Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja mesetno dvakrat. • Uredništvo In upravnIStvo Je v Salendrovl ulici Štev. 6. - Telefon Štev. 2283. Oglase se ražuna po ceniku. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. • Odgovorni urednik Ivan Frelih.
štev. 9,
Ljubljana, 25. septembra 1930,
Leto X.
Poziv
k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1931
Za vsako zgradbo, ki jo zavezana zgra-darini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času
od 1. do 31. oktobra 1930.
Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt, ki je v katastru posebej popisan, četudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo 'z eno hišno številko in so podpisani skupno v enem samem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost.
Davčno prijavo izpolni in vloži:
1.	) Dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj.
2.	) Za zadruge starešina.
3.	) Za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji, odnosno varuhi, in
4.	) za mase njihovi zastopniki.
Davčnoi prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu.
V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnjega zasliševanja in izpraševanja kakor tudi eventualnih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati, odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letne kosmate najemnine, in sicer po stanju v času vložitve prijave.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo napravi in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabljanje zgradb se smatra:
1.	) Najemnina v gotovini.
2.	) Vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje in dolguje hišnemu lastniku.
3.	) Dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično).
4.	) Stroški za popravila, ki iih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo, odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača soraazmemo nižjo najemnino.
5.	) Namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo, ako bi jo oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljive.
Pri zgradah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 kvadratnih metrov, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za zgradbo, in posebej najemnina, ki se plača za vrt in zemljišče.
Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združene z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zomljišče v površini preko 500 kvadratnih metrov, za opremo, za orodje ali slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, se mora v opombo vpisati, v kakšnem razmerju je pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodnjki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati.
Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V opombi davčne prijave se mora vpisati, ali ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventualno kje.
Razpredelki, v kateriji sp vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsak posebej sešteti, in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana letna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelki! in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem oddani prostori).
Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, ngo se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore.
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3 % od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismen poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10 % osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjavo, se ga kaznuje po členu 138. zakona o neposrednih davkih s 50—500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisali ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
Kdo In kako mora napraviti davCno prijavo za leto 1930. za zgradarino-
Najkasneje do dne 31. oktobra 1930. morajo vsi posestniki hiš (zgradb) v vseh mestih in trgih vložiti davčne prijave po določeoiem formularju brez ozira na to, da imajo v svoji hiši najemnike ali pa stanujejo sami. Torej v teh krajih mora napraviti vsak posestnik, četudi nima nobenega najemnika, predpisano davčno prijavo. Lastno stanovanje mora primerno drugim oceniti.
Pa tudi v vaseh mora napraviti in vložiti davčno prijavo vsak posestnik, ako ima v hiši kakega najemnika ali pa sam izvršuje v hiši kako obrt in ima več kakor dva pomočnika ali pa ima v lastni hiši trgovino, industrijo ali kako drugo pridobitno podjetje ter je samostojnega poklica ali ima stalno službo, ter končno veleposestniki. Vsled tega morajo tudi v vaseh vsi trgovci, obrtniki z več kakor dvema pomočnikoma, uradniki, upokojenci in veleposestniki vložiti prijave za zgradarino. Če pa ima kak posestnik, ki stalno stanuje v mestih in trgih, kako ekonomsko zgradbo v vaseh, torej izven mestnega okoliša, in če se dotični bavi samo s kmetijstvom, potem mu ni potreba napraviti te napovedi za hišo, ki jo ima za ekonomijo na deželi, temveč samo za ono, kjer stanuje, če pa ima kak posestnik, ki ni po poklicu poljedelec, tudi kako kmetsko hišo na deželi, mora napraviti prijavo za hišni davek.
Malim obrtnikom po vaseh, ki ne delajo z več nego dvema pomočnikoma, ni potreba vlagati davčnih prijav za zgradarino in se njih stanovanje ocenjuje v zmislu člena 6., zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, po posebni tarifi, ki je bila natisnjena v zadnji številki Mojega doma«.
