poštnina plačana v gotovini Uto XII. Stev. 241 TELEFON 25 —<7 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.40» Maribor, ponedeljek 24. oktobra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejoman v upravi ali po poiti 10 - din, dostavljen na dom 12‘> din, tujina 25'- din Cena 1*— din Anglija v strahu za Daljni vzhod Padec Kantona ie omajal položaj maršala Čangkajška Možnost pre-ngkong o zan od zaledja — Kantbn v plameni -'‘Jšfpoilfci pred Hankovom Vrata na Kitajskem, ki bi izpolnil vse ja^nske nanrfe — Hongkong odre- toirci LONDON, 24. oktobra. Po tukajšnji splošni sodbi bo imel padec kantona za Jfeko in maršala Čangkajška težke posledice. Neznatno število japonskih * ki so s tako lahkoto in naglico osvojile ogromni Kanton, dokazuje, da je mo-rataa in organizatorična moč Kitajcev strta in se rušijo vsi upi, ki so še obstajali, se bo japonska invazija nazadnje le ponesrečila. Nezadovoljstvo, ki se pojav->a na Kitajskem proti maršalu Čangkajšku bi utegnilo voditi do usodnih spre* j^b, ki bi vrgle Japoncem vso Kitajsko v naročje. Velika Britanija bi dožive-a s tem nov hud udarec. Njen položaj na Daljnem vzhodu bi bil v tem primeru 8albrže za vedno porušen. KANTON V PLAMENIH. HONGKONG 24. oktobra. Tekom vče-^išnjega dneva so Japonci popolnoma ,Svojiii Kanton in strli še zadnji odpor regularnih kitajskih čet. Tudi po letalih j^Pirane japonske bojne ladje se že zbližujejo kantonskemu pristanišču in najbrže danes zaplule vanj. Po Havi Kanti sem dospelih vesteh je velik del njene železniške zveze. Druga pot gre iz pristanišča Hajpong v francoski Indokini čez Hanej in v provinco Kvangsi. Toda tudi ta nima direktne železnice. Pot iz sovjetske Rusije je dolga 3000 kilometrov in tako težavna, da skoraj ne pride v poštev. Zaradi tega bo zašla kitajska osrednja vojska kmalu v zelo kočljiv položaj. Cilj že skoraj dve leti trajajočega bojnega pohoda Japoncev je bil odstranitev vlade maršala čangkajška in ustanovitev nove, Japoncem prijazne. Japonci so sedaj blizu uresničenja tega cilja. POTRTOST V HONGKONGU. HONGKONG, 24.oktobra. Iz Kantona poročajo, da se bo ustanovila tam najbrže že v kratkem nova, Japoncem prijazna kitajska vlada. Imenujejo se tudi že nekatera imena. V Honkongu samem je razpoloženje zelo potrto. Ta cvetoča angleška kolonija, ki je živela ves čas izključno od trgovine s Kitajsko, je sedaj zaradi padca Kantona odrezana od kitajskega zaledja. Bodočnost Hongkonga je zelo negotova. »kori ona v plamenih, ‘jo tudi eksplozije. Med požarom se Doslej je zgorel aJ ves evropski okraj. Tudi medna-®dna koncesija je pričela goreti in so jj ' gasilci brez moči. Rešil jo je samo ^aden preokret vetra. Nevaren položaj hankova. HONGKONG, 24. oktobra. Reuter. Jamske čete so se približale na 20 milj nnkovu, ki ga japonski letalci že ves 1 ®n bombardirajo. Včeraj je 6 japonskih lam naPa£H° tudi neko angleško bojno 2 145 ie bila zasidrana na Jangceju •nlljj jz mesta. Ladja je precej poško-yana, mrtvih in ranjenih pa ni. Ja-ncl hočejo odrezati sedaj Hankov od J®** Kitajske vojaške oblasti so še Jt*n° v mestu. Vsa japonska poslopja P°dmlnlrana in jih bodo Kitajci z di-njitoin takoj vrgli v zrak, čim se Ja-„jniem’ - 1 kol iztiaJe domovine in zahteval, da ta-rod °dstoPi, ker sicer si bo kitajski na-izbral drugega, sposobnejšega javi Padec Kantona je po čenovl Iz- dec Za Kitajce ponižanje in sramota. Pa-soru mesta je izpričal popolno ne- Če aobn°st čangkajška. Ker Kitajska no-Šitj veti usode Koreje, se morajo Izvrta na Hjenem vodstvu popolna izpremem- nio», ?°rganizirati se mora tudi v8a di' ba „ska fr°nta. čen je dejal, da je tre-Kanf odpoklicane čete nazaj proti ni na”*' Padec Kantona je sicer boleč, Kitaioir- zadnie dejanje tragedije, ki je "jaKt namenjena. Sa!JAJCI BREZ ZVEZ S SVETOM. tana i °HAJ- oki0Hra. Po padcu Kan-Pte8krihaj0 Kitajci samo še dve poti za v°di i °-Z orozjem *n streljivom. Ena tez a 'odijskega pristanišča Rangoona Ha KSBurmo v Hnan. Ta pot je "0 kilometrov in nima nobene str poljsko sodelovanje z Madžari tudi še drugo ozadje, ne samo priključitev Pod-karpatske Rusije Madžarski, ampak tudi priključitev Slovaške k Poljski. To je baje končni cilj poljskih prizadevanj. Na tretji strani pa se pripravlja Poljska na imperialistično akcijo tudi proti sovjetski Rusiji. Njen cilj je tam Ukrajina, čez katero naj bi Poljska dosegla črno morje. Pretekli teden je bila ustanovljena tudi nova Poljska imperialistična stranka, ki ima v svojem programu vse omenjene načrte. Razen tega bi Poljska rada ustvarila svoj blok držav od Baltika do Črnega in Jadranskega morja. Te akcije bodo naletele gotovo na velik odpor zlasti v Nemčiji. Demonstracije proti Zidom v Pragi PRAGA, 24. oktobra. Po čeških mestih se pojavlja vedno večje nerazpoloženje proti Židom, ki so igrali pri nedavnih dogodkih in igrajo tudi še sedaj dvojno vlogo. Mnogi znaki so pokazali, da leži na mednarodnem židovstvu velik del odgovornosti za usodo ČSR. Vse to je povzročilo, da so nastale v Pragi tudi včeraj nove demonstracije proti Židom. Demonstranti so vdrli v več židovskih kavarn in pregnali iz njih židovske goste. Nastopiti je moralo redarstvo, ki je zaprlo 15 glavnih voditeljev demonstrantov, a jih je pozneje zopet izpustilo. Po- dobne demonstracije so se pojavile tudi drugod. DR. TUKA IZPUŠČEN BRATISLAVA, 24. oktobra. Pred 10 leti na 15 let ječe zaprti slovaški politik dr. Vojtjeh Tuka. ki je presedel 10 let v Plztiju, je bil v soboto izpuščen. Odšel je na zdravljenje v Pistyani. STALIN ŽIVI MOSKVA, 24. oktobra. Havas poroča, da v Moskvi zanikajo vse vesti o umoru ali smrti Stalina. ZA BEGUNCE IZ ČSR PARIZ, 24. okt. Tu se vrši konferenca za preskrbitev beguncev iz Češkoslovaške. "Pravilno" ljudsko štetje Znani novinar, publicist in prijatelj naše države Wickham Steed je napisal izdajatelju »Timesa« pismo, v katerem popisuje svoje spomine na avstrijsko ljudsko štetje 1. 1910. Pismo je zanimivo posebno sedaj, ko se na Češkem in Slovaškem govori, da bi se moral vršiti plebiscit po ljudskem štetju iz tega leta. Takrat je bil Wickham Steed dunajski poročevalec »Timesa«. Ko je zapisal v vprašalno polo, da je njegova narodnost britanska in jezik angleški, je prišel k njemu avstrijski uradnik in ga. vprašal, kaj je njegov občevalni jezik, Umgangssprache, — ali jezik, katerega se navadno v Avstriji poslužuje. Wickham Steed je odgovoril, da nemški. »Also, Deutschi« je nato vzkliknil avstrijski uradnik in vpisal Angleža v polo kot Nemca. Ni bil pa Anglež edini, ki je povečal število nemškega prebivalstva na Dunaju. Grof Golu-chowski, dolgoletni avstro-ogrski minister, mu je pripovedoval, da so njega in vso njegovo služinčad, ki so vsi bili Poljaki, vpisali kot Nemce. Kaj se je pa zgodilo v mešanih pokrajinah na Češkem in Slovaškem, kjer so bili uradniki po večini Nemci, si lahko sami predstavljate. »In to naj bo potem ljudsko štetje, ki naj »pravilno« pove, kakšno je prebivalstvo mešanega ozemlja Češkoslovaške!« zaključuje Wickham Steed. Ataturkov naslednik Zaradi težke bolezni turškega diktatorja se zadnje čase v Evropi mnogo govori, kdo bi mogel postali njegov naslednik. Nemci bi radi videli, da bi to bil Dželal Bajar, sedanji predsednik vlade, ki je znan kol prijatelj Nemčije. Angleži pa bolj cenijo turškega poslanika v Londonu Bebhida Okyara, ki je anglofil. V Turčiji sami je videti, da se bo narod odloči) za starega Ismeta Inonija, bivšega dolgoletnega predsednika turške vlade, ki hoče Turčijo vedno očuvati premočnih zunanjih vplivov. Zemljevidi Afrike v Nemčiji Po ulicah nemških mest prodajajo zemljevide Afrike, na katerih so naznačene bivše nemške kolonije. Pod kljukastim križem je na njih napis: »Tudi tam je naš življenjski prostor«. Brez morale V današnjih težkih časih govoriti o morali je dokaj brezplodna stvar.,, Težko je ljudem ,ki v- svoji tenkočutni poštenosti poslušajo glas svoje vesti. Brezvestni stremuhi jih brezobzirno pohodijo in žrtvujejo njihove najvzvi-šenejše ideale svojemu slepemu in nenasilnemu egoizmu. Zalo danes redko srečamo na vodilnih mestih pošteno ljudi kremenitih značajev. Zanje tam ni mesta. Se preden se ukoreninijo, jih skorumpirana in moralno na najnižji stopnji stoječa vodilna sredina izloči ali pa povleče v vrtinec svojih umazanih početij. Pomanjkanje morale sc opaža v vseh delih javnega življenja. Ljudje so pripravljeni za trenutno blagostanje prodali svoj življenjski nazor, prelomiti prisego in izdati svoje ideale, že popolnoma vsakdanji pojav se nam zdi, da se pulijo za vodstvo širokih narodnih organizacij ljudje najslabših moralnih kvalifikacij. Sko-ro neverjetno pa je, da bi bil voditelj te ali one organizacije pošten in zna čajen. Posebno sodobnega politika si ne moremo predstavljali brez dostojnega števila afer in škandalčkov. Absolutno pomanjkanje morale v javnem življenju nam je že