Berginca
0. Slovo starega leta in prilog novega prizor.
Po sporedu prosta zabava in ples do ranega jutra. Dobro založen društveni bufet bo razpečaval jedi in pijačo po zmernih cenah.
VRTNA VESELICA Cenjenim rojakom .naznanjam, da bo jutri, v nedeljo 23. decembra, lepa vrtna veselica v moji gostilni ul. jTre-lles 1167 (dve kvadri od Gaone). Svl-ral bo orkerter "Tabora" in ¡preskrbljeno j« za veselo razpoloženje, J.oteo pijačo in okusen zagrizeg. Začetek ob 5. uri popoldne. Cenj. rojake vabim na obilno udeležbo. France Kurinčič. ŽpMsiaiaii^^
- HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo so lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70 DOGRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA
^fflBiBtBJBJMBJHEíBIBigjBfgJB^aBlgJBlBlBJBBiBIB?
POZOR!
Slov. babica dip". v 'Pragi in B«. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
•IIIUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, bos najboljše postrežem.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni l svatbe — Prenočišča $ 0.' Za obilen obisk se priporoi cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿TVEC
PATERNAL Osorio 508í
.lllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllllllllll
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Bacilos Aires, Billlnghurst 271 dpt.
(višina ulice Cangallo 3500)
,,<||!ll||||!l||||||||||||l!llllllllll|||!llllllilll|,
KROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Delo in postrežba prvostna.
Priporoča se
FRAN LEBA*
Avda. del Campo 1080
Alf
U. T. 59-3102
Buenos
LIMA 1217
U. T. 23—3389
Vesel Božič želita
cenj. klijentom
TE0D0LIND0 RODRIGUEZ VALERIJ GODINA
Mozaiki vseh vrst — Imit8ci)e marmorja — Zastopstvo cernen'8
"San Martin" Konstrukcije, preuredbe in popi-8' vila zgradb. — Zdravstvene elektriške naprave
AÑASCO 2763 .UT.59 Paternal 1925
liMI	-iilí
SLOVENSKA GOSTILN^
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
C""11111»11««..........................................................................................................................................................................................................................................,,,„.....m hm i iiiiini i nin i.......i.....iiiiiiiiiiiiinniiiiii!imiiiimiiiiiiiiiiiiiiitf¿
I MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE
ZASEBNO KLINIKO
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE E ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ
| NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE
1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO
Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^UtlllliaittllllllUlIIltlllllUlIllilltllltlllllllllltlllltltlltllllllllllllltlUlIlttllllllllllllllllllUlIltltllllllltlllll* ItllItlIlllllIlUlIlItlllllilllIlIlHlIlllllIltlIilllUllIlllIIlIllIfllllIllllllIlIJIIIHItlIlll'lItflMIIintltllH^10"*9
NOVI LIST
Stran 3
I *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

DOMOV SE VRAČAJO
Ljubljana, novembra.
Danešnjo krizo občutijo vedno huje posebno oni, ki so bili šli v tujino iskat boljšega kruha, nego jim ga je ■ftogla nuditi rodna zemlja. Tujina je Mačeha in je dobra s tujcem le tedaj, kadar rabi njegovo delovno moč; d&nes, ko je povsod brezposelnost, jih Pa goni tja od koder so prišli.
Tudi v Jugoslavijo prihaja vedno večji tok povratnikov. Njihovo števi-lo narašča z nastopom zime, ker se v tem letuem času delovne prilike Povsod poslabšajo.
Po izjavah g. Finka, ravnatelja 'iubljanskega izseljenskega urada, je sllka letošnjega íjepatrijaciskega gi-bania taka le:
Najhuje so letos zadeti naši izseljenci v francoskem mestu Lilleu. Ta-m°Snja podjetja so sklenila odpovedati °kl'Og 600 našim ljudem delo. Pred tedncm se je vrnilo od tam v domovino 150 Sloven., sedaj čaka jo .tu še na ostale. Položaj v drugi, večji slovenji naselbini na Francoskem, t. j. v Auitietzu, je boljše in do sedaj vsaj izgleda, da naših ljudi ne nameravajo izganjati.
lz Holandske je dosedaj prišlo že ok°H 100 izseljencev. Naši "Holandci" 60 mecl vračajočimi se še kar na najboljšem. Zaslužili so dobro, povpreč-"o po 6 gld na dan, (okrog 150 Diui). Ta mezda je sicer manjša, kakor jo preiema holandski delavec, toda še Vedno dobra( zlasti, ker je življenje na Holandskem še poceni. Kdor nI zapravljal ali ni bil bolan, si je mo-
gel P^hraniti lep denar. Mnogi "Holandci"
s° odplačali dolgove s svojih Posestev in, p0Vprecn0 je imel vsak HoJandec" pri vrnitvi kakšnih 2000
h0l. goldinarjev v žepu. Tudi na zunaj so bili lepo oblečeni in so dobro izgledali.
