Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 20 (1105) Čedad, četrtek, 16. maja 2002 Storia Natura Cultura www.lmtver.it 0 izkaznicah se bo 22. maja izrekel Dus V občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repen-tobor in Dolina bodo vsr °bčani gotovo Se do 22. JNaja imeli dvojezične tekaznice. Kako bo po tem datumu bodo odločili upravni sodniki v sredo 22. maja v Trstu. V ponedeljek 13. maja Je namreč Državni svet Zvrnil priziv notranjega ministrstva in tržaškega Prefekta proti suspenzi-ynemu ukrepu, s katerim Je Deželno upravno sodišče (TAR) Furlanije-Ju-Ijiske krajine pred nekaj ledni zamrznilo odlok Notranjega ministra Sca-Jole. V njem, kot je zna-n°> je bila predvidena možnost izdajanja enoje-*ičnih (samo italijanskih) osebnih izkaznic v štirih občinah tržaške pokrajine. Rimski sodniki so s svojo odločitvijo prepustili besedo prvostopenjskim sodnikom, ki morajo meritorno razpravljati 0 zadevi in izdati svojo razsodbo. Zanimivo je, da sta Notranje ministrstvo in trZaski prefekt v svojem Prizivi zahtevala od Državnega sveta takojšen Preklic suspenzivnega odloka upravnega sodila Furlanije-Juljiske k-rajine, ker naj bi “pov-zrocil škodo italijanskim državljanom”. Državni svet ni bil istega mnenja, °čitno, saj je s svojo odločitviijo dal razumeti, da državljanske pravice niso bile v ničemer krSe-ne. Kot je znano so pritožbo na DUS vložili zastopniki stranke Slovenske skupnosti v Štirih narodno mešanih tržaških občinah, katerim se je kasneje pridružila tudi občina Dolina. Izzval pa jo je znani odlok notranjega ministra Scajole, ki je omogočil izdajanje samo italijanskih izkaznic v štirih občinah. Na ta način je popolnoma prezrl mednarodne dokumente in tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki sicer predvideva enojezične izkaznice a istočasno izdajanje dvojezičnih na vsem narodno mešanem območju dežele Furlanije-Juljiske krajine, kjer živi slovenska manjšina. Zupani štirih občin so se znašli v precejšnji stiski še zlasti po odločnem nastopu tržaškega prefekta. Sledil je priziv na DUS s strani predstavnikov Slovenske skupnosti in temu, kot rečeno, suspenzivni odlok upravnega sodišča, ki je sprožil priziv notranjega ministrstva in tržaškega prefekta in končno odločitev državnega sveta. Kakšna bo končna odločitev upravnih sodnikov bomo torej izvedeli čez nekaj dni, v sredo 22. maja. PREDSEDNIK C/AMP/ TRI LIETA NA "QUIRINALE / i. L 0 » Nella scuola bilingue a S. Pietro aggiornamento con il progetto Stezice Insegnanti a scuola con il prof. Artigai Josep Maria Artigai, studioso catalano di didattica delle lingue, autore di un metodo elaborato in anni di lavoro nell’ambito delle comunità catalana, basca, bretone ed altre ancora, nonché editore, è stato venerdì 10 maggio a S. Pietro al Natisone. Nel Centro scolastico bilingue ha tenuto un corso di aggiornamento per insegnanti di scuola dell’infanzia e del primo ciclo di scuola elementare sia delle valli del Natisone che di tutta la fascia confinaria della nostra provincia, inserita nel progetto Sentieri -Stezice. Il prof. Artigai ha illustrato il proprio metodo di lavoro sia teoricamente che con un intervento in una classe della scuola elementare bilingue. Qui attraverso un racconto e tutto il rituale che lo accompagna ha presentato i principi didattici che sostengono l’insegnamento e l’apprendimento di una seconda lingua. Un metodo il suo che è indirizzato prevalentemente a stimolare la produzione o-rale e si rivolge ai ragazzi dai 4 ai 7/8 anni di età. Una quarantina circa gli insegnanti che hanno partecipato al corso di aggiornamento, introdotto da Anna Maria Contessi, direttrice didattica di Tarvisio che è capofila del progetto Stezice e dalla direttrice della Direzione didattica bilingue di S. Pietro Živa Gruden, a cui si è unito per un breve saluto anche il direttore dell’Istituto comprensivo Dino Tropina. Il corso è la seconda iniziativa, dopo la mostra sulle Maschere rituali alpine, realizzata a S. Pietro nella cornice del progetto Stezice, predisposto grazie alla legge di tutela delle minoranze storiche in Italia (482/99). Assieme alla valorizzazione della lingua materna, di casa, la legge favorisce duunque cambiamenti molto significativi nella scuola dell’obbligo in particolare riguardo all’educazione linguistica. L’approccio ancora troppo monolingue della scuola italiana (in un’Europa dove ogni cittadino nei prossimi anni dovrà parlare almeno tre lingue) si affievolisce e subisce una forte accelerazione il processo e-ducativo plurilingue. Gli insegnanti allo stesso tempo sono posti anche di fronte ad importanti questioni legati alla metodologia della didattica delle lingue e della comunicazione. V soboto 18. maja v Gorici kongres in občni zbor ZSKD Za kulturo dialoga Zveza je močno zakoreninjena med Slovenci na Videmskem Zveza slovenskih kulturnih društev je pomembna in velika organizacija. Sloni namreč na zelo širokem članstvu in prav gotovo je tista slovenska deželna organizacija, ki ima najmočnejše in široko razpredene korenine v videmski pokrajini, kjer ima tudi dva sedeža: v Čedadu in na Solbici v Reziji. Naj povemo, da so člani ZSKD pevski zbori in kulturna društva Naše vasi iz Tipa-ne, Matajur iz Klenja, Pod lipo iz Barnasa, Beneške korenine iz Srednjega, Rečan z Les, Društvo beneških likovnih umentikov iz Spetra, Ivan Trinko iz Čedada, Beneško gledališče, Center za kulturne raziskave iz Barda, Rozajanski dum in Rože majave iz Rezije. Njihovo delovanje in Predsednica ZSKD Nives Košuta sodelovanje v okviru Zveze je vsebinsko obogatilo samo ZSKD, saj so med Slovenci na Videmskem prijemi tudi v kulturi nekoliko drugačni, v sozvočju pač z okoljem. Obenem pa so v deželni organizaciji krajevna društva in pevski zbori dobili nove spodbude za nadaljno rast. Vprašanje usmeritve Zveze in vsebine njene kulturne politike sta torej velikega pomena tudi za slovenska kulturna društva v Furlaniji. In to bo tema kongresa in občnega zbora Zveze, ki bo v soboto 18. maja v Pokrajinski sejni dvorani v Gorici s pričetkom ob 15. uri. Dnevni red predvideva poročilo predsednice Ni-veš Košute in blagajniško poročilo, podelitev priznanj in potrditev novih članic. Sledili bodo pozdravi gostov. Nato bodo predstavili bilance in poročilo nadzornega odbora in se bo odprla razprava. Po odobritvi bilanc in razre-šnici staremu odboru bodo delegati na kongresu izvolili deželni odbor, predsednika, nadzorni odbor in razsodišče. EU in Slovenija Približevanje Slovenije Evropski zvezi zastavlja vrsto vprašanj, med katerimi je prav gotovo pomembno v-prašanje pomena, ohranjanja in nadaljnjega razvoja nacionalne identitete Slovencev, ugotavlja slovenska konferenca SSK. “Ko ne bo več meja, Nacionalna identiteta Slovencev in Evropska z-veza”, to je naslov prvega strokovno - znanstvenega posveta, ki ga Slo- venska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa prireja v soboto 1. junija v Gorici, v prostorih kulturnega centra Lojzeta Bratuž v Gorici. Namen strokovnega posveta je ugotoviti sedanje stanje in posebnosti nacionalne identitete Slovencev, ter spoznati, kaj pomeni vključevanje v Evropsko zvezo za nacionalno identiteto Slovencev. beri na strani 2 Poznejmo Rezijo Nella cornice dell’iniziativa “Spoznajmo se - Conosciamoci” il circolo culturale Ivan Trinko organizza per venerdì 17 maggio a S. Pietro al Natisone una serata dedicata alla Val Resia. Alle ore 20 nella sala consiliare ci sarà la presentazione della fotomonografia Rezija a cura degli autori Milan Grego e Roberto Dapit. Seguirà alla Benešga galerija l’apertura della mostra fotografica “Resia - Immagini degli anni ’90” di Santino Amedeo. Introdurranno la presentazione i ragazzi delle Beneške korenine. Četrtek, 16. maja 2002 Posvet Slovenske konference SSK v Gorici Identiteta Slovencev in Evropska Zveza s prve strani Na posvetu 