tako vsakdajen pojav, da nanj ne polagamo nikake pažnjc. („Nova Pravda“J I Maribor, 24. oktobra. Naj presojamo dogodke zadnjih razburljivih tednov kakor koli, eno ostane trdno in neovrgljivo, da je iz njih izšla ideja narodne samoodločbe okrepljena tako močno, kakor ni bila še nikoli prej. Ta ideja je postavila princip, da ima vsak narod, majhen ali velik, brezpogojno pravico, da dobi svojo lastno samoupravo, bodisi v obliki samostojne države, bodisi v obliki avtonomije v okviru države več narodnosti, in da se nove meje ne morejo in ne smejo več krojiti drugače kakor po etnografskih načelih. Konferenca štirih v Mo-nakovem je to načelo sankcionirala, tn tako Hitler kakor Mussolini sta ga proglasila za podlago pri vseh sedanjih tn bodočih akcijah za preureditev Evrope. Načelo je torej tu, zmagalo je in postalo zakon! Nobenega vzroka tudi nimamo, da ne bi verjeli v edino pravilnost takega urejevanja mednarodnih sosedstvenlo odnošajev in da ne bi upali, da bo moralo to veliko načelo prej ali slej, enkrai pa prav gotovo, obveljati za vse, ne samo za nekatere. Ako pa je to tako, g# moramo mi Slovenci samo pozdraviti, mi Slovenci, ki so nas mirovne pogodbe po svetovni vojni razčetverile, kakor noben drug narod v Evropi. V zmagi tega načela je vsa naša bodočnost, so vsi naši upravičeni upi, katerim po tem načelu ne more vsaj teoretično nihče nasprotovati. Važno pa je to načeto tudi za naše slovensko svobodno ozemlje, ker odstranjuje na mah vse bojazni, ki so so često pojavljale celo med našimi trdnimi in zavednimi ljudmi ter jim budile mr* čne misli na najrazličnejše eventualnosti slovenske prihodnjosti. Nemški vodja in državni kancelar Adolf Hitler je slovesno izjavil že v svojih govorih v Niim-bergu in berlinskem Sportpalastu, da je cilj njegovega boja samo priključitev nemškega ozemlja Češkoslovaške in da češke zemlje ne mara. Obenem je izjavil, da je sudetsko nemško ozemlje njegova zadnja teritorialna zahteva v Ev ropi. Tej izjavi je ostal tudi v praksi zvest. Nemške čete so zasedle v ČSR sudetsko ozemlje do nemško-češke narodnostne meje; v kolikor so jo prekoračile, se bodo po poročilih iz Berlina in Prage zopet umaknile, kadar bo določena natančna nova razmejitev. Nič manj ni važno za Evropo in posebno za nas dejstvo, da se je Adolf Hitler v imenu Nemčije in nemškega naro' da odrekel vsaki aspiraciji na tiste nemške kraje, ki so kot otoki obdani od drugorodnega prebivalstva in torej ni majo teritorialne zveze s strnjenim ozemljem nemškega naroda. S tem je resigni ral na več stotisoč Nemcev na češkem Slovaškem in Rusinskem, ki bodo kot od ostalega nemškega ozemlja ločeni de K ostali še nadalje v ČSR. Ta resignacija pomeni obenem resignacijo tudi na vse druge, od nemškega kompaktnega narodnega ozemlja ločene nemške otoke po drugih evropskih in izvenevropskih državah. Ti otoki se ne dajo združiti a Nemčijo, ne da bi se pri tem kršilo na čelo absolutne pravice drugih narodov do enake narodne samostojnosti in strnjenosti v enotni džravi, kakor velja za nem ški narod. Na ozemlju naše svobodne Slovenije nimamo nikjer nobene tuje narodne manjšine, ki bi mejila na katero koli so sedno državo. Naša meja je narodno č i-s t a in obsega ozemlje, ki pripada po v Monakovem sankcioniranem načelu sa mo in Izključno nam. Nasprotno, naše strnjeno narodno ozemlje sega čez te jneje in druži naš narod v neločljivo na-Hodno enoto, ki ima vse iste narodne pravice, kakor vsaka druga narodna »nota v Evropi. Na vsem tem našem ©zemlju je le en sam neznaten tujeroden otok, t. j. Kočevsko, toda zanj velja enaka resignacija kakor za podobne otoke na Češkoslovaškem. Zmaga načela narodnostne suverenosti in nedotakljivosti, ki je bilo v Monakovem tako slovesno sankcionirano, je zato razgnalo za vselej vse kombinacije, ki so se pojavljale z našim slovenskim ozemljem bodisi pri nas samih, ali Izven nas. Naš položaj je po zmagi tega na-žela jasen in trden. Naši eksistenci n* grozi od zunaj nobena nevarnost, in v kolikor bomo še govorili o ogroženosti aaših mej, bo ta ogroženost samo in iz- Presenečenje iz Amerike OSTER GOVOR RAUDOLFA HEARSTA PO AMERIŠKEM RADIU PROTI VELIKI BRITANIJI IN FRANCIJI — MUČNO PRESENEČENJE V ANGLIJI NEW YORK, 24. oktobra. Znani ame-1 la Amerika za ustvaritev svetovne de. riški časniški kralj Raudolf H e a r s 11 mokracije. Toda vsa njena prizadevanja je imel včeraj govor, ki so ga prenašale vse važnejše ameriške oddajnice. Hear-stov govor je bil nekak odgovor na zadnje besede angleškega politika VVinstona Churchilla. Hearst je nastopil zelo ostro proti Angliji in Franciji ter proti vsakemu vmeševanju Združenih držav Severne Amerike v evropske zadeve. Dejal je, da Velika Britanija nikakor ni demo-(ratična, ampak pred vsem monarhistična in bolj aristokratična kakor demo-(ratična. Tudi nima nobene pisane ust; ve, ki bi demokracijo garantirala. Pa di Franclja ne more govoriti o popolnoma čisti demokraciji, čeprav ni komunistična, je pa vsaj pretežno marksistična. 3olitika in načela USA se bistveno raz-očujejo od politike in načel evropskih držav. V svetovni vojni se je vojskova- so se razbila zaradi izdaje Francije in Anglije. Ti dve državi se nista vojskovali za ameriške ideale, ampak za svoje osvajalne namene in svojo hegemonijo. USA zato ne sme več podpirati angleškega stremuštva. Cilj tega stremuštva je obvladovati Evropo, požreti Afriko in nadzirati Azijo. Anglija se vznemirja sedaj zaradi nevarnosti, da izgubi oblast nad Evropo, ki ?o je imela v zvezi s Francijo od versailleskega miru. Vznemirja se pa tijdi zaradi slabega položaja vOrientu. Smgapoore ni več varen in Hongkong je direktno ogrožen. Amerika pa ji ni voljna več pomagati. Hearstov govor je bil ponovljen v šestih jezikih in je vzbudil zlasti v Angliji mučno presenečenje. Rusini vztrajajo ODLOČEN SKLEP VLADE — TUDI P ODKARPATSKI NEMCI SO SE IZREKLI PROTI PRIKLJUČITVI K MADŽARSKI UŽHOROD, 24. oktobra. Podkarpatska rusinska vlada je imela včeraj daljšo sejo, na kateri je poročal minister Bačin-skij o položaju pogajanj zaradi nove razmejitve z Madžarsko. Vlada je sklenila, vztrajati najodločneje na svojem že znanem stališču, da hoče ostati Podkarpatska Rusija v sklopu ČSR, in bo svoje stališče, na katerem stoji tudi ves narod, odločno branila. UŽHOROD, 24. oktobra. Kakor na Slovaškem, je bil ustanovljen tudi v Pod-karpatski Rusiji poseben državni komi- sariat za vse zadeve nemške manjšine. Ob priliki ustanovitve tega komisariata je bilo včeraj v Užhorodu veliko mani-festacijsko zborovanje podkarpatskih Nemcev, h kateremu se je zbralo veliko Nemcev iz Košič, Munkačeva in od dru god. Govorniki so izrazili veselje v imenu okoli 20.000 Nemcev, da se izpolnijo vse njihove narodne želje in izjavili, da se popolnoma pridružujejo volji Rusinov, da ostane Podkarpatska Rusija pri CSR in da se ne priključi Madžarski. Javna dražba v Ljutomeru V Ljutomeru bo 29. novembra ob 10. dop. javna dražba ustanove dr. Ivana in Alojzije Gottweis. Na dražbi bosta posestvi pod vložkom 61 k. o. v Ljutomeru za ponudek 42.000 din in posestvo vložek 68 k. o. Desinjak za 94.000 din ter vložek 69 k. o. Desinjak za din 9531. Draži-telji morajo do navedene ure položiti varščino v znesku 10% celokupnega ponud-ka. Prodajale se bodo najprej posamezne parcele, potem vložki in nazadnje celo posestvo. Podrobneje informacije v občinski pisarni v Ljutomeru. V Franciji nagib na desno PARIZ, 24. okt. Reuter: Pri dopolnilnih volitvah v francoski senat je zapaziti rahel nagib na desno. Vršile so se včeraj v znamenju monakovskega dogovora. Skrajna desnica je 'pridobila 8, zmerna desnica 2, socialisti 1, centrum pa je izgubil 11 mandatov. Najmočnejšo skupino predstavljajo radikalni socialisti. Senat-ski mandat traja v Franciji 9 let, vendar se vsako tretje leto vršijo nadomestne volitve za eno tretjino sedežev. Včera, je bilo izvoljenih 97 senatorjev. Votivno aibanie Državni /olivni odbor v Beogradu je na svoji zadnji seji sklenil, da bo tudi pri teh volitvah več volišč v krajih, kjer je čez 1000 volivcev. Pri zadnjih volitvah je bilo takih krajev 544 v državi. Kandidatura dr. Korošča v Celju. Včeraj dopoldne je bil v Celju pod vodstvom župana Mihelčiča sestanek zaupnikov JRZ, katerega se je udeležil tudi senator dr. Kulovec. Ker je župan Mihelčič odklonil kandidaturo za celjski srez, je bil na predlog g. Faza-rinca z aklamacijo postavljen za kandidata notranji minister g. dr. Korošec, ki si bo namestnika sam določil. JNS v Slovenski združeni opoziciji ni. Volivno zborovanje Kmetsko-delav-skega gibanja v Mariboru. V nedeljo jc bilo v Mariboru pod predsedstvom g. dr. V. Kukovca zborovanje delegatov Ktnet-sko-delavskega gibanja (KDO). Priso- stvovali so delegati vseh okrajev Slovenije, med drugimi gg. di. Sluga iz Ptuja, pisatelj Miško Kranjec iz Prekmurja, Lu bjenski iz Jarenine, Doberšek in Barth iz prevaljskega okraja, Puncer iz Slovenj gradca, inž. Štebi iz Ljubljane itd. Gg. dr. Štempihar in Perko, župan iz Koro' ške Bele nista mogla priti in sta poslala zborovanju pismo o stališču Gorenjske Nekaj časa so prisostvovali tudi gg. dr. Aleš, Stanovnik in dr. Brecelj jun. kot predstavniki katoliške opozicije in cen tralnega volivnega odbora Slovenske združene opozicije. Po uvodnem govoru predsednika g, dr. Kukovca in kratki diskusiji je bil soglasno sprejet sklep o enotnih kandidaturah Slovenske združene opozicije, t. j. da naj SZO sporazumno določi za vsak okraj le po enega kandidata. Temu je sledilo poročilo g. L. Novaka o dosedanjih pogajanjih in položaju v posameznih okrajih, a to poročilo so od slučaja do slučaja dopolnili s pojasnili delegati posameznih okrajev. Izdelan je bil natančen načrt o kandidaturah KDG in predlog za sporazumne kandidature. Na koncu zborovanja sta govorila gg. Štebi in dr. Kukovec, ki je poudaril, da bodo te volitve plebiscit za demokracijo in da lahko gremo z največjim optimizmom na delo. Slovensko združeno opozicijo se- za Slovenije g. dr. Ivo Potokar, odvett-k iz Kamnika. „ _. Voiivna konferenca bivše soc.