PAZITE! JWn na številko v oklepaju, ki •• naha|a poleg va-Aetfa naslova, prilepili, nega apoda) ali na ovit. ku. A ko |e ite-vilkatedalvam ( h7 ) a prihodn|o*ie-^ ' vilko natega liata pote« če naročnina. Frovlmo ponovite |o tako). Ste v. (No.) 66. Chicago, 111., 15. decembra (December), 1908. Korajžo, fantje 1 Vse kaže, da naše besedt v Proletarcu" le niso bilo zastonj. )dzvalo se je nekaj zavednih to-arišev naših in opetovano so preprečili nevarnost, da prenehamo s Proletarcem.'' To pomeni za nas, da so nas eni nauniHi in so storili svojo doli-ost takoj. Stem je zopet bojazen: — da p>D delniška družba prenehala s fproletanom", — v kraju; aeve-ftt Če bodo vsi tovariši in sodru-i vršili svojo dolžnost tudi v na- To so namreč pogoji, na ktere irufcba pred vsem računa. Čiiu verjela bo storjenega za "Proletar-ja" od zunaj, temvečja vstraj-ost mu bo zasigurana. Izdajatelji "Proletarca" imajo ;>red soboj lepe načrte za povzdi-p slovenske delavske literature v imeriki. Ker so [>a vsi načrti in •azvoj odvisni od ekzistence lista, e torej umevno, da nam je sedaj predvsem zato, da se postavi 4Pro-etarca" ua absolutno neomajana obzirno povedal resnico; mogoče boš Ti, kj si danes obnovil naroč-nino ali poslal novega bojevnika e-den tistih, ki ga boš potreboval — in glej, kako opravičenega se boš tedaj Čutil s polnim zadoščenjem in ponosom, da si svoj čas storil svojo dolžnost in podprl dobro stvar . . . Zato pa: kar danes lahko storiš v pomoč dobri stvari, ne odlašaj na jutri . . . Delo, kakor smo rekli, je razdeljeno; naj to agitatorji upoštevajo in delo mami dele. Eden Is med petih pri liitu "P " Od blizo in daleč V prospektu imamo: nabaviti si logo vsakovrstnih poučnih knjig or: pripovedovalne, historične, joapodarske, politične, pravne, fi- — Castro, znami predsednik in tiran južno ameriške republike Venezuela, ki je oropal in okradel vprav po "hoštaplersko" svoje podložnike, je v španskem mestu Santader odločno protestiral, da je za vedno svoju domovinu obrnil hrbet. Mi pa malo zaupamo trditvi Castra, če damo na kritično rešeto njegovo klativiteško življenje v Venezueli. Castro danes sam priznava, da ni šel v Evropo iskat zdravlja, kot se prvotno poročali časniki. ozofske: o geologiji, o fiziki, a- Castro pravi, da je sel radi tega Itronomiji itd. v Evropo, da utrdi diplomatične Dosedaj nam je nedostajalo vse- vezi med Venezuelo in evropejski- V tiskarni imamo 500 iztisov mi državami, kar upa dovršiti me- fungla, ki se da takoj vezati, ko i sečem februarjem. >o dotiskan. JUNGLE bo knjiga, tjer bo lahko vsak delavec našel otografijo lastne izkušnje; ta ro-nan je eden največjih in najzanimivejših na knjižnem trgu celega veta. Ta knjiga bi se sicer nikdar le tiskala v slovenskem prevodu, io bi za nje prevod ne oskrbela >d avtorja tozadevnega dovol jenja j^mJ ffl nflffrr"' dolarjev, t Le poČakajmo še malo, da vidimo, kaj se vae do takrat završi. Mogoče je, da so Castru postala tla prevroča v njegovi domovini, in da hoče zdaj v miru vživati svoj plen v inozemstvu? Sredstva za to ima; časom svojega predsedovanja je po časniških poročilih Bfeba, ki izdaja "ProletanS . SVojo bisago. Morda so ta časniš- \e mnogo drugih, važnih stvari je, ka poroftia pretirana? Recimo, da ki jih nas delavski narod neob- ima le toliko frankov, dasiravno lodno potrebuje in ki bi jih vsak je zaanja leta roparsko obrt ahko dobil pri upravništvu za niz- zvrševal kar na debelo. Konfisci- ko ceno. ral (okradel) je premoženje evro- Treba bi bilo izdati lastni kole- pejskih podjetniških družb, pri razna navodila, kdaj in kje se 0i]ciajj koncesij je pa zopet jemal rabijo tuje besede, o pomenu naše krasna "darila" v podobi ban- boc. organizacije, o pomenu angles- lovcev in vrednostnih papirjev. kega jezika itd. a vse to moramo Te tatvine in ropi bodo morda meti za sedaj še na pa papirju do provzročili. da se .Castro ne vrne kler se ne restaurira 44Proletar- ■ veg v sv.0j0 domovino. Moral bi i, w Ba • (lati račun, kam jc dal denar, kte- "Proletarec" je vedno prvi po- rpga je zapienii v imenu vlade. goj do vsega druzega; je lokomoti- Tppa pa Cajltro gtoriti ne morp a va dolgovrstnerau vlaku, ki je ob- to ^ najbrž ostal v inozemstvu in ožen z raznimi potrebami m za- se Rmpja] tepcem, ki so rmf-doAai- titevami, ki so v zvezi z našo bor-imif da je svoj plen 0(JnP80i v jo. Treba je torej preskrbeti, da varno zavetje. >o lokomotiva dobro zakurjena, da bo dovolj pare, da se bo vrtilo — Pred kratkem je nemški državni kancelar Huelow priporočal kolesje m da bo 8lo .. Izdatelj. so nom.k(vmu ^^ h ^ naredil, gotovo vse najbolje, da b, vlft(ia je d(.nar za vojaAtvo spravili lokomotivo v gibanje, da L mornarni za k„ mora j. ne zarjav, nezastane. 5ati davke. Zdaj se na mora člo-Razdelilo se je vse delo, tako . • » x-4 -i , ... A , •» . vek smejati, ce čita nemške cas- da niti stalnega urednika ni — , . . . , . . j. j , • j vi nike, ki so prišli iz starega kraja, strojevodje; delo se je razdelilo ~, , .1 . , . . , ,y j* t, Iv,,. Od vseh strani mu dajejo dobro med pet članov družbe, ki oprav- 4 XT . . . , . nasvete. Nektcn ga spominjalo, jajo vse, samo da se zmanjša iz- , . , , . . . . : . 7 , ' - da je podedoval pred nekaj leti 4 datke. Sploh, kar se je moglo od strani milijone mark. Komaj je knežji , •.