OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXIX.—LETO XXIX. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds Ci^VELAND, OHIO, TUESDAY ilX)REK), SEPTEMBER 24, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 187 CI 1 • 1 V' __^1 Govorice o neurad- Movanski kongres ožigosal „ih pogajanjih med politiko tajnika Byrnesa new YORK, 23. septembra—Ko je bil na shodu Slovanskega kongresa, kateri se je vršil v Madison Square Garden, imenovan ameriški državni tajnik Byrnes, je mno-2ica 15,000 poslušalcev dala s klici in žvižganjem razumeti, da se ne strinja z njegovo politiko. Demonstracija proti Byrnesu* ' ^ Grški "banditi" beži- J® "11 predsednik shoda, izja- i , ., da se je državni tajnik za-jjo V JugOSl&VijO da na vsak način "prinese j' _ uresničenje sanj, katere je imel j ATENE, 24. septembra. — oseph Goebbels." | Glavni stan grške armade, ki Navdušeno ploskve je na-' vodi "čistilno" akcijo proti levi-stalo, ko je Adamič par trenot- čarskim borcem v Maoedoniji, nato izjavil, da imamo še je včeraj naznanil, da so velike Vedno Claude Pepperja (progre-;"tolpe banditov" iz pokrajine sivnega demokratskega senator-1 Doirani zbežale preko meje v Ja iz Floride) in Henry Wal-■ Jugoslavijo. lace-a." Grška armada je žene in otroke levičarjev natrpala v kon- Adamič je v svojem govoru tudi izjavil; Se nam treba vznemirjati, centracijske tabore ter zagrozi-pišeta Pegler in Woltman. da jih bo z lakoto pokonča-(^Vestbrook Pegler in Frederick 1^* ako se njih možje oziroma ^oltman sta časnikarja, ki sta' očetje ne vrnejo iz hribov irt ^ zadnjem času ponovno napa- j predajo oblastim. Vedoč, da jih ^la Jugoslavijo in relifno akci- čaka smrt, ako bi se vrnili in Amerikancev južnoslovanske- Po^ali, pristaši levičai jev raje porekla v Zedinjenih drža-. "nadaljujejo z borbo. ured.) j ,. J. "Naša dolžnost je," je nada-' QdlTievi IZ Allgllje Ilft -3eval Adamič, "da pomagamo „ ^iijenim državam, da bodo j W&ii&C6"0V j^OVOr '"^vile zdravo, demokratično j -- napram ostalemu sve-' WASHINGTON, 16. sept. (O. tu." Jugoslavijo in Italijo PARIZ, 18. sept. (O.N.A.)— Navzlic zanikanjem iz jugoslovanskih uradnih krogov, se vedno znova porajajo govorice, da so neuradna pogajanja med Italijani in Jugoslovani v Parizu že v teku, ter da si obe deželi prizadevati najti sporazum glede teritorijalnih in gospodarskih zahtev, katere stavi Jugoslavija. Največja zapreka teh pogajanj je nezaupanje jugoslovanskih krogov napram de Gasperi-jevi vladi, o kateri smatrajo, da je le lutka v rokah Amerike in Anglije. Toda navzlic temu temeljnemu nezaupanju, je treba priznati, da je mnogo italijanskih skupin—tako v Italiji sami kot v Trstu—ki so novi Jugoslaviji naklonjeni. V te^u razgovorov, katere je imel vaš dopisnik z italijanskimi in tudi jugoslovanskimi predstavniki, je imel ponovno priliko, da čuje trditev, da je "pogodba medsebojne podpore med Jugoslavijo in Italijo edina zadovoljiva rešitev, ki bi pomagala obema." Ako bi prišlo do sporazuma j.'.ied Jugoslavijo in Italijo, bi bila to najbolj senzacionalna zadeva vse pariške konference. StaUn Pozdri in Tito poslala 'ave kongresu napram ostalemu sve- IN.A.)—Govor trgovskega tajni-j ka Wallace-a bo imel morda več upliva na angleško kot na ameriško politiko. Britanski krogi v Sovjetski premier Stalin je Washingtonu poudarjajo, da je ^°8lal kongresu eno svojih red- ^ "trda politika" napram Rusiji poslanic, ki jih je kdaj na- ameriškega in ne angleškega iz-^®vil na ameriške organizacije, vora, ter da morajo Zedinjene poslanici je rekel: države tudi v bodoče ostati vo- Tretji kongres ameriških dilna sila te politike, in sicer na alo ^Vatlov zboruje ob času, ko pred vsem človeštvom na-da se iztrebi ostanke fašiz-ustvari trajen mir na sve-■ Nobenega dvoma ne more bodo slovanska ljudstva ^iti, da pri rešitvi tega skrajno kritič- problema igrali enako od-cno vlogo, kakor so jo v po- hitlerjevske Nemčije." jugoslovanski premier Tito je ^al kongresu poslanico, v ka-' je izrazil željo za uspešno ^"orovanje. ^^legatje so se danes vrnili na J^Je domove. Med njimi je bilo ^ delegatov iz Clevelanda, ki '^eravajo v petek prirediti v ^^°venskem narodnem domu na i ■ ^lair Ave. shod, na katerem J, ^ 'Nastopiti več gostov iz Ev- ki so prisostvovali kongresu. na Wallace-a, da postane ^sedniški kandidat g kongresa, ki je trajal tri dni, ® je udeležilo okrog 2,000 dele-^^tov, Navzoči so bili tudi goat-i Rusije, Ukrajine, Poljske ^koslovaške. .. petek zvečer je zbornica in-^ ktno apelirala na Henry da postane kandidat predsednika pri prihodnjih ^^^dsedniških volitvah. Ko je "^cdnik kongresa Leo Krzyc-^žigosal akcijo predsednik: ta način, da bo ves svet vedel, da so vse ameriške stranke soglasno za državnim tajnikom Byrnesom. Wallace-ov govor je uničil vtis v inozemstvu, da vsa ameriška javnost stoji za sedanjo politiko ameriškega zunanjega urada. V Londonu so konzervativni in delavski vladni krogi ostro napadali Wallace-ovo izjavo, ki bi utegnilo po mnenju uplivnih washingtonskih krogov imeti naslednje posledice: Velika previdnost konzervativnih krogov v vseh zunanje političnih vprašanjih bi mogla postati še večja, ker si bodo vsied strahu, da bi se ameriška politika nekoč v bodočnosti spremenila, Macedonci za svojo republiko v okviru nove Jugoslavije PARIZ, (O.N.A.) — Dmitri Vlahov, predsednik macedonske ljudske fronte in bivši član turškega parlamenta, je izjavil v Parizu, da so grške teritorijalne zahteve popolnoma neupravičene, ter očital Grčiji, da ima imperialistične namere. Vlahov je naglasil, da so si prizadevale vse grške vlade, ki so si sledile druga drugim, da uničijo slovanski živelj v onih predelih Macedonije, katere si je Grčija prisvojila tekom druge balkanske vojne. Dodal je, da smatra sedanja grška vlada, da so vsi Macedonci njeni sovražniki, ter da jih je treba iztrebiti in pregnati iz dežele, v kateri so živeli skozi 13 stoletij. • Grška vlada zahteva sicer uradno le del Albanije in Bolgarije, toda grško časopisje vodi silno kampanjo za aneksijo vse- MOLOTOV IN BEVIN STA IMELA PRVI PRIVATNI POGOVOR PARIZ, 23. septembra. Britski zunanji minister Be vin in sovjetski županji minister Molotov sta imela danes prvi privatni pogovor, odkar se je začela mirovna konferenca. Domneva se, da je ta sestanek prvi korak za novo konferenco velike četvorice, na kateri se bo skušalo pospešiti delo mirovne konference. Be vin je imel v soboto, takoj po povratku iz Londona, pogovor z državnim tajnikom Byrnesom. Byrnes še ni imel privatnega pogovora z Molotovom, odkar se je sestala mirovna konferenca 21 narodov. Skala v Niagara Falls se je odlomila NIAGARA FALLS, N. Y. — V soboto okrog 10. ure dopoldne se je odlomil velik kos skale na robu, kjer pada voda na ameriški strani slapov v globo-čino 168 čevljev. Odlomilo se je 120 čevljev v dolžini in 30 čevljev v širini skale, ki je z velikanskim hruščem strmoglavila v prepad in stresla kot potres celo okolico več milj naokrog in povzročila mnogo strahu. Leta 1842 se je zadnjič odlomil kos skale, toda ne tako velik kot sedaj. Na stotine ljudi, ki, so se mudili na izletu ob Niagarskih slapovih, je na lastne oči videlo, kako se je skala utrgala in strmoglavila v globočino v valove globoke reke. MLADA KNJIŽNIČARKA BRUTALNO UM0K.1ENA BRYAN, O. — V tem mestecu, ki šteje 8,000 prebivalcev je bila brutalno umorjena 30-let-na knjižničarka Emily Aber-nathy. Njeno truplo je bilo najdeno v kleti knjižnice, kjer jo je morilec očividno zasačil, ko je šla*ugasnit luči. Knjižničarka je prišla semkaj pred nekaj mc-seci iz Tennessee, kjer je njen dom. Oblasti nimajo nobenega pojma, kdo bi bil morilec mlade ženske. prizadevali ostati nekako v sre-. gg^ bolgarskega in