Vračajoči se izseljenci iz Francije Pa so nudili povsem drugo sliko. Bi-'i so skoraj vsi brez denarja, zgarani, slabo oblečeni in ponavadi so bili potrebni tudi podpore.
Nemčija naših delavcev ne izganja, Vsaí zaenkrat še ne, čeprav so tam nekateri, ki že tri leta živijo zgolj od Podpor. Iz Nemčije prihajajo zgolj taki- ki imajo že rente in morejo tu ll0'j poceni živeti kakor v Nemčiji sa-lni> kjer je vse mnogo dražje. Iz Bel-8'je prihajajo le posamezniki, ki so iz teBa ali onega vzroka izgubili delo. v Belgiji nahajajoči se naši ljudje
so zaposleni. Že pred poldrugim letom se i
Je ustavilo vračanje naših ljudi iz BelSije.
Naši izseljenci dobe v Franciji navadno plačan prevoz zase in pohištvo do naše meje, včasih pa plača IIo-landska celo prevoz do Ljubljane. Nemčija plača le vožnjo za osebo do meje. Naši izseljenci imajo navadno pravico do oprostitve carin, ako se skažejo s primernim potrdilom svoje občine. To velja tudi za kolesa in šivalne stroje, toda le če so v zvezi s pohištvom, samih strojev pa izseljenci seveda ne morejo prosto uvažati. Razne oblasti v tujini širijo med izseljenci napačno mnenje, da imajo takoj, ko se vrnejo v domovino, prosto vožnjo po Jugoslaviji do domačega kraja, oziroma, da dobe takoj brezposelno podporo. Take podpore ne dobi navadno niti delavec, ki je tu delal in plačeval socialne dajatve.
Iz Amerike je le malo repatriiran-cev. Večina naših ljudi ima tam že ameriške državljanstvo. Glede Kanade pa je treba omejiti, da se vsi izseljenci, ki so prišli na obisk v domovino, sedaj naglo vračajo nazaj, da ne izgube pravice do vrnitve, ki po kanadskih zakonih v enem letu ugasne. Sicer pa je stanje naših izseljencev v Kanadi bolj slaba. Tisti, ki i-majo delo v rudnikih, še shajajo, tisti, ki delajo po farmah, so sicer siti, toda v denarju ne zaslužijo nič. V Ka uadi je le malo naših farmarjev, torej nasprotno, kakor v Zedinjenih državah.
i i
IZ BRAZILIJE
IZSELJENSKA NEDELJA
Že nekaj let se iz domovine širi propaganda, naj prvo odveutno nedeljo vsakega leta naši izseljenci Sirom sveta praznujejo svoj dan — izseljensko nedeljo ter naj se istega dne rojaki v domovini spominjajo svojih bratov, razkropljenih po svetu. Za to hvalevredno pobudo se je, poleg drugih izseljenskih ustanov, zavzela v prvi vrsti Rafaelova družba za varstvo izseljencev. To je res hvalevredna misel, ki jo moramo izseljenci s hvaležnostjo pozdraviti in podpirati.
Na stotisoče nas je kruta usoda vrgla v svet, v tujino, da si v napornem delu in v potu svojega obraza služimo borno skorjico kruha. Da, tudi v bogati tujini je vsak grižljaj izseljenca prepojen z njegovim znojem in prekvašen od trdih njegovih žuljev...
Dokler smo še mladi, dokler so naše mišice močne in zdrave, da lahko služijo tujini, že nekako gre; a ko nas bocio leta tlačila in se bo hrbet upognil pod njih težo, takrat bomo šele prav spoznali, da naša mladost ni bila mladost in da si vklub trdemu garanju nismo prislužili toliko, da bi imeli kam položiti trudno glavo...
Danes je Izseljenska nedelja. Razna društva v domovini imajo posebne prireditve in pa predavanja o izrel-jencih. Tudi nam, izseljencem, plove

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.
jVESTI
S PRIMORSKEGA
NEPRIČAKOVANE ODRED BE NOVEGA GORIŠKEGA NADŠKOFA
Upi, ki so jih polagali slovenski verniki goriške nadškofije v novega nadškofa Carla Margottija, od katerega so pričakovali, da bo zajezil naval krivičnega zatiranja našega jezika v cerkvah, zatiranja, ki se je pričelo pod upravo administratorja Sirottija, so izpuhteli.
Že prvi javni nastopi mons. Mar. gottija so pokazali, da je velik prijatelj tašizma. Prijatelj fašizma v naših krajih pa že po sili razmer ne more biti prijatelj jugoslovanske narodne manjšine.
Novi nadškof je bil kmalu po svojem prihodu napovedal "romanizaci-jo" cerkvenega življenja na Goriškem. Ta "Romanizacija" se je sedaj začela izvajeti. V vodstvo goriškega bogoslovnega semenišča je mons. Mar-gotti imenoval same Lahe; med vzgojitelji slovenskih in hrvatskih bogoslov
danes misel preko daljin v rojstne kraje, v domovino, kateri smo hvaležni, da nas ni docela pozabila. Časi so slabi: materielnih pomoči ne mo remo pričakovati mi od domovine, ne domovina od nas; saj dobro vemo, v kakšnem položaju se nahajamo oboji — Moramo pa pričakovati drug od drugega ljubezni in spoštovanja, dobro misel dobro besedo.