1. junija v Gorici bodo obravnavali š-tiri tematske sklope, v okviru katerih bodo skušali ugotoviti probleme posameznih obravnavanih področij pri njihovi vlogi u-trjevanja in razvoja nacionalne identitete Slovencev, hkrati pa bodo skušali določiti smernice, ki jih bo treba uresničiti za ohranitev in utrditev nacionalne identitete na celotnem slovenskem prostoru. Pri tem nameravajo posvetiti posebno pozornost o-brobju slovenskega prostora (med zamejci v Ita- liji, Avstriji in v Porabju). Bistvenega pomena za u-trjevanje nacionalne identitete zamejcev je sodelovanje Slovenije z zamejstvom, poudarja Slovenska konferenca SSK. Treba je potencirati in utrditi vezi z matico, zato bodo posebno pozornost na posvetu namenili predvsem konkretnim predlogom za ožje sodelovanje zamejstva z matico. Slovenska konferenca SSK v sodelovanju s Konferenco za Italijo organizira ta prvi posvet, in vabi k sodelovanju. Predvidoma bodo nadaljnji posveti na Avstrijskem Koroškem in v Porabju. Razprava se bo osredotočila na štiri tematske sklope. V prvem bodo v središču pozornosti: a) pomen formalnega izboraže-vanja v šolah; b) vloga današnje družine; c) vpliv slovenske Cerkve. V drugem pa pomen slovenske kulture in kulturnih dejavnosti ter pomen slovenskih medijev. Tretje področje zadeva vpliv razvoja ekonomije in gospodarstva, četrto pa vpliv slovenske nacionalne politike. Za vse dodatne informacije se lahko obrnite na f 6 S Trgovski dom (Maks Fabiani) v Gorici Beti Jarc, ki je dosegljiva na spodnjem naslovu, na katerega je treba poslati tudi prijave in prispevke: Slovenska konfereca S-SK, Cankarjeva 1/IV -1000 LJUBLJANA, e-mail: društvo.slo.konfe-renca@siol.net, fax: ++386 1 25 22 125, tel: ++386 1 426 33. Pisrao iz Kima Stojan Spetič Naš predsednik Ciampi je nedvomno rodoljub, včasih ga celo zanese do meja nacionalizma, ki ga sicer pogostoma tudi sam obsoja. Po ustavi je neodgovoren, kar pa ne pomeni, da ne sme biti deležen kritike za njegove politične izjave. Podobno so bili javno podvrženi kritiki tudi njegovi predhodniki, zadnja Cossiga in Scalfaro. Prejšnji teden je Ciampi botroval izrazito militarističnima manifestacijama v Trstu, kakor če bi mesto ob zalivu na vzhodni meji bilo še prežeto s pretirano domovinsko retoriko. Gostili smo vsedržavi shod karabinjerjev, katerim so v razdeljenem gradivu spet potarnali o izgubljenih ozemljih Primorske in Istre. Zadnje tožbe pred padcem meja v Evropi? Boh. Potem so tu proslavili 14l.oble-tnico ustanovitve italijanske vojske. Da je bila iz trte izvita, priča že dejstvo, da je minula leta ni nihče proslavljal. Jaz se spominjam obletnice zmage v prvi svetovni vojni, 4. novembra, ki ga imenujejo tudi “Dan oboroženih sil”, o tej majski obletnici slišim prvič, pa še to na obletnico, ki niti okrogla ni. V Trstu so nakopičili oklepne enote, tanke, topove, vojaštvo. V letih hladne vojne bi zapisali, da je Italiija “nakopičila vojsko na svoje meje”, kar bi sosednji Slovenija in Hrvatska neizbežno morali razumeti kot grožnjo, ali pa vsaj kot razkazovanje mišic. Pa tudi sedaj bi le stežka razumeli razkazovanje vojaške moči v tržaškem zalivu kot prijateljsko prijazno reklamo za vstop Slovenije v NATO... Najbrž tudi zato, ker jo je državni poglavar v svojih nastopih povsem prezrl, kakor da je ni in nikoli ni bilo. Ni omenil sosednjega naroda, niti manjšine, ki živi na tem ozemlju in ga je vljudno prosila, naj jo brani pred aroganco in prenapetostjo rimske vlade. Ze res, posegel je, da bi izvajala zaščitni zakon. Dobili smo paritetni odbor. Zato pa se Ciampiju in njegovim funkcionarjem ni zdelo potrebno, da bi med obiskom sprejel predstavnike slovenske manjšine. To, da nas bo kdaj pozneje sprejel v Rimu, pa lahko jemljemo kot tolažbo veliko prej kot obvezo. Komur se vse to zdi normalno, bi zastavil preprosto vprašanje. Ali mislite, da bi si Ciampi lahko privoščil tako obnašanje med obiskom v Bo-cnu? Seveda, Ciampi je okrcal tržaške- ga župana Di Piazzo in rekel, da je treba ločevati med Rižarno in bazov-sko fojbo. Da mu je banalna resnica zdrknila z jezika pa jo je moral zabeliti že z zgodovinsko oceno iz Spa-darove šole: fojbe so bile poskus etničnega čiščenja (“deitalijanizaci-je”) Trsta in Istre. Vse lepo in prav. Nihče Ciampiju in drugim italijanskim državnikom ne odreka pravice, da izreka tudi ne-osnovane zgodovinske sodbe. A bi le prej pometel pred lastnim pragom... Ko se je odpravljal v Trst sem svojemu predsedniku republike napisal pismo, v katerem sem soglašal z njegovo navdušeno oceno poguma nemškega predsednika Johannesa Raua, ki se je v Marzabottu poklonil žrtvam nemškega terorja v Apeninih. Svojega predsednika sem prosil, naj tudi sam zbere podobno mero poguma in odide na kraje, kjer je pobijala italijanska fašistična vojska. Kajti nič ni lažjega, kot objokovati žrtve tujega, težje je priznati žrtve lastnega nasilja. Jaz sem to storil. Ciampija sem prosil, naj obišče ljubljansko gramozno jamo, ali Rab, ali Gonars, ali spomenik bazovskim junakom, morda celo Narodni dom v Trstu. Pokazal bi pogum, kakršnega doslej ni pokazal nihče. Sama italijanska literatura z Man-zonijem nas uči, kar je vedno trdil Don Abbondio: “Ce nimaš poguma, ti ga nihče ne more dati.” Ob obisku predsednika v deželi FJK Kaj pa žrtve fašizma? Tako se sprašuje Lojze Kante v Delovem komentarju ob nedavni izjavi predsednika italijanske republike Ciampija v Trstu, da so proti koncu vojne načrtno pobijali Italijane. Predsednik države se je dotaknil dveh vprašanj, ki razdvajajo obmejno politično javnost: žrtev koncentracijskega taborišča Rižarne in kraških jam (fojb). Njegovo izvajanje je močno odmevalo tako v obmejnem kot nacionalnem tisku. “Tukaj v Trstu sta dva simbolna kraja nasilja in trpljenja našega naroda. Rižarna na eni strani in bazoviška fojba na drugi sta simbola dveh nasilij,” je dejal predsednik in se pri tem zavzel za ločeno spominjanje na žrtve Rižarne ob dnevu osvoboditve, čemur je desnosredinska uprava mesta letos naredila konec. Nadaljeval je z zelo sporno oceno značaja žrtev bazoviške fojbe. “Naj bo jasno: fojbe so simbol drugega boja, etničnega boja, ki so ga razvneli tisti, ki so hoteli zmanjšati italijanstvo teh krajev s pobojem čim večjega števila Italijanov. To je bilo drugo nasilje, ki si je postavilo drugačne grozne cilje: hoteli so izničiti prebivalstvo, da bi tako uredili problem”, je končal predsednik države. Niti z besedo se ni spomnil dveh predvojnih desetletij, ko je fašizem z načrtnim zapiranjem šol, odpravljanjem slovenskih in hrvaških kulturnih društev, nasilnim poitalijančevanjem avtohtonega prebivalstva in naseljevanjem ljudi iz notranjosti države zares hotel spremeniti narodnostno podobo zasedenega ozemlja, napovedal vojno sosednji državi in jo deloma okupiral. Zato je razumlji- vo, da je bil odmev zlasti med zgodovinarji precej kritičen. Oglasil se je Galliano Fogar, ki je proučeval vojno dogajanje na vzhodni meji Italije. “Nobena raziskava resnih italijanskih zgodovinarjev ne podpis teze, po kateri so bile fojbe | posledica načrta za etničn0 uničenje italijanskega prebivalstva takratne Julijske krajine.” Fogar zatem citira Diega de Castra, avtorja več pomembnih raziskav 0 predvojni Julijski krajini m političnega svetovalca it3' lijanske vlade pri zavezniški vojaški upravi v Trstn Po njem je bilo pobijanje med vojno in na njenem koncu tako maščevanje za prejšnje fašistično nasilje kot obračun z nasprotnik' novega jugoslovanskega komunističnega režima m priključitve Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji-ne pa posledica načrta za etnično iztrebljanje Italij2' nov na tem ozemlju. Fogar zlasti omenja špekulacij okoli števila pobitih med vojno in po njej. Jugoslo- j vanska stran da je med letom 1943 in prvim povojnim časom povzročila smrt štiri do šest tisoč ljudi, pre" težno vojaških oseb. Le manjši del teh žrtev