jugoslovan-dini, mesto da bi se preveč eks- gj^ega ozemlja med rekama ponirali napram Rusiji. Struma in Vardar, je rekel Vla- Delavska stranka, ki ostro za-, dostavil, da hočejo Ma- vrača obtožbo, da je imperiali-1 cedonci zdaj, po 53 letih nepre-stična, bi mogla začeti bolj ne- ^ stanega boja za narodno neod-odvisno politiko in postati most visnost, zedinjenje vseh svojih ^UiJiana, ki je forsiral Wal-K Urno odobravali. med vzhodom in zapadom. Razstava izdelkov starih ljudi zaključena V nedeljo se je zaključila izredna razstava izdelkov ljudi, ki so stari nad 60 let in so v prostem času za zabavo naredili razne zanimivosti. Razstavo je 1 Ri ip lorsirai vvai- obiskalo nad 4500 oseb v teku resignacijo, so navzo- 'je se je izrekel za nada- zunanje politike pred-V t Roosevelta, Krzycki je ,®j zvezi rekel: jjjj^^litični program predsed-^ Roosevelta, ki je vodil naš Harofi , •' ^ k zmagi, se je zavrgel m sovo mesto je zavzel samo- ''ski program atomske di- ■ ^cije, ki more voditi edino le ^ atomsko vojno. oseb nad 1500 predmetov iz le sa, medenine, pletenja in raznih drugih vrst izdelkov. V ZADNJE SLOVO Članice društva Carniola Hive št. 493 TM so prošene, da se zberejo nocoj ob 7:30 uri v Zeleto-vem progrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Frances Tavčar. ljudi v macedonski federalni i-e-publiki v okviru Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija na pariški konferenci še ni podala tozadevno nobene uradne izjave. ALI JE SODOBNA MLADINA BOLJ ALI MANJ BRIHTNA? CHAMPAIGN, 111., 23. sept. — Učitelji v ameriških srednjih šolah trdijo, da so današnji dijaki prav tako razumni, kot kdajkoli v prošlosti, čemur pa dr. F. H. Finch iz University of Illinois ugovarja. Leta 1900 je samo 14 odstotkov dijakov starosti od 14 do 18. leta nadaljevalo šole, medtem ko je leta 1940 73 odstotkov mladine i isti starosti nadaljevalo s štu dijami. Dr. * Finch trdi, da so bili študenti pred 40 leti umstve no bolj razviti od sedanjih štu dentov. Stalin zanikuje obstoj vojne nevarnosti; pravi, da se Sovjetske unije danes ne more obkrožiti ZA TRETJO STRANKO Z WALLACE-OM NA ČELU LOS ANGELES, 23. sept. — Bartley Crum, advokat v San Francisco, je danes priporočal, naj bi se ustanovila tretja ame-liška politična stranka z bivšim trgovskim tajnikom Henry Wal-lace-om na čelu pod parolo borbe za mir. Crum je govoril na konferenci Nation Associates, ob kateri^ priliki je povdaril, da zunanja politika naše vlade z Byrnesom na čelu podpira britski imperializem, ki stremi za obnovitvijo velikih kartelov in monopolističnih podjetij, ki so pahnila človeštvo v zadnjo vojno. AMERIKANCI SO NAJVEČJI PIJANCI. PRAVI PASTOR MINNEAPOLIS, Minn., 23. sept. — Dr. George Mecklenburg, pastor Wesley metodisti-čne cerkve pravi, da "pijani Amerikanci" ne morejo tekmovati s "treznimi Rusi" v ekonomski vojni, ki se pričenja med tema državama. Dr. Mecklenburg se je pred kratkim vrnjl iz'potcPf vanj a po Evropi in je v soboto govoril pred 72. letno konvencijo Women's Christian Temperance Union, ki zboruje v tem mestu in pri tem dejal, da je Amerika najbolj udana pijači, medtem ko v Rusiji prodira treznost. OČE UMRL Mrs. Jennie Skul iz Geneva, O., je prejela žalostno vest, da ji je umrl v stari domovini oče, Fortunat Peterlin, ki je dočakal častitljivo starost 80 let. Doma je bil iz vasi Velike Poljane, pošta Ortenek, kjer zapušča soprogo Katarino, sina Alojzija, hčer Francko v Ljubljani in v Ameriki pa hčer Jennie Skul v Genevi, hčer Mary Rotar na Kil-deei Ave., sina Franka v Argen-tinijj ter veliko sorodnikov in znancev. Bodi pokojniku lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje! VAŽNA SEJA Nocoj ob osmih se vrši važna seja podr. št. 48 Sansa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ukrepalo se bo o podrobnostih prihodnje priredbe in se vabi vse društvene zastopnike in člane, da se seje gotovo udeležijo v polnem številu. ZDRUŽENI BANKI POSEDATA MILIJARDO PITTSBURGH, Pa., 23. septembra. — Danes je tukaj odprla vrata nova banka Mellon National Bank & Trust Co., v kateri sta se združili stari pitts-burški banki Union Trust Co: of Pittsburgh in Mellon National Bank. Premoženje nove združene benke znaša $1,173,603,000 in je 17. najbogatejša banka v Zed. državah. Vojaški in politični "skavti" podžigajo vojne govorice za svoje lastne cilje, izjavlja sovjetski premier LONDON, torek, 24. septembra — Ministrski predsednik Stalin je danes izjavil, da ne vidi nobene "resnične nevarnosti," da bi prišlo do nove vojne na svetu, potem pa je pristavil, da "monopolistična posest" atomske bombe ne bo dolgo trajala; s čemur je očividno namignil, da Zed. države ne bodo dolgo edina država na svetu, ki imajo atomsko bombo. Svoje izjave je Stalin podal^" v razgovoru z nekim britskim časnikarjem, nakar je bila vsebina pogovora oddajana v moskovskem radiju. Stalin je tudi rekel, da Anglija in Zed. države ne moreta ustvariti "kapitalističnega ob-kroženja Sovjetske unije, tudi za slučaj, da bi kaj takega želeli napraviti." Po poročilu, ki ga je objavil moskovski radio Novi grobovi GEORGE KALJUCARIC V nedeljo popoldne je po dolgi bolezni preminil v University bolnišnici George Kaljucarič, star 64 let, stanujoč na 14901 Thames Ave. Doma je bil iz sola Mali Bukovec, kotar Ludbreg , na Hrvatskem. Tukaj zapušča je sovjets i žalujočo soprogo Amelijo, roje-premier med drugim v razgovo-j^^ Hrzenjak. Pogreb se bo vršil ru izjavil. 'y četrtek zjutraj ob 8:30 uri iz "Treba je strogo razlikovati.zavoda August F. med hrušcem o novi vojni, kate-lg^^^ek in v cerkev sv. Pavla na rega se danes širi, in pa med g g^. ob 9:30 uri ter nato resnično nevarnostjo nove voj- L,^ Calvary pokopališče. ne, ;ki y, sedanjem ne o^ j * stoja." ; MAX MALO VAC Po dolgi in mučni bolezni je A & P JE MONOPOL, JE ODLOČIL ZVEZNI SODNIK DANVILLE, 111. — Veliko verižno A & P špecerijsko podjetje, ki je eno največjih podjetij te vrste na svetu, s svojimi 12 odseki in 16 uradniki, je bilo spoznano krivim kršenja proti-trustnega zakona p o federalnem sodniku Walter C. Lind-leyju. VELIKA ROKOBORBA NOCOJ Smatra umaknitev Amerikancevi s Kitajske vitalen za mir preminil na svojem domu Max Ko pa se je Stalina vprašalo, Malovac, star 60 let, stanujoč da-h smatra čim zgodnejšo na 688 E. 118 St. Doma je bil iz umaknitev ameriških čet s Ki- Jelšan na Primorskem, kjer za-tajske vitalnim za bodoči mir, pušča dve sestri, Marijo in Maje odgovoril:* "Da, vsekakor.",tildo ter več sorodnikov. Tukaj Na vprašanje, da-li smatra je bival 35 let in je bil član dru-dejstvo, da so Zed države edi- štva Naprej št. 5 SNPJ. Zapu-na dežela, ki poseda atomsko ^ šča žalujočo soprogo Elizabeth, bombo, kot eno poglavitnih ne-' rojeno Klein, sina Alberta, hčer varnosti z a mir, j e ministrski Mrs. Marcella Kubaci, brata Jo-predsednik odvrnil, da atomski sepha in Johna v Sunnyside, bombi ne pripisuje tolike važ- Utah, sestro Stephanijo v Ho-nosti kot delajo nekateri politi- quiam, Wash., dva vnuka in več jjj [sorodnikov. Pogreb se bo vršil "Namen atomskih bomb je, i v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz" da se z njimi prestraši ljudi s slabimi živci," je dejal Stalin, "toda izida vojne ne morejo odločiti, kajti atomske bombe v ta namen nikakor ne zadostujejo." Stalin napoveduje, da raba atomske bombe bo prepovedana Sovjetski premier je priznal, da je "monopolistična posest" atomske bombe ustvarila grožnjo, da pa obstoji proti temu dvoje zdravil. Rekel je: "Monopolistična posest atomske bombe ne more trajati dolgo, poleg tega pa bo raba atomske bombe prepovedana." Sovjetski premier je dalje iz- pogrebnega zavoda Joseph Želo in sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. * DAVID SADD Na svojem domu na 6721 Wade Park Ave., je snoči umrl David Sadd. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. * GEORGE STERGO V nedeljo popoldne je umrl na svojem domu poglavar ciganov George Stergo, star 73 let, stanujoč na 4737 Lorain Ave. Bil je vdovec. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru na domu, v soboto z mrtvaš- javil: . . 1 • T • ilii L V dO* "Nit. najmanj ne dvomim, možnosti so eovanja 2 zima yozom in spremstvom okreg svetom niso nazadovale, 1 ^ ^^omobilov prepeljano v CM- SLOVANOV KONCERT .Koncert pevskega zbora Slovan se bo vršil v nedeljo, 3. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in ne 10. novembra, kot se je prvotno nameravalo. Nocoj se bo v Centralni oro- »Jim , ------ žarni vršila ena najbolj zanimi- temveč narastle. Komunizem v ^ pokopano. Pogreb vihrokoborb. Vglavnemspopa-jeni deželi' je povsem mogoč, du 8C bosta spoprijela Gordon|Po=fbno v deželi kot Sovjetska riessel in Jackie Nichols iz Port-1 u"Ua. Moskovski radio je poročal, da je Stalin podal svojo izjavo v , J odgovoru na vprašanja, katera dobro poznana v Clevelandu. i . , " V , , , .. ' ie stavil nanj Alexander Worth, Poleg tega se bodo spoprijeli ■> ___ landa, Maine. Druga dvojica je Tony Rosa in Danny Savich, oba ,udi Milt Olson in Jack Terry; Al Szacz in Renee LaBelle. moskovski zastopnik "London Sunday Times-a." oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. Konferenca za varnost Včeraj se je v hotelu Statler pričela 3-dnevna konferenca Ohia State Safety Councila, na kateri je navzočih 2,500 delega-Vstopnice so naprodaj pri bla-' jjjjgijQ jjož tov. Na dnevnem redu imajo za- 5.1 jni. i 'deve kot: varnejša hrana, kako ------i Jože in Nežka Kalan sta v na- j se kupi in obdrži; najvažnejše POBIRANJE ASESMENTA šem uradu prispevala $10 za so-1 točke varnosti doma v hiši; o ne-Jutri večer, 25. sept. se bo po-:rote—oziroma za otroško bol-[varnosti ognja na domeh; pro-biralo društveni asesment za te-' nišnico v stari domovini, mesto metni problemi v bodočnosti in koči mesec v Slov. nar. domu na j venca na krsto pokojne Frances i glavne prometne ceste v letu St. Clair Ave. Tavčar. Hvala! 1960. « gni^N 2 ENAKOPRAVNOST 24. septembra, 1946. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «26 \ ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)_____ For Half Year—(Za pol leta)--»- For 3 Months—(Za 3 mesece) -—- -$7.00 _ 4.1)0 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)------ For Half Year—(Za pol leta)---- For 3 Months—(Za 3 mesece)--! .$8.00 - 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) --- For Half Year—(Za pol leta)--- ..$9,00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, un^er the Act of Congress of March 3, 1879. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Ponalis iz "Slovenskega poročevalca" TEČAJ ZA UCITELJSTVO ŽENSKI PEVSKI ZBOR AFŽ V LJUBLJANI ^ s , . V soboto 3. avgusta je v Do- Po vsej Sloveniji se obdržu-■ bratstva" Pevski zbor AFŽ jejo tečaji za učiteljstvo, pro- ^ Zgornji Šiški podal svoj sa-fesorje, učiteljske pripravnike, dostojni koncert, na katerem je fizkulturnike itd., kjer se sezna- dokazal, kaj vse se lahko dose-njajo tečajniki z vprašanji po-1 gg g pridnostjo in ljubeznijo do litičnega, pedagoškega in go-1 slovenske pesmi. Prireditev je spodarskega življenja. Novi čas, namenjena primorskemu in zahteva novih ljudi, ki bodo po koroškemu skladu. Zbor je bil MUHE PRENAŠAJO NALEZLJIVE BOLEZNI Izkušnje so dokazale, da morejo muhe prenašati kali nalezljivih bolezni od bolnika, oziroma od okuženih predmetov na zdravega človeka ali na živila, kf jih potem tako okužene uživamo. IZKLJUČENJE IZ LJUDSKE KMEČKE STRANKE Na seji glavnega odbora in prvega izrednega kongresa Ljudske kmečke stranke dne 11. avgusta v Belgradu, sta bila do-.sedanji glavni tajnik dr. Drago-Ijub Jovanovič in predsednik Radomir Todorovič izključena iz sodobnih vidikih preobrazili najprej sebe, nato ljudstvo, zlasti pa mladino. Dne 29. julija se je v Ljubljani pričel že drugi tečaj za učiteljstvo. Vršil se je v mali dvorani kina Matice. Za tečaj ustanovljen letos marca in šteje 50 žena. Večinoma so same matere in gospodinje, ki se le težko odtrgajo od svojega dela, gospodinjstva in otrok, da redno obiskujejo pevske vaje. Zbor vodi tov. Malči Tipličeva. OBNOVLJENA JUGOSLAVIJA BO MODERNA DRŽAVA... V naslednjem objavljamo zelo informativno pismo iz Ljubljane, ki ga je 19. avgusta napisal France Adamič, brat našega pisatelja Louisa Adamiča. F. Adamič se že od mla dosti bavi z modernim sadjarstvom in je vsled svoje sposobnosti v tem poklicu dobil pozicijo izvršnega direktorja pri slovenski državni tvrdki za izvoz svežega sadja iz Jugoslavije. Kot je bilo pričakovati, je sodeloval v osvobodilni borbi. Važnejše odstavke, ki kažejo sedanjo sliko o položaju v Sloveniji, smo podčrtali; ker bo vsebina zanimala marši katerega, priobčamo pismo v celoti. • Mirko G. Kuhel, tajnik SANS Dragi brat— Tekom poletja sem Ti samo enkrat pisal daljše pismo. Upam, da si ga medtem prejel. Bil sem dalj časa na potovanju pa ni bilo niti časa niti posebno važnih stvari za pisanje. Pred nekaj dnevi sem prejel dva kovčka z darili za družino, Župančiča, Juša, Albrehta, Klopčiča (vsi omenjeni so slovenski književniki) in Tineta. Imenovanim sem stvari izročil. V imenu družine se Ti prav lepo zahvaljujem, ostali bodo prejem že sami potrdili. Mama pravi, da imaš preveč izdatkov s paketi za dom in zaenkrat ni potrebno, da še naprej pošiljaš stvari. Ce bo kaj rabila, bomo že sporočili. Razmere v domovini so se namreč že precej uredile in počasi prihajamo v mirnodobne razmere—skoro bi rekel v blagostanje. Letina je bila prilično dobra, tako, da imamo dovolj hrane in tudi surovin za predelavo. Industrija seveda še ni obnovljena tako, da teh proizvodov še vedno primanjkuje, zlasti čevljev, tudi obleke in tehničnega materijala. Tovarniški proizvodi so prilično dragi, kljub temu sem pa prepričan, da so razmere v Jugoslaviji izmed vssh držav, ki so bile v vojni razdejane—najbolj urejene. To zatrjujejo potniki, ki prihajajo iz čehoslovaške republike, Francije, Belgije, Italije itd. Veliko zaslugo ima seveda UNRRA in naša ljudska oblast, ki je vse Svoje delovanje usmerila za zboljšanje življenjskih prilik delovnega ljudstva. Prehrana Je zadostna in vsesplošno urejena. Ni je bilo prijavljenih v začetku i * 60 učiteljev, med tečajem pa je j ODREDBA O PRODAJI SU-število narastlo na 150. To pri- hOMESNIH IZDELKOV ča o velikem zanimanju in razu- raevanju učiteljstva. Zvezni minister za trgovino Predavanje kažejo važnost te- preskrbo je izdal odredbo o čaja. Ljudska inteligenca v služ- j ii&činu prodaje prekajenega me-bi države. Lik sodobnega vzgo-j®^' velja od 9. avgusta na-jitelja. Načrtno gospodarstvo, i Vsak potrošnik si sme pri O marksizmu in leninizmu. Vlo-' prodajalcih na drobno svobodno ga množičnih organizacij v kul- ^labaviti za svoje potrebe brez turno prosvetnem delu. O pou-' potrošniških nakaznic vse su-ku zgodovine itd. Vsako preda-, bomesno blago, kot šunka, ka-vanje je odkrilo niz novih po- P^^čka, rebrca, krače in po-prišč, kamor mora kulturno pro- ^o^no, domačega izdelka, razen svetni delavec poseči in se vanje slanino. Promet s tem bla-poglobiti :gom od proizvodnika do proda- ' TAa&M:tna bwba in anagalj^kaimdrdmo kUmr demokratičnih sil nad fašizmom to je dovoljevanjem ko- V svetu, je prinesla težko pri- čakovano svokdo. IKlijoni so ^ M daj^o ddisv^ia avUmjaza udLvan- mdmnMsmh wddkov kv bd#k k)dočmwU. dmmde mzmzm^- Neobhodno potrebno je, da ■ Ljudske kmečke stranke, z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatiramo muhe. Najboljša obramba