Vprav radi tega se je rodila Izseljenska nedelja: mjen namen je, okre piti vezi, ki morajo družiti izseljence in domovino.
Kakor v starih krajih, tako praznujejo današnji dan tudi izseljenci na tujem s posebnimi prireditvami, kjerkoli imajo svoje organizáácije. Le mi, v Sao Paulu, nimamo Izseljenske nedelje. Tužne misli se nam porajajo, ko so spominjamo, kako je bilo pred leti, ko smo bili organizirani v društvu "Primorje",; takrat smo imeli svoj izseljens'ki praznik. Izseljenska nedelja, ki jo je tedaj priredilo "Primorje", je nekaj nepozabnega za vsa kogar, ki se je bil udeležil prireditve. Bil je to ne samo naš ožji slovenski izseljenski praznik, marveč pravi slo vanski praznik v Sao Paulu, saj so bila častno zastopana sva tukajšnja slovanska društva.
Organizacije, ki nam je bila uteho in spodbudo, ni več in zato je tudi današnja Izseljenska nedelja v naši tukajšnji naselbini mrka in pusta. Društva, v katerem smo se zbirali, ni več; pokopali so ga oni, ki so uničili tudi prejšnje jugoslovenske organizacije, a ki še vedno trobenta-jo, da "radijo za iseljenika"...
Vkljub tem bridkim občutkom se pa jugoslovanski izseljenci v Sao Paulu spominjamo danes s hvaležnostjo v srcih domovine, ki nas ni pozabila in ki je tudi mi nikoli ne pozabimo, pa pošiljamo prav iskrene pozdrave vsem onim, ki praznujejo danes Izseljensko nedeljo.
F. C—ič.
Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181
U. T. 59 La Paternal 172» ****************************
cev goriške, poreške in tržaške škofije ne bo odslej niti enega Slovana. Na obletnico fašističnega pohoda na Rim, 28. oktobra, je nadškof objavil nov pravilnik za semenišče. EHa izmed določb novega pravilnika pravi, da je uradni in občevalni jezik v semenišču italijanski. To pomeni, z drugimi besedami, da se slovenski in hrvatski bogoslovci ne bodo smeli več raz-govarjati med seboj v svojem jeziku in prepovedane so seveda tudi molitve, petje in predavanja v naši govorici.
- Pravilnik nadalje določa, da se mo rajo vsi bogoslovci oblačiti po laškem načinu in po laškem načinu se mora izgovarjati tudi latinščina. Vsa korespondenca je pod cenzuro ravnatelja. Ker je ravnatelj Italijan, bo najbrž zahteval, da morajo jugoslovanski bo goslovci dopisovati svojcem v italijanskem jeziku.
Svoj čas smo poročali o gonji fašističnega tiska proti goriškemu semenišču; vladni listi so zahtevali odstranitev slovanskih profesorjev iz vodstva, uvedbo laške noše, prepoved našega jezika itd. Z nadškofovim odlokom je sedaj ustreženo vsem tem zahtevam.
Kakšen vtis in kakšno razočaranje so med našim ljudstvom na Goriškem naredili ti prvi koraki mons. Mar gottija, tega ni treba še posebej nagi ašati.
Nova žrtev
Franc Renñcr iz Štjaka, o katerem smo poročali, da so ga obstrelili fi-nancarji, je v nedeljo, 11. novembra, umrl po groznih mukah v tržaški bol nišnici. Kakor je znano, so ranjenega Rennerja prepeljali najprej v Gorico, žjer pa so rano zanemadili. Z nevarno infekcijo so ga črez nekaj dni poslali v Trst, kjer so mu nogo odrezali a bilo je prepozno.
Domači ovaduh, bivši lcarabinjer, ima na vesti Rennerjevo življenje. O-vadil ga je bil financarjem, da je na skrivnem kuhal žganje. Ko se je Re-nner hotel skriti v gozd, so finančni stražniki sprožili proti njemu štiri 6trele. Renner zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
Spomini na zlate čase
Trst, 15. nov. Trst ni več tisto, kar je nekoč bil. Ne more biti, ker je u-metno in nenaravno odsekan od slovanskega zaledja, katero ga je gospodarsko in življenjsko plodilo ter mu dajalo rast. To je že kaj stara resnica. Zato se Tržačanom že nad vse smešno zdi, če fašistično glasilo "II
Popolo di Trieste" piše o italijanstvu Trsta, o njegovi mizeriji pa nič. Te dni pa se je tem gospodom vendar le primerilo, da so prinesli nekaj, kar so Tržačani z naslado brali.
