SLABA OCENA ZA NAŠO SKUPNO VARNOST V CESTNEM PROMETU - 2. DEL
Šola lahko naredi veliko
Po šolah organizirajo kolesarske tečaje in to veliko pomaga. Žal pa mladi potem včasih poza-bijo na cesti na šolsko znanje, vendar so le vestnejši kolesarji kot starejši. Miličniki pa ugo-tavljajo, da prepogosto puščajo mladi svoje ko-lesarske izkaznice doma, čeprav bi jih morali nositi s seboj, tako kot odrasel vozniško dovo-ljenje.
Viškim šolam so pred kratkim očitali, da ni-majo posebnih načrtov za varno pot v šok), pa se je izkazal očitek neupravičen. Le šola v Tmo-vem ni imela takšnega načrta, ker imajo en sam prehod za pešce do svoje šole in ga uporabljajo vsi. Tudi tam bodo sedaj izdelali celovit načrt.
Prometni krožki so v šolah v začetku dobro obiskani, po drugem predavanju pa začne obisk pešati. Tako vseh 72 ur, ki niso otovezne, opravi le malo učencev. To je sicer glede na obreme-
njenost s šolo tudi delno razumljivo, vsekakor pa ni vamo in zdravo. V otroških vrtcih pa imajo tudi uspešno akcijo »kaj ve ciciban o prometu«.
»Sedaj hodiino imličnilri v šok) na sestanke s starši in tudi predavamo po šolah. Z otroki skušamo imeti tesne in prisrčne stike, da bi jim vcepili prometna pravila in s tem zagotovili nji-hovo varnost. Takšnega sodelovanja bo še več in mi bomo vložili napore vanj,« nam je povedal pomočnik komandirja postaje Vič-Rudnik JA-NEZ JANŽELJ. »Po novetn zakonu je za šo-loobvezne otroke obvezen tudfi varnostni znak. Ta je v obiiki medvedka, deteljice, trikotnika in še česa kar odseva luč, saj je odbojno steklo. To opozori voznika, da je na cesti »nekaj« in to se je zelo izkazalo že večkrat. Posebej koristno je to izven naselij.
Veliko je letos naredila za vamost otrok na-rodna zaščha. Mi pa bomo poskrbeli tudi za ustrezne označbe, kjer jih še ni, čeprav bi bilo dobro, da bi o temu več ramišljali tudi v krajev-nih skupaostih. Pred asnovno šo\o Rakitna tako na priraer spJoh ni znaka za šolo in na oesti ni označbe.«
Soddavcem pmiesrečeiiega ne sme biti vseeno
Pri prometnih nezgodah zaracfi neprimerne hitrosti gre največkrat za nalete ali pa podoenje-vanje ovinka. Pri napakah v križiščih gre za nespoštovanje rdeče luči, menjavanje promet-nih pasov in zavijanje na ievo. Seveda pa t» oevarnost zaradi menjavanja prometnih pasov ne sme biti izgovor za vaznike tovomjakov, ki vztrajno vozijo po zunanjih pasovih, pa čeprav bi morali izključno po notranjih, to je skrajno desnem pasu. Miličniki jih v svojih akcijah zato tudi kaznujejo in da bi bila zadeva popoina, se profesionalni vozniki čudijo zakaj. O predpisu, da mora tovornjak voziti desno niso še slišali! Da ne gre za sprenevedanje kaže nekaj dni star primer, ko je voznik tovomjaka ves besen odšel na Postajo milke z miličnikom in od njega zahteval, da mu pokaže kje to piše v zakonu. Ko je videl čmo na belem, si je izpisal številko Uradnega lista in povedal, da bo spražil to vprašanje v združenju, saj sptoh ne more razu-meti kako mora biti zapisana v zakonu takšna neumnost, da mora tovoronjak voziti po skrajno desnem pasu. V vsej Zahodni Evropi velja tak predpis že desetletja, vendar pri nas doskj »kraijev cestc nismo s tem »mučili«. Skrajni čas pa je bil, da smo začeli, saj ravno tovomjaki povzročajo zamaške na cestab in zato tudi niz nevarnih situacij.
Pešci imajo na vesti predvsem nenadne piiho-de na cestišče. Včasih se k^teri vede tako, kot da ne bi bil še nikoti na cesti. Nenadna zaviranja povzročajo potem marsikaj: nalete, trke, udarce ob prvo vetrobransko stekJo itd. Pešec pa začu-den gleda čemu vse to, saj njemu vendar nič ni.
Posebno poglavje vsega pa je alkobol. Milič-niki ga ostro preganjajo, vendar vinjenih vozni-kov ne zmanjka. Ker so vozniki vinjeni tudi dopoldne, ali takoj po koncu dela, pomeni, da pijejo na delu. Kaj torej počno v tovarniških bifejih? Kaj počno vratarji mimo katerih tihota-
pijo pijačo? Vaznik, ki začne piti že ob šestih zjutraj afi oelo prej, ]e seveda ob 14. uri že na koncu z raočmL Do nesreče potem ni več daleč. Tu bi morali opraviti nekaj tudi deJavskj sveti, onrfifcari in soddavci. To bi bilo najuankovkej-še. Nesreče sodelavcev bi lahko obravnavali tudi nadetovneiD mestu, seveda na obziren nadn in tako ptMaagaB k boijši pnmetni vainostL Po-dobno vlogo bi morala opraviti v krajevDem okolju organizacija SZDL
IVffičn&e akcije izfooljšujejo vainost
Vfihčniki postaje Vič-Rudnik in oddelkov izvedejo vsak dan več vamostnih akcij po ce-stah. Nadzomjejo treznost, merijo intrast, kon-troBrajo kolesarje in pešce. Nadzonijejo pii tovomjakih uporabo tahografov na katere voz-niki preprosto pozabljajo in še dnigače skrbijo za boljšo varnost. Pri kolesarjih opažajo preveč-krat Angteže, 16 je tiste, ki vozijo po levi. Kole-sa so večkrat tudi brez ustrezne opreme in zato bodo nad kolesarji izvajali odslej poostren vsa-kodnevni nadzor. Res pa je tudi to, da so kofe-sarske steze slabe in da jih je malo.
Označbe ali boljša razsvetljava tudi izboltšajo varaost. To se je pokazalo na križišču na Skof-ljici, kjer se je število nezgod zmanjšalo, odkar so križišče razsvetlili.
Sedanje jesensko vreme pa zahteva veliko padjivosti. Občina Vič-Rudnik je kmetijsko po-dročje in bo zato veliko vozov in kmetijske mehanizadje na cestah ali ob njih. Seveda pa bi morali v interesu vamosti kmet je skrbeti, da ne nanesejo na cesto zemljo in še vse drugo, saj , labko to botmje nesrea. Megla bo tudi otežila vožnjo in za pešce je najbolj zdravo, da hodijo ain bolj ob robu ceste. Res največkrat ni piočni-kov in so robovi ceste blatni, umaTani in mokri, večkrat je že povsem izgioil asfalt, vendar je bolje imeti blatne oevlje, kot pa mrtvaške, le-penkaste čevlje.
In kdaj je na cestah naj varneje? Četrtek je po statistiki najmanj nesreč, malo jih je še v nede-Ijo, manj ponedeljek in torek, nevaren je petek (posebej popotdne) in najnevamejša je sreda. V viški občini pa je najboij oevamo področje Tr-žaškacesta.
MILOVAN DIMITRIČ