• ,. . . !4<5i)armajster" dobil to dedš^ino, družbe storiti v rešitev lista, se je y ... , .. _f . . . . , . , . v , /e le bi i/o Kima kupil vilo Malt;i storilo. Pri nas je torej korajza! ^ . . .v. 4*lece — dva ernca in enega belega. Smrt je provzročil ogljen-[eev plin. Vsi trije so bili brezposelni težaki, ki so nakladali in razkladali blago raz parnike. Prenočevali so v zaboju. Ker je bil v noči dne 'J. dec. t. 1. hud mraz. so postavili v zaboj lonec z lesenim ogljem in zanetili ogenj, poterti se pa vlegli spat. Ker ni bilo zadostne ventilacije, sn se razvili Škodi ji Ivi plini, ki so zadušili vse tri. Tako umirajo .delavci, ki so /.vršili edino hudodelstvo, da so brez dela. Fej. taki človeški družbi. ki se baba. da je napredna in kulturna nje elnni pa umirajo nasilne smrt i v zabojih. , — Hinavščina bogatih ameriških babnic. ki priporočajo dru- I gim vodo. same pa pijejo skrivo-Jina žganje na svojih dotnih v toliki meri, da bi človek potreboval zabiti le pipo v nos, da bi pritekla srednji stan. ki ima or>elodanila. da je Faure padel pod njeno roko. Shoking! Ljudstvo se zdaj zgraža. da je kaj1. In ljudstvo se bi še bolj zgražalo, ko bi danes kdo naenkrat dvignil /astor in mu pokazal gob. rr.irnlo ' vseh onih, ki so po "milosti božji" poklicani, da mu ukazujejo in gospodarijo nad njim. Vsakdo se še spominja smradu, ki je puhtel iz cesarskega Rerolina, ko je pred jednim letom znani časnikar Harden povedal javnosti, kakšne nenaravne svinjarije so počeli "višji" na dvoru kronanega norca Viljema. Takrat je smrdelo po vsej Evropi Seveda •vi^itS^t M \ tem ka- dili. t*« b »udmil* *mrad, in utak-nili so In dena za nekaj časa v luknjo, a grdega madeža le niso niti ne bodo nikdar odpravili. Amerika ne dela v tem medna-rodnom gnojišču 44višjih" nobene izjeme. Vsa večja mesta v Zed. državah so polna take nesnage, ki je pa seveda še skrita pred ljudstvom. Naši kapitalistični listi sicer skrbno stikajo po cesarskih in kraljevih gnojiščih v Evropi, a kar se jim godi pred nosom, kjer se naši "višji moralisti" valjajo v istotako ostudnem blatu, v tem pa molčijo kot grob ali pa zavijajo resnico, če že morajo v tem poročati. Ko je nedavno v Chicagu sin nekega milijonarja zaglavil na isti način kot francoski ex-predsednik Faure v hiši prostitucije — pijanega je vlačuga ustrelila — pisali so chikaški kapitalistični dnevni-kni, da se je nesreči ustrelil sam — in ljude so vrjeli. Med Belo hišo in kapitalom v Washingtonu se nahaja dolga vrsta hiš za prostitucijo, v kterih se nahajajo propadle ženske iz vseh delov sveta. Kdo obiskuje te hiše? Revni delavci gotovo ne, kajti v ta "business" je vloženih milijone dolarjev, kterih delavci nimajo. Na to vprašanje bi menda najložje odgovorili gospodje senatorji in kongresniani. industrijelni in finančni kralji, ktere pošilja ljudstvo te republike na svoje stroške v Washington.da v njegovem imenu sklepajo zakone in mu čuvajo njegove pravice . . . Ako bi bila ljudstvu znana vsa tajna zgodovina. ki se odigrava v Washingtonu, bi ljdnstvo gotovo glasovalo dru-gafe. Kapitalistični listi vedo to dobro, toda -molčijo. Ampak pre-jalislcj bo prišlo vse iri dan. Gabna je dvoohrazna morala vladajočih slojev, od kterih mola jrt biti odvisne široke mase. Gabita in ostudna je! Bolezen je, stara. kronična bolezen, in Človeška družba ne bo prej ozdravljena te gnusne bolezni, dokler bo obstal sedanji družabni sistem. Zdravnik je edinole socializem. Dolžnost proletarcev je torej, da pod zastavo saeializma čimprej poderejo ta zistem in obenem smrdljivi brlog bolne človeške zverjadi. —1— PROLETAREC UST ZA INTERKSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastaik in iadaJaUl): Jugoslovanska delavska Ittkotaa 4rulba v Chicago. III. Narotom« Za Aro«rico»l.SO i* c«lo lato, »c «• pol leta. Za Evropo 12 wek v oči. Tako čitamo dan za dnem: ta pa ta je zopet pokazal svoje dobro srce. Daroval je tej ali oni družbi, ktera podpira siromake, nekaj tisočakov. Po- ln kdo je temu sokriv, da lah ko vlada uganja take burke? Me ščansko časopisje in pa meščanski "Delodajalec." " "Kdo sme svobodno pokazati delavcu vrata kadar ga veČ ne rabi?" . " "Delodajalec." " "Kdo šine svobodno dopustiti, potem se pa hvaležno ozira na drobtine, ki padajo v javnost. Dolžnost države je, da skrbi za dobrobit svojih podložnikov. ITve sti bi se morali zakoni, kteri bi v prvi vrsti preprečili izkoriščanje delavstva. Seveda ni mogoče misli ti, da bi se pod sedaj obstoječimi razerami kaj preokrenilo; kapitalistični duh je prešel tako v kri in meso, da bode le polagoma mogoče iztrebiti vse, kar je gnjilega. Od sedaj obstoječih in gospodu-jočih strank ne moremo priČako vati kaj taeega. ker ste obe kapi talistični. Denar nominira, denar voli, denar vlada. To se posebno dobro opaža pri volitvah na vsaka štiri leta. Ktera stranka je imela več kapitala v volilne svrhe, tista je zmagala. Edina stranka, ktera se bori za preosnovo obsoječih razmer, je socialistična. Da zmaga njeu zdrav duh, ni nobenega dvoma. Dolžnost vsakega delavca je, da se zaveda in širi socijalistično misel. S trenutkom, ko pride ona na površje, bodo zginili v prvi vrsti zavodi, koder se sedaj ponižuje ljudi, ker bode skrbela zato, da bode dobil vsak svoje v polni meri, kar je zaslužil. Zadnji čas je, da preneha norčevanje kapitalistov iz lačnih delavcev, zadnji čas je, da se zdrami vsak, kogar tišči kapitalistični jarem. Zato pa na delo vsi, vsak po svojih močeh. državnozborski poslanci vseh av- da stari in bolni delavci umirajo strijskih narodov. Prvi, mesto da gladu?" bi v pravi luči"osvetili dogodek, " "Delodajalec." " ako se dva