Nekdo je bil namreč tako predrzen in hudoben, da je v "Popolo" napisal dolg zgodovinski članek, kako so tržaške ladje že pred 100 leti pluje celo po Tihem oceanu, im sicer — kakor pisec ponosno poudarja — ne pod špan sko ali portugalsko zastavo. Da ta zastava takrat tudi ni bila italijanska, to pisec previdno zamolči, kakor zamolči, da so bili mornarji ki so vodili ladjo 'Fernando", dalmatinski mor-nariji, to rej Jugoslovani.
L. 1834 so tržaške dalje plule po Tihem oceanu, 1. 1934 pa še tujih ladji ni v tihi tržaški pristan. To je bi lanca fašistične politike za Trst in Tržačane. Zgalj fašistična izkaznica
ne bo nikomur pomagala.
("Slovenec")
Terorista slavijo
V	Šmarju pri Kopru bodo vzidali v občinsko hišo spominsko ploščo, ki naj bodočim rodovom ohrani spomin na fašista Josipa Derina, miličnika, doma iz Krkavcev, ki so ga našli leta 1924 mrtvega v Šmarju.
Derin je bil fašist "della prima ora" in je neusmiljeno preganjal in teroriziral domače prebivalstvo. Ko so ga našli ubitega, so pozaprli pol vasi, a nikomur niso mogli naprtiti zločina. Preiskava se je zadovoljila z ugotovitvijo, da ga umorili "slovanski komunisti".
Ker so tihotapili
V	Puli je bilo spet obsojenih več oseb, ki so jih financarji zasačili, da so iz reške svobodne cone tihotapili po par kg sladkorja, kave ali tobaka.
Francka Grubiša iz Pazina je imela pri sebi 6 kg kave, ko so jo prijeli; plačati bo morala 250 lir globe, sodne stroške in še nekatere druge takse.
Marija Ladavac iz Cerovelj je bila obsojena na 50 lir globe radi 3 kil sladkorja. Enako obsodbo je sodnik iz rekel proti Rozi Mohoitovič iz vasi Novaki, ker je hotela nesti iz svobodne cone 2 kg sladkorja in pol kg kave.
Novi fašji v Puljščini
V	Manjolah, Premanturi, Medulinu, Šišanu, Valturi, v Galižani in Fažoni je puljski generalni fašistični tajnik ustanovil nove "fašje". V zvezi s tem piše režimsko glasilo "Corriere Istria-no" da si je generalni tajnik postavil za cilj, da bo vse Istrane oblekel v Črne srajce...
"Odrešene kraje" raziskujejo
V Rimu ima sedež posebna komisija za raziskovanje "osvobojenih" krajev, dodeljena ¡Nacionalnemu odboru za geografska raziskavanja. Odbor je pred nedavnim objavil posebno knjigo o otoku Cresu.
Musolini za obmejne otroške vrtce
Musolini je poslal tržaškemu pre-fektu 21.000 lir za otroški vrtec, ki naj se ustanovi v Hrastju pri Postojni ter naj bo posvečen spominu miličnika Uga del Fiuime, ki je padel v Prestranku v boju z jugoslovanskimi nacionalisti iz Julijske krajine. Tako poroča tržaški "Picolo".
IZ CORDOBE
Društvene vesti
Odbor D. K. D. "Iskra" naznanja članstvu, da se vršijo redni društveni sestanki vsak torek in četrtek zvečer. Pevske vaje so ob četrtkih in sobotah, točno ob 20. dramske vaje pa ob sredah ob 20. ter ob nedeljah ob 16. uri Knjižnica je odprta ob četrtkih zvečer in ob nedeljah popoldne.
Društveni prostori so odprti vsak dan od 18. do 23. ure. Za vsakršno pojasnilo se člani in članice lahko obračajo tekom navedenih ur na zastopnike odbora v sedežu društva, calle Humberto I. štev 511.
Člane in članice, kakor tudi prijatelje društva že sedaj obveščamo, da bo "Iskra" v kratkem priredila velik pik-nik v córelobskih hribah ter da se bo izleta udeležil tudi tamburaški odsek.
IZSELJENCI IZ CORDOBE IN OKOLICE!
pridite vsi na
Prvi Silvestrov večer
ki ga priredi D. K. D. "ISKRA" v dvorani "UKRAJINA", calje 82 štev. 1533, Bario Inglés.
SPORED
1.	"Triglav", poje moški oktet
2.	"O j planince", mešan zbor
3.	"Učeni Mihec", kuplet, paje Drago
Gregorič
4.	"Mutasti muzikant", burka v enem
dejanju
OSEBE:
Tomaž Lešnik, opekar — Anton Mozetič Marija, njegova žena — Bazilija Devetak Katrlca, služkinja — Draga Gregorič Peter Ozebek, čevljar, njen ljubček —
Franjo Kurinčič Tone Lisica, klobučar —- Jožko Kurinčič
5.	"Voščilo k novemu letu", deklamira
opolnoči Vida Gregorič.
Po sporedu PROSTA ZABAVA in PLES do zore. Svir» prvi krat društveni orkester, poleg tepa pa dobro znani "JAZZ-BAN D". — Vstopnina običajna.