-ii^*. mokratske stranke v Celju. V soboto zvečer je bila v Delavski zbornici kon ferenca socialnodemokratične stranke, katere so se udeležili gg. dr. Topalovic, Petejan, dr. Jelenc, dr. Reisman, '• Eržen, Jelen in drugi. G. Svetek Ljubljane je predlagal skupni nastop z JNŠ. G. Petejan je poudaril, da so* cialisti niso sklenili z ostalo opozicijo nobenega programskega sporazuma, temveč le taktičen, kolikor bo to v korist delavstva in države. — Socialisti želijo postaviti lastne kandidat^ v glavnem pa j c ostalo vprašanje kandidatur še odprto. Izjava g. Jurja Demetroviča ob izstopu z JNS. V soboto popoldne je izstopil iz JNS njen podpredsednik in voditelj hr* vatske JNS, bivši minister g. Juraj $e' metrovič. Ob svojem izstopu je dal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da sta predsedstvo in politični odbor JNS P° njegovi sodbi prekoračila mandat, ki P ma ga je dal glavni odbor JNS, ko je b»a sklenjena tako zvana »tehnična volivna colaboracija« pod političnim vodstvom g. dr. Mačka, ki predstavlja politiko nasprotno politiki in ideologiji JNS. Njegovo sodelovanje pri tem poslu da je s*° za tem, da se ugotovi osnova za iskren in pošten sporazum, ki bi mogel pripe' Ijati do rešitve hrvatskega vprašanja P° zakonitem postopku in na bazi praviln0 razumljenih državnih in narodnih sov. To ni bilo v nameri vodstva JNS. N1 se hotelo, pa se ni moglo doseči. Nisern uspel. JNS je šla po poti, po kateri jaz ne morem iti in za katero jaz ne moreni nositi odgovornosti. Polagam svoje funK' cije v stranki in izstopam iz nje, da Je do tega moralo priti. Razkroj JNS. Kakor poroča »Vreme*1 so izstopili iz JNS poleg Jurija De metro-vica tudi vsi člani stranke v Savski banovini, kakor tudi najuglednejši PrY., _ JNS gg. dr. Svetislav Popovič, dr. G'u' šac, dr. Vasa Jovanovič, dr. Kosta P°P°' vič, dr. A. Hasanbegovič, dr. SuknJ* Kurtovič in prota Paunovič. List Pise^ da se smatra, da po izstopu grupe 2°' spoda Demetroviča iz JNS ta stranka de' jansko več ne obstaja. Današnje me« poroča, da prejema predsedstvo •>“ nove izstope. Med drugimi so izstop' senator Petar Zec in Atanasije Šola, Pr°* ta Jovan Jovanovič, prota Dušan Ivan* če vič in Ante Kovač, bivši poslanci. Volivni Iclak dr. Kramerja. Sei^: tor dr. Albert Kramer jc izdal voli' letak, v katerem opisuje, kako je P ' šlo do tega, da se je JNS znašla ^ dr. Mačkovi listi. Dr. Kramer tudi se lem letaku informira javnost tako, ‘ jc on bil povabljen na sodelovanje, c.o da r JNS- ključno nasledek naše lastne narodne, gospodarske in kulturne neiniciativnostl In nesposobnosti za sistematično delo na utrjevanju narodne zavesti obmejnega ljudstva in njegove gospodarske ter » tem socialne neodvisnosti. To pomeni, da ogražamo to mejo lahko samo sami s svojo brezbrižnostjo in neiniciativnostjo. Kar se tiče ostalih problemov, ki nam jih postavlja monakovsko načelo, pa ve-, lja tudi zanje popolnoma isto. Rešili jih stavljajo sledeče skupine: fuzionirani bomo lahko samo sami! Brez naše im-j skupim SLS in krščanskih socialcev ciative jih ne bo nihče reševal, kajti kdor Pod imenom bivše SLS, kmcčko-delav-nlčesar ne zahteva, tudi ničesar ne lav'ce- Tajniško poročilo g. ZaHr,ia sarja je ponazorilo izvajanja statii.Znega načelnika. O blagajniškem Sreri;v)e foro^a' K. Franjo Kočevar iz • Volitev letos ni bilo. Z nado Otvoritev kmetijske Sole v Rakičanu V nedeljo, 23. t. m. je bila slovesna otvoritev banovinske kmetijske šole v Rakičanu. S tem je Prekmurje po 20 letih prizadevanj končno dobilo svojo kmetijsko šolo in se bo začelo v njej tudi poučevati. Da je ta ustanova Prekmurju v resnici potrebna, kažejo dolgotrajna prizadevanja in borbe, preko katerih končno nihče več ni mogel. Tako šolo je zahteval že od madžarske republike „Načrt avtonomije". Potrebo posebne kmetijske šole je obravnaval tudi prvi narodni sosvet za Prekmurje 2. oktobra 1919. Povdar-jala se je ob raznih prilikah in bila seveda stalno tudi volivno geslo. Maja 1926 je bila ustanovljena s kraljevim ukazom. Več kot dvanajst let je torej preteklo, zidali so kos za kosom, dokler ni zdaj vsaj mogoče začeti s poukom ,ki bo dvignil izobrazbo mnogih kmečkih sinov posebno iz Prekmurja in Slovenskih goric. Tako bo pomagala tudi ta dolgo zanemarjena kmetijska ustanova na svojem področju utrjevati narodno zavest med mladim kmečkim naraščajem severne slovenske periferije. Stanovanjska poslopja za uradništvo še niso dograjena in tudi še marsikaj drugega bo treba čim p rej uredili, da bo po tolikih letih mogla uspešno in nemoteno vršiti svojo naloge. o. Občni zbor društva ,,šola in dom“, čigar namen je vzdrževanje stikov med starši in profesorji ter blažitev socialne bede med dijaki, se je vršil v nedeljo v Ljubljani. Iz poročil je razvidno, da je društvo vse leto delilo revnim dijakom podpore v perilu, obutvi, obleki in gotovini. Lepo število dijakov je dobivalo brezplačen zajtrk, število članov društva se je letos dvignilo na 459. o. Za novega ljubljanskega proto je imenovan Bogdan Markovič, dosedanji protojerej v Sisku, kjer je služboval 15 let. Novi ljubljanski prota je rodom iz Bos. Petrovca. o. 30-Ietnlco Društva rokodelskih mojstrov so včeraj slavili ljubljanski obrtniki. Slavnostnega zborovanja so se udeležili mnogi ljubljanski odličniki. Slavnostno besedo je imel ljubljanski župan dr. Adlešič. o. Pri selitvi padla pod voz. Na Polšni-ku pri Litiji sta prevažala pohištvo 17-letna delavka Zora Žagarjeva in 30-letni delavec Alojz Papež. Med vožnjo se je voz prevrnil in pokopal oba pod seboj. Žagarjeva in Papež imata prebito lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. o. Nesreča ljubljanskega znanstvenika. Snoči je na Cesti na Rožnik neki avtomobil povozil ljubljanskega znanstvenika in medicinskega pisatelja dr. Gostla. Dobil je nevarne notranje poškodbe. Reševalci so ponesrečenca prepeljali v sanatorij. o. Zločinca Poldeta Zavrla, ki je strahoval vso Dolenjsko, so ujeli orožniki in ga prepeljali v Litijo. Pred ledni je hotel Zavrl pobegniti v Nemčijo pri Mežici in pri Črni, pa mu ni uspelo, ker je bila meja dobro zastražena. o. 500 kg jabolk je bilo ukradenih posestniku Mihaelu Živcu v Vršniku pri Sv. Juriju ob Pesnici. o. Pes je ugriznil v Žikarcah v Slov. golicah mizarskega pomočnika Josipa Pretnarja s Pobrežja in mu nevar-ranil desno nogo. o. S sekiro nad soseda. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je posestnik Vincenc. Pečar s sekiro udaril soseda Alojza Toplaka po glavi in ga hudo ranil. Do spopada je prišlo zaradi nekega posojila. ' o. Vlom pri Slovenski Bistrici. Na Klopcah v Slovenski Bistrici je nekdo vlomil v hišo posestnice Marije Pli- berškove in ukradel precej obleke ter nekaj denarja. Storilca se že ugotovili. c. Kriminal in nesreče... „\'ečer-nik‘: je že poročal o odkritju družbe, ki je na goljufiv način dobivala na tombolah glavne dobitke. K tej družbi spada tudi Pal Avgust iz Tržca pri Ptuju, ki je odnesel s sokolske tombole v Celju radio-aparat. Na tomboli v Kranju je bil 16. t. m. aretiran. Ista družba je „zadela!! v M. Soboti avto, sobno opravo in motorno kolo, v Žalcu motorno kolo, v Hrastniku isto, v Ptujski gori motorno kolo, v Slov .gradcu osebni avto, v St. Vidu pri Pluju m. kolo. — V Vukovarju je aretirala policija in poslala v celjske sodne zapore Stefana K., ki je v začetku septembra odnesel lastniku vrtiljaka Viktorju Nemeček 5000 dinarjev, lastnici potujočega kina Amaliji Nemeček na Teharju pa kolo in obleko. — V Levcu se je razbil avto Kovača Jožefa iz Tržiča, ki se je hotel na ostrem ovinku hitro izogniti osebnemu avtu iz Celja. Tovorni avto je vrglo v zrak in ga dvakrat zavrtelo, vsi 3 potniki pa so ostali nepoškodovani. c. Stare navade med mladino »dinamičnega nacionalizma'1 v Celju. Žalosten vtis je naredila skupina ljudi, ki je* propagirala sabotažo „Lepe Vide1, češ, da so vsi igralci — klerikalci. To so pač stari običaji, ki bi jih pa moral ta del mladine prvi zavreči. c. Nesreča In pretep. Rupas Jože, pos. sin v Sp. Poliču 90 si je zlomil pri padcu hrbtenico. Kmeta SretrSka Blaža so v Dramljah med pretepom nevarno ranili. c. Prekinjena nogometna tekma, Včeraj popoldne pričeto podzvetno prvenstveno tekmo med SK Celjem in SK Olimpom v Gaberju je moral sodnik prekiniti .ker je prišlo do pretepov in sta bila dva igralca lažje ranjena in sodnik oklofutan. c. Požar r Celju. Včeraj dopdktae je požar uničil hišo posestnika Karla Kovača v Pečovniku pri Celju. Gospodarja in njegove žene ni bilo doma, otroci pa so se nič hudega sluteči v sobi igrali. Rešili so jih v zadnjem trenutku iz gorečega poslopja-Škode je okoli 40.000 dinarjev. p. Združenje krojačev In kroiačlc v Ptuju je včeraj na svoji seji razpravljalo o pritožbi vajencev na zbornico TOI radi nočnega dda in o kolektivni pogodbi med krojaškimi mojstri in pomočniki. Združenje je sklenilo, da bo posvetilo posebno pažnjo onim, ki ne spoštujejo delovnega časa vajencev. Glede kolektivne pogodbe med mojstri in pomočniki pa so mojstri pripravljeni na pogajanja na osnovi celjskega sporazuma, čim bodo pomočniki postavili svoje zahteve. Šele po kolektivni pogodbi bodo mogli tudi sami urediti in ustaliti tarifo krojaških cen. p. Padel je z drevesa 17-letni Vrečar Ernest iz Štukev pri Ptuju. Drevo so hoteli potegniti vstran, da ne bi zletelo na telefonsko žico. Pri privezovanju vrvi mu je spodrsnilo. Na tleh se je znašel z zlomljeno kolčnico in težkimi notranjimi poškodbami. n Novo bolnišnico za železničarje bodo gradili v Zagrebu. V njej bo 200 postelj: n Osa jo je v želodcu pičila. V Sarajevu je z grozdjem pojedla uradnica Ankica Muldekova živo oso, ki jo je nato v želodcu pičila. »Kako se podoba imenuje?*: »Sirena.« »No, in tako stvar imaš ti na svojem tovarniškem dimniku? Sram te bodi!« Maribor Nedelja na meii Pognalo me je čez Kozjak, ki je v teh oktobrskih dneh izredno mikaven in je res čudno, da je tako mak) naš. Saj ni čez njegove bližnje obronke nobena muka, ampak je posebno v teh dneh naravnost užitek, ki ga nudi slika redkega razkošja barv. Če pa malo menjamo jezik v razgovoru z ondotmm človekom, nam tudi ni v škodo. To je vedno bolj potrebno, ker moramo v splošnih in obmejnih stiskah krčiti pota medsebojnemu spoznavanju in razumevanju za enotno zaščito naših skupnih življenjskih interesov, ki pričnejo pri gospodarstvu in se vlečejo skozi narodno zavest, kar je vse Istovetno z našo svobodo. t lahkoto je opaziti, da ni mejašem vseeno, kaj se godi v svetu. Sami si znalo in tudi morajo pomagati do zaključkov in obsojajo tisk, ki jim je vsiljen ali so nanj navezani s tradicijo, ker jih ne pouči kakor nujno zahtevajo razvoj stvari, skupni in posebej njihovi interesi. So precej na jasnem glede' novega mednarodnega položaja, načrtov in nalog osvo-jevalcev. Želijo si predavateljev, ki bi jim znali povedati o tem kaj več. Mikalo me je k meji, kjer tako rada poskoči radovednost in bi človek rad pokukal tja preko kakor lačni v lonec, z eno »rihto«, Soseščina pa je povsod iste barve: čeprav ne prestopiš sosedovega praga, vendar izveš natančno, kaj se godi v njegov hiši. Poseben interes pa kažeš do soseščine, če je v njej kaka no-vota. Zato izveš marsikaj. Medeni tedni so že davno prešli, navdušenju je sledilo vsestransko pomirjenje in sedaj čakajo uresničenja velikih napovedi. Dobro bi bilo, da bi se včasih vprašali, če in v koliki meri so dani pogoji za oni med in mleko, ki ju v taki meri izceja tako bujna domišljija. Z gričev ob Pesnici slišjš petje, menda je to pesem nove pokušnje moštnega vina ali še celega mošta. Stopim v gostilno starega znanca. Omizje domačinov je v živahnem razgovoru in premleva zadnje tedenske novice. Pade beseda o volitvah in marsikatera ostra in pikra. Gostilničar mi pošepne, češ da imajo prav. Človek je že vsega sit. A zdaj je začela.sta-r pesem obljub. Saj vedo, komu gredo te obljube v račun. Pravijo, da si ne dovolijo več vsiljevanja tega ali onega, sami hočejo izbirati iz svoje srede po moralni vrednosti moža. Da bi le bito tako in povsod, pa bi se skoro »zjasnila vremena Kranjcem«, Perutninarski kongres V mali unionski dvorani je bil včeraj dopoldne drugi kongres za rejo štajerske kokoši, ki ga je vodil referent kmetijskega oddelka ban. uprave inž. Ivan Oblak. Po uvodnem pozdravu vseh prisotnih pe-rutninarjev in zastopnikov oblasti je govoril o razstavljenih kokoših g. Josip Gosak iz Teharij. Mnogo razstavljenih kokoši je dobilo prvo nagrado. O razvoju štajerske kokoši je poročal kmetijski referent g. Martin Zupanc, o ovirah in napakah reje štajerske kokoši pa inž. Boris Wenko. Sledili so še referati Lavoslava Gosaka, dr. Žiberta in dr. Lavriča, ki so vsi obravnavali rejo štajerske kokoši. Cankarjev spominski večer V dvorani Ljudske univerze je bil v soboto zvečer spominski koncert ob 20-letnici smrti velikega slovenskega genija Ivana Cankarja- V črnino odeta pisateljeva slika na pročelju je prisotne navdala s pietetnimi čustvi. Ko je Schonherrjeva železničarska godba odigrala Beethove-nov koral »Slava« in še dve drugi priložnostni glasbeni točki, je sledil spominski govor g. Petejana, ki je lepo orisal življenje, delo in pomen Ivana Cankarja. Nato so pevski zbori pekovskih pomočnikov, »Grafika«, »Enakost« in »Frohsinn« »peli več lepih pesmi, ki so še ojačile pietetno svečanost in dale večeru pomembno obeležje. Z ozirom na veličino nesmrtnega Cankarja bi bili pričakovali večji obisk spominskega večera. Prireditev je organizirala Mariborska podzve-za delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev zagrebške Zveze. Naredba za čas vpoklica nabornikov Radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dnevih 29. in 30. oktobra 1938 je izdal predstojnik mestne policije sledečo naredbo: V času, ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnim koli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te nared-be se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z globoko 10—500 dinarjev, oziromu ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter od/zemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. Naredba stopi v veljavo dne 29. oktobra 1938 in velja za čas od 29. do 30. oktobra 1938 inclusive. Sadni sejem V okviru vzorne perutninarske razstave je prirejen tudi sadni sejem. Letošnji sejem je po obsegu sicer manjši od lanskega, vendar pa je na njem zbrano odlično in visoko kvalitetno sadje vseh sort. Poleg eksportnega in gospodarskega blaga je na sejmu zastopano tudi sadje v amerikanskih zabojih in kabinetno blago. Sejem je doslej obiskalo veliko število interesentov; prodanega je bilo že precej sadja. Ob pozornosti, ki jo kažejo interesenti, je pričakovati, da bo tekom današnjega dneva vse blago razprodano. Cene se gibljejo naslednje: v amerikanskih zabojih po 7 din, kabinetno blago po 10 din, eksportno po 3—5 din za kg. Prireditelji zaslužijo za svoje neumorno delo popolno priznanje. Tudi letošnji sejem je pokazal, na kako visoki stopnji se nahaja naše sadjarstvo, ki ga moremo šteti med enajboljše v Evropi. Sedem pojasnjenih vlomrv Tekom letošnje pomladi in poletja je bilo izvršenih v železničarski in delavski koloniji mnogo vlomov in tatvin, ki so ostali vse doslej nepojasnjeni. Mariborska policija je včeraj izsledila dva vlomilca in celo skladišče ukradenega blaga. Aretirala je Adolfa Pintarja in Bruna Gajšeka, ki sta imela v stanovanju pri Devici Marijji v Brezju celo skladišče blaga. Tako so zaplenili več vreč obleke in perila, nekaj vreč raznega rokodelskega orodja, pisalni stroj, motorno kolo brez znamke in kovaško nakovalo. Policija je pojasnila doslej 7 večjih vlomov v magdalenskemu predmestju. Aretiranca zanikata svoja dejanja. m. Parastos za knezom Arsenom je bil včeraj dopoldne v pravoslavni kapelici v Melju. Žalne svečanosti se je udeležil oficirski zbor z mariborskimi odličniki. m. Ob osmi obletnici Gortanove smrti je bila včeraj v mariborski stolnici maša zadušnica, pri kateri je pel pevski zbor »Jadran«. m. Zatemnitev mesta zaradi zračnega napada bo danes zvečer. Prebivalstvo se opozarja na tozadevne predpise, ki smo jih že pred dnevi objavili. m. Umetniški teden prestavljen. Zaradi nepredvidenih volitev je odbor Umetniškega kluba prestavil Umetniški teden na ugodnejši čas. Rok za vlaganje del se podaljša do 1. februarja. Dosedanji natečaji ostanejo v veljavi. Odbor. m. Pobreška občina se seli. Ta teden se bo pobreška občinska uprava preselila v nove uradne prostore v lastnem občinskem domu v Tezenski ulici. m Šoferski odsek NSZ v Mariboru nam