Najemnino ali vrednost lastnega stanovanja je določiti po stanju z dne 1. oktobra
1930. in ne več koliko se je na najemnini vplačalo v tekočem letu. Če je najemnina brez avtonomnih doklad dne 1. oktobra 1930. znesla 100 Din, potem se vpiše v brutto najemnino 1200 Din, če pa je bila najemnina 1. oktobra 1000 Din, tedaj 12.000 Din. V koloni 6 navedena kosmata najemnina za stanovanje je razumeti tako, da se vstavi najemnina po odbitku vodarine, go-staščine, kanalske pristojbine in da je torej to brutto najemnina brez odbitka 20—30 % stroškov za popravila in vzdrževanja hiš. Ta odstotek namreč sme odbiti samo davčna oblast in nikakor ne davkoplačevalec sam.
Podnajemnikov hišni posestniki ne morejo imeti in se morajo tudi vse mesečne sobe natanko navesti in napovedati v davčnih prijavah. Pri teh mesečnih sobah z opremo pa je treba velike previdnosti, ker odbitek za opremo je podvržen rentnini.
Enako je z odbitki za vrt, ker so ti v slučaju, če je odbitek večji kakor pa čisti katastrski donos dotičnega dela vrta, podvrženi rentnemu davku. To je zopet važno za lastnike novih hiš in vil z vrtovi, ki so oproščeni hišneoa davka, ne pa rentnega davka. Za vrtove torej ne kaže ničesar odbiti, ker drugače se utegne s tem samo škodovati.
Vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino v Ljubjani, Mariboru in drugih mestih je od najemnine odbiti in šele ostalo brotto najemnino v napoved vpisati.
Vsa potrebna pojasnila se dobe v društveni pisarni, tudi pismeno.
Dr. Jos. Regali:
Takojšnja razrušifev najemne pogodbe brez odpovedi
Ker veljajo sedaj pri nas po odpravi stanovanjskoga varstva glede najemnih razmerij le določila občnega državljanskega zakona, gotovo ne bo odveč, če pojasnimo sedaj veljavne pravne norme o razrušitvi najemnih pogodb brez vsake odpovedi.
Hišnim lastnikom in tudi najemnikom tiče še danes v kosteh predpisi stanovanjskih zakonov, ki so se precej razločevali od določb občnega državljanskega zakona tako glede odpovedi najemnih pogodb, kakor tudi glede takojšnje razrušitve, katere stanovanjski zakoni sploh niso poznali, pač pa so dopuščali v podobnih slučajih, v katerih dovoljuje občni državljanski zakonik takojšnjo razrušitev najemne pogodbe, kratkoročno odpoved.
Kakor je vsakomur znano, more razrušiti najemno pogodbo predvsem z odpovedjo hišni lastnik kakor tudi najemnik, to pa v tistem času in za tisti rok, kakor je bilo dogovorjeno med najemodajalcem in najemnikom. Če pa nista imela hišni lastnik in najemnik nobenega zadevnega dogovora, stopjo v veljavo zakonita določila, kedaj in za kateri čas je mogoče najem odpovedati.
So pa taki slučaji, v katerih je položaj tak, da je potrebno in pravično, da lastnik ne čaka na to, da nastopi čas, v katerem bi mogel razrušiti najemno razmerje z odpovedjo. V takih primerih dovoljuje občni drž. zakon hišnemu lastniku, da razruši najemno razmerje takoj, ko nastopi tak slučaj.