je umrl v fojbah, drugi so končali v taboriščih in zaporih. Izločitev fojb iz tokov nedavne zgodovine teh krajev zlasti vznemirja zamejske Slovence, saj j'*1 desničarski skrajneži vedno označujejo za dedi°e jugoslovanskega komuni" stičnega režima. “V tem primeru kot nasploh z italijanske strani vedno vzporejajo Rižarno s fojbami m prebrisano molčijo o odgovornosti svoje, italijanska fašistične strani. Rižarna i" fojbe ..., Ze res, kaj pa neštete žrtve fašizma, se sprašuje člankar v Delu. In ansia per il presidente Drnovšek Malore negli USA Il Presidente del Consiglio sloveno Janez Drnovšek, in visita ufficiale negli USA, in seguito ad un malore, venerdì 10 maggio, ha dovuto annullare l’incontro con il presidente delle Nazioni Unite Kofi Annan ed una conferenza alla Columbia University. Iper-affaticamento e disidratazione la diagnosi, ma in Slovenia la preoccupazione è grande. Tre anni fa ai premier Drnovšek era stato asportato un tumore ai reni, alcuni mesi fa si e-rano diffuse voci preoccu- pate su un riacutizzarsi della malattia. Ed anche la sua rinuncia a candidarsi alla carica di Presidente della Repubblica, resa nota alcuni giorni fa, comincia ad essere interpretata in questa chiave. Il premier sloveno si è ad ogni modo ripreso rapidamente ed il suo portavoce ha dichiarato che è pronto ad ottemperare a tutti gli impegni. Il più importante domani 17 maggio, giorno del suo 52. esimo com- pleanno, in cui si incontrerà con il presidente americano George W. Bush. Più veloci a Lubiana Il ministro dei trasporti Jakob Presečnik nei giorni scorsi a Nova Gorica ha indicato la data fatidica. Nel corso di quest’anno verranno iniziati i lavori di costruzione dell’autostrada sulle Rebemice, il tratto di salita che collega la valle del Vipacco con Razdrto. L’intero tratto autostradale dal confine di stato a Vrtoj- ba - Razdrto (dove si collega con Trieste e Lubiana) sarà ultimato entro il 2007. Peterlè a Madrid Lojze Peterle, presidente della commissione per gli affari europei del parlamento sloveno, ha partecipato lunedì 13 maggio a Madrid alla riunione della conferenza degli organismi parlamentari dell’Unione europea che si occupano appunto di questioni europee. In quella sede ha sostenuto la necessità che i parlamenti nazionali svolgano un ruolo di controllo nella definizione delle competenze delle istituzioni europee da una parte, dei governi nazionali, regionali e locali dall’altra secondo il principio della sussidiarietà. Mancano mille medici Il Consiglio di esperti del Ministero della sanità sloveno nella sua ultima seduta ha evidenziato che entro il 2020 la Slovenia avrà bisogno di almeno 1100 nuovi medici, pari al 25 p°f cento in più. Alla fine dell0 scorso anno in Sloveni'' c’erano 4541 medici (e**1 media dei maschi 47,8 e delle femmine 43,7) . Di questi ben 375 avevano quasi o del tutto maturato la pensione, menù0 mille circa sono quelli di'si sono laureati in paesi diversi dalla Slovenia, per b maggior parte nelle altr° repubbliche della ex Jugoslavia. La Slovenia ha in confronto con i paesi dell nione europea il più basso numero di medici rispetto alla popolazione. 3 Il 24 e 25 maggio rassegna corale regionale San Francesco ospita Choralia Cividale ospiterà il 24 e 25 maggio cietà corali italiane in collaborazione prossimi un’importante rassegna corale con la ZSKD - Unione circoli culturali regionale dal titolo Choralia. Nella chie- sloveni, la serata di venerdì sarà dedica-sa di San Francesco si terranno due con- ta al repertorio sacro, mentre quella di certi organizzazi dalPUSCI - Unione so- sabato al repertorio popolare e profano. Četrtek, 16. maja 2002 La rassegna corale regionale dell’Usci riunisce ogni secondo anno numerosi cori da tutta la regione che presentano dei progetti monografici. Alla rassegna di quest’anno a Cividale parteciperanno venerdì 24 maggio, per il repertorio sacro, il Gruppo corale “Sot el agnul” di Galle-riano di Lestizza (Ud), la Corale di Rauscedo di Pordenone, il Coro Hor-tus musicus di Trieste ed il Gruppo corale “Ars Musica” di Gorizia. La serata di sabato 25 maggio, dedicata alla musica popolare e profana, vedrà la partecipazione del coro Beneške korenine di Stregna (Ud), la Società corale “Santa Maria Maggiore” di Trieste, il Coro “C. Peresson” di Piano d’Arta (Ud) ed infine il coro ospite “Sette laghi” di Varese. Entrambi i concerti a-vranno inizio alle ore 21 e sono ad entrata libera. Gorizia interculturale si racconta alla Sonisi Il circolo di cultura “I-van Trinko” di Cividale assieme al Kinoatelje di Gorizia ed in collaborazione con la Somsi di Cividale, martedì 28 maggio organizza una serata dedicata al film sloveno. Alla presenza delle autrici Nadja Velušček e Anja Medved saranno presentate due opere della recente produzione video e cinematografica del Kinoatelje, che sono “interessante testimonianza interculturale di un vivere sul confine tra Slovenia e Italia con riferimenti mitteleuropei”. Il primo “Nora Gregor, La regola del gioco - Pravilo igre - Die Spielregel”, è un documentario girato nel febbraio del 2001 in occasione del centenario della nascita di Nora Gregor, attrice drammatica e cinematografica. Negli anni trenta era stata una stella del Burghtheater di Vienna, nella storia del cinema il suo nome è legato a due interpretazioni: Michael (1924) di Dreyer e La regola del gioco (1939) di Jean Renoir. Il documentario è un piccolo mosaico della vita di un’artista che ha ricondotto Nora nella sua città d’origine, Gorizia. Il secondo “Niso letele ptice - Non volavano gli uccelli” ha come protagonista la città di Gorizia nella prima guerra mondiale nel racconto dei testimoni del tempo. Il film girato nel 2001 si basa sulle memorie degli sfollati che dovettero lasciare la città. E’ un racconto molto duro ed allo stesso tempo pieno di tenerezza. Molto interessante anche perchè documenta molto bene la realtà multiculturale della cittadina isontina prima e durante la prima guerra mondiale. Organizira jih Glasbena šola ob koncu šolskega leta Par Hlocju parvi od treh koncertu U četartak 9. maja je gor par Hlocju parvi °d treh koncertu, ki jih or-ganiza glasbena šuola za konac šolskega lieta. Igra-1° je parbližno dvajst otru-°k, ki so nam pokazal, kaj So se naučil u teku tega li-eta. Imiel smo parložnost Poslušat učence skor vsieh razredu an vseh starosti. Narbuj številčni so bli Pianisti: parva je bla na varsti Maria Virginia Mo-ratti, potle pa smo prisluhnili majhni Alice Causerò, sestri Giulii, ki je zaigrala celo tri skladbice, an Isaccu Chiabaia. Sledili so Alessio an befana Murello ter Mariina an Cecilia Blasutig, *l sta igrala štiriročno, dulia Iussig an Davide tomasetig, ki sta oba prepričala publiko z ekspresi-Vniina izvedbama. Za kar Se tiče Davida je trieba rec> de pred miescam je J*sPešno nastopu tud na koncert namenjen mladim Pranistom, ki je biu u Idri-Jt u organizaciji Zveze Primorskih glasbenih šol. Tud flavtitsti so se kar dobro izkazali an predv- sem mala Orsola Banelli, ki je s svežim podajanjem razveselila vse prisotne. Imiel smo tud možnost poslušat Paolo Rossi, u precizni izvedbi sonate Benedetta Marcella, an duo Tanja Braidotti-Marti-na Canalaz. Martina, ki poleg flavta se uči tud so-lopetje, je tud zanesljivo zapiela venček znanih melodij Walt Disneyja. Prisotni so bli tud trije harmonikaši an sicer Veronica Trusgnach, Daniele Trinco an Valentino Flo- Valentino Floreancig in drugi gojenci Glasbene šole iz Spetra reancig. Treba je podčar-tat, de Valentino je imeu tud parložnost zastopat Glasbeno Suolo iz Spietra na Srečanju obmejnih glasbenih šol, ki je biu 8. maja na Celovcu u teatru ORF-a u organizaciji Glasbene šole na Koroškem. Za vse interesirane naj povemo še, de bota lahko poslušal kratek prispevek o nastopu, ki je biu gor par Hlocje, u teku oddaje Nediški zvon, u saboto 