Začetek točno ob 21. uri K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod	čnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo Jugoslovanske Jezike in sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje	U. T. 31 Retiro — 1619
Naš posebni oddelek šteje danes okrog 15.000 (petnajst tisoč) poslovnih prijateljev med
HRVATI
SRBI IN
SLOVENCI
torej med Jugoslovani, ki znajo upoštevati naslednjega razloge:	,
NAŠ ZANON: Hitrost, solidna in vljudna potstrežba. NAŠE GESLO: Da Vas narodnosti postrežejo v Vašem jeziku. NAŠA DOLŽNOST: Sigurnost Vaših vlog, kulantnost pri nakazovanju denarja in jamstvo pri prodajanju ladjskih listkov. NAŠA ŽELJA: Zadovoljiti tisoče in tisoče naših klijentov glede vse njihovih nalogov.
PRIDITE V NAŠO BANKO ALI PA NAM PIŠITE!
DAJTE NAM SVOJ I3ALOG IN PREPRIČAJTE SE !
Naše uradne ure: o¿ 3.30 do 19. Ob sobotah do 12.30.
Jugoslovanski oddelek
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227
BUENOS AIRES
Glavni sedež:
L. N. Além 150 BUENOS AIRES
Zastopnik: » José M. Jakus Calle Montevideo 671
BERISSO F. C. S.
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko «padajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj»
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Airea (na»proti postaje La Piaternal) — U. T. 59—4271.
23534848235323535353234823535348484823535348484823482348904853234853480101020201010201024823480002020202010201000001010101010101010000020201010100000053235323482348235348482353234823232353020001025323020200010123484823
NOVI LIST

ŽENSKI KOTIČEK
POGLAVJE IZ VZGOJE OTROK
Malikovanje otrok je povsod znan vsakomur smešen pojav, ki se ne da iztrebiti. Kjer imajo le enega ali kveč jemu dva otroka, go'je prav posebno vneto to malikovanje. Nemci zovejo to smešnost "opičja ljubezen". Starši, tete, strici, dedki, babice... neprestano v pričo otroka govore skoro le o otroku: kako je lep, kako je pameten kako čudovito modrost je povedal, ka ko je jedel, kaj počel, kako spal. Zme rom je On in Ona središče vseh razgovorov in On jih posluša. Cesto se mora celo tujcem predstaviti s svojo duhovitostjo, originalnostjo ali spretnostjo. Otrok si začne kmalu domišljati, da je najvažnejši in zahteva, da le njega poslušajo in se le ž njim pečajo. Povsod zahteva prvo besedo, se vtika v vse in nima spoštovanja pred nikomer in obzirnosti do nikogar in ničesar. Postaja svojeglav, trmast in tiranizira ves svet. Iz ljubezni svojcev ima pokvarjen značaj, ki ga je treba z muko popravljati.
So pa tudi roditelji in sorodniki, ki niso z otrokom nikoli zadovoljni. Neprestano, ga poučujejo, grajajo in popravljajo. Nič jim otrok ne stori in ne pove pravilno. A celo njegove stare pregreške premlevajo in jih pripovedujejo zmerom iznova. Tak otrok mora izgubiti svojo pristnost, iskrenost in odkritosrčnost ter se začne zatajevati, spakovati, lagati; čuti se manjvrednega in izgubi voljo in samozavest. Plah postane ali hinavec, pokri-tec, ki uganja, kadar ni pod nadzorstvom, res hujše reči, kakor bi jih, če bi se mu ne bilo treba skrivati in pri-tajevati. Včasih je bil tak otrok zaradi kake besede ali zaradi kakega dejanja od matere kaznovan ali vsaj resno grajan. Toda isto mater sliši isti otrok kasneje, ki pripoveduje drugim ljudem njegovo besedo kot silno zanimiv špas njegovo dejanje kot izredno originalno pustolovščino. Otrok se docela zbega in ne ve več, kaj je prav in kaj ni ter ima končno svojo mater za sitnico, krivičnico ali hinavko. Za kaj logično sodi, da isto ne more biti komično in grešno in da je nemogoče, da bi se mati jezila nad nečem, pripoveduje ljudem kot velezabavno. Zlasti deklice postanejo zato afektira-ne lutke, domišljave razvajenke, ki jim ni resna nobena reč.
V grafi in hvali torej je potrebna pravilna mera. Nad vsem se navduševati ali obupavati je otročje in smešno. Le, kjer je objestnost, zgovornost in samozaveznost prevelika, morata oče in mati poseči po otroku z re-feno, umeljcno grajo ali celo kaznijo. •Le kjer je čutiti, da je bilo otroku res težko kaj dobrega ali lepega storiti, le tam je umestno rahlo, nikoli pretirano priznanje. Hvalisati otroka, ker je storil le svoje dolžnost ali povedal banalno istino, pa je. nespametno. Ako je plašen, nežen otrok pokazal pogun, ga pohvali v vzpodbudo; ako je otrok izjemoma dobrosrčen ali resnično duhovit, mu priznaj, da bo tak še v bodoče. Torej nikdar ne pretiravaj niti hvale niti graje. Otrok naj o-stane otrok, zakaj ne more biti niti angel niti vrag, ako ima res modre roditelje.	Ž. S.