i n najučinkovitejše sredstvo proti mušji nadlegi in tako tudi obramba proti nalezljivim boleznim je snaga v stanovanjih, na dvoriščih, vrtovih, gospodarskih poslopjih in na cesti pred hišo. Dolžnost vseh prebivalcev je, da store vse, kar je možno, da se z največjo sna- JOVANOVIČ IZKLJUČEN KOT PROFESOR Univerzitetni svet beograjske univerze je 5. avgusta na svoji seji sklenil, da se honorarni profesor pravne fakultete dr. Dragoljub Jovanovič zaradi neznanstvenega in protiljudske-ga stališča pri svojih predava- go prepreči povečanje mušje na- njih izključi iz zbora profesor- dlege in širjenje nalezljivih bolezni. * PROSTA PREDAJA MASLA jev beograjske univerze. RAZSTAVA UNRRE LJUBLJANI Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS objavlja prosto! Dne 10. avgusta je bila v prodajo presnega in kuhanega [ Ljubljani odprta razstava UN- Živahnost debat po referatih, skih in trajnih salam. Suha sla- 1946 in nič ne zadeva predpisov cenah. * več onih strašnih razlik med produktivnimi in pasivnimi Idjub vnMini vedno poku obbk kakor tucUzimake intra^ taSaja nam da hoče edo- ne vrsk sakun oskuwjo jerwi- iwnako učitdjsbm doidiin aw-ldaUe racuxurane. TTa odn%H,a znati vse ono, kar inu ni bUocku do konca meseca (dAobra no v predaprilski Jugoslaviji, v kateri so trusti, kartell in kapi-, ° talisti zavirali polet delovnih' množic ter ščuvali in razkrajali "SOVRAŽNIKI" MAKSIMA narode. Prav ta volja in želja te-1GORKEGA čajnikov za izgradnjo samega! V Državni založbi Slovenije je sebe je porok, da bq tudi kul- ^ začetkom avgusta izšla nova turno delo med širokimi ljud- igra "Sovražniki Maksima Gorskimi množicami kmalu %ažive- kega". Slovensko izdajo "Solo v oni meri, ki je z novo do- i vražnikov" je pripravil drama-bo nujno potrebna. Tečaj jim je turg dr. Bratko Kreft, ki je dal novih pobud za splošno ljud- dramo prevedel in ji napisal Eko prosvetno delo. . spremne besede. letij ni pojavil tako močno kot je letos oškodoval Slovenijo. Dolarje, katere si poslal, je mama razdelila med otroke. Upam, da Ti je Tončka pisala o tem. Dolar ima trenutno nizko ceno (50 Din.) po uradni zamenjavi. V Ame- masla, ker ne spada več med racionirane predmete. Prodaja se po določenih cenah, ki so za izdelke iz področja Slovenije v drobni prodaji sledeče: čajno maslo 112 din, kmečko maslo 90 din, kuhano maslo 130 din. RRE, ki je bila predtem že v Belgradu in v Zagrebu. Razstava prikazuje dosedanjo pomoč UNRRE Jugoslaviji. Razstava je v razložbenih oknih podjetja Na-Ma v bivši Mayer-jevi hiši v Wolfovi ulici. predeli, kot je to bilo običajno v stari Jugoslaviji. Tudi Lika in Crnogora in Hercegovina imajo dovolj kruha ter vseh ostalih potrebščin, ker se pravično razdeljujejo razpoložljive dobrine. Obnova razdejanih naselij je na najboljši poti in v polnem razmahu. Obnavljajo se železnice, gradijo se moderne ceste, elektrifikacija napreduje, skratka opaža se polna aktivnost na vseh področjih. V nekaj letih bo Jugoslavija obnovljena in moderno organizirana država z ljudsko demokracijo in blagostanjem, ker se stvari prav razvijajo. Težjo situacijo čutimo v zunanji politiki. Odkrito moramo priznati, da z oficijelno politiko naših bivših zaveznikov nismo zadovoljni. Zamerimo zlasti Ameriki, še bolj pa Franciji, da vodita neobjektivno politiko na mirovni konferenci. Sp pač po sredi težki milijoni, ki so zapadnjakom bolj pri srcu kot prelita kri za nacijonalne ideale! Kdo nam more odrekati pravice do Primorske, Trsta in Koroške, ki objektivno presoja položaj! Kdo more zastopati interese sovražnih držav? Samo oni, ki jiitv je mednarodni kapital pri srcu bolj kot resnična pravica, miroljubni odnosi med narodi. Izgleda, da po tej vojni še ne bodo urejeni pravični odnosi med narodi. Tvoje pismo Byrnes-u je vzbudilo veliko zadovoljstvo in mnogo upanja na zboljšanje našega mednarodnega položaja. Prepričani smo, da ^o končna zmaga le naša. Doma je v redu. Mama je bila meseca julija precej slaba. Zdaj se je že znatno popravila in zopet dobro zgleda. Ostali doma vsi pridno delajo. Prvi pridelek žita je bil odličen, tudi krompirja je prilično. Večina jesenskih pridelkov pa je prizadetih od suše, ki že dve leti traja. Poškodovan je zlasti pridelek živinske krme, zelenjave in ajde. _ I riki ima gotovo večjo kupno moč. (!) rC>4^OOOOOOOO0OO Matevž Hace: Ob četrti obletnici italijanske ofenzive na Notranjskem Posnelo iz "Slovenskega poročevalca" o<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>' Te dni so minila štiri leta od \ nega ozemlja. Vodstvo bele gar-velike italijanske ofenzive nade je iz Ljubljane po svojih po-Notranjskem, ki so jo italijan- fsebnih kurirjih pošiljalo v svet ski okupatorji pričeli 16. julija i gprostasne krilatice in izmišljo-1942 v vseh predelih Notranj-! tine, kakor na primer, da bo ske. ' Italija poslala na naše ozemlje Velik del Notranjske je bil ta-, milijon vojakov, ki bodo uničili Dr. Neubauerja še nisem videl, ker se je spotoma zadržal v Beogradu. Zdaj se pripravljati zopet dve delegaciji za Ameriko: Trgovska in kulturna. Za prvo delegacijo sem bil določen tudi jaz kot ekspert za nabavo kmetijskih strojev, gnojil in laboratorijskega materijala. Pogoj je bil, da sem odhodno premeščen k zveznemu Ministru za zunanjo trgovino v Beogradu in doslej še nisem pristal na to; zato se je zadeva odložila za nekaj časa. Trenutno mi tudi važno delo ne dopušča odsotnosti. Vašim namreč posle direktorja slovenske republiške tvrdke za izvoz svežega sadja v CSR, Poljsko, Trst itd. Letina jabolk je ntmreč odlična (pri nas doma je toča vse zbila) ter bo okrog 4,000 vagonov presežka za izvoz. Amerike letos torej še ne bom videl; po vsej verjetnosti drugo leto, ako se bodo stvari tako sukale. Med tem tudi Tebe pričakujemo v domovino, ako bodo mednarodne zadeve urejene. Za drugo skupino je bil določen Juš Kozak. Potuje v teh dneh v Ameriko. Poleg bo mladinska delegacija in zastopniki kulturnih organizacij, kateri Ti bodo prinesli darilo v obliki umetniških slik z domačije, portrait mame itd. Slike so izdelali pred nekaj dnevi mladi umetniki Pengov, Didek in Omerza—vsi učenci Makso Vanke na Umetniški i akademiji v Zagrebu. Oni so bili nekaj dni z menoj v Pra-pročah radi slikanja. Darilo pošiljajo v zahvalo za Tvoje politično in literarno delovanje in veliko pomoč pri obnovi. Povod je dalo pismo Byrnes-u. Vnuka Tine in Andrej Kurent sta cele počitnice v delovni brigadi v Brčkem v Bosni na mladinski progi. Ko se vrneta, izročim poslane risalne pripomočke. Zadnjih par mesecev redno dobivam nekaj revij iz poljedelstva in živinoreje. Prejel sem tudi veliko strokovne Vsled tega so prisiljeni nekaj živine odprodati, toda kljub literature znanstvenih in strokovno poljudnih razprav, ta temu bo dovolj živeža za vso družino, katera se je na domu ko, da imam sedaj za dobrega pol leta študijskega materi-precej zmanjšala in razkropila. Tvoji paketi pa še zamašijo jala. Pogrešam samo še ene dobre sadjarske znanstvene marsikatero vrzel. —' Sredi avgusta je padla močna toča, revije. Angleško iz knjig kar dobro razumem, za govor pa ki je zbila vse kar je ostalo po suši. Toča je zajela samo še vedno nimam posebne prakse. — Za vse poslane knjige par vasi—najbolj prizadete so Praproče in Gatnica. Krive prav lepa hvala. so seveda coprnice, partizani, duhovni in drugi—vsak po' Končno iskrene pozdrave s doma obema! svoje tolmači ta prirodni pojav, ki se menda že več deset-1 France krat osvobojen in sicer že od prvih jjni meseca maja 1942. Svobodna je bila Loška dolina, večji del Bloške planote. Cerkniške doline s svojim znamenitim jezerom, dalje Begunjska kotlina in planota okrog Rakeka. Železniška proga Ljubljana-Postojna je bila vseskozi