18. maja ob 14.15 uri. (c.d.) Studenti del Friuli ed ex deportati insieme a Dachau Valore della memoria La visita al lager in seguito ad un approfondimento sull’Olocausto Amalars, Esof e Giochi popolari venerdì a Udine Anouilh zaključil sezono Ssg Z igro francoskega av-'°rja Jeana Anouilha “Škulja ali Kaznovana ljube-j~en”, ki jo je režiral Dušan Mlakar je Slovensko Stal-a° gledališče v Trstu za-'jučilo letošnjo sezono. Premiera igre za gledal-Ce> kot jo je označil reži-Ser’ je bila v petek 10. ma-Ja v kulturnem domu v Tr-kU. V njej igrajo Maja *agovic, Barbara Cerar, ladiinir Jurc, Aleš Kolar, regor Geč, Nikla Panizon 'n Matjaž Tribušon. Da venerdì 3 a domenica 5 maggio un’ottantina di studenti degli istituti Uccellis, Steliini, Zanon, Sello di Udine, Linussio di Tolmezzo e dell’ltc di Udine, accompagnati dai loro insegnanti e da alcuni rappresentanti dell’Aned (associazione che raccoglie gli ex deportati nei campi di concentramento) hanno fatto visita ai campi di concentramento di Dachau e Matthausen. Domenica 5 hanno par- tecipato ad una commemorazione, sempre a Matthausen, per ricordare la liberazione del campo, avvenuta proprio quel giorno di 57 anni fa. I ragazzi avevano in precedenza preparato a scuola dei lavori sull’Olocausto. I migliori sono stati premiati con questa visita ai lager ed alcuni testi sono stati proposti in una serata organizzata dall’A-ned. Fra i lavori presentati anche la poesia in dialetto sloveno di Mattia Cen-dou di Masseris che, assieme ad altri due ragazzi delle Valli del Natisone -Giorgia Zufferli di Ponte San Quirino e Fabrizio Gariup di Presserie - si è distinto in questo “concorso” organizzato negli istituti superiori della nostra Provincia per ricordare quelle tragiche pagine di storia che hanno segnato molto duramente anche la nostra gente. L’Istituto di didattica delle lingue moderne dell’Università di Udine, nell’ambito del progetto di educazione plurilingue e del Corso di formazione per gli insegnanti friulani (realizzato in collaborazione tra l’Università e l’OLF), venerdì 17 maggio presenterà tre interessanti pubblicazioni. Nella sala convegni di palazzo Antonini dalle ore 16 alle 17.30 Alessandra Kersevan presenterà Ama- lars, una bella e completa antologia di lettera friulana per le scuole medie realizzata dalla stessa Kersevan. Seguirà la presentazione die Dizionario dei giochi popolari in Friuli di Diego Lavaroni e Marina Driussi. Dalle 17.30 alle 19.30 protagonista dell’incontro sarà Pierluigi Visintin che presenterà e leggerà alcuni brani del suo recente lavoro: “Esof, Flabis voltadis dal grec”. četrtek, 16. maja 2002 4 Un promemoria dell’Arengo per il turista Valorizzare? Si! Ma come? CLENIA comune di S. PIETRO Al NATISOM KLENJE X ZELENI LISTI Ace Mei molja Šola je v novi negotovosti “Ve lo immaginate voi che cosa diventerebbero le più belle posizioni della bellissima valle, quando si potesse accedervi con facilità? (...) Nuove abitazioni signorili sorgerebbero o-vunque, prospererebbero gli alberghi, i villeggianti accorrerebbero a godere l’aria purissima, la vegetazione rigogliosa, le vedute splendide..." da “Quella ferrovia non s’ha da fare”, Paolo Petri-cig, Lipa 1999. Nei primi del ‘900 Francesco Musoni esprimeva questi sogni, aggrappati al progetto della ferrovia Ci-vidale-Canale. Quella ferrovia non fu mai costruita, e altri innumerevoli ostacoli si frapposero al coronamento degli aneliti del Musoni, seppure enti pubblici e privati facessero spesso riferimento alla vocazione turistica delle Valli del Natisone. In questo senso il consorzio Arengo sta muovendo i primi passi concreti. Recentemente, infatti, ha dato alle stampe un calendario tascabile, un promemoria per il turista che vuole ricordare attività culturali e ricreative organizzate a Cividale e nelle Valli del Natisone. La pubblicazione ha il pregio di essere assai curata dal punto di vista grafico, ma purtroppo presenta informazioni frettolose, curiosità fuori luogo e omette di parlare di molte attività importanti. “Era necessario uscire con un opuscolo organico su Cividale e le Valli per partecipare alla Fiera Internazionale del Turismo di Milano” si giustifica Boris Stocca; e aggiunge “ci sia- mo resi conto di avere informazioni carenti e frammentarie, ma abbiamo deciso comunque per la pubblicazione, con l’impegno di migliorare in futuro”. Nonostante le sue carenze il calendario ha ottenuto grande successo in occasione della Fiera e parte delle 20.000 copie stampate stanno ancora circolando in locali e uffici turistici. “Arengo ha anche un altro progetto editoriale” continua Stocca “ossia la pubblicazione di una antologia suite Valli del Natisone che andrà a colmare le lacune culturali presenti nel calendario”. In effetti la mancanza più grave delle pubblicazione è la totale assenza di riferimenti alla lingua slovena parlata nelle Valli, che le caratterizza in modo inequivocabile. “Molti ci hanno rimproverato il mancato uso dello sloveno nell’opuscolo. Purtroppo il budget per la pubblicazione era piuttosto esiguo e partecipando ad una manifestazione intemazionale l’uso dell’inglese era d’obbligo” afferma Stocca. Ma il problema non credo sia questo. Valorizzare una zona geografica dal punto di vista turistico significa innanzi tutto fare leva sulle sue specialità, su ciò che differenzia quell’area dalle altre. La lingua in questo senso riveste un’importanza primaria. Inoltre in operazioni di questo genere si rende necessario attivare contatti tra privati, operatori culturali, associazioni, istituzioni e anche rendere merito a chi, per anni, si è impegnato nella valorizzazione delle Valli del Natisone e nella promozione della sua cultura. Se 100 anni fa la speranza era portata da una locomotiva, oggi ha le fattezze più labili, ma forse più efficaci, della collaborazione e della comunicazione. “Valorizzare il prodotto d’area necessita di tempo, lungimiranza, impegno comune e costante. Arengo si pone proprio l’obiettivo di creare sinergie e collaborazioni tra le varie istanze” afferma Stocca. E’ in effetti ciò che ci auguriamo tutti... Michela Predan V Italiji je nekaj, kar se ne da spremeniti: Sola. Za politiko in politike je to očitno tolikšen vozel, da se z njim igrajo kot Penelopa s svojim blagom in čakajočimi ljubimci. Mislim pa, da politiki šole ne ljubijo, ampak vidijo v njej postranski interes. Znanje ostaja privesek. Levosredinska vlada je pričela s šolsko reformo. Nisem strokovnjak, da bi to reformo lahko ocenjeval. Lahko le ugotavljam, da je leva sredina poskušala narediti prepotreben korak v smeri vzporejanja šole s stvarnimi družbenimi potrebami. Oljka je verjetno naredila napako, da je skušala zaobjeti celoten ustroj, manj pa je bila občutljiva do konkretnega stanja, v katerem so delali in delajo učitelji, profesorji ter seveda učenci in ob njih starši. Nekdanji delegirani dekreti ter izhajajoči odbori staršev, dijakov itd., so bili fasada, kajti vsi ti organi niso kaj prida odločali. Položaj “na tere- Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji obravnaval tudi politično stanje in perspektive pred upravnimi volitvami v goriški in devinsko-nabrežinski občini. Medtem ko se je levi tabor v Gorici zedinil na enotnem županskem kandidatu Brancatiju, je predvolilno stanje v občini Devin-Na-brežina zelo zaskrbljujoč. Skgz je na srečanjih s predstavniki strank in v svojih javnih pozivih vselej poudarjala nujnost združevanja nu” ostaja zato slabši od formalnih modelov. Levosredinska vlada je uvedla kopico tudi radikalnih sprememb, ki pa niso našle med ljudmi v šoli pravega odobravanja. Vzrok za to so bili konkretni delovni pogoji (od plač do prostorov in materialov) in nekatere zahtevne zahteve. Ze samo načelo šolske avtonomije zahetva strukturo, znanje in nenazadnje sredstva, ki jih šola še nima. Zato so se vsi nekam