LED IN BOLEZEN
V bolniški sobi ima led veliko vlogo. Nekateri priporočajo namestu samega ledu v vrečici zmes stolčenega leda s kanopljevo ali laneno moko. Vrečice s takšno zmesjo se dado bolje polagati okoli uda in hladijo bolj e-naUomerno.
Včasi je potrebno, da se vrečica ne položi neposredno na bolno mesto, temveč da se obesi tako nad njim, da so le rahlo dolika kože. Mehur z ledom leži lahko neposredno na koži, a bolie je, da damo vmes tenko flanelo ali kos gaze. Na koži leži potem toliko časa, da dosežemo omilitev bolečine kar se zgodi po 15 ali 30 minutah — če to z ledom sploh lahko dosežemo. Bol'nik naj bi nikoli ne zaspal z ledom na sebi. Zelo prijeten učinek ima led na glavi pri vnetju možganske mrene.
V mnogih primerih se uporablja led sugestivno. Pri olj učni krvavitvi polagamo led n. pr. nad vršičke ne zato, ker bi to krvavitev ustavilo, temveč zalo, da se bolnik vede mirneje. — Glavni namen polaganja ledu je pač ublažitev bolečin.
Migljaji za hišne gospodinje
Metlo in ščetke, ki so se jim ščetine sprijele in stlačile po dolgotrajni uporabi, se dado na lahek način obnoviti. Držati jih moramo dalje časa nad kotličkom vrele vode. Para ščetine spet vzravna in jih utrdi.
Nove metle, ako naj dalje časa trajajo, moramo pomočiti najprej v vročo, precej močno raztopino soli, nato pa jih dobro osušiti.
Okusnejša je vsaka jed, ako jo o-solimo šole malo prej nego jo nese-mo na mizo.
za kratek čas
Moderen oglas
"Mlad gospod, ki bi se rad oženil, išče starejšega in izkušenega gospoda
da mu izbije to misel iz glave." *
Ni pijan
"Miha, ti si pa pijan!" "Pa ne, ljuba ženka! Kaj ti pride na misel! Ja, kje so pa moje šlape?" "Pod posteljo." "Kje pa je postelja?"
Dobro skrivališče Kam pa vendar spravljaš svoj denar, da ga žena ne najde?"
"V košarico, kjer so moje strgane nogavice."
Prevroča tla
"Slišal sem, da se namerevaš izseli ti"
"Da, tu so mi postala tla prevroča. Grem v osrednjo Afriko..."
Higiena
V neki vasi pokliče zdravstveni nad zoriiik kmeta in mu reče:
"Prijatelj, vidim, da imaš svinjak naslonjen na hišo. Ne morem trpeti takšnih prestopkov proti najosnovnej šim pravilom higijene! Svinjak bo treba premekniti!
Nekaj dni pozneje pride zopet isti nadzornik v vas. Takoj je opazil, da se je kmet ravnal po njegovi odredbi. Zato ga pokliče k sebi:
—	Vidini, da si naredil, kakor sem ti rekel. Kje je zdaj svinjak?
—	Podrl sem ga!
—	A svinje? Kaj je z njimi?
—	Te sem pa zavlekel v svojo sobo.
MALI OGLASI
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE

za nase kuharice
PIŠKOTI
Zgneti v testo 10% deke presnega masla, 2 žlici kisle smetane, 14 dek moke in malo soli. Razvaljaj, namaži z raztepenim beljakom, potresi na debelo 7. debelo zrezanimi orehi ali man-cilji in sladkorjem, zreži na pravo kotnike, ki jih zloži na pekač ini jih speci.
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah
Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto)	UT. 50-0944
ROJAKOM V VILLA DEVOTO
se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK
Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto.
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744	UT. Liniers 548
Trekomorska posta
Iz Evrope dospejo
23. Augustus 2G. Madrid
27.	Alsina in Groix
28.	H. Patriot
Proti Evropi odplovejo
25.	Belle Isle
26.	Mte. Rosa in Asturias
27.	C. S. Agustin in H. Brigade
28.	Augustus
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	9.40
100 lir	34.20
100 šilingov	74.00
100 mark	1G1.00
1 funt št.	19.80
100 fr. frankov	26.50
100 čsl. kron	16.90
100 dolarjev	400.00
Dk. TRAVESARO
Spesialist za otroške bolezni v "Instituto de Maternidad", Dodeljen stolici za pediatrijo in otroško vzgojo na zdravniški fakulteti. — Sprejema: ob ponerelj., sredah in petkih od 15. do 17 Rivadavia 3434 UT. 62 Mitre0548
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. -- Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bplezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM ¡n OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje tr;rzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika - otrpelost NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3..