Te slučaje našteva občni državljanski zakon v § 1118., in so sledeči:
1.) Če najemnik uporablja stanovanje z znatno škodo za stanovanje, t. j. če najemnik stanovanje naravnost kvari, svoje najemne pravice ne izvaja na tak način, kot bi bil dolžan, in je pri tem hišnemu lastniku nastala znatna in resna škoda. Če na primer najemnik poliva vodo po podu, tako da s tem pod res poškoduje ali da celo priteče voda skozi strop, če bi najemnik razbijal peči ail druge stanovanjske sestavine, oziroma sploh delal škodo gospodarju, je
podan zakoniti vzrok za takojšnjo razrušitev najemne pogodbe. Škoda pa mora biti znatna, ne malenkostna (če Jpi n. pr. na-jemnk ubil le kakšno šipo). Pa ne le ma-terijelne poškodba stanovanja je vzrok za takojšnjo razrušitev najemne pogodbe, ampak sploh vsako protipogodbeno in škodljivo uporabljanje stanovanja. Tako n. pr. more lastnik razrušiti najemno pogodbo brez odpovedi, če bi najemnik prostore, ki jih je najel za stanovanje, začel uporabljati za delavnice ali skladišče ali oddal stanovanje v podnajem podnajemniku, ki bi stanovanje na kvarljiv način uporabljal in pa čisto drugače kot v namen, za katerega je bilo stanovanje oddano. Ravno tako je vzrok za takojšnjo razrušitev najema, če bi najemnik v stanovanju izvrševal nemoralno obrt. Najemodajalec seveda tudi že v najemni pogodbi lahko določi način, kako se ima stanovanje uporabljati in če ga najemnik potem drugače, rabi in se pri tem dela hišnemu lastniku škoda, je podan vzrok za razrušitev najema. Škoda pa jnora v vsakem slučaju hišnemu lastniku nastati vsled ravnanja najemnika, da more lastnik takoj razruštti najemno pogodbo.
Če bi bilo ravnanje najemnika tako, da bi. hišnemu lastniku grozila nepopravljiva škoda, more sodišče že med pravdo izdati vanja in ga ne sme kar sam deložirati. začasno odredbo, s katero se izroči stanovanje drugi osebi v upravo, oziroma s katero so prepovedo najemniku škodljiva dejanja pod denarno, oziroma zaporno kaznijo. Najemnika, ki 'je dal povod za takojšnjo razrušitev najemne pogodbe, mora lastnik tožiti za izpraznitev stanovanja.
2.) Če je najemnik po opominu s plačilom najemnine tako v zamudi, da po preteku roka ni plačal zaostale najemnine. Da more hišni lastnik razrušiti najemno pogodbo, mora biti najemnik vsaj z dvema najemninskima obrokoma na dolgu, in to vkljub temu, da ga je hišni lastnik opominjal za plačilo zaostale najemnine. Če ima najemnik plačevati najemnino ob kvartalu za naprej, more hišni lastnik razrušiti najem brez odpovedi, če n. pr. najemnik dne
1.	novembra ni plačal niti najemnine, ki bi jo bil dolžan plačati 1. avgusta in ga je lastnik za plačilo tudi opominjal, toda brez uspeha. Če bi pa imel najemnik plačevali najemnino na mesec, bi bil podan vzrok za takojšnjo razrušitev najemne pogodbe, če bi najemnik 1. novembra ne plačal še mesečne najemnine,, ki je zapadla že 1. oktobra, seveda pa tudi ne najemnine, ki je zapadla 1. novembra, in to vkljubl opominu najemodajalca. Opomniti je treba najemnika za plačilo na vsak način, preden je mogoče vsled zamude z najemnino najemno pogodbo razrušiti.
Z najemniki, o katerih ima lastnik dvom, če so dobri plačniki, se je treba torej dogovoriti, da imajo plačevati najemnino na mesec in pa vnaprej, če neče lastnik preveč izgubiti na najemnini. Če se lastnik ničesar ne dogovori s plačila nezmožnimi najemniki ne glede odpovedi ne glede plačila, velja na bivšem Kranjskem trimesečna odpoved in ima lahko_gospodar najemnika pol leta zastonj v stanovanju. Glede plačila najemnine določa zakon, da je plačevati najemnino za nazaj, če ni drugačnega dogovora, oziroma krajevnega običaja in je po obč. drž. zakonu plačevati pri najemih, ki so sklenjeni za eno leto ali več, na jemnino vsakega pol leta za nazaj, v ostalih slučajih pa po preteku najema. Pametno je torej, da se hišni lastnik z najemnikom, ki ni posebno trden, izrečno dogovori, da mu ima plačevati najemnino 1. dne vsakega meseca, in to vnaprej.