pijana višješolca stepe "Kdo sme svobodno izstradati ta na ulici, pa še podpihujejo. Dru delavce s tem, da jih spodi od de-gi zopet kriče res za narodne pra- la, ko zahtevajo malo več plače?" vice, če se pijani in vsega siti si- " "Delodajalec." " novi bogatinov pretepajo na cesti. Meščanska narodna mladina v Avstriji, bodi že nemška ali dlovan ska, je naduta in domišljava in se rada pretepa po kavarnah, gostilnah in na ulici. Nemška mladina si domišlja, da reprezentira vi šjo omiko v Avstriji. Čehi imajo svojo univerzo, vsi drugi slovanski narodi v Avstriji pa tudi niso zaostali v omiki in izobrazbi, kar dokazuje obširna literatura, na- V New Yorku živi dama, mili rodna gledališča in drugi kulturni jonarka, ktera ima "pudelna" zavodi. Vsled tega je umevno, da j psa, ki je baje vreden *4.000. Pes meščanska slovanska mladina na nosi zlat ovratnik, okrašen z dija-psovke nemške meščanske mladi- manti, ki so vredni čez $100.000. "Kdo sme svobodno rabiti policijo, vojaštvo in sodišča proti delavcem, ktere je pregnal iz tvor-nic?" " "Delodajalec." " "Prijatelj, revolucija in razglašen je neodvisnosti je dalo vso svobodo delodajalcu, med tem ko je delavec večni suženj." "Appeal to Reason". ne odgovarja s psovkami, na klofute pa s klofutami. Tako se vr- ši povsod, kjer se ljudje sklicujejo i pes poleg nje v automobilu. pri jena s spričevali potrjeno izobrazbo di se nahaja na svojem, blazina-in patentirano kulturo. stem stolčku z njo pri isti mizi in Ali ta narodna mržnja izgine ta- požira iz njenih rok najdražja je-koj v Avstriji, čo se gre za žep diia in sladščice, a po noči spi na apitalistov. Nemški tvorničar bo svoji blazinici poleg inilijonarkine takoj sprejel slovanskega delavca postelje. Kadar pridi milijonar-v delo, če slovanski delavec dela ka s svojimi prijateljicamina pri-ceneje kot njegov nemški tovariš vatni koncert v svoji palači—in to po razredu, ali če njegov nemški se navadno zgodi vsak dan — te-tovariš zastavka. Naobratno bo daj je bogati pes najimenitnejši pa spodil slovanski podjetnik slo- član omizja. "Podi" roma iz na-vanske delavce, ako- se je prepri- ročja v naročje in blazirane dame čal, da bo ložje skubil delavce ga pitajo, božajo in — poljubu Kako je danes v ljubi Anstriji. Brzojav poroča o dogodkih v Avstriji, kot bi v Avstriji bilo vse tem se vi jejo v dolgih kolonah sla- j narobe. Danes se poroča, da je bi-vpspevi, naštejejo se še enkrat vsi- la vlada primorana razglasiti ob-darovi, kar jih je daroval dotičnik sedno stanje v Pragi, ker so Čehi v vsem svojem življenju. ---i XT - UpraSamo pa:'odkod je pa zvel dotičnik svoj denar, da ga je mo gel darovati? Ali ga je prislužil sam s svojimi rokami? No, tega gotovo ne. Danes so delavne raz- hoteh podaviti vse Nemce in oropati jih lastnine. Drugi dan zopet čitamo, da so Čehi zgradili v Pra gi barikade in sežgali javno po dobo Prohaske — vulgo Franca Jožefa, kar avstrijski črnorumeni mere take, da si človek ne more še možgani smatrajo za najhujše hu zaslužiti vsakdanjega kruha zase dodelstvo. in za svojo družino. Ker ga torej | Ali zmes vseh zmesi je pa brzo-ni mogel prislužiti sam, mu ga je javka, ki poroča, da so Slovenci v moral kdo drugi. Da, prislužil mu ga je delavec — in denar, kterega daje v svoji dobrosrčnosti, ni njegov, ampak delavcem pokraden. Da pa zamore še v nedalje guliti delavce, da zakriva še v bodoče tatvine, ktere izvršuje na račun delavskih žuljev, natrosi javnosti Postojni oropali nemške trgovce. Ameriški nemški meščanski časniki in pa rumeno angleško časopi sje prinaša o tem zadnjem dogodku taka poročila, da se človeku je že kar lasje na glavi. Zakaj so nastali izgredi v Pra gi, že lahko danes povemo; glede Milijonarka se nikoli ne loči od svojega "ljubčka". Na potu sedi druzih narodov. Na Češkem se že dolgo borijo skupno nemški in češki delavci za splošno, enako in direktno volilno j>ravo za deželni zbor. Tako je tudi na Kranjskem. Slovanski in nemški delavci zahtevajo povsod volilno pravico za deželne *bore». Ali slovansko in nemško meščanstvo je gluho napram ti opravičeni kulturni zahtevi delavcev, do- jejo. V Chicagu, New Yorku in drugih večjih in manjših mestih po A-meriki živi tisoče, stotisoče mater, ktere nimajo sebi in svojim otrokom kaj djati v usta. Stotisoče revnih otrok strada in umira gladu. En sam dijamant v ovratnikn omenjenega j>sa bi lahko prehra-nil eno revno družino skozi celo leto. Tisoče otrok bi se lahko nasi Zaradi aneksije Bosne in Hercegovine je socialno-demokratična zveza v državnem zboru sklenila predložiti sledečo interpelacijo: " Aneksija Bosne in Hercegovine je spravila interese avstrijskega prebivalstva v veliko nevarnost. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem je povzročil občuten odpad v izvozu našega blaga. Z depresijo težko oškodovana industrija žuga vsled tega izguba dela. Razburjenost srbskega in črnogorskega pre bivalstva nad aneksijo Bosne in Hercegovine je napotilo vojno u-pravo, da je zadržala moštvo 15. vojnega zbora po končani prezenč-ni službi pod zastavo in da je poklicala nadomestne rezerviste tega zbora na službo. Evropskemu miru žuga resna navarnost. Z demokratično ustavo za anektirani deželi bi se to nevarno razpoloženje brez suma odpravilo. Ako se noče, da se smatra avstro-ogrska vlada v anektiranih deželah za go-spodstvo tujcev, se mora priznati prebivalstvu Bosne in Hercegovine pravica do samostalnega deželnega zbora, izvoljenega na podlagi splošne, enake volilne pravice. Samo tak parlament bi lahko rešil velika vprašanja teh dežel: Svoboda združevanja in zborovanja, koalicijsko svobodo, varstno zako-nodajstvo za delavce, agrarno vprašanje in šolsko vprašanje. Volilni privilegij velikih posestnikov onemogoča nujno rešitev a-grarnega vprašanja. Volilni privilegij na korist katoliškemu kleri-kalizmu podpihujejo narodnostno in versko nasprotje v obeh deželah. Taka privilegirana volilna pravica, kakor jo namerava skupna vlada, bi vstarjala podlago za srbsko iredento. Iz teh razlogov vprašajo podpisani: 1. Ali je vlada pripravljena, podati zbornici poslancev natančno poročilo o evropejskem položaju, zlasti nevarnosti vojne na Balkanu, o vojaških pripravah in o oškodovanju avstrijske industrije vsled aneksije Bosne in Hercegovine? 2. Ali je vlada pripravljena, zahtevati od skupne vlade, da čim prej predloži demokratično in na podlagi splošne, enake volilne pra vice počivajoče ustave za Bosno in Hercegovino?. , Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik is notranja bolasaj la raaocelnlk. ladravniika preiskava brezpU ftati je 1« števila, 647 ln 649 Blat Ave., Chicago. Za dne ura: Od popol. Od 7 do 9 sveder. Izven živeči bolniki naj pitalo al£v< Vac. Tourc izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. Nai ae izvr&uje jo točno. 1210 So. Albany A v., Chicago, Aka hofefi dobro naravno vi oglaai ae pri J0S. BERNARD-! 620 Blue Island Avenue Telefon Canal 842. CH|< Pri njemu dobiš najbolja kalife aka in importirana vina. I. STRAUB URAR Chicago, čim vedno kriči, da se ji gre za čevalo vse leto za svoto, ktero po-kulturo svojega naroda. rabi nčw-yorška milijonarka v Ako ta nastop slovanskega in enem samem mesecu, da nasiti in nemkega meščanstva ni navaden o ildne v finski dvoraui. Slovenski socialistični klub "Prole Urec" it. 12, Olencoe, Wyo. Tajnik Prank Čeligaj. Slovenski socialistični klub "Bdeči prapor" it. 13, Ely, Minn. Tajnik John Pui, Box 55. Slovenski socialistični klub it. 14, Dalomet, Mich. Tajnik: Jo«. Kočevar r Thorn St. (Tamarack). Slovenski socialistični klub it. 15, KTaukogan, IU. Tajnik: Ivan Gantar 06 Market St. 8. V smislu sklepa izvrsevalnega odbora Jugoslov. soc. zveze se pri->oroča vsem soc. khibom, ki pri->adajo tej zvezi, da volijo na vsa i mesečni seji novega predsed lika. Vesti iz stranke. Slovenski socialistični klub št. 5 Claridge, Pa., je pristopil k an jleški soc. stranki v državi Penn jylvanija in obenem k mednarodni ioc. stranki. Devetinosemdeseti socialistični Msl&nec je izvoljen za avstrijski Iržavni zbor. V petek je bila v I-lomostu ožja volitev med social lim demokratom sodrugom Holz-lammrom in nemških nacionalcem . Rohnom. Dobil je Holzhammer 1416, Rohn pa 19f>6 glasov. Torej ie socialna demokracija celo na 'irolskem sijajno napredovala. Za istrski deželni zbor je bil pri žji volitvi v volilnem okraju Mi je-Izola za mestno kurijo izvoljen 182 glasovi učitelj sod rog Fran tarzenon proti klerikalcu, fajmoš ru Mnjesanu, ki je dobil 170 gla lov. V istrskem deželnem zboru ta sedaj dva socialna demokrata Kaj hočemo? Jeferat obe. Lotriča na ust. ses tanku "Krajevne skupine slov. sekcije S. M. v Pragi l" dne 6. novembra t. 1. Svobodomiselno gibanje vzbuja >0 čelom Slovenskem glasen od nev. Na eni strani vživa Svobodna lisel simpatije, na drugi strani p*ovzroča propagiranje svobo-lomi8elnih idej velik odpor, fana ično sovraštvo. Voditelji tega od >ora napovedujejo Svobodni Mi li boj do skrajnosti. Če bi od svo ih sovražnikov klerikalcev priča [ovali, da se bodo bojevali proti ism pošteno ali celo kavalirsko, bi jsko naivni. Mi se zaveda no, da so "najnedolžnejša" kle rikalna sredstva: zahrbtnost, de- nuncijacije, laž in podobno. Oficijelno vojsko proti S. M. je izzval sam ljubljanski škof s tem, a hodi po deželi, ue da bi morda sejal ljubezen, ampak da celo iz jrižnie neti med nevednimi ovci oaiui, strupeno sovraštvo protr svobodomislecem. Pri takih prilikah se ne ozira dosti na to, da bi se mpgla ravno po 44hišah božjih" razlegati resnica. 4 4 hčerka obžja". Kakor bi se ga bila polastila neke posebne vrste manija, tako se raz >urja nad svobodomisleci. Ravno v tem škofovem nastopanju proti S. M. se da opažati shimptome njegove verske histeričnosti. Ko bi škof vrgel tudi svojo biblijo na ogenj — kar pa ni pričskovati — ter segel po knjigi prirode, bi ne >roklinjal svobodomiselnega gibanja, ampak bi ga se blagoslavljal. Razvidno pa je že iz tega ško-'ovega nastopanja, da se mora iti za zelo važen problem, na katerem je tudi cerkev ali bolje duhovniš-;vo jako interesirano. Od kod ta velika nasprotstva? Zakaj ta boj? Družba, veda, življenje gredo svojo pot kakor jo jim določa raz voj. Zato pa ljubljanski škof opra vlja Sisifovo delo, ker se bojuje proti gibanju S. M. katero gibanje se je porodilo iz življenskih potreb moderne dobe in ima svoj trden ;emelj v razvoju samemu. Mi vidimo, da sedanje človeštvo vedno glasneje kliče po svobodi, da jo vedno resneje zahteva. Strt mljenje po osvobodenju je vsesplošno. In da se to gibanje ravno v današnji dobi zopet tako inten zivno pojavlja, je vzrok predvsem ta, ker človeštvo bolj kot pa kdaj prej občuti silno zlo, ki prihaja iz krivičnih družabnih naredb, ki ravno slone na nesvobodi, na nasilju. iza katerega izhaja vsako zlo. Moderno človeštvo pa hoče od straniti to zlo, ker hoče živeti lepo in srečno življenje, zahteva za vsakega člana človeške družbe e nako pravo na tako