nezadržno rušena od naših minercev. Italijanske bataljone in polke so tolkli znani komandanti: narodni heroj Tone Vidmar-Luka, takrat komandant bataljona, komandant Krimskega odreda, kasneje komisar-polkovnik Janez Hribar iz Loža,, komandant bataljona Stanko Smeli iz Loža. Bločan, narodni heroj Stanko Semič-Daki, se je takrat na čelu Tomšičevega bataljona tolkel na Dolenjskem. Vse partizanske enote na Notranjskem so bile v letu 1942 zelo aktivne. Vsi partizanski borci so bili prostovoljci. Po vsej Notranjski so se vršile volitve v Osvobodilne fronte in narodno osvobodilne okrajne odbore. Na neštetih vaških in trških mitin-•gah se je ljudstvo seznanjalo s programom Osvobodilne fronte, 3 problemi nove ljudske oblasti, o delu begunske londonske vlade, o četniškem gibanju, o ciljih liašizraa in o junaški borbi Rdeče armade. Bele garde takrat na Notranjskem še ni bilo, razen :ia meji Notranjske v Loškem •)otoku, kjer je organiziral neki mladi kaplan 11 fantičev, šel z njimi v farni zvonik na hribu, odkoder so grozili ip streljali na ljudi. Vseh 11 fantičev .s kaplanom vred je kot miši zajel komandant Janko Smeli iz Loža, ki je sam na čelu borcev napadel in zavzel zvonik. Tiste dni je obveščevalna služba poročala o dolgih kolonah tankov, topništva in o stotinah kamionov, ki so se pomikali iz gornje Italije proti Rakeku in Ljubljani. Bivša jugoslovanska-italijanska meja pd Triglava, preko Hotedrščice, Javornika, 3nežnika pa do Gorskega Kotar-ja in Sušaka je bila natrpana z vsem mogočim italijanskim vojaštvom in motorizacijo. Sovražna propaganda je pričela z delom že v času osvoboje- partizane v 11-mesečni ofenzivi, da naj gredo partizani domov, kajti velikodušna Italija jim ne bo ničesar zalega storila, da je Rdeča armada tik pred razsulom in podobno. Italijansko armadno poveljstvo je poslalo v ofenzivo tolikšno število bataljonov, polkov in motorizacije, kakor da mu je bilo na Notranjskem nastopiti proti najmanj 150,000 partizanom, ki jih je pa v resnici bilo komaj nekaj tisoč. Štirinajst dni so potrebovali italijanski polki za prodor v Loško dolino. Dne 16. julija 1942 so metala italijanska letala letake, v katerih so Italijani hvalili četniške odrede Mihajloviča, ki da se zvesto bori na italijanski fronti proti partizanom v Črni gori, Bosni in Dalmaciji. Pred velikansko premočjo so se naše partizanske edinice umikale proti Kočevskim gozdovom, Travni gori ter v strmine Gorskega Kotarja. Kamandant ba taljona Miloša Zidanška, Stanko Smeli se je prebil z močno četo na Primorsko. V gozdovih gorenje Pivke je skoraj vsa četa padla s komandantom vred. Istočasno, ko so italijanski fašistični bataljohi ter ostali redni polki bersaljenov, grenadirjev, alpinov skoraj dobesedno zasuli Notranjsko iz svojih izhodiščnih postojank Postojne, Rakeka, Logatca, Vrhnike, Ljubljane— so se pomikale dolge kolone itTa lijanske pešadije po vseh cestah, stezah in gozdnih poteh iz smeri Sv. Petra, Ilirske Bistrice, Kne-žaka, Zagorja skozi javprniške in snežniške gozdove. Od Suša ka 80 prav tako dolge kolone prodirale v Gorski Kotar proti Notranjski. Trpljenja in grozote od strani prodirajoče italijanske soldate-ske so bili v največji meri deležni kraji Bloške planote in Loške doline. Loško dolino so italijanski okupatorji še posebno sovra žili, saj je krvolok Ljubljanske pokrajine Grazioli že^ ob okto-berskem napadu partizanov na Lož 1941 zagrozil prebivalcem doline, da bo pričel z neusmiljenimi represalijami. Dejstvo je bilo, da so italijan- ski okupatorji po zaslugi belo-gardističnih izdajalcev bili natanko poučeni o delovanju Osvobodilne fronte in njenih aktivistov. V tistih težkih dneh, ko so gorele vasi, so se pokazali domači izdajalci v pravi luči. Med največjimi lopovi je bil brez dvoma hotelir in posestnik ter dolgoletni klerikallni župan Kržic iz Loške doline, ki- se je v svoji moralni propalosti smejal veh-kemu trpljenju našega zavednega ljudstva. Med ostalimi največjimi pokvarjenci sta bila neki Albin Hauptman in Karel Znidaršič iz Dan. Na Bloški planoti je bil največji izdajalec župnik Hren. Poznani so bili tudi drugi izdajalci iz ostalih predelov Notranjske, •Cerknice, Begunj itd. Skoraj tri tedne so gorele vasi na Notranjskem. Vsako jutro so odmevali dolgi rafali v jasne julijske dni. Italijanski rablji so streljali zavedne ljudi pri Ulaki, Peščenku, Duhu, Vražjem vrtcu pri Bab-nem polju itd. Letina 1942 je bila še posebno Dogata. Njive so ostale dolgo časa nepožete, klasje se je že ogi- . palo. Po njivah, stezah in poteh so patrolirale številne in močne fašistične patrole. Vse vasi j® zasedlo italijansko vojaštvo. Črede goveje živine so vozili pro- , ti Italiji, prav tako tudi poljedelske stroje, opremo, skratka vse, kar je bilo vrednega. Dolge kolone kamionov so križarile po cestah. Okupatorji so vozili pr®' bivalstvo na Rab in druga taborišča. Vas Babno polico so vso izselili in jo pažgali do tal. Pretresljivi prizori so se odigravali tiste težke dni, ko so okupatorji streljali ljudi kar pred hišami vpričo domačih-Mlakarjevi sestri iz Viševka so ustrelili kar na njivi, ko sta želi pšenico. Pogled na številne goreče vasi, množično streljanje talcev, in ogromne množine italijanskega vojaštva—vse tp, je vplivalo na manj odporne borce, da so se predali Italijanom. Vendar takšnih slabičev ni bilo mnogo na Notranjskem. Da je italijansko armadno poveljstvo s posebno skrbjo pripravilo in izvajalo vojaške operacije na Notranjskem, je razvidno iz tega, da je sam fašistični voditelj Mussolini prišel v Trst, ter odtam pozorno spremljal ofenzivo. V aprilu 1941 je italijanska armada neovirano in brez strela zasedla Notranjsko. V letu 1942 je 120,- 000 vojakov najmodernejše opremljene redne vojske vodilo mesec dni ofezivne operacije samo na Notranjskem in to proti nekaj tisoč partizanom in aktivistom. Premogli smo svobodno ozemlje v dobi. ko so nemške armade drvele proti Stalingradu, v dobi, ko je bil italijanski in nemški fašizem na višku svoje moči. Zgodilo se je večrat, da je pred četico partizanov umolknil in zbežal cel polk Italijanov. Sam sem nekoč videl, kako so 'se umaknili štirje tanki pred našo maloštevilno patrolo, ki je z brega vrgla nekaj bomb pred tanke. Notranjci so se v ofenzjvi izkazali s svojo zavednostjo. Kaj zato, če gori vas. Samo, da bi te golazni ne bilo več na naši zem-^ Iji, si slišal marsikje. Ko je junaška italijanska armada požgala doberšen del nase lepe Notranjske, pobila na stotij . ne talcev, odgnala nekaj tisoc prebivalcev v umiranje na Rab —se je vrgla na Dolenjsko Kočevsko, da tudi tam nadaljuje z požigi in z umori nedolžnih ljudi. Nekaj tednov po končani ofenzivi sta bila ustanovljena na Notranjskem Šercerjeva brigada in Notranjski odred, ki sta se v večji meri tolkla fašistično okupatorsko svojat po notranjskih gozdovih in planotah. To je bil jasen in nedvoumen odgovor naših borcev na silovito italijansko ofenzivo. 