3.) Če se mora v najem, dano poslopje znova graditi. Ta določba § 1118. obč. drž. zakona ima v mislih take slučaje, v katerih je treba hišo, ki je oddana v najem, n. pr.
vsled požara, potresa ali pa prodaji ali drugih ne po hišnem lastniku zakrivljenih okoliščinah tako poškodovana, da jo je treba znova sezidati. V takih slučajih ni hišni lastnik vezan, najemnega razmerja šele odpovedati za določeni čas, ampak lahko takoj najem razruši, ko nastopi ravno navedeni primer. Ti primeri so pa tako redki, da pridejo praktično zelo malo v poštev.	.! 'lil
Poudariti moramo, da hišni lastnik, ki je upravičen, najemno pogodbo takoj in brez odpovedi razrušiti, ne sme najemnika kar tebi nič meni nič sam lastnoročno postaviti iz stanovanja. Če je podan vzrok za takojšnjo razrušitev najemne pogodbe^ sme in mora hišni lastnik vložiti pri sodišču zoper najemnika tožbo za izpraznitev in izročitev stanovanja in ga mora potem, ko je sodba pravomočna, šele sodnijsko deložirati. Vsako drugačno dejanje bi bila vsaj nedovoljena samopomoč, lahko pa tudi kaznivo dejanje. Vendar pa tožba za takojšnjo izpraznitev pripelje do vse hitrejšega uspeha kot pa odpoved in je zato ta tožba edino sredstvo, da se obvaruje hišni lastnik prevelike izgube na najemnini. Seveda obenem s tožbo za takojšnjo izpraznitev vloži lahko hišni lastnik tudi tožbo za plačilo zaostale na jemnine in predlaga obenem za-stavnopravni popis najemnikovih premičnin. V primerih, v katerih pa najemnik uporablja stanovanje z znatno škodo za stanovanje, hišnemu lastniku itak ne preostane drugega, kot da najem takoj razruši in toži takoj za izpraznitev ter predlaga event. že zgoraj navedene začasne odredbe pri sodišču, če se hoče ogniti nadaljnji škodi, ko odškodnine od take vrste najemnikov itak najbrž ne bi mogel iztirjati.
Razširjenje ljubljanskega tramvaja
Občinski svet ljubljanski je v seji dne 18. septembra 1928. sklenil, da proda Splošni maloželezniški družbi d. d. v Ljubljani 6% občinske obligacije v znesku 18,005.000 Din po tečaju 90. Ta sklep je bil na javni deski nabit šele na zahtevo banske uprave meseca junija 1930. in je proti njemu vložilo več ljubljanskih davkoplačevalcev pritožbe na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani.
V pritožbah prizadeti poudarjajo, da sklep še ni postal pravomočen, a kljub temu so se obligacije takoj po sklepu prodale maloželezniški družbi, ki jih je naprej prodala samo po kurzu 75%. Ker ima mestna občina polovico delnic maloželez-niške družbe, je pri tem mestna občina na mah zgubila 1,350.000 Din, zgubila pa bo tudi drugo polovico, ker maloželezniška družba ne bo nikoli aktivno podjetje. Nadalje se v pritožbi poudarja, da potrebna pogodba z maloželezniško družbo še ni bila nikoli po občinskem svetu odobrena, a navzlic temu se je cela transakcija izvršila. Nadalje občinski svet še nikoli ni sklepal, kje naj se nova cestna železnica izpelje, a se mora pri tem občina ozirati na upravičene proteste, oziroma želje mestnega prebivalstva. Tudi mestna občina nima za zgraditev železnice na razpolago še zadosti denarnih sredstev, ker ji primanjkuje še najmanj 10,000.000 Din. Obrestovanje vsega posojila okrog 30,000.000 Din pa bo za mestne davkoplačevalce tako breme, da je treba resno preudariti, če v današnjem času obče še kaže napraviti cestno železnico, ki jo vsa druga moderna mesta opuščajo in nadomeščajo z modernimi avtomobili.