življenje, ki odgovarja človeškemu dostojans tvu. Moderna družba vedno težje prenaša veliko težo nasilja, katero jo duši im jo ne pusti dalje k sreči. Kakor mora tlači sedanje človeštvo peščica parasitov, ki no če opustiti od nasilja, ker bi dro gače izgubila svoje predpravice. Moderna družba je trdno prepričana, da se d& na svetu vse iz popolniti in izboljšati, da se da tudi odstraniti zlo, ki vnesrečuje ogromno maso človeštva. Peščica ljudi pa, ki ima na razpolago o-boroženo silo, hoče, da to zlo osta ne i nadalje, samo da se njej dobro godi. Toda čimbolj se zaveda ljudstvo prave ljudskosti, tembolj glasno pravi, da hoče biti samo svoj gospod, da hoče samo odloče vati o svoji sreči, da se hoče via dati samo ter da ne more priznati druge oblasti nad seboj kot ljud sko voljo. Ljudstvo že poizkuša otresti se teh škodljivih kurator jev, četudi ti trdijo, da je to bo žja volja tako, da nad njim vladajo, da skrbe te goljufive kura-torje, ki mu zabranjujejo svobodni razvoj k boljšemu, srečnejšemu življenju, katero si hoče urediti na temelju človekoljubja in razuma. Mi moderni ljudje zahtevamo srečo za vsakogar, da bo vsak živel lepo prijetno življenje,-zato si pa hočemo priboriti svobodni razvoj, ki nas popelje k napredku, k pravi ljudski kulturi, ki je kakor pravi pisatelj Krejči, lepa, krasna, prijetna forma življenja. Mi hočemo, da bi bil take oblike življenja deležen vsak človek, ker vsi smo i sinovi iste matere zemlje in moramo imeti vsi enako pravo na njene sadove, enake pravice in pogoje k sreči, k prijetnemu življenju, ki je nas namen. Kako pa pridetno k prijetnemu življenju? Razmotrivajmo sledeče: Družba sestoji iz posameznikov. Da družba sploh obstoja, morajo obstojati posamezniki. Da pa slednji ^norejo živeti, jim je potreba življenskih sredstev, katera se pridobe z delom, proizvajanjem. Glavna naloga družbe in s tem vsakega posameznika je delati, pridobivati, jemati od matere zemlje to. Česar je za življenje potrebno. Toda deloma po naključju, največ pa na krivičen način, so si posamezniki prilastili izključno pravico slobodnega razpolaganja z življenskimi sredstvi. Prilastili so si zemljo, proizvajalna sred stva in s tem prisilile tiste, ki ničesar nimajo, da morajo hoditi njim delat, njim proizvajat in živeti od tega, kar jim dajo dotič-niki. Ti pa jim dajo le toliko, da životarijo, sami pa imajo vsega >reveč. Večina trpi bedo, peščica )a ima vsega v izobilju toliko, da ji vsem še preostajalo. Da pa se take skrajne nezdrave ln človeš-i;vu škodljive razmere tako dolgo vzdrže na površju, je vzrok ta, da ima dotična peščica izključno >ravico razpolagati z oboroženo silo. To je bilo vedno tako in je še danes. Suženjstvo obstoja še vedno in je bilo eno glavnih temeljev, na katerem je do danes stal še vsak t. zv. kulturni družabni sistem. Istotako sloni na suženjstvu naš družabni red, samo da ima sedaj suženjstvo ime nainezdništvo. Bistvo je ostalo, izpremenila se je le oblika. Zato pa je zgodovina sta len boj potlačenih, bednih proti izkoriščevalcem. Da pa bi človeštvo dospelo do srečnega prijetnega življenja je prvi pogoj, da se zagotovi vsakemu glavne življenske zahteve. Za to se gre v tem boju v prvi vrsti. Ta boj je vedno hujši, čim bolj se bliža svojemu koncu. Bliža pa. se svojemu koncu vedno hitreje, ker so ms.se vedno bolj zavedne, vedno bolj izobražene pri današnji popularizaciji prosvete. Življenske razmere se bodo bistveno izpremenile s pomočjo demokracije; to morejo prav pojmovati le svobodno izobraženi ljudjfe, samozavestni ljudje: demokracija je brezpomembna za ljudi suženjskega značaja. Kolikor bolj je masa izobražena, tembolj se bliža svoji zmagi. Tega boja za o&vobojenje danes ne premaga nobena reakcija več. Socijalne ideje se širijo zmagoslavno. Življenske sile teh idej ni mogoče uničiti. Socijalizem je opravičen, potreben, nepremagljiv. Socijalizem naj ima že kakršnokoli obliko, mora izvesti demokracijo državnega ustroja, da more bistveno izpremeniti gospodarske raz mere. V najožji zvezi s to izpremembo pa se mora nujno izvršiti tudi miš-ljenska revolucija. Morajo se izvršiti bistvene izpremembe na verskem, filozofičnem, moralnem in znanstvenem polju. Ne gre se namreč le za enotno osvobojenje, ampak za splošno osvoboditev, ker je tako se pride do zaželjnega cilja. Zato pa se osvobojenje na posa-me'znih poljih mora vršiti harmonično in se vzajemno podpirati. Treba pa je pri tem delitve dela. Svobodni Misli pripada v prvi vrsti mišljenska revolucija. Spoznavši na temelju vede pravo dno socijalnih razmer, hoče s svojo kritiko in mišljensko revolucijo sodelovati pri socijalnem in političnem osvobojen ju. Hoče stva riti razumne življenske zakone. Izhodišče S. M. je ljudska sreča. Ako hočemo biti srečni, si moramo osvojiti pot k sreči. In vse nesrečnike privesti do tega, da se ne bodo vdajali v svojo nesrečno usodo, ampak da se jih prepriča, da bi bili lahko srečni vsi. Da pa nas bodo razumeli, jih moramo i-zobraziti, učiti, odpreti jim oči. S pomočjo izobrazbe k svobodi in srečnemu življenju. Boj za osvobojenje je sedaj glavna naloga moderne družbe. Kdor hoče biti koristen član človeškega rt^lu, se mora udeleževati tega boja po svo jih močeh, to je njegova moralna, človekoljubna dolžnost. Boj za svobodo je glavna naloga vsega človeštva, toraj tudi posameznih narodov in njih pripadni- napredku skrajno škodljive insti-tucije. Cerkveni nazori so so raz-vijsli do XII. stoletja. Moderne življenske