sporoča, da ni v nikaki zvezi z alkcijo, ki jo pripravlja ljubljansko šofersko društvo »Volan« v Mariboru. Šoferski odsek NSZ pripravlja svoje društvo. m. Vrvenje na pobreškem sokolskem telovadišču. V četrtek so pričeli s kopanjem za novo sokolsko telovadnico na pobreškem letnem sokolskem telovadi- šču. Delo opravljajo zavedni člani tam* kajšnjega Sokola. Stavba, ki jo gradi podjetje inž. Jelenec & Šlajmer, bo že v teku enega meseca pod streho in do Novega leta popolnoma urejena. m. Obrtniški tečaji. Pripravljajo se obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo in mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se javijo v obrtno-pospeševalnem referatu na sreskem načelstvu. m. Mesarski strokovni tečaj. Poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Tečaj bo trajal najmanj 12 ur in bo predaval preizkušeni strokovnjak v takem času, ko je udeležba vsem najlažje mogoča. Prijaviti se je v dopoldneV-nih urah v obrtnozadružnem nadzorništvtf na sreskem načelstvu, kjer se izvedo tu® nadaljnja pojasnila. m. Prometna nesreča v Novi vasi. Ko se je peljal 391etni železničar Franc Romih iz Nove vasi v službo, je tako nesrečno padel s kolesa, da se je na glaVI nevarno potolkel. Nezavestnega kolesarja so prepeljali v bolnišnico. m. Krvavo žensko kolo so našli v neki ulici na Pobrežju. Ker so sumili, da gre za zločin, so orožniki uvedli preiskavo. Ugotovili so, da je lastnik kolesa preče! vinjen padel in se potolkel. m. Žagarjeva nesreča. V Jelovcu Prl Bresternici je 351etnemu žagarju Francu Žunku žaga poškodovala desno roko m mu zmečkala prste. Ponesrečenec ^ zdravi v bolnišnici. m. Žile mu je prerezal. V neki pobresK« gostilni je tovariš z nožem napadel -5* letnega delavca Martina Vintera in lTlU prerezal žile na levi roki, tako da so ranjenca morali prepeljati v bolnišnico. . m. Motocikllstka podrla prof. Gašper** na. Na Aleksandrovi cesti je neka moto< ciklistka povozila prof. Filipa Gašperin3* ki je dobil lažje poškodbe na nogi. * Danes v ponedeljek elitna kabaretni predstava v Veliki kavarni. Nočna lekarniška služba: Lekarna Pp Zamorcu, Gosposka ulica, telefon 28-Lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandro-va 33, telefon 22-13. Kin° „ Fi* * Grajski kino. Do vključno torka nale«. Zabava, smeh. . Mariborsko gledališče Ponedeljek, 24. okt.: Zaprto. Torek, ‘25. okt., ob 20. uri: ;,Kar čete“. Red D. Sreda, 26. okt.: Zaprto. Četrtek, 27. okt., ob 20. uri: nik“. Red C. Pelek, 28. okt.: Zaprto. ... Sobota, 29. okt., ob 20. uri: ccio“. Premiera. , Gledališke novosti. Mariborska ma pripravlja Štandekerjevo ‘ „ ro“ in Frankov „Vzrok“. Opera Pa dira Verdijevo „Aido“. Kultura Smrt ustvaritelfa Sinje ptice V Pragi je v teh razburljivih dneh ev-iopskih napetosti skoraj neopaženo od sveta umrl ustanovitelj in vodja povsod, fr) tudi pri nas v Mariboru znane umet-HlSke kabaretne družbe »Sinja ptica«, veliki režiser in igralec J. J u ž n i j. Svojo umetniško pot je pričel Južnij kot igralec Stanislavskega Hudožestve-nega teatra v Moskvi. Kot nasprotnik boljševizma, je moral ob revoluciji pobegniti in zbežati v Pariz, kjer se je znašel brez sredstev in brez gledališča. Toda s svojo neverjetno energijo in ogromno sposobnostjo je že kmalu organiziral iz tovarišev beguncev svojo lastno gledališko skupino »Sinjo ptico«, ki se je iz Pariza preselila v Berlin, nato pa nastopila zmagoslavno turnejo po vsej Evropi in Ameriki. »Sinja ptica« J. Južnega je postala vzor umetniškega kabareta, nekaj česar svet do tedaj sploh ni poznal in k$r so zaman skušali posneti nešteti drugi igralci in režiserji. Posneli so pač zunanjo obliko, niso mogli pa duha, ki ga je mogel vdahniti svoji skupini le genialen umetnik, kakršen je bil Južnij. Kabaret J. Južnega je postal umetniško stilizirano, inscenirano, bridko resno, a obenem i#nično marionetno gleda- lišče živih igralcev. To, kar je ustvari- lo, je bil v bistvu antinaturalistični teater v miniaturi, zato se je njegova umetnost često imenovala »mala«, dasi je bila v svoji kvaliteti velika. Dopomogla je mnogo do nadaljnjega razvoja sodobnega evropskega gledališča sploh. V Južnem in njegovem kabaretnem gledališču je bilo toliko duha, ironije in humorja, da se mu nobeno občinstvo na svetu ni moglo zoperstaviti. »Sinja ptica« je dosegla svetovno slavo, postala je pojem in središče zanimanja povsod, kjer se je na svojih neskončnih turnejah pojavila. Nekatere vprizoritve so ostale vsakomm nepozabne. Scen »Hej uhnem...«, »Cestni muzikanti« itd. se gotovo dobro spominjajo tudi vsi tisti, ki so videli nastop »Sinje ptice« v Mariboru pred leti, ali pa lani ponovno v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je Južnij telesna pešal; strli so ga ogromni napori težkega turnejskega življenja, in nekateri so trdili, da »Sinja ptica« ne dosega več prejšnje višine. To je trdila tudi ljubljanska kritika. Toda Južnij je vztrajal do konca, dokler ui v teli nemirnih dneh v Pragi za večno omagal. Vendar »Sinje ptice« s tem ni konec, delovala bo dalje in .odšla na svetovno razstavo v New York. Vprašanje pa je, ali bo mogel Južnega kdaj kdo nadomestiti? -r. BANJALUŠKO GLEDALIŠČE Kmalu potem, ko je bila ustanovljena Vrbaska banovina in kot sedišče banske uprave določena Banja Luka, se je ustanovilo tam tudi gledališče. Pogoji za stalni poklicni oder niso bili ugodni in njegov obstoj omogoča edino banovina s subvencijo 600.000 din na leto. Razen tega prejema gledališče še druge subvencije, kajti obisk je zelo slab, zlasti tudi pri prvih letošnjih predstavah, ki se igrajo včasih le pred 20 gledalci. Banja Luka je pač premajhno mesto za večji kader gledaliških obiskovalcev, ki tnimo tega tudi še nimajo gledališke tradicije. Glavni režiser nove sezone je letos Rus Aleksander Čerepov, ki se trudi, da bi dvignil raven gledališča, a mora vendarle dajati koncesije občinstvu. Na novo sd tam angažirani trije v Mariboru dobro znani igraici: Stanko Burja, Anton Ive-lja in Mariborčanka Milena Godinova, ki je prišla iz Skoplja. Gledališče gostuje pozimi in ob koncu sezone drugod po Bosni in je zanimivo, da ima na gostovanjih boljši obisk kakor v Banji Luki. Dobro so obiskane tudi predstave za muslimane ob Ramazanu. k. Mednarodna razstava karikat . Soboti. Karikaturist L. Kondor, ki je p kratkim razstavljal v Ljubljani in ^ur. bu, bo odprl svojo razstavo tudi v ■ .j ski Soboti v torek, 24. t. m. Ra^ tcju bo v prostorih stare kavarne v . Dobrag okrog 300 karikatur, ki Pr* jejo tudi nekaj znanih veličin nase.s sa in obravnavajo aktualne tel1ie , gV. šnje stvarnosti. Razstava bo odprtaxnt)niii3 no od 9. zjutraj do 9. zvečer. ys 5 din, dijaki 2, v skupinah 1 din- ■ ^ k. Študija o Vazovu v Iranco^^ Parizu je izšla te dni knjiga * ,11 rg<;, ki La formation d’un ecrivan t>u ogigar- jo je napisal dr. P. Hristoforov. ^ je ski pisatelj Ivan Vazov (1850 “vojih znan tudi pri nas Slovencih P ,, te manjših delih in prevodu njeg nB. dni pri Modri ptici izdanega ro sojjio. k Zagrebško gledališče dobi i ra. Kakor večina gledališč v Jllg0 ebŠk° ^ zen beograjskega, jc tudi zaž uje p0d dolgo v finančnih stiskah in p0sredo-težo dolgov. Sedaj bo dobilo si bivanjem prosvetnega ministrstva krj. lo 2,500.000 din. S tem denarje: nel kjer je nepričakovano in visoko izgu-Proti ČŠK. Ker je CŠK s tem odigral vse tekme in ga Maribor in Železničar Mr ravno tako Rapid v slučaju ugodno [ešenega protesta in zmage nad Železničarjem ne morejo več dohiteti, je ČŠK j-opet dosegel jesensko prvenstvo mariborskega okrožja. Razen te tekme se v Mar. okr. ni vršila nobena prv. prireditev. V celjski skupini je prišlo pri tekmi Celje—Olimp do izgredov ter do dejanskega napada na sodnika, ki je radi tega v 27. min. drugega polčasa igro prekinil. V ljubljanski skupini pomeni presenečenje zmaga Kranja nad Hermesom. Tabela v mariborskem okrožju je sledeča: CŠK 5 4 1 0 12: 4 Železničar 4 3 0 1 8: 5 Rapid 5 Mura 5 Maribor 4 Slavija 5 13:11 14:15 6: 5 5:18 CSK : Železničar 4:0 (2:0) Včeraj se je na igrišču ČŠK v Čakov-Cu vršila prv. nog. tekma med CŠK in Mariborskim Železničarjem, ki se je kon-cala z visoko zmago ČŠK. Tekmo so Mariborski športniki pričakovali z velikim zanimanjem, saj so vedeli, da se na Mej rešuje vprašanje jesenskega prvaka, železničar je nastopil brez dvojice svo-jjh najboljših igralcev Ronjaka in Antončiča, poleg tega je bil že v prvih mirtah bleziran Pavlin, ki je pozneje radi tega moral izpustiti najboljše šanse, ne-Malo je pa Železničarje zmešalo tudi to, so domačini že v prvih minutah — 4- in 15. — dosegli dva gola, dočim so se protinapadi gostov končali na drogovih ali v outu. Pri Železničarju je močno MJpovedala leva stran v zadnjih formaci-Jaji moštva, na račun nesporazuma v Mšji obrambi sta tudi padla prva gola. 