CTOKY
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
'1CT0RY f BUY
JVAR
%ONDS [STAMPS
KUPUJTE
VOJNE-BONDE!
The Oldest Slovene Daily
In Ohio ★
Best Advertising Medium
xxvm.—LETO xxvm.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 25, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 172
i JAPONSKIH
OJNIH LADIJ
110 ZADETIH
Malomarnost družbe in oblasti je odgovorna za plinsko razstreibo
'M
po(
Ameriška matična zadala silen udarec ostankom
dej, japonskega brodovja
f
I	25. julija
Chester W. Ni-1 danes naznanil, da Y|	matična letala
bombardirala ostanke ®	bojne mornarice ter
fed ^	škodo dvema
n3|^,.'^^^toma, eni matični trem križarkam.
mornarica je bila 5"	svoji bazi Kure.
Nir T britska letala bom-—^5oka\^ poškodovala v luki teou	eno nadaljno ja-
Ipi
Posebni tehnični odbor, ki je bil imenovan, da dožene, kako je prišlo do velike plinske eksplozije, ki je lani 20. oktobra povzročila 130 smrti in skoro razdejala del Clevelanda, kjer se nahaja slovenska naselbina, je včeraj predložil županu Burku svoje pronajdbe.
Poročilo so sestavili trije profesorji z visoke tehnične šole, Mathew M. Braidech, Kenneth H. Donaldson in George E. Barnes. Profesor Braidech je od takrat zapustil Cleveland ter se nahaja v New Yorku v službi National Board of Fire Underwriters.
Omenjeni odbor je prišel do zaključka, da so predstavniki plinske družbe East Ohio Gas Co. ter mestne in državne oblasti enako odgovorne za dogodke, ki so dovedli do strahovite raz-strelbe, ker so bili prvi kot drugi malomarni, ko se je gradil tank, kjer seje hranil plin v tekoči obliki, in pozneje, ko bi se bilo moralo odkriti nevarnost, kije pretila okolici.
v poročilu je med drugim rečeno, da je razstrelba sprostila uklmijeno moč, ki je bila enaka 25 milijonom konjskih moči, katere producirajo vse elektrarne na vodni pogon, kar se jih nahaja zapadno od reke Mississippi.
Ako bi bile mastne in državne oblasti na straži, bi ne bile nikdar dovolile gradnje takih tankov sredi mesta, akoravno zakon istih specifično ne prepoveduje, pravijo znanstveniki, in plinska družba bi bila morala istotako vedeti, da se dejansko igra z ognjem, akoravno oblasti niso delale zaprek, ko se je vprašalo za dovoljenje za gradnjo tankov.
Da se taka tragedija, kakor je zadela prebivalce Clevelanda v okolici East 55th St. in East 62nd St. ne ponovi, odbor raziskovalcev priporoča, da se sprejme ordinance in postave, na podlagi katerih bodo morala podjetja, ki hočejo graditi tanke za hranitev kakoršnega koli kuriva, ne samo dokazati, da se bo
izpolnilo vse obstoječe varnostne naredbe, temveč tudi, da tanki v nobenem slučaju niso nevarni.
Za eksplozijo samo so odgovorni številni faktorji, pravijo znanstveniki, ampak težko je reči, kaj je bil njen neposredni vzrok.
Istočasno z objavo omenjenega poročila, je dal v javnost poročilo o eksploziji tudi okrajni mrliški oglednik Samuel R. Gerber, v katerem je rečeno, da odgovornost leži pred vsem na ramah plinske družbe, ker tank, v katerem je hranila tekoči plin, ni bil pravilno zgrajen.
Poleg tega, da je v katastrofi izgubilo življenje 130 oseb, je razstrelba pokončala bivališča in tovarne v 20 mestnih blokih in napravila z ognjem, kateri je sledil okoli šest milijonov dolarjev škode.