razmero pa*ne temelje na idejah od XIV— XV. stoletja. Radi tega boj je neizogiben. Zato pa, ako hočemo, da bo tudi naše ljudstvo dospelo k pravi kulturi, lepši bodočnosti, svobodi, sreči, mu moramo z izobrazbo vzeti vero. Vera dandanes ni več kulturen faktor. Ako pustimo namreč ljudstvu njegovo vero, izročamo ga s tem na milost in nemilost kle-rikalizmu. Zato pa mora nevera razglodati korenine, iz katerih pohaja vera našega ljudstva. Ljudstvu moramo odpreti oči, da bo spoznalo ničevost in smešnost nebeških utopij in znalo prav ceniti pozemeljsko življenje. Hočemo delovali s prosveto, vzgojo, vedo. Prava izobrazba se more izvršiti le na podlagi skepse. Zato pa moramo najpriprostejšim ljudem vzbujati verske dvome, ker ti vodijo k napredku in kulturi, v čemur nam jasno govori zgodovina, učiteljica človeškega rodu. Izobrazba bo vzela ljudem škodljivo vero, dala pa jim bo žlahtnejši čut. Ljudje bodo spoznali, da nevera ni nič hudega, ampak nekaj dobrega in zelo koristnega. Naš narod veruje še vedno v božjo pomoč in je vdan slepi pokorščini. Naučimo ga, da bo veroval v sebe, da se bo zanašal na sebe, da se bo o-tresel pokorščine, da se ne bo več plazil po kolenih in se pripogibal do tal, ampak da bo samozavesten, da ne bo več prosil, ampak glasno zahteval. Budimo v narodu nezadovoljnost z vsem obstoječim. Nezadovoljnost rodi napredek. Revoluci-jonirajmo mišljenje mas. Mišljenska revolucija se mora pri nas temeljito izvesti, ker ona provzroči splošni preporod, ko napoči tudi pri nas veliki dan svobode. Hočemo narediti naš narod moderen, napreden, svobodomiseln. Zato pa poderimo vse staro in zidajmo novo. Zlomiti moramo suženjstvo in vstvarjati srečo.. To so naloge S. M., za katere hočemo delovati z vsemi silami. Ako se ozremo na poslednji dve gibanji za svobodo: francosko revolucijo in 1. 1848, vidimo, da nista vzbudili v našem narodu skopo nikakega odmeva, ali pa čisto neznatnega. Pripravlja pa se nov velik preporod; hitrih korakov se bliža. Ne zamudimo časa, delajmo da nas velika doba ne najde nepripravljenih. Veliko truda, mnogo dela nas čaka. Zato si je treba delo razdeliti. Oprimimo se dela vstrajnostjo in ljubeznijo. Učimo se, izobraznjmo se, pripravljajmo se, da bodemo mogli res kaj ko ristnega narediti za narod. Čas zahteva resnih ljudi, ljudi dobre volje. Moramo , predvsem odstraniti hinavstvo in laž naših koruptnih razmer. Zato pa mora biti naša lastna življenska praksa jasen od sev naših principov. Nihče med na mi ne sme delati razlike med teorijo in prakso, ampak vsak naj de la tako, kot mu narekujejo njegove misli, njegove ideje. Ljudje dvojnega obraza ne bodo imeli prostora v našem krogu. Ustanoviti si toraj hočemo: Kra jevno skupino slovenske sekcije S. M. v Pragi. Ta je neodvisna v svojem delokrogu od sekcije, ki je 7.0 pA drža v a v državi z ozirom na me ZEMANOVO "GRENKO VINO", ]j je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenČec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. f R 7CM AW 777 Alporf Street, f ;; D. Chicago. 111. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in rtz-nib neopojnih pijač. • 2-84 Flsk St. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinujo: na severosah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE A VB. od 12. do 8. tire popol.; od f. do A ure cvečer v pon-Wjklh. torkih, iT' t r tki h in petkih. Telefon Canal ISO. JUNGLEl (Copyright, 190a, l*iOo, by Upton iiincUir.) Jurgis je dragoceno plarho oddal Angleški »pisal Upton Sinclair Z avtorjevim dovoljenjem prevaja Ivai Kaker. (Nadaljevanje ) t1iivaj pri vratth je bil emeri-kav.človek in gu je spraševal vse mogoče stvari, toda Jurgis j« ostal prj tem, via o niČetne nič ne ve; in ker je bilo pismo iz pravidnoati zapečateno, ni kazalo čuvaju druztga, nego oddati ga na osebo, na katero je bilo naslovljeno. Ael se je vrnil in naznanil, da naj Jurgis čaka: »topil je torej skozi vrata in niortla se mu srce ni topilo v isti bla-ienoati, v kakorini bi se moralo pri pogledu na manj srečne, ki so po-željivo gledali za njim. . Velike tvorniee so začele delovati — zasliAal si mogočno vrvenje in ropotanje, glušeče, škripanje in gromeče nabijanje. Polagoma se je zdanilo; prikazala so se nebotiČna, razkropljena zakajena poslopja, 15eiki"in*Viemžki dolge vrste skladišč in kolnic, male železniške proge, ki so se cepile na tnfmVn ^h™ * vse strani, ob h o jen o, sivo žlindro pod nogami in morje valečega se Črnega dima v zraku. Ob eni strani je tekla železna <'<*ta s kukiini dvanajsterimi progami; ob drugi strani pa je ležalo jezero, kjer so pristajali pamiki, da sprejmejo naklad. Jurgis je imel čas, da se ozre naokrog in o vsem premišlja, kajti trajalo je dve uri, p red no so ga spustil i naprej. Krenil je v pisarno, kjer ga je izprašal neki paznik. Nadpaznik je zaposlen, je rekel toda KAJ HOČEMO? Nadaljevanje s 3. strani. važnejših vprašanjih svobodomiselnega gibanja. Tudi voditelji češke in nemške sekcije so obljubili, da nam bi predavali. Večina ,itak razume češko. Kdor pa še ne, se bo pa naučil. Sploh ne zamudimo tu v Pragi prilike, nabirati si sadov izobrazbe. Udeležujmo se intenzivnega duševnega življenja, ki vlada v Pragi. Hodimo tudi na prireditve čeških in nemških krajevnih skupin v Pragi. Tu smo vedno dobro došli gostje. Mislim, da bodo i v naši skupini svobodomisleci is-totako dobro došli gostje in da jim bo v eventuelni debati slobod-no izgovoriti v svoji materinščini. Brate Jugoslovane pa