'sralci ČŠK so imeli včeraj posebno dober dan, vse jim je uspelo, prekašali so jM tudi goste posebno v igri z glavo, najboljša je bila napadalna vrsta z Breslau-eriem na čelu, tako da se jim ni mnogo Poznalo, da tudi niso imeli kompletnega Moštva. Delo so jim precej olajšali tudi železničarji sami, ki so po prvih dveh dobljenih golih posvečali preveč pažnje ojačanju napada ter so na ta račun zanemarjali obrambo. Igra je močno trpela radi močnega vetra, kar pa je končno enakomerno vplivalo na oba nasprotnika. ^§K ni bil v izraziti premoči, kakor bi dalo slepati iz rezultata, temveč sta Mia oba nasprotnika na terenu prilično ebako močna, pač pa so bili igralci ČŠK Mnogo odločnejši in srečnejši pred vrati, 'ekmo je sodil celjski sodnik g. Veble. sko napadel Zupanca (Celje), za kar ga je sodnik izključil. V drugem polčasu je j že pri stanju 2:0 Čater (Olimp) dejansko i napadel Bajramoviča (Celje). Sodnik je j Čatra izključil, medtem pa je navalil na I sodnika Flis (Olimp) ter se ga tudi de-Ijansko lotil. V tej situaciji je sodnik g. j Vrhovnik iz Ljubljane tekmo prekinil, o preostalem delu igre bo odločil LNP. V predtekmi je mladina Celja zmagala nad mladino Olimpa z rezultatom 4:0 (4:0). V Štorah se je tekma Štore:Borut končala z rezultatom 6:1 (3:1). Rezultat o tekmi Amater—Atletiki še nam manjka. PSK iz Maribora poražen v Zagrebu Boksarji mariborskega Pekovskega športnega kluba so včeraj gostovali v Zagrebu proti tamošnjemu Herkulesu, ki jih je pred 600 gledalci prepričevalno porazil z rezultatom 1:4. Tekmovanje je! dalo prav dober šport ter je bilo prav do- j bro organizirano. Izmed gostov je naj- j bolj ugajal mladi Meglič, deloma tudi! Štrukelj, izrazito izven forme pa je Ipa- j vec, prvak Male antante. Tehnični rezul- ; tati so naslednji: Bantam: Okomič (H):Senekovič (P) l :0 po točkah. Peresna teža: Poldrugač (H):Meglič (P) 0:1 po točkah. We!ter: Jurkovič (H):Švajger (P) 1:0. Srednja kategorija: Krleža (H)štru- kelj (P) 1:0 po točkah. Težka kategorija: Hladny (H):Ipavec (P) 1:0 po točkah. NADALJEVANJE BILJARDNEGA PRVENSTVA Danes ob 20. se bo v »Jadranu« nadaljevalo biljardno prvenstvo Maribora; začelo se bo igrati drugo kolo prve kategorije. Nastopili bodo Hobacher—Lepej, Bender—ravn. Klobučar, Poš—inž. Naj-žar, Potočan—Koser. Nadaljnji spored bomo objavili jutri. LJUBLJANSKA SKUPINA: Kranj-.Hermes 5:1 (2:0)! Bratstvo:Kovinar 1:0 (1:0). Ostali dve tekmi se včeraj v Ljubljani nista vršili. NEDELJSKE LIGAŠKE TEKME BSK—Jugoslavija 1:1 (0:1). Slavija (V):Slayija (S) 2:1 (0:1). Hajduk :Hašk 3:1 (1:0). Gradjanski (S):Ljubljana 2:1 (0:1). BASK:Jedinstvo 3:3 (2:0). Gradjanski (Z):Sparta 4:0 (2:0). CELJSKA SKUPINA: Celje:Olimp 2:0 (0:0). Včerajšnja tekma v Celju se je prav ^ugodno zaključila. Igra je bila ves čas Jako napeta ter je izrodila tako v prvem akor tudi v drugem polčasu. V 23. min. Prvega polčasa je Vovk (Olimp) dejan- NavduSenje za inž. Ezo Samčevo Včeraj smo imeli zopet priliko občudovati našo teniško prvakinjo gdč. inž. Ezo Semčevo, ki je kot gost ISSK Maribora odigrala nekaj prav zanimivih ekshibicijskih iger. V vseh srečanjih je mlada simpatična prvakinja pokazala izredno igro, dovršeno tehnično in taktično znanje ter čudovito brzino žog, katerim so morale kloniti ne samo naše dame, temveč tudi gospodje, ki so se takisto uveljavili kot nasprotniki. Na igrišču se je zbralo lepo število gledalcev in častilcev, ki so še mnogo obetajočo prvakinjo obsuli s toplim in zares zasluženim priznanjem. s. Včeraj se je nadaljeval občni zbor ZNP, ki pa ni odstranil težke situacije, ki vlada med zagrebškimi klubi. Občni zbor je potekel jako burno. Ko je prišla na vrsto volitev nove podzvezine uprave, je opozicija zapustila občni zbor. Predložena je bila edina lista z dosedanjim predsednikom Bergerjem na čelu, ki je bila tudi izvoljena s 57:36 glasovom. Berger pa je po izvolitvi odklonil predsedniško mesto, nakar je bil za predsednika izvoljen član Haška dr. Mlinarič. Dr. Bergerja je občni zbor izvolil za častnega predsednika. s. Walis—Anglija 4:2! Trening tekma za srečanje s Kontinentom se je končala s senzacionalnim porazom angleške reprezentance. s. FIFA bo izdajala svoj list; FIFA. vrhovni nogometni forum je sklenila, da bo izdajala: Svoj lastni list, ki ga bodo dobivale vse« zveze, ki so v FIFI včlanjene, 'List se bo tiskal v Bruslju ter bo izhajal • v več jezikih. j s. Argentinska nogometna zveza je po. vabila-italijansko reprezentanco na gostovanje pod pogojem, da nastopi s svojo najboljšo postavo. Za pet tekem so Argentinci ponudili Italijanom 1,250.000 din. 1 s. Nov mednarodni višinski rekord eno-motornih letal je postavil v poletu v višino italijanski letalski polkovnik Mario Peci, ki je z letalom »Caproni« z motorjem »Piagio« dosegel višino 17.074 m. Njegovo letalo je enomotoren aparat, te-jžek 1690 kg, ter ima hermetično zaprto : kabino, tako da letalec ne čuti atmosfer- skih izprememb. s. Akademsko svetovno prvenstvo 1939 na Dunaju. Nemško vodstvo za telesno vzgojo naroda je sklenilo, da se bo tekmovanje za akademsko svetovno prvenstvo, ki se mora vršiti v Nemčiji, izvedlo na Dunaju. Pričakuje se udeležba 28 narodov. s. Zsengeller bo igral za kontinent. Na ponovne intervencije od strani FIFE so. sedaj merodajni madžarski činitelji dovolili sodelovanje Zsengellera v tekmi Anglija—Kontinent, medtem ko drugih igralcev ne bodo dali na razpolago. s Boksač težke kategorije Neusel, ki po k. o. porazu v borbi s Tommyjem Far-rom ni več prav dosegel svoje stare forme, se bo poskusil rehablitirati v srečanju z nemškim boksarjem Kolblinom, da bi po event. zmagi dobil pravo, da tekmuje za naslov z evropskim prvakom Lazekoni. s. V Rimu bodo pričeli z gradnjo velike športne palače, ki bo ustrezala pogojem za gojenje vseh športov. Gradnjo bo vodil Nacionalni olimpijski odbor, palača bo dograjena še pred otvoritvijo svetovne razstave. s. Konec dunajskih proiesionalov. Dunajski profesionalk ki so še nedavno s svojo igro navduševali ves svet, so se sedaj, ko profesionalizem ni več dovoljen, deloma izselili, deloma so se pa posvetili različnim poklicem. Zanimivo je, s čtm se sedaj pečajo nekdanji igralci dunajskega »Wunderteama«. Pesser, Flahnemann in Zischek so inkasanti dunajske plinarne, Sindelar in Platzer sta otvorila mala bifeja, elegantni Strob je mehanik v neki garaži, Neumer je v pivovarni, Wagner pa je električar. Bivši igralci Hakoaha so se razšli po svetu, dva izmed njih sta odpotovala celo naravnost v Palestino. V. CRAMM GRE MED PROFESIONALE Zadnje dni je bil izpuščen na svobodo znani teniški igralec Nemec von Cratnm. I čeprav bi jako poiačal nemško teniško ekipo za Davisov cup in so Nemci v tem I pogledu stavili najlepše nade v njega, ba-j je von Cratnm ne namerava ostati v Nein-1 čiji, temveč bo odpotoval preko oceana j med profesionale. Takoj po prihodu iz zapora se je posvetil temeljitemu'treningu, , da bi bil kos Perryju, Budgeu in drugim, s katerimi se misli v kratkem srečati v , igri- Sah j š. V brzoturnirju za prvenstvo Ljubljane je zmagal z 39 točkami Ljubljanski ša-j hovski klub. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 4. Vodoravno: civilist, Edi, Ema, ne, shema, stan, tvorivo, sla, trn, varilec, Ivan, dolar. Ra, sen, kap, sanacija. —-Navpično: cena, svod, ide, tla, osa, vi, svarilen, sto, Ivana, Lehar, Lar, ime-| niten, ki, sam, VRC, raj, Akon, capa. Daljica marija romunska: 57 utajena življenja Prišli smo v London pred romunskim kraljem, ateremu s0 priprav]jaij poseben sprejem. Dogovor-1 n> kraj snidenja vseli je bil Windsor. V tistih dneh e nisem brigala za načrte in priprave. Storila sem . Se> kar so mi naročili, ne da bi bila spraševala zakaj 1 cemu. Zdelo se mi je, da sem del organizacije, ki y? p?ba 'mprej po načrtih, ki jih nisem sama sesta-lla< in k ciljem, ki si jih nisem sama izbrala. O meni °riene sklepe sem sprejela prav tako, kakor sem priznavala vladajoče sile, ki so stale tedaj za menoj. ’a Sem zasanjana, zaupljiva tnala nedolžnost s po-norna krivimi predstavami o življenju. Joda dalje, v Windsor! n Stala sem s svojim plahim ženinom in člani kra-vske rodovine na širokem hodniku pred jedilnico, Cr nas je stara mama kraljica sprejela. Tap.. tap.. jv Je naenkrat oglasila njena palica, in prikazala se je ko3 °-a VSa drobna. s smehljajem na obrazu in ka-VoV^a drobnimi zobmi. Mojega ženina je nago-»knr V nenišCini in se informirala o njegovih starših, soh; 'ma tako rada«- Dejala mu je da visi v njeni . i vedno slika njegove matere, »ki je bila tako pre-‘Stia« Mlad; mož se je boječe priklonil in veke so tnr,i„ner,vozno lrePeta!e. Meni je poslalo vroče in Z'0 obenem. rok b nekem drugem sprejemu sem se prvič po za-M tUt^ z Georgom Bilo mi je kakor ves čas !i’vr> • vsern’ nerodno kajti mučilo me je neutolaž-Outanie da sem vse izdala. »Well Missy?