lovili. Namesto vsebin so se mnogi zatekali v dodatno birokracijo. Vsi ravnatelji se niso mogli čez noč spremeniti v menedžerje. Vsi profesorji niso bili pripravljeni povečati trud za isto plačilo itd. Verjetno je nova politika zahtevala od šole več od tega, kar je bila šola sposobna narediti. Očitno je napri-mer, da je preustroj državne birokracije titansko dejanje, ki bi potrebovalo veliko časa in dobre volje. Birokrat ne bo v hipu postal menedžer, ki vodi in sil, kar naj bi privedlo do izraza enega samega in torej skupnega levo-sredin-skega kandidata. To potrebo je narekovalo predvsem dejstvo, da bosta župan in občinski svet v Devinu-Nabrežini izvoljeni v prvem krogu brez balotaže. Z nastopom dveh konkurenčnih si kandidatov v levi sredini resno tvegamo, da občino izročimo desni sredini, v kateri ima nezanemarljivo težo Menievo Nacionalno zavezništvo. Skgz je ponovno apelirala na vse poli- upravlja podjetje tudi ob sobotah in nedeljah. Če to velja za državne aparate, si lahko predstavljamo, da potrebuje za spremembe tudi šola svoj čas. Vsekakor pa je levosredinska vlada nakazala pot z nemajhno mero poguma. Vedela je, da bo izgubila kak glas, kar se je tudi zgodilo. Kljub vsemu so mnoge šole pričele udejanjati reformo. Sedanja Berlusconijeva vlada je napovedala protireformo in jo pričenja tudi izvajati. Letizia Moratti ni ne Berlinguer in ne De Mauro. Nalogo, da vrne šolo na stari tir, z izjemo privatizacijskih postopkov, pa opravlja non-šalantno in brez pomislekov. To pa vnaša v šolo dodatno negotovost. Komaj se je stroj pričel premikati v določeno smer, ga je treba preusmeriti-Sola ni športni avtomobil, ki zmore hitre zavoje, ampak je velik tovornjak, ki mu manevri uspevajo le v določenem prostoru in času. Tako je šola v novi negotovosti. Križata se reforma in protireforma, tovor zbeganega konja pa ponovno pada na ramena učiteljev, dijakov in staršev. Ob vsem tem ostaja dejstvo, da je šola pepelka in da jo politiki potiskajo v zmrzovalnik, kajti nobena oblast ne ljubi prepametnih državljanov. tične dejavnike, naj poiščejo in extremis možen dogovor. V zvezi z imenovanji v paritetni odbor je Skgz poudarila predvsem zamudo, s katero je bil ustanovljen-Kar pa zadeva njegovo delovanje je bilo rečeno, da mu mora predsedovati slovenski član, ki naj bo pozitivno opredeljen do zaščitnega zakona. Izrazila je zaskrbljenost zaradi sestave paritetnega odbora ter potrdila sklep vložiti skupaj s SSO priziv na DUS. Predsednik naj bo Slovenec Pred dnevi odprli novo, 41. podružnico bankg Cedajska tudi v Tržiču Cedajska banka Banca di Cividale je povečala svojo prisotnost na Goriškem. V Tržiču je pred dnevi odprla podružnico, ki sicer sodi v skupino go-riške Banca agricola -Kmečke banke. Napisi na pročelju in na oknih so dvojezični. Na Tržiškem je namreč močna prisotnost Slovencev in banka bo torej poslovala tudi v slovenskem jeziku. Pobuda sodi v program širjenja mreže banke in sledi lanskemu odprtju podružnice v Standrežu. Podružnica banke v Tržiču je v središču, mesta, na Trgu republike štev-28, na začetku korza. Tržič ima seveda v deželnem merilu pomembno ekonomsko vlogo. Šteje nad 27 tisoč prebivalcev in preko 2.560 podjetij aktivnih na najrazličnejših področjih. V tem smislu je zanimivo tržišče tudi zu bančni sektor. Cedajska banka - Kmečka banka je 19. denarni zavod v mestu. Cedajska banka ima sedaj v deželi, od Čedada preko Krmina in Gorice v-se do Trsta, 41 poslovalnic, ki so lani uspešno delovale. Giornata ecologica a Taipana Qualche settimana fa si è svolta nell’intero Comune di Taipana l’ennesima edizione della Giornata e-cologica, avvenimento di cura e pulizia dell’ambiente che da molti anni viene organizzato su iniziativa dell’APS Valgorgons del luogo. Quest’anno vi è stata in aggiunta la partecipazione di numerose organizzazioni che nel complesso hanno dimostrato la rinnovata sensibilità alle problematiche legate alla natura e, oltre all’indispensabile sostegno dell’amministrazione Comunale, si è vista la presenza dei vo- lontari della squadra di protezione Civile di Taipana, impegnati nell’eliminazione delle sterpaglie, oltre agli onnipresenti alpini, un gruppo di cacciatori ed anche alcuni membri del Circolo di Cultura Naše Vasi che per la prima volta ha partecipato assicurando la diffusione dell’evento sull’intero territorio comunale. Un particolare ringraziamento va a quelle persone già di una certa età (tra gli altri Tinut Skujan, Anina Kokia e Sedola Tranquillo di Platischis) che si sono distinte per l’impegno nella cura e nel rispetto dei luoghi in cui hanno vissuto gran parte della loro vita e che magari nel loro piccolo ancora si vedono attorniati da prati falciati ed odoranti di fieno per nutrire houce, krave e koze! četrtek, 16. maja 2002 D Majnik con S. Luigi Scrosoppi “S. Luug’i Scrosoppi Prusij za nas”. Con queste Parole i fedeli della Val Resia hanno accolto, mercoledì 1 Maggio, le spoglie del Santo friulano. L’urna è giunta in valle nella chiesetta di Potcla-naz/Ta-pod Klancon in mattinata da dove è stata poi trasferita, in processione, alla pieve di Prato /Ra-vanca. Alla processione, durata un’ora, hanno preso parte don Gianni Pellarini coadiuvato da altri sacerdoti della forania nonché mons. Lorenzo Caucig, abate foraneo, il sindaco di Resia, Sergio Barbarino e numerosi fedeli provenienti da tutte le frazioni delle località limitrofe. Durante la processione si sono dette preghiere e intonato canti, tra i quali Neš Ježuš od smarti Wstal”. Al termine della processione che andava via via allungandosi per l’unirsi di fedeli, ha avuto inizio la S. Messa concelebrata da mons. Caucig. Le corali di Stolvizza/Solbica e Oseac-co/Osoané hanno collaborato cantando i tradizionali canti solenni. Fra le letture, la prima è stata letta anche in resiano, come è ormai diventata tradizione. Anche i bambini hanno partecipato attivamente con canti e la lettura della preghiera dei fedeli. Il rito religioso è stato seguito da numerosi fedeli anche perché la celebrazione del 1° maggio, Majnik, coincide con la dedicazione della chiesa. Un “Majnik” quello di quest’anno, molto particolare per questo avvenimento unico e primo nella storia di Resia, vissuta, tra l’altro, con grande partecipazione. Non è mancato, come da tradizione, il mercato con bancarelle ricche di piante e fiori, abbigliamento ed altro ancora. L’urna con le spoglie del santo è rimasta in pieve fino alle ore 4 del pomeriggio, dopo di che è stata trasferita in Val Canale. L.N. Številne pobude ob koncu leta, od tedna v Fiesi do gledališča V dvojezični Soli je življenje res živahno Življenje Dvojezičnega Šolskega centra v Špetru je še posebno tele dni zelo živahno. Pa ne samuo, ker se Suolsko lieto bliža h koncu an učitelji hite z njih dielam za ga parpejat do konca. Dielo v Suoli an izvenšolske dejavnosti so pru dinamični an vsak dan se kiek novega dogaja. Najbolj zanimiva an li-epa iniciativa za učence tretjega, četartega an petega razreda dvojezične šole je bil zeleni teden, ki so Malčki iz vrtca gledajo predstavo rovič “Spet Kosoviriji”. Nato se je njih pot nadaljevala v Postojno. Atmosfera na izletu je seveda bila prav prijetna in vesela, beneški otroci pa so imeli priložnosti se spoznati z vrstniki iz Tržaškega in Goriškega. Tretja iniciativa je bila spejana s pomočjo Deželne gledališke ustanove (Ente teatrale regionale), ki je ponudila tudi bene- ga preživiel na slovenski obali v Fiesi. Imiel so zelo bogat šolski an športni program v novem ambien-tu an so se imiel zaries le-puo. Se posebno lepuo pa je, da je dvojezično šolsko središče v Spietru, ki je postalo Državno didaktično ravnateljstvo za šole s slovensko-italijanskim učnim jezikom, lahko obdaržalo svojo avtonomijo an de lahko še napri razvija take dejavnosti, ki močno bogatijo ponudbo šole. Druga iniciativa, ki jo muoramo omeniti