še posebno vabimo v svoj krog. S predavanji, debatami, razmo-trivanji in prijateljskimi pogovori se bomo med seboj izobraževali. Tu v Pragi se lahko svobodno raz vijamo. Slana, ki je padla na našo domovino, nas ne sme zamoriti. Kadar pe gremo domov, bomo še bolj intenzivno delovali za 8. M. Smo mladi in z mladostnim ognjem bomo širili svobodomiselne i-deje med mladino. Staro generacijo p usti in p spati dalje.saj bo kij^i brezpomembna. Sicer bi pa itak ne razumela naših idej in ciljev. Čutimo v sebi dovolj sile in moči. Zato pa hočemo delovati vztraj no, neustrašeno, brezobzirno. Mi ne poznamo kompromisov, ampak poskusiti hoče, da zagotovi Jurgisu delo. Ali je kdaj že delal v kaki jeklarni! Pripravljen pa je, da sprejme vsako delo? Torej hočeta iti in poizvedovati. Sla sta naokrog, in videle so se take čudne reči, da je Jurgis same osuplosti kar zijal. Lomil si je glavo z ugibanjem, bo se li pač mogel kdaj privaditi na to, da bi delal v takem kraju, kjer se je treslo ozračje od grmčega bobnenja in so parne piščalke od vseh strani hkratu dajale svarilna znamenja; kjer so proti njemu drvele male lokomotive in švigale mimo njega kipeče, sikajoče, ognjenobele kovinske mase ter mu jemale vid goreče iskre in mu palil obraz. Možje v teh delavnicah so bili vsi od saj začrneli, ud rt i h očij in shujšani; delali so z mrzlično historjo, skakali sem in tja in bili v svoje delo tako zatopljeni, da se še za trenotek niso drugam ozrli. Jurgis se je stisnil k svojemu vodniku, kakor se stisne prestrašen otrok k svoji materi, in do-čim je paznik klical enega delovodjo za drugim in vsakega uprašal, potrebuje-li še enega moža, se je Jurgis le strme vkraj oziral in se ni \\e ^oj. Delajmo, in tudi na Sloven mogel dovolj načuditi. skem bo postala S. M. javna moč Došla sta k beaaemerskim plavžem, kjer so se izdelovale jeklene prve vrste ki bo uklonila tilnik plošče, v obokan prostor, velik kakor kaka večja cerkev. Jurgis je roakciji. XHša akcija je šele v pristal zadaj in na drugem koncu spredaj je opazil tri velikanske kotle, fotku iu ne moremo slaviti že zu-dovolj velike, da bi se v njih kuhala peklenska godlja za vse rogače riaj ^ n pr francoski svobodo-podsenieljskega kraljestva; napolnjeni so bili z nečem belim, bleače- misleci. Zato pa se hočemo tem-čitn, ki je vrvrelo, brizgalo in rjovelo, kakor bi divjal najhujši vihar; b0ij bojevati. Dan zmage za S. M. moral si kričati na ves glas, da se te je slišalo. Goreča kovinska te- — dan aVobode za slovenski narod kocina je brluzgala iz teh kotlov in se spodaj na tleh razletela kakor mora priti in ni več daleč, bomba na ve strani; in tukaj so delali možje, ki so opravljali svoj po-sel uavidezno tako neskrbno in brezbrižno, da je Jurgisu kar sapa zastajala. Potem je zadonela piščalka, in v ospredju je smuknila mala lokomotiva z nekim tovorom, ki je zdrknil v pripravljeno posodo; in zopet je zadonela druga piščalka, in zdrdral je drug vlak zadaj h kotlom; in kar naenkrat, brez najmanjšega svarilnega znamenja, se je eden od ogromnih kotlov zamajal, nagnil in izbruhnil dolg. sikajoč, HARMONIJA. "Harmonija", tako piše "Rdeči Prapor" v rubriki "Domače stvari" imenuje dr. Ivan Tavčar tuleč ognjen trak. Jurgis je prestrašen odskočil, kajti mislil je, da kapitulaejo liberalne stranke pred se je pripetila nesreča; kmalu potem pa je telebnil doli bel ognjen klerikalizmom in "modus viven-Btebcr, žareč ko ? Inee. šumeč kakor orjaško drevo v gozdu, ki se po- pravj kravji kupčiji, po kateri sekano zvali na tla. Skakajoč potok isker se je podil skozi vse pošlo- na; liberalci in klerikalci brez bo-pje, preplavil vse in vee.zagrnil v temo, in potem je Jurgis gledal sko- ja ra2dele mandate za kranjski de zi prste svoje roke in videl, da je tekla iz kotla kaskada živega, ska- £e]nj z^or j)r Tavčar zna pisati; kajočega ognja, masa nadzemske beline, ki je slepila oko. Beloža- a svojim zadnjim člankom v "Na-reče mavrice so se spenjale zgoraj, višnjeve, rodeče in rumene luči so r0(ju»' bi menda rad dokazal, da plesale okrog; toda tekočina sama je bila bela, neizrekljivo bela! Ki- zna tutjj žonglirati. Ampak čarov-pela je iz dežele čudes, ta reka življenja; in duša je vzkipela pri po- r,jeŠke uinetnije se posrečijo samo gledu na njo in odhitela na njej hitro in nevzdržema nazaj v one da- pretj občinstvom, ki ne zna gleda-ljne kraje, kjer prebiva lepota in grozota. Potem je omahnil veliki Uj# Kdor ne čita v člankih samo be-kotel spet v svoje prejšno lego nazaj, in Jurgis se je oddhnil olajšano. s0{\ ampak tudi smisel, se prepri-ko je videl, da ni nikdo ponesrečil; nato sta odšla z vodnikom ven v jga na prvi pogled, da je dr. Tav-solneno svetlobo. f čar zašel med zofiste, a preslepiti »Prišla sta k topilnicam in skozi val jamico, v katerih so se inetAli se ne bo dal. jekleni drogovi seiupatja in se rezali kakor sir. Povsod naokrog in Glavni urednik "Slov. Naroda" do stropa so brenčali orjaški stroji, vrtela se orjaška kolesa, grmeli bi rad sugeriral pristašem liberal-orjaki tolkači; premična dvigala so škripala in stokala visoko zgoraj, ne stranke, ki se le še nekoliko u-stcgala doli železne roke in grabila železni plen, — zdelo se ti je, da pirajo vladi kadilnice, da ne gre si v središču zemeljske krogi je, kjer se v krogu vrti vsa svetovna maši- prj glasovitem "zbližan ju" za nič nerija. • drugega, kakor za dostojen ton v Čez nekaj časa dospeta na okraj, kjer so se izdelovale jeklene časopisju. Ce bi