« je vzkliknil George vedro in zelo prijazno, jaz pa sem komaj dušila jok v grlu. O lepih dnevih na Malti ni govoril, menda se je zavedal, da bi mi govorjenje o njih vzbujalo še več boli. V tistih dneh se je dogodil tudi sledeči komični prizor: imenujem ga najrajši, »zadrežna zgodba z Munšijem«. Kraljica Viktorija je imela indijskega varovanca, ki so mu vsi pravili Munši. Stara mama je zelo ljubila Indijce in vse indijsko, pa saj je bila tudi indijska cesarica. Mimo tega je bila prepričana, da so Indijci najpopolnejši služabniki. Munši je bil neke vrste indijski tajnik njenega veličanstva. Poučeval jo je tudi v iudijščini. Postopala je z njim zelo dobrohotno, kakor da bi spada! v njene vrste. Intel je zavidanja vreden položaj, lastno hišo, indijsko služabništvo iti druge posebne pravice. Ko je Munši izvedel, da je prišel neki tuji princ, ki prosi za roko vnukinje indijske cesarice, je zaprosil za dovoljenje, da se z njim seznani. »Moja ljuba Missy,« mi je dejala stara mama, >Munši bi se rad seznanil s Ferdinandom.« »Seveda, mama. kdaj in kje naj bi se sešla?« »V moji sobi, otrok.« Točno ob napovedanem času sem prišla s svojim ženinom v eno izmed zasebnih sob njenega veličanstva. Mala, velika dama je sedela pri pisalni mizi. Tam je visel tudi portret Nandove matere v dobi največje lepote. Kraljica je pokazala z roko na sliko in dejala: »Prekrasno.« »Prekrasno,« je ponovil ntoj ženin, in pogovora je bilo konec. Nenadoma so se pa odprla vrata in prikazal se je Munši ves v zlatu in z belim turbanom na glavi. V sobo ni stopil, ampak je ostal na pragu. Pozdravil je po indijsko in obstal nato molče in negibno. Medtem, ko je Munši z orientalsko mirnostjo čakal na dogodke, ki naj bi sledili, sta bila stara manta in Nando brezupno v zadregi. Ker nisem vedela, kako naj jima pomagam, se ni nič zgodilo, kar bi moglo ta nerodni prizor spremeniti. Nando ni vedel, kaj od njega pričakujejo, zato je strme! topo v negibno prikazen na pragu, medtem ko je stara mama neprenehoma zmigovala z rameni in se pri tem smehljala, kakor da bi mogla s tem smehljanjem kakor koli spremeniti položaj. Nazadnje sem jaz odšla k Munšiju in mu ponudila roko, mojemu zgledu je pa takoj nato sledil še Nando. Stari mami se je zdelo, da je s tem svojemu varovancu zadosti ugodila, zato je ceremonijo zaključila. Najvažnejši dogodek našega bivanja v Windšorju je bil prihod romunskega kralja. Sprejet je bil z vsemi pripadajočimi mu častmi in odlikovan z redom pod-zveze. Srečanja med staro mamo in stricem se žal ne spominjam več. Imela sem tedaj preveč opravila sama s seboj in z ženinom. Želela sva si le, da bi se izmuznila iz oficielnega direndaja in ukradla nekaj ur zase. Kakor mi je Nando, ki je postal nenadoma zgovoren, povedal, je strica, ki je bil vajen vedno le uniforme, zelo jezilo, da je moral k pojedini v Windsorju v kratkih hlačah z nogavicami do kolen. Civilne obleke sploh ni ljubil, a ta nenavadna noša ga je tako zelo vznevoljila, da je dejal Nandu, da mora pod svilenimi nogavicami brezpogojno obuti tudi še volnene, ako se noče prehladiti. To m ki je seveda zelo zabavalo, in ko je prišel stric v i 'pisani obleki z redom pod-zveze okoli kolena, sva uprla svoje poglede najprej v njegove noge, da bi videla volnene nogavice. S sodišia Za oko 10.000 din in 2 i. robijo Na Sv. Petra dan je žandarm. patrola iz Gor. Radgone našla v Sajherjevi gostilni zelo okrvavljenega hlapca šajherja Jožefa, ki je prej v fantovskem pretepu dobil vbodljaj z nožem v levo oko in strel v pljuča. Napadalci Rajter Alojz, 19 letni viničarski sin v črešnjevcih, Zenger Anton, viničar v Anževskem vrhu in še neki 16-letni fante so po krvavem dejanju zbežali. Vendar je orožništvo prijavilo storilce ir. to utemeljeno. Kajti pred senatom trojice v Murski Soboti in že prej v preiskavi sta bila Zenger in dotični mladoletnik spoznana krivim vsak za sebe, prvi da je šajherju uničil oko, drugi, ker je streljal in zadel v pljuča, da zdravniki še danes niso izvlekli krogle. Zenger, ki je že sedel 6 let za enak delikt, je prejel v sredo 2 leti robije, plačati mora šajherju 10.000 din za oko, mladoletnika pa so sodniki za 1 leto postavili pod strogo očetovo nadzorstvo, Rajter pa je bil o-proščen. Dimnikar Tratnik Iz Ljutomera prod sodiičem 15 leL sta Tratnikova živela v lepem zakonu. On je pridno delal, ona marljivo gospodinjila. Prihranila sta si za hišo in jo v Ljutomeru kupila. Toda Ana je tiho plela svoje mreže in moža s svojim močnim karakterjem spravljala vedno bolj v odvisnost. Slednjič, pravijo priče, ga ni več mogla in je pred kakimi 5 leti začela gledali za drugimi moškimi. Taki odnoša-ji so zahtevali denarja, pa saj je mož služil, pomočniki so morali odrajtovati denar njej, ne gospodarju — mojstru. Bolelo je Tratnika, pa je bil le zadovoljen. Mehkejši možev značaj se je vedno uklonil. Na Vidov dan letos pa je prišlo do konca. Zakonca sta se nekaj sprla. Ona je odšla na dvorišče, mož pa je začel čistiti puško. Vedel je, da je napolnjena, hotel je pregledati naboje, pa se je sprožilo. Tisti trenutek je šla mimo okna žena in jo je izstrelek zadel v levo nadlaket. Zgrudila se je vsa okrvavljena. Dr. Porekar jo je obvezal in odpeljal v ormoško bolnico, kjer so ji 6. julija roko zaradi prisada na rani odrezali. A bilo je prepozno, zvečer je umrla, ker je zaradi prisada bila že vsa kri zastrupljena. Moža so ljutomerski orožniki takoj po dogodku zaslišali in aretirali. Bil je ves zmešan in se čudno obnašal. Po izpustitvi iz preiskovalnega zapora je še pred smrtjo obiskal svojo ženo v ormoški bolnici, ki mu je odpustila gorice, če se ne bi tudi pri taki priliki, Zanimivosti kakor so volitve, odrezale po svoje. Po navadi se naši fantje stepejo pri kožuha-: nju, na žegnanju itd. Redko pa pri vo. I htvah. Obtožnica dolži 25-letnega absol-, SMRTNI STRUP ALI ELIKSIR ŽIVLJENJA: ŽIVLJENJE S POLOVIČNO HIT- Sen alkimistov izDoln en? venta trg. akademije Antona Lorber-j a, da je 6. decembra 1936., ko so bi*, končane pri Sv. Juriju v Slov. goricah ROSTJO. NAJDRAŽJA PIJAČA. »Svoje življenje je mogoče podaljšati volitve, pred hišo takratnega županskega Iza deset let! Nov čarobni napoj, »težka kandidata v družbi s posestnikovim sinom ! Yoda** Najeto možnost!« — tako trdi dr. Toplakom in hlapcem Dajčmanom navalil s plankami na Klemenčiča, Žerjava in Simoniča, ki so si ponoči s svečo svetili skozi vas. Lorber bi jih naj najprej vprašal, kako so volili. Simonič mu je odgovoril, da dobro. Ali takrat je Klemenčič že dobil s planko po glavi. Eden je zavpil: »Lorber, zakaj nas kolješ? Svojo stranko kolješ.« Lorber zanika dejanje in pravi, da bi bil takrat v Cafovi go* stilni. Druga obtožnica, ki je vložena proti Lorberju kot bančnemu uradniku v Mariboru. pa ga dolži, da je lani julija v pijanem stanju pri Sv. Juriju ob Pesnici oviral s sabljo in nožem žandarmerijske-ga podnarednika Novakoviča, ko ga je hotel legitimirati. Pijan je bil tako, da ni vedel, kaj počenja in da so ga morali odpeljati nazadnje na vozu. Lorber je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, na 1200 din denarne kazni, vendar pogojno. Mora pa plačati poškodovancem odškodnino. Toplakova zadeva je bila izločena, Dajčman pa je bil obsojen na plačilo 300 din. časneje kakor v navadi. Težka voda torej zavira življenjske procese. In to je osnovna misel dr. Kendalla. Mogoče bi James E. Kendall, vodja kemičnega od-1 mogel starejši človek s použitjem skrbno Priznal tatvino, da bi lahko videl dekle. Ključavničarski pomočnik Karel Robe r se je že pred 14 dnevi začel zagovarjati pred sodniki. Takrat so ga prignali v razpravno dvorano na verigi, ker je pri zaslišanju opsoval preiskovalnega sodnika in ker je razgrajal po zaporu. Mirno je stal pred sodniki in zanikal obtožbo. da bi on odnesel mariborskemu manufakturistu Antonu Pošu 5 metrov modnega blaga. Ko je zvedel, da policija poizveduje za njim, je odšel na policijo, kjer je ugovarjal proti osumljenju. Pred preiskovalnim sodnikom je tatvino priznal. Okno je bilo slabo odprto, pa je odnesel tistih pet metrov. Na razpravi, ki je bila pozneje prekinjena v svrho zaslišanja novih prič, je tatvino znova zanikal. Sodnik: Zakaj pa ste tatvino priznali pri preiskovalnem sodniku? Rober: Zaprt sem bil, pa bi se rad sešel z dekletom. Če bi ona prišla, bi tako vse pojasnila, da je bilo nemogoče, da bi ukradel tisto blago, ker sem bil takrat pri njej. Na vsak način je bilo treba zaslišati to dekle. Razprava se je vršila in bila ponovne* prekinjena za 14 dni, da se zaslišijo nove priče. delka na edinburški univerzi. »Težko J odmerjene količine te težke vode po-vodo« so odkrili pred šestimi leti, toda; daljšati izrabljanje svojega organizma. • kmalu jo bo mogel vsakdo piti kot elik-: drugimi besedami: kdor bi bil težko vo-sir življenja. Tako pravi dr. Kendall. Preje so mislili kemiki, da je voda, kakor teče iz vodovoda, najčistejša in najpreprostejša pijača. Leta: 1931 pa je prišlo senzacionalno odkritje, da je to v resnici zmes. S komplicirano električno metodo se da 6000 delov vode iz cevi razkrojiti na 5999 delov navadne vode in 1 del »težke vode«. 