je poučna ekskurzija v Slovenijo, ki so se je udeležili učenci petih razredov osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in torej tudi učenci Dvojezične šole v Spetru. Izlet že več let organizira sloven- Otroci ljubijo telovadbo in šport ko ministrstvo za šolstvo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Udeleženci izleta, v četrtek 9. maja, so si najprej ogledali slovensko glavno mesto. Potem ko so spoznali lepote in znamenitosti Ljubljane so šli do Lutkovnega gledališča, kjer so si ogledali predstavo Svetlane Maka- škim otročičam lepo geda-liško predstavo “Il taglia-storie”. V Dvojezičnem šolskem centru, v “plavi” dvorani so “pravco” gledal an poslušal otroci iz dvojezičnega vartca an tudi iz drugih vartcev naših dolin. Pru lepuo je bluo gledat njih žive an vesele oči, videt tarkaj minenih Obiskovalci Univerze tretje dobe iz Čedada v občinskem centru S tradicionalno razstavo so zaključili šolsko leto V soboto 11. maja je bita v Čedadu, v občinskem kulturnem centru, otvoritev razstave z deli, ki so jih raed letom napravili obiskovalci tečajev Univerze betje dobe (Ute). Kulturna Prireditev je bila hkrati priložnost za slovesen zaključek šolskega leta. Program Predavanj je bil izredno pester in zanimiv, kot je pokazalo vse večje število vpisanih. Letos jih je bilo 317 in so prihajali iz dvajsetih občin čedajskega okraja in Nadiških dolin. Tečaji in lekcije so potekali osem mesecev, skupno je bilo v letošnjem letu 1800 ur pouka. Precej bogata je bila tudi ponudba obrtnih in u-metniških delavnic, saj so imeli obiskovalci možnost izbire med 26. različnimi dejavnostmi. Od tu tudi zanimiva razstava ročnih del in umetnin. Ob priložnosti otvoritve je koordinator univerze A-dolfo Londero izorčil vsem udeležencem “spričevalo” oz. potrdilo o rednem obisku pouka v zadnjih treh letih. Razstava del v čedaj-skem kulturnem centru bo odprta do 19. maja. Beneška galerija, festa - incontro con Moreno Tomasetig E stata una bella idea quella di ripetere la presentazione in occasione della chiusura della mostra di Moreno Tomasetig. E’ infatti è piaciuta a molti che hanno colto l’occasione per incontrare nuovamente l’autore della bella mostra dal titolo “Collage”, inaugurata il 13 aprile scorso presso la Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. Così sabato 11 maggio la galleria è stata ancora una volta la cornice di u-na bella manifestazione in cui si è parlato dell'arte dj Moreno Tomasetig, ma anche del suo attaccamento all’ambiente ed alle tradizioni delle valli del Natisone, dove sono le sue radici e dove è tornato di recente. otruok se kupe mešat. Tu-ole je bilo v četertek 9. maja. Sada je v programu tudi gledališka predstava za učence osnovne Suole. Le tisti dan, ko je bluo v špietarski Suoli gledališče, so imiel še liep obisk. Iz Kobarida so paršli v Spietar učenci drugega razreda tiste osnovne Suole. An takuo se je začelo novo parjateljstvo, ki naj bi raslo v naslednjih mesecih in letih. Le grede naj bi se utardilo tudi sodelovanje med špetrsko in kobariško šolo. An na koncu naj omenimo še adno inciativo, protagonisti katere so bili spet učenci petega razreda. V okviru programa manifestacij “Centmilfue-is”, ki ga organizira videmska kamunska uprava je bila manifestacija z naslovom “Vos di pas, vos di uere” (Glasovi miru, glasovi vojne). Udeleželi so se je tudi učenci petega razreda dvojezične šole iz Spetra in poželi prav lep uspeh. četrtek, 16. maja 2002 Kulturno društvo Lipa iz Cenebole, skupina alpincev Ana le iz tiste vasi in Kamp Nadiža iz Podbele so spet združili moči in organizirali mednarodni pohod prijateljstva (Marcialonga intemazionale dell’amicizia) Po-dbela - Robidišče - Cenebo-la, ki bo letos že deveto leto. “Skozi dolino Rouna boš užival naravne lepote naših krajev” so napisali na vabilo lepe športno-rekreacijske manifestacije, središče katere bo letos vas Čenebola. Tu bo Start, cilj in nagrajevanje ter prava vaška veselica, saj se pobude vsako leto udeleži več sto špomikov in ljubiteljev narave. Dan prijateljstva, športa, kulture in glasbe, ki pove- 16. junija bo že deveti mednarodni pohod Podbela - Robidišče - Cenebola Pot prijateljstva na meji Center športno-rekreacijske manifestacije bo tokrat v Čeneboli - Pokroviteljstvo treh občin zuje Slovence in Furlane oz. Italijane, ljudi ki živijo na obmejnem pasu in njihove krajevne uprave, bo letos v nedeljo 16. junija. Pokroviteljstvo manifestaciji so tudi letos dali občine Fojda, Ahten, Kobarid in Upravna enota Tolmin. Sodelujejo še Krajevna skupnost Borjana Podbela, Zavarovalnica Triglav iz Nove Gorice, Turistično društvo Kobarid in Kobariški muzej, SKGZ in kulturno društvo Ivan Trin- ko iz Čedada. Zbirališče vseh, ki se bodo z italijanske strani udeležili pohoda, bo v nedeljo 16. junija ob 8. uri na trgu v Ceneboli, od tu bo tudi prevoz do Podbele, oz. Robi-dišč. Prva proga je dolga 14 kilometrov, druga iz Robi-dišč le 7. Start bo za obe skupini ob 10. uri. Prihod udeležencev v Cenebolo je predviden med 11. in 12. uro. Organizatorji so poskrbe- li za paštošuto za vse. Sledilo bo ob 13.30 nagrajevanje (na sliki: nagrajevanje lieta 1999). Prav je povedati, da pohod ni tekmovalnega značaja in se ga lahko udeležijo vsi mladi in stari. Potrebno pa je zaradi prestopa meje na Robidiščah, da se udeleženci vpišejo in to lahko naredijo do nedelje 9. junija v Ceneboli (Bar La taverna -0432/728709) ali v Fojdi (-Ado Cont 0432/728545; locanda Bristol 0432/728580 in The stale 0432/728730) Za dan pohoda so v Ceneboli pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem bosta nastopila tradicionalni pevski zbor iz Cenebole in Trio Argonauti. Alla Maranese il titolo regionale Juniores Provinciali intitolato alla memoria di Angelo Mocarini Il trofeo approda in laguna La Valnatisone degna antagonista va alla d' VALNATISONE 1 MARANESE 2 Valnatisone: Talotti, Clavora, Saccavini, Tiro, Bastiancig (Cendou), Cor-redig, Duriavig (Iussig), Braidotti (Bergnach), Du-garo (Miano), Gaspardo (Vidic) Peddis. Allenatore Claudio Baulini. Arbitro: Princic di Gorizia. S. Pietro al Natisone, 11 maggio - La Valnatisone non è riuscita a conquistare il “trofeo Angelo Mocarini” che è andato alla Maranese al termine di una gara combattuta. Nella prima frazione di gioco, gli azzurri guidati da Claudio Baulini, hanno centrato la traversa con Davide Duriavig e in seguito hanno reclamato per la mancata concessione di un calcio di rigore a loro favore ?fr*. «f Domenica 26 giugno la seconda edizione della Sv. Petar Bike PdtDZ&tLE! Friul bike. Il percorso della lunghezza di km. 19, con difficoltà medio-alta toccherà le seguenti località: dalla Chiesa parrocchiale di S. Pietro proseguirà verso il Klančič, Macota, Sorzen-to, S. Nicolò, Macota; Bressana; Ponteacc, Mezzana; Jelenca (GPM); Macota, Iezera, Sorzento, Be-cis, Tobama, College, Casa di riposo per concludersi al campo sportivo. Per informazioni: info - line Michele 333 2040444 oppure 0432 727410 mibecia@tin.it e Damiano 338 9864604. Domenica 26 maggio, organizzata dal pedale ruspante, prenderà il via presso il campo sportivo di San Pietro al Natisone, la 2a edizione della Svet Petar Bike, gara non competitiva di Mountain bike, valida per la 7a prova del A fianco: la consegna del “trofeo A. Specogna“ alla Valnatisone; Sopra: una parte del folto pubblico presente quale migliore giocatore della manifestazione. Infine tra il tripudio dei vincitori il “trofeo Angelo Mocarini” ha preso la via della laguna. Il siparietto finale vedeva la terna arbitrale lasciare il comunale sanpietrino, da un’uscita secondaria per evitare la contestazione da parte degli sportivi locali. La festa è continuata con gli organizzatori della manifestazione e le due formazioni. La Valnatisone e la Maranese sfavorite nei pronostici, hanno dimostrato di avere meritato il palcoscenico