Dasiravno ima pritožbe rešiti kraljeva banska uprava jih mestni magistrat od meseca junija t. 1. do konca avgusta ni predložil njej v odločitev. Na drugi strani pa je mestno načelstvo dopustilo, da je maloželezniška družba naročila že tračnice
in vagone in da se je z delom za razširjenje tramvaja že pričelo.
Ker prizadeti pritožniki smatrajo postopanje mestnega načelstva za nepravilno in nezakonito, se je oglasila pred kratkim pri gospodu podbanu dr. Pirkmayer ju deputacija iz njih vrst, ki ga je naprosila, da zahteva takojšnjo predložitev vloženih pritožb, da naj se zadeva vsestransko preišče in da mestnemu načelstvu nalog, da o razširjenju ljubljankega tramvaja sklepa v smislu obstoječih zakonitih določil. Treba je vsekakor odločno poskrbeti za to, da se ohrani pravni čut pri davkoplačevalcih in da ne sme nihče postopati izven zakonskih predpisov.
Našim posestnikom v šiški, Viču in Rožni dolini.
Da odpade vsako nesporazumljenje in napačno mnenje, sem primoran v svojo obrambo in v obrambo ostale zadnje deputacije pri g. podbanu javnosti sporočiti, da se napeljava tramvaja v Šiški niti pri zadnji deputaciji, niti kdaj poprej v kaki vlogi ni omenila, oziroma proti njej protestiralo. Protestira se samo proti napeljavi cestne železnice skozi Šelenburgo-vo ulico in Gradišče, ker sta ti ulici odločno preozki in proti temu ugovarja tudi državna policija. Prizadeti posestniki upravičeno trdijo, da bo trgovski promet zaradi tega trpel; zato naj se železnica izpelje drugod. Posestniki dvorskega okraja, kakor tudi iz Trnovega in Krakovega pa ravnotako upravičeno zahtevajo, da se tramvaj izpelje od Marijinega trga (frančiškanske cerkve skozi Wolfovo, Vegovo ali Gosposko ulico in da se napravi zveza s šentjakobskim okrajem, da na ta način pride do bližnje zveze tudi Trnovo in Kra-kovo, ki imata ravnotako pravico do tramvaja kakor druga predmestja. Vsi bomo morali ljubljanski tramvaj drago plačevati. Zato tudi ne more biti govora, da bi bil kdo protestiral, da naj se tramvaj spelje na Vič. Ravnotako bi od naše strani ne bilo ugovora, če bi se tramvaj napeljal v Moste ali1 v Rudnik, ki je tudi gotovo potreben.
Kljub temu pa ostane še odprto vprašanje, če kaže danes tramvaj razširjevati, ker ga vsa moderna mesta opuščajo in smatrajo kot nemoderno prometno sredstvo. Gotovo pa je, da bomo morali ljubljanski davkoplačevalci letno prispevati velike vsote za vzdrževanje tramvaja, ki bo, kakor povsod, tudi v Ljubljani pasiven in ni govora o kritju obresti za posojila, ker se bo komaj krila režija. Da bi se bilo pravočasno rešilo pravno in finančno vprašanje za razširjenje cestne železnice, je bilo do sedaj že dve leti časa in če sedaj kdo zahteva, da se upoštevajo zakonita določila, vendar ničesar ne zakrivi. Občinski svet ljubljanski, ki je v prvi inštanci kompetenten za to, pa še do danes ni nikoli sklepal, kje naj se izvrši razširjenje tramvaja. Društva hišnih posestnikov v Ljubljani v pritožbah nisem nikoli omenjal. Kot davkoplačevalec pa imam za pritožbo iste pravice, kakor vsi ostali ljubljanski davkoplačevalci in mi te pravice nihče ne more kratiti, tudi društveni člani ne.