24. septembra, 1946. ENAKOPRAVNOST BTRAN 8 Mlinarjev Janez Spisal: F. Kočevar (Nadaljevanje ) Niti streha bi mi ne ostala ce-«■ na gradu, kajti poznam vas ® predobro, Slovence! To je či-®to poseben narod, in srečen je, dor prav ume, dobro vladati V peklo bi šli Slovenci ž če bi zahteval od njih. Ni SS' junaka, ki bi Slovenca preko-j kadar se ta v resnici boja <^ti, kakor ga tudi ni gospodar-3^1 trgovca in ne poljedelca, ki 1 svojega slbvenskega vrstnika prekosil." Grof nekoliko posto-potem pa nadaljuje. "Ob-dana, hm, spolnit jo bo / in to tem laglje, ker me velja druzega, kakor udariti pismo svoj pečat, in to sto-^ stokrat rajši, nego da bi se o^knil le enega cekina" svojih ^%ladov. Toda gorje ti potem, piezdo teharsko, maščevati se lUQCi Vati ^ti tvojih predrznih fantov. Po pa si hočem zapomniti štiri predrzneže, ki so me 'napadli. Prijeti vas hočem, akor s kleščami! Vi ste davili Vas hočem dati daviti Rabelj naj si oskruni roke Vami! Kadar se bo krčUo srce pod rabljevo roko, te-bo vriskalo moje rajske ra-osti, zaradi zadobljenega za-^scenja na nocojšnjo sramoto niojfe oskrunjeno viteštvo. nes vas hočem vplemeniti in pohvaliti, ker mi tako naj-kaže, ali prišla bo ura, ko bom tepel in tedaj se bodo ^%enitaši spremenili v moje Boje! Da pa to dosežem, mi ° treba pred vsem novega na-nika spraviti na svojo stran, posrečilo pozlačeni' ^ i brez posebne težave. Da, - ; tega si moram predvsem '■^dobiti in za njim — za njim nad teboj, krvavo mašče-zaradi nocošnje predrzno- doli, vsled česar se je grofica Katarina zbudila v spalnici, stoječi pod grofovo sobo; takoj je vstala in prišla gledat, kaj li grof tako zgodaj rogovili. V sobo vstopivši, se zasmeje grofica na ves glas in dolgo časa samega smeha ne more spregovoriti niti besedice. "No, ali se vam je nocoj pamet zmešala, Katinka, le pazite, da se ne zadušite vsled smeha," pravi grof nekoliko razdražen in gleda dalje skozi okno. Ko smeha le ni konca ne kraja, se mora vendarle obrniti od okna in — hočeš, nočeš, — mora se sam smejati; "Z vami grofica, danes menda res ne bo mogoče govoriti resnobne besede, ali je morda mesec mlaj vzrok tej veselosti, častita grofica, da se vam meša?" "Menda se je vam čez noč zmešalo, moj resnobni grof, ha, ha, ha!" "Kako to mislite?" "No, kako le, ali morda mislite iti za "kozla" v samostan, da ste si dali za poskušnjo napraviti že obleko, ali pa ste kam v šeme namenjeni, žal, da je predpust še tako daleč, ha, ha, ha!" Sedaj'šele spozna grof, da je bil pozabil, se preobleči. V očeh se mu zabliska. "Kaj tebi mar, kar nameravam! Jaz delam po svoji glavi in ta glava zapoveduje tudi tebi. Zaradi tega iti ukažem, da se mi takoj izgubiš izpred oči! Sploh nimam rad, da me nadleguješ, kadar te nihče ne kliče, zapomni si to!" Grofica obmolkne, se prikloni in odide. "Kakor bi me vrag jahal ^ages! Vse mi spo(^eti, česar se goprimem. Suho zlato. Mdet, G pa vi štirje na vrsto, ki fiocoj prežali name! Da bi ste podaviti, se mi zdi pre-'^3- kazen za vas, pač pa če bi je danes vzel v roko, bi se mi spremenilo v črno oglje, ako ne še v kaj druzega in pri moji veri, ako današnji dan še ni od Boga proklet, ga hočem jaz, ako se mi do večera ne pre-suče." Grof si raztrga haljo raz telo ter se vrže leno na umetno^ rezljani in bogato z zlatom okovani naslonjač. Spanec ga zmaga in nekoliko zadremlje. Ni že počival dobre pol ure, kar ga zdrami čuvajev rog na stolpu. Trikrat je zatrobil, kar je znamenje, da so tuji gostje pod streho. Grof plane • kvišku, si zmane oči in poravna obleko, sam pri sebi mrmrajoč; "Gotovo so že zopet kaki "lačenper-garji" tukaj. Človek res nima miru ne podnevi ne ponoči." Komaj se je nekoliko uredil, stopi sluga in napove papeževega poslanca. "Papežev poslanec!" se začudi grof, "kaj pa hoče ta? Do-sedaj so mi dohajali le cesarjevi in kraljevi poslanci v grad, danes se mi javi celo papežev poslanec. Hm, hm, že vem, kaj da je, naj le pride!" Sluga hoče oditi. , "Ali ima poslanec orožje pri sebi?" "Ima je, svetli grof, in konja arabca." "Poberite mu orožje, in ako bi se obotavljal, mu kratko odgovori, da drugače k meni ni pristopa. Konja spravite v konjak, mostove potegnite kvišku in brez mojega dovoljenja ne sme nihče v grad in ne venkaj. Si me li razumel?" Sluga prikima, se prikloni in odite. Grof zopet sede in pričakuje napovedanega poslanca. Znano mu je bilo, da se je v tem času cesar Friderik IV. mudil v Rimu in ta ga je morda za-tožil pri papežu. Bržkone poslanec zaradi tega tu. V tem trenutku se odpro duri, sluga vstopi in obstoji ondi, za njim pa pride poslanec. (Dalje 'prihodnjič) priča človeka o veliki delovni vnemi delavcev in namščencev. Delo teče kakor po traku—od rezanja jeklenih palic v koščke po 40 do 60 dekagramov (kolikor je pač potrebno za določeno obliko kose), skozi veliko kovač-nico, kjer jeklene koščke razte-gujejo, jim napravljajo pete, jih koničijo, oblikujejo, sti^Jcajo in kalijo, do skladišča, kjer izdelke pregledujejo, povsod se v oglušujočem ropotu kladiv in v silni vročini prizadevajo delavci, da izdelajo čim več in čim boljše poljedelsko orodje. Pri vstopu v prvi prostor za-gledaš delavca, ki reže jeklene palice v koščke. To je Stanko Strniša, ki se je v času osvobodilne borbe boril z zbrojevko kot mlajši vodja Šlandrove brigade po vsej Štajerski. V kovačiji vleče koščke jekla v palice moj- Štefan Železnikar, ki dela že 20 let v mehanični delavnici, je iznašel nov način vstavljanja zagozdi v vzmeti pri vzmetnih kladivih. S tem je izpopolnil stroj tako, da so se zmanjšala popravila na njem za več ko 50% in pridobljeno je na delovnem času. Električarji v tovarni pa so pomagali k izpopolnitvi (Arata z električnim razdelilnikom, ki so ga izdelali po Praustovi zamisli, vedno zadovoljevala potreb podjetja in izključevala je nekatere Doma ačelektrična centrala ni stroje v omrežje drugih električnih central. Z novim razdelilcem bodo vključeni vsi stroji v domačo centralo. Centrala bo uporabljala vse odpadke in "bo izdelovala drobne poljedelske nože, kakršnih doslej v državi še nismo izdelovali. Način izdelovanja takšnih poslenih v resnici ne bi bilo mogoč# doseči uspehov, kakršne je doslej že pokazala tovarna Al^a-čič. Od najmlajšega delavca s partizansko kapo na glavi, ki suče jeklo pod kladivom, do 72- že 50 let jeklo, so vsi pripomogli k večji proizvodnji. . Zaradi posebnih uspehov je predlagala sindikalna podružnica za udarnike tovariše Zelezni-karja, Prevodnika, Tomazina, letnega Franca Lautarja, ki reže I Čuka in Štefeta. Waterloo Style Shoppe \T ' ' ' likih merah; spodnja 15335 WATERLOO ROAD krila in flanelaste spodnje srajce do mere 52. Imamo tudi oblsko za otroke. Se priporočamo Ibrd Snamk, ida a je awudW %&*& Več kos in srpov za nase poljedelstvo Posnelo iz "Slovenskega poročevalca" lahka 0^^ hočem dati žive prikovati iei; skalo v najglobokejših tega gradu, kamor ni pal Nikdar žarek zlatega solnca. ^ boste našli že kupe člo-^^®kih kosti, vse polno gnjusob-2 Glad naj vas potem gg ^vi ondi, da boste vedeli, kaj pravi, predrzno segati v mo-^3-klepe. Tedaj boste šele spo 1 kake _ kaplja Savinje pod gradom! tudi tebe hočem dobiti v ® • Wada moja golobica. Pen- ''a svoje ogleduhe, katerim ^ ne predno prideš katere- kake korenine sem jaz, pa vi! o, ni še pretekla g AXlV»ja, di Marjetica, in ako se tu-iješ pod zemljo, zanašam svoje ogleduhe, katerim Bioreš umakniti. Dobiti te drugemu v pest, ravno-J. v. ^ razcvetujoča, duhteča Ha ti je sicer ugod- tod pa povsem protivna, y premagati jo hočem, naj kar hoče!" obstoji pri oknu in gle-ne dvigajoče se iz doli- tep kp je bil razgled iz dav^ ^^^du tjakaj doli na staro-kvi kjer je v župni cer- Ver ^^riijela vabil veliki zvon Tod^'^^ k jutranji službi božji. ^ ^ naš grof se niti zmenil ni 2^^®liČasten glas zvona. Zopet trdo stopa je hoditi gori in Že nekaj stoletij slove fužine v Tržiču na Gorenjskem po svojih izdelkih. Nekdaj so izdelovali sablje, potem pa različno poljedelsko orodje, po katerem poznajo tovarno Ahačič poljedelci po vsej državi. Med vojno je delo v tovarni skoro zastalo, po vojni pa je prešla v državno last, obnovila se je, izpopolnila in v načrtu je še novo povečanje obrata. Tovarna izdeluje kose in srpe različnih oblik, lopate, strojne nože, pipce za obrezovanje trte, spone za železniške pragove in podobno. Nov proizvod tovarne so nožki za kosilne stroje in usnjarski noži. Pred vojno je izdelovala tovarna Ahačič v določenem času po 150 kos, v začetku leta 1946 v istem času po 