Konferenca velikih treh napravi odmor
2L SiiStia' ^ nadalje odkril, da jed J ®^®ttziva, ki se je pričela dustr" proti vojaškim in L liiSh	tarčam na iapon-
otokih, stopil, v ko so križarke in
Churchill gre domov, kjer bo jutri zvedel, kako so izpadle volitve
rS	°	obale in bom-
__Hei{ ^ za morska letala
^rakoplovsko polje na koncu otoka
J
fi	^^troge za
[I PT^ W skozi Tokio
Aleutski otoki, 24. ju-;liduk	motorni stroj-
• 8 %, je ^ Fertic iz Orlanda, e p^^sevi	pisal admiralu
tani^fog %' j® ročno izdelal par ani(*al^	želi pokloniti ad-
fel^Yn	kadar bo zma-
Jcu „J^hal skozi Tokio na Hirohita. Fertic je og	pristavil, da bi bil rad
---^RaicL.^ osedlal Halseyje-
. flil 2a -i kadai" se bo priprav-rtnico ° ®kozi japonsko pre :ni f} ' .
lico.	* *
olins^lllia,^ -L julija — Admiral vo^ svo-ip , ,®y je danes na kro We Ig. ^?j® v bližini japonske nava^^' ^ j® zadnji ve OO'^ra	japonskega
s zjutraj pripluli v
m

fo ce^bo tako dolgo, dokler morala totalno
te
'	brezposel-
l ^dpobo rastejo
^ okraju Cuy Za bpA ^^^^cev vložilo pros jg y^°8elnostno podporo ZAmti S^"° P^jinji teden vlo vrS^?'^«	takih prošenj
i ^ih r>».^x	Število to-
'94 No o/, . "j v istem času . f« »a\ '2®' »» 2,719, in je iisoJ^b.	skupno 4,430
CTLII^^® 1 Yoiuigstown jih
naro" I kjer je preklic ivršep'povzročil največ
OBISKU
Protest proti vladi terorja na Grškem
POTSDAM, 24. julija—Konferenca velikih treh bo v četrtek odgodena, ker se bo premier Churchill vrnil v London, kjer bo na omenjeni dan objavljen izid parlamentarnih volitev.
Odhod britskega premierja ne pomeni, da se bo konferenca tončala, ampak ako je Churchill pri volitvah propadel, oziroma ako konservativci niso dobili večine v parlamentu, tedaj se bo vrnil v Potsdam kot predstavnik Anglije delavski vodja Clement Attlee.
Pričakuje se, 'da se bo konferenca v petek nadaljevala, ne glede na to, kakšen bo izid brit-skih volitev.
Churchill se je zmotil
Tukaj obstoji splošen vtis, da bo v slučaju Churchillovega poraza Eden prišel nazaj na konferenco kot zunanji minister. Attlee je bil tukaj od začetka konference skupno s Churchil om v soglasju s sporazumom, ki je bil napravljen, ko je bila konferenca sklicana.
Ko se je včeraj britska delegacija peljala skozi Berlin, je skupina britskih vojakov začela vzklikati. Churchill, misleč, da so vzkliki namenjeni njemu, je začel odzdravljati, tedaj so vojaki začeli klicati ime Attleea.
Churchillov obraz se je zmračil, medtem ko je delavski vodja, zadovoljno se smejoč, pozdrav vrnil.
NEW YORK, N. Y. — John Vafiades, predsednik provizorič-nega strokovno unijskega komiteja Grško-ameriškega sveta, je naznanil, da bo v četrtek masna delegacija ameriških Grkov šla pred britski konzulat v New Yorku in tam protestirala "proti rastočemu terorju v Grčiji, ki ga vzdržujejo britski bajoneti."
Vafiades, ki je poslovodja unije grških kožuhovinskih delavcev je rekel, da se bo delegacija v petek podala v Washington, kjer bo obiskala britsk«, rusko in grško poslaništvo, kakor tudi državni department.
naglo zbolel
Pretekli teden je nagloma zbolel in bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico Mr. Joe Molek 9500 Cardwell Ave. Nahaja se v sobi št. 208, drugo nadstropje kjer ga prijatelji in znanci lahko obiščejo med 2. in 3. uro po poldne ter med 7 in 8 uro zve čer. Zdravje se mu je že nekoliko obrnilo na bolje in upati je, da se bo kmalu zdrav vrnil v krog svoje družine!