Tudi proti kopališču, če bi se bilo zgradilo na Ljubljanici in bi bilo moderno, bi se ne bil pritožil, ker smatram, da je v Ljubljani novo kopališče še vedno potrebno, pač pa sem imel popolnoma prav s pritožbo proti kopališču v Mednem, ki je stalo več stotisoč dinarjev, pa je bilo tako nepotrebno, da so ga morali letos zaradi neobiska sredi kopališke sezone zapreti. Tudi o napravi kopališča v Mednem ni sklepal občinski svet, zato iskreno želim, • da ne bi enake usode doživel ljubljanski tramvaj.
Ugotavljam, da bi bilo treba za gradnjo nove tramvajske proge še sledečih sklepov, oziroma odobritev:
1.	) Mestni občinski svet še ni nikoli razpravljal in sklepal o progah in cestah, kjer se naj razširjenje izvrši. Vsak posestnik mora sprevideti, da ni dopustno, da o tem sklepa samo malocestna železniška družba, temveč mora proge določiti občinski svet, da na ta način pridejo vse zahteve in želje ljubljan. prebivalstva v poštev.
2.	) Edino občinski svet ljubljanski je pristojen, da da dotične ceste in ulice cestni železnici v najem proti primerni letni priznavalnini, oziroma odškodnini, drugače se bo cestna železnica po preteku gotove dobe dotičnoga zemljišča enostavno polastila.
3.	) Pogodbe z malocestno železniško družbo občinski svet še nikoli ni odobril in dokler se to ne zgodi, toliko časa pogodba ni stopila v pravno veljavo in bi se z delom ne bilo .moglo pričeli. Pripominjam pa, da je občinski svet za to imel že 2 leti časa in bi se bilo tedaj z gradnjo lahko že poprej pričelo.
4.	) V pogodbi z maloželezniško družbo je treba natančno določiti kako garancijo da za dano posojilo, kako se bo obrestovalo in amortiziralo. To pogodbo mora odobriti višja nadzorna oblast.
5.	) Maloželezniška družba, oziroma mestna občina nima na razpolago še polovico potrebnih denarnih sredstev in dokler niso ta zagotovljena in dovoljena, bi se z delom ne bilo smelo pričeti.
6.	) Nihče še ni napravil in predložil računa o stroških razširjenja železnice in koliko bodo znesli letni dohodki in režija, nakar bi bilo treba ugotoviti, koliko milijonov bo znašal letni primanjkljaj malo-cestne železnice.
7.	) Dela za razširjenje cestne železnice bi bilo treba v smislu zakonitih predpisov konkurenčnim potom razpisati, da bi na ta način prišli lahko pri raznih delih v poštev tudi domačini, na drugi strani pa bi se potom konkurence videlo za koliko bi se dali gradbeni stroški znižati. Znano je namreč, da so se v zadnjem času pri konkurenci dosegli popusti do 50% proraču-njenih stroškov in se s tem prihranili milijoni. Gotovo bi se bilo tudi pri tramvaju prihranilo par milijonov, če bi se bila dela razpisala ofertnim potom in bi ti milijoni prav dobro došli mestni občini, oziroma njenim davkoplačevalcem. Brez javnih razpisov pa bi se taka dela absolutno ne smela oddajati in če se to ne izvrši, se opravičeno kritikuje.
To so samo nekateri argumenti, s katerimi sem nastopil proti nepravilnem postopanju pri razširjenju ljubljanskega tramvaja. Mislim, da ni prav nobenega hišnega posestnika — v Šiški in na Viču in v Rožni dolini, ki bi zamogel oporekati tem neizpodbitnim razlogom. Če pa kdo misli, da se sme tako veliko podjetje brez vseh potrebnih sklepov vršiti, potem mi naj ne zameri opazke, da bi se nekega dne zopet samo v krogu kakega konzorcija sklenilo, da se s tramvajem ne nadaljuje, oziroma, da se ga zopet opusti. To bi se jezili takrat dotični posestniki in zahtevali, da se taka nepravilna odstranitev tramvaja sklepa po občinskem svetu.