100 kos, danes pa izdeluje že po 300 kos. Po vojni je bila proizvodnja majhna, ker je bilo težko pognati v tek obrat, ki si je med okupacijo prizadeval, da čim manj proizvaja. Napredek in izpopolnitev v delu v zadnjih mesecih sta razvidna tudi iz odstotka odpadkov: februarja letos je ostajalo od materiala 9% odpadkov, marca 7.7%, aprila 6%, maja 4% in odstotek še vedno pada. Te uspehe so dosegli delavci in nameščenci s svojim delovnim naporom, s smotrno razdelitvijo dela, s tehničnimi izpopolnitvami, z uvedbo norm, ki jih tovarna tudi dosega, in j z neznatnim povišanjem števila zaposlenih. Tovarna ima tri oddelke. V prvem izdelujejo kose in lopate, v drugem srpe, v tretjem, ki se preureja, bodo izdelovali različno kovinsko orodje, predvsem z odpadki iz prvih dveh oddelkov. Pogled po vseh oddelkih pre- opravlja ob njem Janko Krmelj, ki je v tovarni šele tri mesece in ki je—mimogrede povedano— izvrsten smučar. V mehanični delavnici si prizadeva vodja delavnice Oton Ki-kelj, da uredi valjčni stroj za šikanje (raztegovanje) jekla. Ta stroj, bo petkrat urnejši od-rok. V oddelku, kjer izdelujejo srpe, se je izkazal Prane Štefe, ki si je med tekmovanjem zamislil napravo za zarezovanje lesenih ročajev. S to napravo je dvignil proizvodnjo za več kakor trikrat in prihranil 20% materiala. Mlad delavec oblikuje srpe, dekle jih brusi in čisti, drugi nasajajo, lakirajo . . . V kovačnici so delo tako izboljšali, da srpi ne pokajo več. To so dosegli s pravilnim kale-njem in napuščanjem. Prej sta bili potrebna pri vsaki peči dva delavca, zdaj zadostuje eden. Pri organizaciji tega dela se je posebno izkazal Alojz čuk. "Nič ne bom pravil o sebi. Vsi smo si prizadevali in si pomagali med seboj. Le tako smo lahko dosegli večje uspehe," je rekel mojster Jernej Prevodnik iz delavnice srpov. Zamislil si je važno preuredbo—pri pečeh posebne cevi, ki odvajajo strupene pline. S tem je olajšal delo pri pečeh in prihranil podjetju stroške za pogon električnih ventilatorjev. Kozma Ahačič. Brez skupnega dela vseh za- IŠČE SE pomočnico za zobozdravniški urad Mora biti vešča slovenskega ali hrvatskega jezika ter imeti spri? čevala. Sporočite na naslov Box 10, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HASTY TASTY DRIVE IN, INC. 18482 LAKE SHORE BLVD. Fini Sieakburgers — hamburgers — sandviči Odprto podnevi in ponoči — veliko prostora za par kanje DEKLETA IN ŽENE za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-Call pokličite Beitno B# Leustlg 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 BENEŠKI ZASTORI NAREJENI PO NAROČILU Prvovrstno delo — proračuni dani. Tudi prenovimo in popravimo zastore MILES PARK VENETIAN BUNDS MFGS. VETERAN MI 0201 Ob večerih: FA 3973 SLUŽBO DOBI ZEMLJIŠKI PRODAJALEC za polni čas. ^ Mora bili licenciran Povpraševanje zaupno. TISOVEC REALTY 1366 Marquette SI. Clair Ave. in E. 551h St. EN 4936 STEVE F. PIRNAT 6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države, vse poši- Ijatv« so jamčene. PRODAJA ZABOJE, za obleko in drugo ler sprejema pakete in vse potrebno uredi, za odposlali v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE. POSLE. Cenjeni rojaki, za točno in vljudno postrežbo, se lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE PIRNAT (sXsXsXS®® VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako Jih oddast« v popravilo zanesljivemu čevljarju, W redno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za najclonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. RAD BI ZVEDEL za Joe Novaka, p. d. Starinar. Če sam to čita ali pa če ga kdo pozna, naj mi sporoči njegov naslov, ker imam zanj važno pismo od brata. (Newburska naselbina ga pozna, ter je svoječasno bil član SDZ.) — Anton Perko, 1612 North Royer, Colo. Springs, Colo. '"'a- Ni -A I YOUR RED FEATHER A GENEROUS GIFT COMMUNITY CHEST of Greater Cleveland 29'« UNITED ■ Tehnična baza v črnomlju-močna postojanka na fronti dela za obnovo likopotezno. V začetku je pri- ^ lastni iniciativi ustanovila ne-manjkovalo gradbenega materi- j kaj delavnic za gradbeni materiala in strokovnega delavstva, j al. Tako je obnovila z lastnimi prvo delo tehnične baze je bilo, i stroški opustošeno 'apnenico v ■Tehnična baza si je organizirala tudi delavnico cementnih strešnikov, katero je zdaj prepustila obnovitveni zadrugi v Črnomlju, dočim bo apnenico in opekarno prevzel novoustanovljeni medzadružni odbor, kar je sklenila zadnja konferenca tehničnih baz in obnovitvenih zadrug 1. junija letos v Ljubljani. Tehnikoma z baze bo ta raz-bremitev prišla zelo prav, da se. bosta lahko bolj posvetila svojemu strokovnemu delu. Uradnih ur tehnična baza v Črnomlju ne pozna, bolje rečeno neuradnih ur ne pozna. Kadar se pojavljajo, težkoče, ki jih je treba nujno premagati, morata biti tehnika noč in dan na nogah. V začetku sta križarila po ^ terenu in iskala ležišča peska in' gline za opeko. Potem je bilo | treba vsepovsod iskati stroje za j delavnico cementne str ešne ope-; ke. In ko so imeli stroje, ni bilo cementa. Z dvema kamionoma so ga vozili iz Trbovelj, vse dokler ni bila obnovljena proga do Seniiča. Ke je ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo nakazalo obnovitvenim zadrugam \ 4,400 kubikov leta, je morala tehnična baza del lesa v lastni režiji posekati in prepeljati iz gozdov, ker zadrugam manjka I Tem problemom splošnega ljudi za sečnjo in vprežne živine, j značaja se pridružujejo se ci-Oskrbeti je bilo treba nabavo sto strokovno tehnični proble- opeke iz Velike Kikindi, Karlov-ca in Ljubljane, nato pa organizirati še prevoz. Pri vsem tem pa ima tehnična baza sama vozni park, ki ga sestavlja en tovorni avto, katerega nosilnost znaša 1,000 kilogramov, pa še ta ima gume v takšnem stanju, da se ne sme prikazati na cesto. Zdaj živita oba tehnika že nekaj časa v veselem pričakovanju, da bosta dobila nove gume iz Ljubljane. Poleg vsega tega nadzoruje tehnična baza razdelitev in uporabo obnovitvenih kreditov v zadrugah. mi. Ker je cementna strešna opeka težja kakor glinasta, j® treba stalno paziti na trdnost novo postavljenih ostrešij. Treba je sproti reševati razne regulacijske probleme itd. Vsak dan se je treba boriti z novimi težavami, ki zahtevajo mnogo organizacijskega talenta, poznavanja ljudi, iznajdljivosti in duha prisotnosti, tako da J® življenje tehnikov na bazi kakor življenje na fronti. Toda to je fronta, ki napo* njuje človeka z radostjo—fronta dela in ustvarjanja. da je ugotovila škodo, preiskala Posnelo iz "Slovenskega poročevalca" Tehnična baza v Črnomlju je bila ustanovljena 9. avgusta lanskega leta. Prvotno je delovala na vsem ozemlju Bele krajine. Imela je podružnico v Metliki. Nujne potrebe pa so narekovale osamosvojitev metliške podružnice, ki deluje zato od marca kot samostojna tehnična baza Metlike. Ta razdelitev področij omogoča boljšo organizacijo in nadzorstvo nad obnovitvenimi deli v Beli krajini. V delovno področje črnomelj-ske tehnične baze spada vsa južna Bela krajina. To omemlje pripada geološko h Krasu, kar kažejo značilne oblike vrhov in kraške jame, vrtače in drage, v dnu katerih so si napravili Be-lokranjci svoje njivice. Vsa zemlja je posejana z večjimi in manjšimi skalami, ki se belijo iz zelenja in dajejo belokranjski deželici značilen videz. Pod zelenjem vinogradov, pašnikov in njivic se skriva sam kamen, kakor se skriva kamen tudi pod mehko dobroto in vedrostjo belokranjskih ljudi. Da je temu tako, se je pokazalo v odločnosti in vztrajnosti belokranjskega ljudstva v osvobodilni vojni in se kaže danes pri Obnovi. Dobra rodna zemlja je le ob Kolpi, v črnomeljski in metliški ravnini. Vojna je povzročila v Beli krajini precejšnjo škodo. Na področju