bilo to resnic? o, tračnice; Jurgis je zaslišal hripavo tuljenje za sabo in skočil s pota bi bil pač naš list prvi, ki bi po-voziČku. na katerem je ležala beložareča kovinska gruda v velikosti zdravil tako kulturno spremembo moža. Nakrat je nekaj zahrešealo, voz se je ustavil, in kovinska gipi- m častiti gospod dr. Tavčar, ki je da je zdreala na neko gibljivo plosenato tvorilo, kjer so jo zgrabili včasih pazno čital naše glasilo, se jekleni prsti in roke, ki so jo s sunki in udarci spravili v pravo lego morda še spominja, da je v časih in jo potisnili pod velikanske valjarje. Potem se je prikazla na na- najhujših žurnalističnih surovosti sprotni strani, in zopet je nastalo treskanje in ropotanje, potem pa "Rdeči Prapor" edini, ki je — žal se je prekucnila po vsej svoji dolžini, in zopet so jo roke zgrabile in z glasom upijočega v pužčavi — porinile pod drug valjar. Tako je klopotala z glušečim hniščem sem-patje in postajala vedno tanjša, plošeatejša in daljša. Kovinska gruda se je gibala kakor živo bitje; ni se sicer rada udeleževala te divje gonje, i nahajala se je v železnih rokah osade, opotekala se je naprej, in njeno vreščanje, klopotanje in zdrgetavanje se je zdelo kakor silen protest. Za nekaj časa je postala dolga in tanka, kakor velika ru-deča kača, ki je ubežala iz vie; in ko je zdaj šinila pod valjarje, bi skega Naroda" ni izginil tisti za-človek prisegel, da je živa, — motala in vila se je, telo njeino pa se res gnusni ton, ki je sramcrtil sloje zvijalo in drgetalo, kakor bi se hotelo zdaj pa zdaj raztrgati. TTmi- vensko žurnalistiko sploh, ampak rila se je šele potem .ko se je ohladila in postala črna. — in potem tudi ves boj proti klerikaliznm. jo je bilo treba le še prerezati in zravnati, da je bila porabna za Zaman pripoveduje dr. Tavčar, da železnico. • vsaka stranka ohrani s#oja n,a- Na koneu tega romanja se je ponudila Jurgisu zaželjena prilika, čela. Namen političnih načel men-Tračnice so morali možje z vzdigačami naprej odpravljati, in tukaj da ni, da se shranijo v spiritus, bi mogel preddelavee rabiti še enega moža. Slekel je torej suknjo ampak boj za zmago! Tn liberalno-in brez odloga prijel za delo. klerikalnga boja ni več, odkar je Rabil je vsak dan dve uri. da je prišel do jeklarn, in to ga je Hribar premagl Tavčarja in je stalo na teden dolar dvajset centov. Ker se mu je to zdelo za dalj protiklerikalni gromovnik šel časa nepiogoče, zavil je svojo posteljno opravo in jo odnesel sabo: v Kanoso. eden njegovih tovarišev ga je peljal v nek poljski stan. kjer je smel H besedami "harmonija", moža deset centov prespati noč na tleh. Opoludne je kosil po gostilnah, (J»* vivendi" itd. skusa dr. Tav-in v soboto večer se je vračal domov — s posteljno opravo in z vsem ('ar vtajiti kompromis. A v svojem — in prinašal večji del zaslužka svoji dn»?ini. Klzbieta se je prito-,članku predlaga prav dr. Tavčar zevala čez to'uredbo. kajti bala se je, da bi se na ta način sčasoma — kompromis! Liberalci prepusti-privadil brez njih živeti, in enkrat na teden videti svojega otroka to v deželnozborskih volitvah vse bil tako "falango" in z vso umetnostjo svojega peresa dokazoval, da je /a obrambo narod- nih intoresA. u klub čisto ne potreben in da je ločitev po političnih načelih oelo bolj koristna za narodna vprašanja. Ako je bil dr. Tavčar slab jwditik in slab narodnjak takrat, ko je bil izvoljen za državiiozborskeiga poslanca, a-li je tak sedaj? Čudna je sploh najnovejša Tavčarjeva logika! Naenkrat je vse dobro, lepo, žlahtno in koristno, kar je sam z vso vehemenco pobijal trideset let. Kaj, če bi si le nekoliko osvežil spomin? .... Bilo je leta 1905. Klerikalci so mu razbili shod, ki ga je bil sklical v "Mestni dom". Na to so mu dali socialni demokratje priliko, govoriti na shodu, ki so ga sami sklicali na tedanjem Hafnerjevem vrtu. Z mogočnim akcentom je takrat izrazil svoj Confiteor: "Odkar mislim satnostalno, sem smatral klerikalizem za največjo nevarnost slovenskega naroda". Leta 1908 mu je "harmonija" s te največjo nevarnostjo politični ideal ... Ko so imeli klerikalci svoj zadnji "katoliški" shod v Ljubljani, je dr. Tavčar govoril na pro tikatoliškem shodu v "Narodnem domu", na katerem je vihrala rdeča zastava. Ce bi dr. Tavčar prečital tedanji svoj govor, bi mu morda postalo vroče. V prašanje je le, če zaradi tedanjih, ali zaradi sedanjih njegovih besed . . . La ni in še letos je Tavčarjev list o-žigosal vsak volilni sporazum s klerikalci kot smrtni greb, zdaj ga priporoča sam. Neštetokrat je dr. Tavčar označeval klerikalce za latinizatorje, leto* se jezi, če kdo klerikalno stranko imenuje rimsko. Dr. Tavčar je premagal samega sebe. In plod te zmage se imenuje — harmonija. Listu v podporo. John J)ejak, Cleveland, O. 50c. Slov. soc. klub "Zmaga," Cumberland. Yvo., .$4.60. Anton Budna, Gebo, Wyo. 25c. Javna objava Ker smo se odločili razprodati vse zimske suknje (površnike), ktere imamo v skladišču, se pred Božičem, znižali srno znatno cene istim. Kdor torej želi po ceni priti do zimske suknje, naj gre čim prej v Jurij Mamek-ovo trgovino za obleke. 581 So. Centre ave. blizo 18. ceste, Chicago. pridigal iztreznenje in olik&nost. Ampak dr. Tavčar pač ve.^i na "zbližanih" sejah v LjuV>mi časopisja, temveč, da kujejo t zmernih 575 W. 17th St., Chicago. III. Izdelovalec najfinejših cl«ar VlIC. KrOlipft vsake vrste. Na debelo in drobno. 479 W. 18th St. Chicago, Importiran staroki tud" ski tobak vsake vn