10 steklenic težke vode tehta kakor 11 steklenic navadne vode Težka voda vre pri tri stopinje višji do, bi živel po nazorih dr. Kendalla s polovično hitrostjo kakor človek, ki P>?e navadno vodo. To bi bilo gotovo nerodno za ljudi, ki bi firorali še delati. Za^ tiste j:>a, ki so že odšli iz aktivnega življenja in bi hoteli samo še uživati sadove svojega dela, za take ljudi pa bi bilo to naravnost idealno. Telesna reakcija človeka, ki pije težko vodo, bi se zmanjšala in s tem mogoče tudi duševne funK- ... .......................... , cije. In komu ni do tega, da bi bil v svo- temperaturi, zmrzne pa za sedem sto-1 jem 60. letu še krepak in čil? Dr. Ken- pmj prej kakor navadna. Medtem ko je navadna voda brez okusa, ima težka voda sladkoben okus. Ali je težka voda eliksir življenja, smrten strup ali nevralna substanca kakor običajna voda? Pogumni učenjaki so je izpili manjšo količino brez slabih posledic. Miši pa, ki so jim dali relativno večje količine skrivnostne tekočine, so poginile. Zakaj? Vzroka doslej ni našel nihče, toda kemiki so odkrili vendarle zanimivo sled. Opazili so, da mnoge kemične reakcije potekajo v težki vodi po- dali je prepričan o tem. da bo v 10-letih pitje težke vode pri starajočih se ljudeh čisto navaden pojav. Treba pa bo premagati največjo z;1' preko: visoke produkcijske stroške. Da' nes je ta voda še tako draga, da bi nakup nekaj steklenic uničil tudi milijonarja. Če se bo pokazalo, da je težka voda resnično koristna človeku, bo treba najti cenejši način izdelovanja. Dr. Ken* dali je prepričan, da ga bodo v petih ie' tih gotovo našli. .v , , , . - . - , Nevarna prijateljica. 42 letna Marija in se povedala, da je prepričana, da K ran j c je rojena nekje v Vojniku, dru- jc ni nalašč, saj je mirnega in blagega značaja in ne bi mogel kaj takega storiti, ampak da se je zgodila zgolj nesreča. Državni pravdnik v Murski Soboti je Tratnika obtožil, da je kriv smrti svoje žene iz malomarnosti, ker je premalo pazil na svojo okolico, ko je popravljal naboje v pušgki, ker bi kol slar lovec moral polagati več paž-nje na varnost ob takem opravilu. Na razpravi je Tratnik sodniku Ko-motarju s solzami v očeh pojasnjeval vse svoje nesrečno življenje, da je ženi tik pred smrtjo odpusti i, da ne ve kako je prišlo do strela, da se mu je zmešalo ponolnoma takoj po dogodku in da ne ve, kaj se je ž njim godilo in kaj je vse takrat izbleknil. Ne čuti se krivega. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora in na plačilo 250 din povprečnine, a se bo pritožil, ker ni bil oproščen ali vsaj manj obsojen, zaradi česar si je tudi državni pravdnik pridržal pravico do prijave priziva. Krvavo občinske volitve v Slov. gor. če vzamemo vso zadevo z dobrohotne strani, lahko mirne duše zapišemo, da Slovenske gorice ne bi bile Slovenske gače je pa brez stalnega bivališča. Služkinja je. Od aprila do avgusta letos se je zdravila v bolnišnici. Tam se je spoznala z bolniško strežnico K. P., jo dvakrat obiskala v njeni sobi, pozneje i. septembra jo pa okradla. S ponarejenim ključem bi naj odprla vrata in vlomila v kovčeg, iz katerega ji je odnesla 6000 din ter svileno ruto. Kranjčeva zanika, da bi toliko odnesla. Nekaj denarja so našli pri njej na policiji, 1000 din pa v bolnišnici med perilom; ostalo je zapravila. Kranjčeva je bila obsojena na 6 mesecev strogega zapora in Izgubo častnih pravic za 2 leti. Oškodovanka je dobila predmete, ki si jih je Kranjčeva nakupila za ukradeni denar. Radio Torek, 25. oktobra. Ljubljana: 12 Šramel »Štirje fantje«; 13.20 Za naše deželane (plošče); 18 Pisan spored radijskega orkestra; 20 Koncert pevskega zbora Glasbene matice; 20.45 Koncert radijskega orkestra; 22.15 Lahka godba. — Beograd: 20 Pesmi in komorna glasba; 21.45 Lahka glasba. — Praga: 19.30 Koncert pevcev; 20.40 Lahka glasba. — Sofija: 18 Vojaška godba; 20.55 Ruske romance. — Pariz: 21.30 Operetni večer; 23.15 Komorna glasba UMETNA JEZERA Od vseh umetnih jezer, ki so jih kdaj napravili na svetu, je bilo največje in morda tudi najslavnejše jezero Moiris v starem Egiptu. Ležalo je blizu mesta Memfis in so ga napravili nekako pred 4000 leti z namenom, da bi hranilo vodo, ki je bila pri nilski poplavi odveč, za čase, ko Nil ni dosegei tiste višine, da bi voda namočila tudi bolj oddaljena polja. Po starih poročilih je bilo to jezero nad 200 km dolgo in 75 km široko. Največja globina je znašala 90 m. Z Nilom je bilo spojeno s prekopom, ki je bil dolg 15 km. Sredi jezera je bil otok, na njem pa dve piramidi. Poleg piramid sta bila dva kolosa, predstavljajoča moža, sedeča na prestolu. O točni legi jezera, ki ga danes ni več, ni zanesljivih podatkov, domnevajo pa, da je njegov ostanek današnje jezero Birket el Karun v dolini Fajun. V naši dobi je največje umetno jezero Mead blizu reke Colorado v Ameriki. Njegova velikost je razlina in odvisna od tega, koliko vode dovajajo vanj iz reke. Njegova velikost je različna in odvisna od km, širina pa 13 km. Jezero je torej za šestino manjše kakor Moiris, je pa zato globlje: do 180 m. Kolike množine vode so v njem, lahko sklepamo iz tega, da vsebuje jezero Mead okoli 4 milijone litrov vode. SOL IZVEN GOSPODINJSTVA Z uporabo v kuhinji še dolgo ni izčrpana koristnost in uporabnost kuhinjske so- li. Ne glede na mnoge druge načine uporabljivosti se da kuhinjska sol s pridom uporabljati tudi v kozmetiki in v skrbi za zdravje. Pravočasno trenje lasišča z zmerno slano vodo pomaga proti Izpadanju las. če imate vnete ali utrujene oči, začutite olajšanje, kadar jih lahno oplah-nete z mlačno slano vodo. Da pri bole- činah v grlu pomaga grgranje s slano vodo in da je to dobro zlasti kot preventivna mera ob vlažnem jesenskem vremenu 31 spomladi, je splošno znano; prav tako Jc dobro, izpirati včasih usta, ker slana voda odstranjuje zobni kamen. Kopel nog hladni slani vodi pospešuje krvni obtok, čigar motnje so navadno vzrok, da nas noge zebe. Je pa to prav radikalna metoda in je dobro pred njeno uporabo vprašati zdravnika. Zdravim nogam pomagaj0 kopeli v mlačni slani vodi kot sredstvo proti utrujenosti. Seveda: mnogo vsega škoduje. Tako je treba na primer tudi v morski kopeli blažiti vpliv preslane vode s sladkovodnimi kopelmi. Sol se v kozo namreč preveč zažira, zlasti na mestih* kjer je koža nežnejša (n. pr. med prsti)-Lase pa je treba treti z oljem, da bi preveč ne lomili. X 50-letni jubilej Eiflovega stolpa Parizu bi morali proslaviti letošnjo jesen, toda proslavo so odložili do prihodnje p°' mladi, in sicer zaradi tega, ker je bil vr stolpa končan šele marca 1889. Stoletni^3 rojstva konstrukterja stolpa je minila pred šestimi leti. Mnogi Parižani se b€, danes spominjajo ostrih kritik, s kateri^1 so pričakali načrt stolpa. Mnogi arhitekt'* slikarji, kiparji in novinarji so obsoja projekt v imenu umetnosti in okusa te protestirali proti izvršitvi načrta. Stolp P je bil vendarle zgrajen in s časom posta sestavni del Pariza. X število rojstev v Angliji in domin10' nih naglo pada, kar povzroča v merodaj nih krogah velike skrbi. Na sanitetsk^ kongresu v Edinbourgliu je prof. HM “tf. jal, da bo 1. 1954 znašal letni upade k in pol milijona, če se bo zmanjševanj rojstev nadaljevalo z isto brzino. Nag ^ pa raste število rojstev pri barvitih P L menih v angleškem imperiju. Aaifio SKRBNA GOSPODINJA kupi okusen kruh. velika izbira / v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 1251 KLOBUKE vseh vrst, doma izdelane, pro ti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor. Vetrinjska 5. Vsa popravila se sprejmajo pod garar.-ci.io za 10—25 d in. 2311 MADRACE žične vložke, žimo. volno, vato, afrik, gradi za madrace, kupite najceneje pri »Obnova«, Jurčičeva 6. 2212 Prodam Imam naprodai SLADKO SENO in otavo. Ponudbe na upravo pod »Seno«. ?2ft7 PŠENICO IN .1ECMEN za seme. cvetlični med in jabolka oddala Kmetijska družba. Melje 12. 1640 Stanovanie SOBA S ŠTEDILNIKOM prazna ali opremljena, se odda. Praprotndfova 17. 2209 3 LEPE VELIKE SOBE. prikladne za pisarno oziroma za zobozdravnika, se oddajo na Aleksandrovi cesti. Poizve se v upravi. 2140 StanovanleJŠiS Iščem za tako! „ .viF DVOSOBNO STANOVANJ ; s popolnim komfortom v j. dini mesta. Takojšnje poru a be pod šifro »Dvosobno . novanje« na upravo ’>vc„]4 nika«. MLAJŠI GOSPOD želi opremljeno, ,sep*rlljd.j. sobo z ali brez l'ran ■ ,,q>j slov v upravi lista. ENOSTANOVAN.ISKA HjŠA z nekaj zemljišča ob B)V cesti se odda v naieni. ‘2210 v upravi lista. Izdaji; In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak inn ° oV* Velja na racscc prejeman v upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvu St 25-67. Poštni čekovni 1,-ačuu št 11.409