Glede tramvaja v šiško še omenim, da ga bo imela samo ena cesta, to je Celovška, ves drug del Šiške pa bo ostal izven proge. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da tramvaj gre tudi mimo Gorenjskega kolodvora, po Medvedovi cesti, mimo šole do nove župne cerkve in do tam pri mitnici na Celovško cesto in dalje proti Ljubljani, oziroma v nasprotni smeri. Da niso v Šiški s sedanjim delom zadovoljni, dokazuje do-
pisnik sam, ki hoče imeti postajališča popolnoma drugod, kakor pa so sedaj določena.
Sedaj pa vprašam posetnikc v šiški in na Viču, Rožni dolini, če nimamo posestniki Dvorskega okraja, v Trnovem in Kra-kovem enake pravice, da zahtevamo, da se tramvaj izpelje v tej smeri, da bodo davkoplačevalci tega velikega dela Ljubljane prišli do bližnje zveze s tramvajem in da se bo šele od tam speljal na Vič. Če se dopisnik iz Spodnje Šiške spodtika nad postajališči, koliko bolj se lahko spodtika večji del posestnikov iz Ljubljane, ki ne bo od tramvaja imel drugega, kakor vsako leto plačevati velik deficit tramvaja. Glede opazke dopusnika iz šiške o moji nagajivosti glede tramvaja se bomo pomenili pri sodišču in bo imel priliko to nagajivost tam dokazati. Mislim, da ni nobenega našega člana v Spodnji šiški, na Viču in v Rožni dolini, ki bi radi tega iz društva izstopil, ker društvo nima pri celi akciji prav nobenega stika. Kateri naš član pa bo zadevo natančno premotril, pa se bo prepričal, da sem pravilno ravnal, če sem zahteval, da se postopanje vrši po zakonitih določilih. Zakone, ki izključujejo vsako nagajivost, pa mora vsakdo spoštovati.	Tvan Frelih.
Banovinska davštlna na hiše, oproštene državnega neposred-njega davka po čf. 32., tofki 15. zakona o neposrednflh davkih
§ 57.
Od poslopij, oproščenih državnega ne-posrednjega davka po členu 32., točki 15.), zakona o neposrednrjih davkih, se plačuje letna banovinska davščina po številu stanovanjskih delov v nastopni izmeri: število stanovanjskih delov:	davek:
1	Din' 10—,
2	Din 12—,
3	Din 15—,
4	Din 35—,
5	Din 40-—.
Če je število stanovanjskih delov večje kot 5, se plačuje za vsak nadaljnji del Din 20-— več.
§ 58.
Za stanovanjske dele se smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih ljudje stanujejo ali ki so določene za stanovanje, ne glede na to, v katere svrhe se uporabljajo.
§59.
Ta davek obremenja hišno posestvo. Plačuje ga oni, ki uporablja zgradbo kot svojo (posestnik, imetnik), če pa gre za stalni užitek, uživalec.
§ 60.
Osebe iz § 59. te uredbe morajo prijaviti ustno ali pismeno pristojnemu občinskemu uradu vse objekte, zavezane temu davku, najdlje do dne 31. avgusta 1930.
Vsako izpremembo, nastalo po tem času, je javiti pristojnemu občinskemu uradu do dne 31. avgusta vsakega leta.
§ 61.
Na osnovi prijave izračuni občinski urad banovinsko davščino ter jo priobči stranki proti podpisu na prijavi.
Občinski uradi pošljejo prijave, ki jih morajo overoviti, do konca meseca oktobra kraljevi banski upravi zaradi evidence in cenzure.
§ 62.
Davščina se mora plačati v celoti naj-kesneje do konca meseca septembra vsakega leta.
§63.
Glede zastaranja pravice do odmere, revizije, odnosno izterjave, veljajo predpisi § 51. te uredbe.
Objavljeno v »Uradnem listu« z dne 16. IV. 1930. štev. 249/50.
\% banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
§ 64.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira \% banovinska taksa.
§ 65.
To takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin.
Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 66.
Za odmerno osnovo banovinski taksi služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse.
Vobče veljajo za to takso zmiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin.