di questa importante finale regionale. Hanno così o-norato la memoria di tre uomini che hanno dato tanto al calcio dilettantistico regionale: Angelo Mocarini e Walter Blasig, entrambi prima arbitri e poi dirigenti dell’AIA regionale, ed Angelo Specogna, indimenticabile presidente della Valnatisone, al quale sarà intitolato domenica 9 giugno il campo sportivo. Paolo Caffi Valnatisone impegnata nel “Budaf I Giovanissimi tentano il colpo I Giovanissimi della Valnatisone hanno giocato la prima gara di qualificazione del “trofeo Budai” con il Nimis. Il secondo atto andrà in scena domenica 18 a Moimacco. Gli Esordienti della Valnatisone hanno superato dopo i calci di rigore la blasonata Ancona per 6-5. • Gli udinesi vincitori all’andata per 6-0 volevano fare un solo boccone dei locali, che sotto di un gol hanno replicato con la rete di Domenico Polverino. L’attaccante ha deviato di testa il pallone calciato su punizione da Matteo Cencig mettendo fuori causa il portiere avversario. Al torneo di Pradamano i Pulcini dell’Audace hanno battuto 3-0 la Reanese grazie alla doppietta di Lorenzo Crisetig ed il gol di Gabriele Paravan. Nella seconda uscita hanno superato il Reai Imponzo per 2-1 con una doppietta di Lorenzo Crisetig. I ragazzini di Primosig e Podrecca nell’ultima esibizione casalinga hanno superato 4-2 il Centrosedia con la doppietta di Riccardo Miano ed i gol realizzati da Lorenzo Crisetig e Nicola Strazzolini. Il Reai Filpa di Pulfero ha perso 3-2 la gara di andata dei play-off col Mere-to di Capitolo. I due gol dei valligiani sono stati firmati dallo sloveno Aljoša Winkler. La gara di ritorno si giocherà sabato a Podpolizza. L’Osteria al Colovrat di Drenchia ha pareggiato 2-2 con la Linea golosa grazie alla doppietta di Patrick Chiuch. Domenica la squadra giocherà a Cam-poformido col Bressa. I Merenderos, perdendo per 7-4 a Varmo dove sono andati a rete Emiliano Dorbolò (doppietta), Nicola Sturam ed Andrea O-sgnach, hanno dato l’addio ai play-off. Paolo Caffi per un fallo di mano di un difensore avversario visto da tutti, meno che dall’arbitro. Nella ripresa la ten- sione nervosa accumulata ha giocato un brutto scherzo ai valligiani che, dopo essere passati in vantaggio al 20’ grazie al magistrale calcio di punizione di Gabriele Miano, non sono riusciti a bloccare la reazione dei lagunari. I gialloverdi hanno pareggiato i conti al 24’ su calcio piazzato. Da quel momento in poi i nostri ragazzi sono crollati psicologicamente accusando il colpo. E per la Maranese, agevolata da alcune incertezze difensive dei locali e da contestate decisioni arbitrali, è stato più facile al 28’ siglare la rete della vittoria con il bomber Corso autore di entrambe le segnature. Al termine della gara sono seguite le premiazioni. Alla Valnatisone sono state consegnate le Coppe della FIGC regionale ed il trofeo “Angelo Specogna” consegnato dalla signora Clementina. A Daniele Bastiancig, capitano degli azzurri è stato assegnato il “trofeo Walter Blasig” — Kronaka ~— Una laurea per Francesca Presso V Università di Trieste novi matajur četrtek, 16. maja 2002 7 Kuo nas veseli, kar moremo napisat, de adan nas puob al čeča se le-Puo vešuola, de doktorira. Telekrat liepa novica parhaja tz Skrutovega: Francesca To-masetig se je laureala. Una laurea a pieni voti Per Francesca Tomasetig di Scrutto, conseguita presso la Facoltà di Giurisprudenza dell’Università di Trieste. La tesi di laurea, in diritto amministrativo con la correlazione in diritto civile, aveva per titolo “Usi civici e proprietà collettive sull’altopiano della provincia di Trieste” (una tesi per il comune di Trieste). Francesca ha coronato con un successo pieno le sue fatiche scolastiche, allungando così la fila dei ra- gazzi delle Valli del Nati-sone che raggiungono il traguardo della laurea. Un traguardo che inorgoglisce tutti noi e, in questo caso, soprattutto mamma Carmen Rudi di O-sgnetto, papà Pio di Scrut-to, fratello Stefano, nonni, zii e zie, cugini e tutti quelli che le vogliono bene. Brava Francesca, e... in bocca al lupo per il tuo futuro! Roza flok v hiši na samim gor mimo Klenja “Tela liepa tičica je naša Letizia” Letizia se je kumi rodila, pa jo poznajo že po cielim svietu, zak nje tata, Walter Bevilacqua iz Klenja je pošju nje fotografijo po e-mailu (s kompjuterjam, za se lepuo zastopit), vsi žlah-ti, parjateljam tle doma an po sviete. An takuo smo zastopil, če je bluo Se po-trieba, de je pru veseu, de njega Zena Anna D’Angelo mu je šenkala še adnega o-troka za varvat, potlè, ki Leonardo je že takuo zrasu an ratu velik, de hode že v ažilo. Letizi, pa tudi bratracu Leonardu, želmo veselo an srečno življenje. S- RS s» tisi eSE;______ Setemberja na Sardinjo De naš judje hodejo zve-stuo po sviete (an telekrat ne za iti zlužit kruh!) smo se zaviedal pru vsi, an vsaki krat, ki kajšan organiza kaj San izlet, kako gito, ni problemu za napunt korie-ro! Je že navada, de tudi špietarska foranija organi-zava vsako lieto kako lepo potovanje. Lietos popeje naše ljudi davje na Sardinjo! Sest dni za odkrit lepote telega preliepega kraja naše daržave. Iz Spietra se puode s ko- riero v pandiejak 9. Setemberja, damu se pride pa v saboto 14. setemberja. Za se vpisat muorta poklicat al na špietarski faruž (0432/727003) al pa gospo Lucio Corredig na telefon 0432/727839. Pohitita! SOVODNJE Mašera Dobrojutro Sara “Par Mašerah se je rodila adna čičica!” pravejo veselo vasnjani. An tela dičica, ki se je doložla Mašerucam se kliče Sara. Nje mama je Ketti Gos-gnach - Urbanova, ki taz Rataju ra je paršla v Maše-r° za neviesto, tata je pa Gianni Iuretig - Čojove družine. Sara je njih parva čičica. Posebno veseli so noni Franco iz Mašere, an Natalina (ki je po rodu Pujako-va taz Marsina) an Mario laz Matajura, pru vsi drugi v družini an žlahti. Draga Sara, želmo ti, de bos rasla zdrava an vesela §° par Mašerah an de s to-Jmi glasam parkličeš v telo yas še druge otročiče, de se bojo s tabo tolil an tle le-Puo rasli. PODBONESEC Carnivarh - Fuojda ParSu je Roberto Dario Specogna - Lianu lz Carnegavarha an Cristi-na Sturma iz Fuojde (nje mama pa je iz Ceniebole an ata pa iz Brezij v Tipani) bojo spet zibal: rodiu se Jim je frišan poberin. Roberto, takuo so mu diel i-me, se je rodiu v saboto 4. maja. Tan doma ga čaka za se z njim tolit brat Alessio, ki ima “že” malomanj sedam liet an hode lepuo se učit v dvojezično Suolo v Spietar. Veselijo se noni, strici an tetè, kužini an vsa Zlahta an tudi Planinska družina Benečije. Marsin Za tata Celestina an za bratra Antonia Obadva sta me pustila miesca maja. Ti tata 49 liet od tega an ti ta dragi brat pa sedam liet od tegà. Lieta tečejo hitro napri, pa spomin na vas je nimar šele živ an nie dneva v liete, de se na zmislen na vas. Kaka velika žalost viedet, de vas nie vič tle par mene. Siete partiti tutti e due nel mese di maggio, mese della madonna e delle rose. Quest’anno vi voglio ricordare entrambi per chi vi ha voluto bene. Come me. Tu Papic, mi ricordo come fosse oggi: il 31 maggio 1953, non avevi neanche 45 anni.Quando noi avevamo ancora bisogno di te. E tu, bratrac, il 21 maggio 1995, otto giorni prima del tuo 48. compleanno. Tutti e due ve ne siete andati di domenica. Per me queste due domeniche sono state le più tristi della mia via. Così pure per te, mammina, ho sofferto tanto. La vita va avanti: non si ferma... e con essa porta gioie e dolori. Ma voi, per me, siete il faro che illumina il mio cammino e lo rende più gioioso. So bene che mi proteggete oltre il ponte invisibile della vita terrena che ci tiene uniti con l’affetto e la preghiera. Vostra Gemma SVET LENART Hrastovije - Mojmag Huda ciestna nasreča Zapustu je tel sviet Giuseppe Rucchin. Imeu je sa-muo 59 liet. Umaru je za-vojo ciestne nasreče, ki se je zgodila v petak 10. maja popudan. Vraču se je iz Velikega Garmika, kamar