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom
Kralj Karol zapušča romunski parlament po svečam otvoritveni
seji novega zasedanja
H
ZUMIENTO 1017
ORDIMIRAoolO»p 12 i 14»20 SATI
Razbojnik
Dubrovski
(Nadaljevanje
Gostje so se jeli med seboj poslavljali in odhajati v določene jim spalnice, a Anton Pafnutič je odšel z |U-čiteljem na krilo hiše. Noč je bila temna. Deforž je svetil po hodniku b svetiljko. Anten Pafnutič je šel dokaj bodro za njim, od časa do časa etis-nivši k sebi denarnico, ki jo je imel na prsih, da se prepriča, da ima denar še pri sebi.
Ko sta prišla v sobo, je učitelj pri žgal svečo in oba sta se jela slačiti; med tem je Anton Pafnutič stikal po sobi, pregledoval' vrata in okna ter pri tej preiskavi, ki ga ni zadovoljila, zmigaval z glavo. Vrata so se zapirala z zapahom, okna niso imela niti dvojnih okvirov. Poskušal se je pritožiti pri Deforžu, toda njegovo zna nje je minilo samo na par besed, ki jih je izustil pri mizi. Francoz ga ni razumel in Anton Pafnutič je bil prisiljen, prekiniti svoje jadikovanje. Postelji sta bili obrnjeni druga proti drugi, sta legla in učitelj je upih-nil svečo.
"Zakaj ste ugasnili luč?" je zavpil Anton Pafnutič v zmrcvarjeni francoščini, "jaz ne morem spati v temi."
Deforž ni razumel njegovega klica in mu je želel lahko noč.
"Prokleti maharadža", je godel Pafnutič, zavijajoč se v odejo. "Ali je moral svečo ugasniti! Njemu ni to
nič. Jaz ne morem spati brez luči. 'Gospod, gospod", je klical'.
Toda Francoz ni odgovarjal in je skoro zahropel.
"Že smrči, beštija francoska," si je mislil Anton Pafnutič, "a meni ni za spanje. Zdaj lahko pridejo skozi odprta vrata tatovi ali pa skozi okno, a te beštije bi niti s strelom ne vzbudil. Gospod, gospod, vrag te vzemi!"
Anton Pafnutič je umolknil, trud-nost in vinski vzduh sta polagoma zmagala njegovo bojazen, jel je dremati in skoro ga je obvladal globok spanec.
Na čuden način se je prebudil. V snu je čutil, da nekdo grabi pod njegovo srajco. Anton Pafnutič je odprl oči in videl pri bledem svitanju jesenskega jutra pred seboj Deforža: Francoz je držal v eni roki žepno pištolo, a z drugo je odvezoval denarnico, privezano okrog Pafnutičevega života. Anton Pafnutič se je napol o-nesvestil. 'Kaj hočete?" je spravil iz sebe s trepetajočim glasom.
'Tiho, molči", je odgovoril učiterj v čisti ruščini. "Molčite, ali ste izgubljeni, jaz sem Dubrovski."
11. poglavje.
Zdaj prosimo čitatelje za dovoljenje, da razložimo te zadnje dogodke v naši povesti z doživljaji, ki jih še nismo imeli priliko povedati.
Na postaji v čuvajnici paznika, ki smo ga že omenili, je sedel v kotu popotnik ponižnega in potrpežljivega izraza, podoben človeku, na katerega se niti ne ozreš na državni cesti. — Gost ni zahteval ne čaja ne kave in
spl'oh ničesar, temveč jo le gledal sko zi okno) in žvižgal počasi pred se v največjo nejevoljo preglednice, ki je sedela za pregrado. "Odkod je poslal Bog tega postopača? Kako požvižgava!" je mrmrala polglasno.
"Kaj?" jo je zavn.il pregladnik, "ali je to kaj slabega? Pusti ga vendar!"
"Kaj slabega," je odvrnila srdita soproga, "ali ne poznaš znaka?"
"Kakega znaka? Ali mu žvižganje privabi denar iz žepa? Pri nas je vseeno, če se žvižga ali ne, denarja vendarle ni in ga ni."
"Naj se vendar Sidorič že odpelje. Daj mu kenje, naj gre k vragu!"
"Naj počaka, Pahomovna. V kon-jarni so samo tri trojke, četrta se mora odpočiti. Poleg tega lahko pridejo bogati ljudje, nočem si zlomiti vratu zaradi Francoza. Čuj, eden je že tu. Pa vendar ni general."
Na krilu se je vstavila kočija. Raz kozla je skočil sluga in odprl vrata. Vstopil je v čakalnico mlad mož v vojaški uniformi z belo čepico, takoj za njim je nesel' sluga škatlo in jo postavil na okno.
"Konje", je ukazal častnik s pove ljujočim glasom.
"Takoj," je odgovoril preglednik, "ali želite potno dovoljenje za konje?'
"Ne, jaz ga imam, pojdem v stran — Ali me ne poznaš?"