Razno
Prijave za zgradarino izvršuje naša društvena pisarna v Ljubljani, Šalen-druva 6.
Prijave za zgradarino se dobe v Ljubljani v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov, Salendrova 6, v trgovini Ivana Bahovca, Stari trg; Antonije Kotar, Spodnja šiška, Medvedova cesta; Janko Rahne-tu na Selu; v trafikah: Sever, Šelembur-gova ulica: Mrzlikar, Tavčarjeva ulica; Unk, Zgornja Šiška. V Mariboru v trafikah: A. Poskošil, Grajski trg št. 4, Geč in Gnus, Glavni trg 15. V C e 1 j u : v trafiki Marije Lipša, Vodnikova cesta. V Ptuju: trgovina Hinko Kreft. V Črnomlju: Adolf Malnerič. V Mokronogu: Gregor Koželj, trgovina. V Sevnici: trgovina Peter Šetina. V Gornji Radgoni: trgovina Fran Korošec. V Rogatcu :	trgovina	Josip Brlissg. V
Mengšu: Peter Sire. V Škofji L o-k i : trgovec M. Žigon. V Kostanjevici: trgovina Gatsch. V Brežicah: I. Pinterič. — Nadalje se dobe tiskovine pri vseh društvih hišnih posestnikov. — Pričakujemo, da bodo hišni posestniki kupovali edino od nas naložene tiskovine ter nas vsaj na ta način malenkostno podpirali.
Vodarino, gostaščino in kanalsko pri-stoihino v Ljubljani, Mariboru. Celju in Ptuju ie od najemnine odbiti in šele od ostale brutto najemnine v napoved vpisati. V Ljubljani znašajo sedaj te doklade za stare hiše skupaj 17%. za nove pa od 5% do 11% z ozirom na višino najemnin. Da dobimo nravilen odbitek na vodarini, go-staščmi in kanalski pristojbini, je troha v Ljubljani najemnino deliti s 117 in to vsoto s 100 množiti. Od 10.000 Din najemnine ne znesejo 17% doklade 1700 Din, temveč samo 1453 Din. Tedaj je nepravilno, da bi se najemnina enostavno s 17 % množila in na ta način izračunala vsota teh doklad.
Stavbno podjetje
A. MAVRIČ
Ljubljana, Vegova ul. 2
Telefon 33-82
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
Ustanovljena leta 1889
Telefon št. 2016, 2616 Rač. poštne hran. 10.533
(Gradska štedionica)
Ljubljana - Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 420 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuj© zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega. računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine obč. denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
RENTNI DAVEK
od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, tako da vlagatelji dobe polne obresti brez odbitka.
Ustanovljeno leta 1879 Telefon št. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike iz železa in bakra itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!
IVAN KRIŽNAR
Ljubljana, Hrenova ul. 9
Splošno krovstvo
Stavbeno podjetje
C, MATKO CORK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon štev. 2095
KREDITIH ZAVOD ZA TRG0VH10 IH IHDDSTRIJO
UubUann - Preferaeva elice št. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kvedit Ljubljana Telefon št.: 2040, 2457, 2548,
interurban 2706, 2906
I
Izvršuje vse bančne transakcije v tu- in inozemstvu Safe-depositi
„TRIGLAV“
Generolno zastopstvo za Slovenijo vLjublianiJalmatiivall. Tcl.2929
priporoča članom društev zavarovanja vseh vrst osobito pa proti škodam vsied požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901'-. Polno vplačana delniška glavnica Din 6,000.000 -, Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
MATIJA TERLEP
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta
priporoča svoje podjetje, kovanje konj,
vozov in kolarstva
VZAJEMNA
ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, DUNAJSKA C. 17
je prva slovenska zavarovalnica
SPREJEMA:
v požarnem oddelku: Zavarovanje vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in eksploziji svetilnega plina, cerkvene zvonove proti razpoki, steklo in in zrcala proti ubitju, po znano nizkih cenah. V življenskem oddelku: zavarovanje na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanje na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.