je biu šu gledat, kakuo stoji njega stric. Z makino je šu iz deste an se potačiu dol zad za adnin driev. Imeu je tarkaj moči za poklicat na pomu-oč vasnjane, ki hitro so ga paršli rešavat an so poklical ambulanco. Pejal so ga v špitau v Čedad an od tu v Videm. Nie parielo, de bo huduo, saj hitro potlè, ki se je zgodila nasreča je tudi guoriu. Pa takuo je šlo, de ponoč je umaru. Bepic se je rodiu v veliki družini v Hrastovijem. Bluo je puno bratru an pu-no sestri. Su je dielat po sviete an kar se je varnu damu se je oženu z Irene Lejonovo iz Preserij. V teli vasi sta živiela do lieta 1984 an potlè sta šla živet v Mojmag, pa pogo-stu sta se vračala v njih rojstne doline an vasi. Z Bepcjovo smartjo Irene je ostala sama. Za njim jočejo ona, bratje an sestre, kunjadi an kunjade, navuodi an vsa druga Zlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v torak 14. maja popudan v Mojmage, se je zbralo puno ljudi iz tele vasi, kjer je seda živeu, pa tudi iz podutanskega ka-muna, odkoder je biu on doma, an iz srienjeskega, kjer je živeu z Irene nomalo liet. SPETER Ažla Zbuogam Marija V pandiejak 13. maja zjutra je v čedajskem Spitale v mieru zaspala Maria Tropina, uduova Galanda - Marija Zuanova po domače. Imiela je 82 liet. Maria je do tri tiedne od tega pridno skarbiela za nje družino an za hišo, saj čeglih lieta so šle napri tudi za njo, se je še dobro daržala. Ziviela je kupe s sinuo-vama Claudio an Michele, pa tudi te drugi otroc, Mario an Camilla an njih družine so ji stal blizu takuo, de nie bla nikdar sama. Marijo jo je parjelo slavo an pejal so jo v špitau, pa pomuoč miedihu ji nie nič pomagala. Z nje smartjo je v žalost pustila nje otroke, neviesto, zeta, navuode, sestro an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Ažli, kjer je biu nje pogreb v torak 14. maja popudan. JL , ... jih prave... An raprezentant od niemških avtu v Italiji je šu v Rim vprašat papeža Woityla, če mu dolože tu latinski Oče Naš besiedo Mercedes. - Papež - je jau raprezentant grede, ki se je pokleknu, - Vam dam petstuo taužint eurov za te buoge, če mi doložete tisto besiedo tu znano molitev. - Ne, ne- je odguo-riu papež, - se ne more onečastiti, profanat, božje molitve za obe-dan sud na sviete. - Četudi vam dam an milijon evrov ? - Ne, ne za obedan sud! - Ben nu, pa poviej-te mi manjku dost je plaču advokat Agnelli za se stuort luožt tu latinski Oče Naš: “Fiat voluntas tua”!!! - Kje sta drugačna Buog an papež Wojtyla? - Buog je tu vsakim prestoru na sviete, Papež Wojtyla je že biu!!! Kadar je urnam Gi-ovanin Skedina, takuo so klical papeža Gi-vannija XXIII, ker z njega imenom je bluo že pu škedine napisane, vsi so jokal na pla-cu Svetega Petra. Samuo an možač madu an že nomalo par ljetah, je vrisku: - Juhuhuj, juhuhuj! - grede, ki se j’ pobieru pruotduomu! - Zaki ste takuo veseu - ga je vprašu duhovnik - če papež je urnam? - Zatuo, ki dvie lieta od tega sam biu šu h miedihu an mi je biu parporočiu: - Pit nič, kadit nič, an ženske na vsako smart papeža, juhuhuj!!! Kardinal Richelieu je zmieram kregu kralja Luigi XIII, de ima previe žensk an de muore hodit spat samuo s kraljico. Zavojo tega ga je kralj povabu na večerjo an mu na-pravu jerebice, drugo vičer jerebice an tretjo vičer še jerebice. - Ma kralj, saldu jerebice, saldu jerebice! - Ah ja, an ist saldu kraljico, saldu kraljico!!! novi mataiur Četrtek, 16. maja 2002 8 V nediejo 5. maja za osanajst otruok iz ciele fare Obhajilo v Spietre Kronaka o /-./ Osanajst otruok v bielin oblieCeni za se parvi krat obhajat. Bluo je v nediejo 5. maja v Spietre. Bli so otroc, ki so parhajal an iz drugih vasi špietarske fare: iz Klenja, Ažle, Bar- nasa an Petjaga an okuole njih družine an parjatelji. Obhaju jih je gaspuod Mario Qualizza, ki na koncu se je tudi lepuo parstavu kupe z njim za spominsko fotografijo. Gremo na Staro goro Tela nedieja, ki parhaja, 19. maja, bo zaries posebna za vse Nediške doline. Zaki? Zak tel dan, an je trecje lieto, ki se tuole gaja, vse fare Nediških dolin puode-jo na ruomapje, na Božjo pot na Staro goro. Vsak pride gor takuo, ki želi: par nogah, z avtam, s kolesom... Ob 9. uri se vsi kupe zberemo na velikem placu an od tu, ob 9.30 puodemo v precesiji do cierkve, kjer bo sveta maša par kateri bojo piel naši zbori, nasi kori. Bi bluo pru, de vsaka fara bi paršla gor s svojim križam. Po maši bo blizu velikega križa gor na bul na-vredič svetiSCa (santuario) pik-nik za vse. Je tela adna liepa par-ložnost, da se vsi naši novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ar.L Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Postni teko6 račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Se2ana St 51420#)1-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT ljudje kupe zberejo v parjateljskem duhu, pru takuo za srečat parjatelje an tudi žlahto s katerimi je v teku lieta težkuo se uša-fat za se v mieru pomenat. Zatuo, na stuojta par-manjkat. Le telo nediejo bojo v Varhu (Spignon) imiel v njih cierkvi, ki je posvečena Svetemu duhu (Santo Spirito) posebno mašo za Binkošt (Pentecoste). Sveta maša bo ob 12. uri an bo tela ‘na liepa parlo-žnost za prit v telo vas, ki je zaries med narlieušimi tle v Nediških dolinah. Garmak: v liete 2001 so se rodili tarje otroc Smo zaštiel, ki dost ljudi je živielo do lanskega lieta po kamunah Nediških dolin, manjkalo nam je viedet, kakuo je šlo lieto 200 lv garmiškem kamunu. An tele so številke: Parvi dan lieta 2001 je Garmak šteu 487 ljudi: 232 možkih an 255 žensk. Do 20. otuberja (kot po vsieh kamunah, tudi v garmiškem, je šlo demografsko gibanje - movimento demo- grafico, do telega datuma zak potlè so muorli pregledat tisti od censimenta, Ce so številke prave) so se v garmiškem kamune rodili tarje otroc: dva puobcja an adna CiCica. Umarlo je pa osam ljudi: štier možkih an štier žensk. V kamun je par-šlo živet trinajst ljudi: sedam možkih an šest žensk,-Proč jih je šlo pa šest: dva možka an štier ženske. Na 20. otuberja je Garmak šteu 489 ljudi (235 možkih an 254 žensk), dva vic ku na zaCetku! V telim kamune so nani doložli še številke od 20. otuberja do 31 diCembeija-Rodiu se ni obedan otrok, umarla sta na dva (adan mož an adna Zena), tle je paršu živet an Človek (mo-žki), proC sta šla pa na dva (le možka), takuo na 31. di-Cemberja je Garmak šteu 486 ljudi, (na sliki: Platac) TELEFRIULI vsako saboto ob 18. uri TV PRIMORKA pregled tedna: novice, reportaže, intervjuji... seveda, po slovensko m Včlanjen v USPI Associato all'USPI Planinska družina Benečije v nediejo / domenica 26. maja S kolesom v Kobarid In bici a Kobarid ob / alle 9.00 se ušafamo v Spietre pred dvojezično šolo ritrovo a San Pietro - scuola bilingue ob / alle 11.30 prihod v Kobarid - Kamp Koren arrivo a Caporetto Kosilo (vsak naj poskarbi zase. Mogoče je kaj pojesti tudi pri Kampu -pranzo al sacco, con possibilità di mangiare qualcosa anche presso il Kamp Koren) Možen je ogled slapa Kozjak - Visita alla cascata Kozjak - Dokumenti za mejo / documenti validi per l’espatrio - Otroci morajo imeti čelado /1 bimbi devono essere dotati di caschetto - Starsi odgovarjajo za otroke /1 bimbi devono essere accompagnati da un adulto • * Za info: Igor (0432/727631 ), Daniela (0432/731190,714303) VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento bicamere, biservizi, cucina, sala, ripostiglio, garage, cantina e orto. Tel. 347/9739432 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. MAJA Sriednje tel. 724131 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: do 19. junija Miedihi v Benečiji doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda, petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, , četartak an petak od 8.15 do 10.15 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081)-Pridejo oni na vaš duom. doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30