Preglednik se je zasukal in šel priganjat voznika. Mladi častnik je jel hoditi gor in dol po čakalnici, šel' za pregrado in tiho vprašal preglednico: "Kdo je ta popotnik?"
"Bog vé," je odgovorila preglednica, "negi Francoz je. Že pet ur je tukaj, čaka na konje in žvižga pred se. Siti seno ga že."
■Mladi častnik je ogovoril popotnika po francosko: "Kam se izvolite peljati."
' 'V bližnje mesto," je odgovoril Francoz, "odtod se popeljem k nekemu vlastelinu, ki me je najel za domačega učitelja, ne da bi me videl'. Mislil sem, da bom danes že na cilju, toda gospod preglednik tu je, kakor vse kaže, odločil drugače. V teh krajih se težko dobé kcnjl gospod častnik."
"Pa h katerem teh vlastelinov ste namenjeni", je vprašal častnik.
"K Trojekurovu", je odvrnil Francoz.
'K Trojekurovu? Kdo je to?"
"O njem sem čul malo dobrega. — pravijo, da je zelo ošaben, trmast ter sirov v občevanju s svojimi domačimi, da vse trepeče že pred njegovim imenom. Napram domačim učiteljem je baje brezobziren."
"Za božjo voljo. Vi si upate stopiti v službo pri taki zverini?"
"Kaj naj storim, gospod častnik. Ponudil' mi je visoko plačo 3000 rub-ljev na leto in vse prosto. Morda bom jaz srečnejši od drugih. Doma imam staro mater, polovico plače bom pošiljal njej, da se preživi, s preostalim zaslužkom si zberem v petih letih mal kapital, ki bo baš zadoščal, da postanem v bodoče neodvisen. Potem se bom vrnil v Pariz in poskusil s trgovino."
"Ali vas na domu Trojekurova kdo pozna?" je vprašal častnik.
"Nihče", je odgovoril učitelj. "Spre jel me je po posredovanju nekega svojih prijateljev, katerega kuhar je moj deželan. Vedeti, namreč morate, da i.isem poklicni učitelj, temveč iz-učen slaščičar, toda čul sem, da pri vas učiteljski poklic neprimerno več nese."
Častnik se je zamislil. "Poslušajte," je prekinil Francoza, "ponudim Vam namesto te službe 10.000 rubljev na roko pod pogojem, da se takoj vrnete v Pariz/'
Francoz je začudeno pogledai oficl rja, se nasmehnil in zmajal z glavo.
"Konji so pjripravljctii", ;je dejal vstopivši preglednik.
Sluga je javil iSto.
"Takoj," se je odzval častnik, "u-maknita se za trenutek!"
Onadva sta odšla.
"Jaz se ne šalim," je odgovoril francosko, "10.000 rubljev sem pripravljen dati, a zahtevam, da mi daste svoje listine in da se odstranite."
Pri teh besedah je odprl škatlo in vzel iz njo par zavitkov bankovcev.
Francoz je buljil z očmi in ni vedel, ali sanja ali je resnica.
'!Moja odsotnost, moje listine", je ponovil začudeno. "Tu so moji papirji... Toda, Vi se šalite, čemu Vam bodo moje listine?"
'To vas ne briga. Vprašam Vas, ali soglašate ali ne."
Francoz, ki ni mogel verjeti svojim očem, je izročil častniku svoje papirje, ki jih je slednji pazljivo pregledal.
"Vaš potni list, priporočilno pisniOi rojjstt.ii list! Prekrasno. No, tu VaŽJ denar, potujte nazaj! Pozdravljeni!"}
Francoz je stal kakor vkopan. Čas« nik se je še enkrat obrnil:
'Kmalu bi pozabil najvažnejš«'! Dajte mi častno besedo, da vse to star.e med nama... častna beseda?"]
"Moja častna beseda", je odgovori' Francoz, "toda moje listine, kaj naj storim brez njih?"
"Ko pridete v bližnje mesto, prija-i vite, da Vas je oropal Dubrovski. Verjeli Vam bodo in Vam dali potrebni izpričanja. Zdravi! Dal' Bog, da pr'i dete skoro v Pariz in da najdete tan1 j svojo mater zdravo!"
Dubrovski je šel iz sobe, sedel v| kočijo ter se odpeljal.
Preglednik je pogledal skozi okn°l in ko je voz oddrdral, se je obrnil "i svoji ženi z vzlikem: "Pahomovi.a, aUl veš, kdo je bil to? Dubrovski."
Preglednica je skočila k oknu, P9 bilo je prepozno. Dubrovski je bil ž<| daleč. Pričela je karati moža: božjo voljo, zakaj mi nisi tega t povedal? Rada bi si ogledala DubroV skega, a zdaj naj čakam, da se sp',f vrne. Brezvestnež ti, si res pravi D''el vestnež!"
Francoz je stal kakor vkopan. govor s častnikom, denar, vse se je dozdevalo samo sen. Toda zavit"' bankovcev v žepu so mu zgovoi''10 trdili istinitost čudovitega doživljaj9'
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.