črnomeljske tehnične baze je bilo popolnoma uničenih 292 domov in 768 gospodarskih poslopij. Poškodovanih pa je bilo 82 domov in 94 gospodarskih poslopij. Skupno torej uničenih in hudo poškodovanih 1,236 poslopij Najbolj prizadete vaši Za-pudje, Bistrica, Mavrlen, Brezovica, Paka, Planina, Mala se-la, Adlešiči, Griblje, Dragatuš, Seče selo. Lokve in še vrsta drugih. Vsi ti kraji pa so zelo veliko žrtvovali tudi v krvi za osvobojen je. Mnogi prebivalci teh zavednih vasi so padli kot borci, mnoge pa so okupatorji postre-lili kot talce ali pa uničili z lakoto po ječah in koncentracijskih taboriščih. Tako so fašistični zločinci samo v vasi Zapudje požgali 23 hiš od 25, kolikor šteje ta hribovska belokranjska vasica številk, in poleg tega še 56 gospodarskih poslopij. V krvavem svitu gorečih hiš so poklali osem mladih moških. Ob isti priliki so odgnali v internacijo 13 moških in štiri dekleta. Podobna I nasilja so doživele tudi druge vasi. Takoj po osvoboditvi so Be-lokranjci zagrabili za potrebno delo, da popravijo svoje požga-ne domove. Mnogi sploh niso čakali na pomoč od drugod, temveč so si pomagali s tem, kar so pač imeli. Drug drugemu so pomagali z delom, z lesom in z vožnjami. Zlasti v Adlešičah so pokazali zelo mnogo podjetnosti in samostojnosti, pa tudi med seboj so si vzorno pomagali, tako da so postali Adlešiči vzor vsem drugim belokranjskim va- transportne možnosti in poiz-vedela za podjetja, ki so izdelovala gradbeni material. Nato je baza začela načrtno delati. Pod njenim vodstvom je bilo v celoti ali vsaj delno do danes obnovljenih 142 poslopij in prekritih 8,765 kvadratnih streh. Tehnična baza Črnomelj je takoj od začetka ubrala pravo smer v obnovi, ko je obnavljala najprej tista poslopja, katerih obnova ni bila zvezana z veliki- Crnomlju in opekarno v Kaniža- rici, ki so jo porušili Lahi. Pri obnovi teh potrebnih podjetij je pomagala tudi mladina iz belokranjskih vasi. Odlikoval pa se je pri obnovi in pri delu v Kani-žarici zlasti tovariš Jankovič, ki vodi opekarno. Po poklicu je metrov j opekarski mojster in invalid osvobodilne vojne. "Lansko leto je delal kot črna živina, ne oziraje se na svojo ranjeno nogo, da bi izdelal čim več opeke za obnovo, in to brez potrebnih strokovnih delavcev. mi stroški in kjer so lahko z^Sam si je organiziral mladino, . If sem. Po ustanovitvi tehnične baze j pa je postalo vse delo za obnovo Bele krajine bolj načrtno in ve- F I L M "ANNA AND THE KING OF SIAM" se sedaj kaže v RKO KEITH'S E. 105 SI. gledaliifu E. 105 St. in Euclid Ave. To je ena najboljših slik, ki se jih je kazalo še letos. GEORGE KAHLER & SONS Premog, pesek, kamenje in druge gradbene potrebščine. 5427 BUTLER ST.. PITTSBURGH. PA. Tel.: STerling 5124 najmanjšim trudom in hitro ustvarili ljudem in živini streho nad glavo ter shrambe za pridelke, kajti približevala se je zima. Novih stavb in barak, ki bi požirale material in zahtevale preveč dela, niso gradili. V začetku so pri obnovi najbolj nagajale prometne prilike, kajti vsak kos opeke je bilo treba pripeljati od daleč samo na vozovih. Ko pa je obnovljena dolenjska proga dosegla Semič, je gradbena delavnost takoj bolj oživela, čeprav bo vprašanje prometnih zvez še vedno pereče, dokler ne bo popravljen odsek proge Sela pri Otovcu-Bubnjarci. Na področju črnomeljske baze deluje osem obnovitvenih zadrug. Pobudo za ustanovitev zadrug je dala tehnična baza. Tehnika z haze sta šla od vasi do vasi in prepričevala ljudi o nujnosti in smrtnosti obnovitvenih zadrug. Ljudje so sicer razumeli, da je samo v skupnosti moč. Toda mnogi so bili plahi. Ker so imeli slabe ' :ije z zadrugami izpred vojne, ko so večkrat izgubili deleže, so se bali zlasti podpisovanja zadolžnic za obnovitvene kredite. Še potrpežljivo in podrobno propagandno delo tehnikov in prvi večji uspehi obnovitvenih zadrug so dmoljiv-cem pregnali dvome in strah. Zdaj so belokranjske obnovitvene zadruge med najbolj uspešnimi v vsem novomeškem okrožju in vzorno sddelujejo s tehničnimi bazami v Črnomlju in v Metliki, kamor se zadružniki z zaupanjem obračajo za pomoč in nasvete v vseh stiskah in zadregah. V pisarni tehnične baze v Črnomlju je vedno kak obiskovalec, ki bi se rad iznebil kamna, ki mu teži srce. "Tovariš inženir, nieni je potrebno to in to." Navadno je treba takoj sesti na kolo in si ogledati ter presoditi stvar na terenu. Inženir Vinko Arko, ki vodi tehnično bazo v Črnomlju, pozna na ta način že večji del svojih zadružnikov. Ker je v začetku zelo primanjkovalo gradbenega materiala, je tehnična baza v Črnomlju po da mu je prišla pomagat," pripoveduje inženir baze. TO PEACE CONFERENCE . . . fen. Arthur H. Vandenberg (R., Mich.) and his wife leave a plane on arrival at Washington. Accompanied by his wife and Sen. Alben Barkley (D., Ky.) he left Washington by plane for Paris meet. TWINS ELECT TWINS PREXIES . . . The nation's twins at their Grand Rapids, Mich., convention elected the Hick twins, Emory, left, and Ernest of Birmingham, Ala., co-presidents of the association. Receiving the gavel from Chicago's twin policemen. Warren and Chester Doonan, right, who held the gavel as co presidents of the International Twins association for the past five years, the Birmingham twins dedicated their efforts toward more and better twins in 1947. ADVENTUROUS? GO CLIMB AN ALP! . . . But you won't have to go to Switzerland to do a spot of Alpineering. Mountaineers from all parts of the United States and Canada do it in the Canadian Rockies, and they say the thrills are worth all the efforts. The Bugaboo glacier in the Purcell range of British Columbia is tougher than many Swiss Alps and unmatched in grandeur. Here is Maj. Rex Gibson, one of Canada's ace Alpinists, chopping footholds. Naznanilo in zcihrala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena mama MARY KOČEVAR rojena Mikotič Zatisnila je svoje blage oči dne 17. avgusta. Pogreb blagopokojne se je vršil dne 20. avgusta iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. tet od tam na Calvary pokopališče, kjer šmo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopoko j niča je bila rojena v Sloveniji 1876 leta. V dolžnost si štejemo, da se tetai potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: društvo Maccabees, društvo Presv. srca Jezusovega, Mr. in Mrs. Frank Kastelic, Mr* in Mrs. Jack Brezec, Mr. in Mrs. Frank Kaušek, Mr. in Mrs. Rebec. Dalje srčna hvala vsem onim, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokoj nice in sicer: Mr. Stanley C. Bohinc. Mr. in Mrs. Frank Mertič. Miss Jean Fenda. Mr. Joseph Kuhel. Mr. in Mrs. Valentine. Mrs. Pauline Cvetko. Mrs. Anna Deckor. Mrs. Paul J. Clapac, Mrs. Mary Romanec, Mr. in Mrs. Charles Kuhel, Mr. Edward Kuhel, Mrs. Zora Petruska, Mrs. Johana Travni-kar, Mr. in Mrs. E. M. Travnikar, Miss Josephine Koss, Mr. Frank Rebec. Jr., Mrs. Pozun, Mrs. Darovec, Mrs. J. Sesek, Mrs. Susman. Mrs. Smrke. Mr. L. Kaušek. Mr. F. Kaušek. The H & R. Girls. Našo zahvalo naj sprejem j o vsi. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. Hvala onim. ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na pokopališče. Najlepša hvala Mr. August F. Svetku za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Isto izrekamo zahvalo čst. g. duhovnu pri cerkvi sv. Pavla za opravljene cerkvene obrede. Hvala delegatom KSKJ za poslano brzojavko v sožalje. Ti, ljubljena mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in molitvijo dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blažen-stva - nad zvezdami! Žalujoči ostali: Stephen Molek, sin Rose, sinaha Stephen Jr., vnuk Frank Mikotič, brat Regina Fende in Louise, sestri Cleveland, O., dne 24. septembra, 1946