VSA KONTROLA NAD ŽENSKAMI V INDUSTRIJI KONČANA
Od jutri dalje bo vsa kontrola, katero je do sedaj izvajala zvezna komisija za delovne moči nad ženskami v industriji, popolnoma ukinjena.
Tozadevno izjavo je podal snoči direktor lokalne komisije Stuart R. Smith po seji z zastopniki industrij in delavstva.
To pomeni, da bo poslej vsaki ženski dano na prosto, da najde delo tam, kjer jo je volja. Zvezna oblast je kontrolirala žensko delo v industriji od leta 1942 naprej.
MATI IN OTROCI OBTOŽENI V SMRTI VOJNEGA VETERANA
SOUTH CARVER, 23. julija. Tukaj so bili aretirani Mrs. Arthur Shaw, stara 42 let, njeni hčeri Verna in Virginija, stari 19 in 20 let, ter 17-letni sin Arthur. Obtoženi so napada z morilskim namenom v zvezi s smrtjo Richarda Bametta, 47-etnega vojnega veterana iz druge svetovne vojne.
Mrs. Shaw in otroci pravijo, da so Bametta ubili, ko je brez vsakega vzroka začel streljati na Mrs. Shaw. Bamett je bil svoj čas pri družini Shaw na stanovanju. Policija pravi, da je bil obraz veterana tako razbit, da ga je bilo komaj mogoče spoznati.
Mrs. Lucy Bamett, mati štirih otrok, je izjavila, da bo preskrbela pogreb za moža, akoravno ga ni videla že zsCdnjih deset let, odkar sta se ločila.
Reynaud nadaljuje s pričanjem proti maršalu Petainu
KOMUNISTI ZAVRNILI STALIŠČE BROWDERJA
NEW YORK, 23. julija. — Konvencija komunistične zveze za državo New York je včeraj soglasno sklenila, da se komunistična stranka obnovi, ko se prihodnji četrtek snide narodna konvencija komunistične zveze. Druga soglasno sprejeta resolucija je zavrnila postopanje Earla Browderja, sedanjega predsednika komunistične politične zveze, na čigar pobudo se je komunistična stranka kot politična organizacija razpustila.
Kakor znano, so ameriški komunisti lani podpirali kandidaturo predsednika Roosevelta, potem ko so zavzeli stališče, da bodo bolj učinkoviti, ako se bodo posvetili izobraževalni akciji in delali v okviru starih političnih strank.
PARIZ, 24. julija. — Bivši premier Paul Reynaud je danes naprtil proti maršalu Petainu obtožbo, da je bil že leta 1934 v zvezi z n a c i j i, s katerimi je skupno delal za zlom republike, ker je upal, da se na ta način dvigne na oblast v Franciji.
Bivši premier je dalje izjavil, da je slava, katero je Pe-tain užival vsa ta leta, češ, da je bi on odgovoren za obramba Verduna v zadnji svetovni vojni, navadna potegavščina.
Za dokaz je navedel izjavo pokojnega maršala Joffreja, ki je tisti čas obtožil Petaina, da nima nobenega zaupanja, da je Verdun mogoče uspešno braniti. Reynaud je rekel, da obstoje zgodovinski dokazi, da je bil Petain pripravljen trdnjavo izročiti Nemcem, ko je dobil ukaz od višje oblasti, da mora z obrambo nadaljevati.
Reynaud je dalje pričal, da je Petain nasprotoval načrtu, da se Maginotova linija potegne dalje proti severozapadu ob francoski in belgijski meji, kjer so Nemci leta 1940 pri Sedanu napravili vdor skozi francosko linijo.
Petain je javno trdil, da so francoske obrambe zadostne, je rekel bivši premier, medtem ko je privatno trosil defetizem in odprto trdil, da Francija ni v stanu uspešno zoperstaviti se nemški sili.
Maček se nahaja v Parizu; očita Titu ''diktaturo"; je brez programa
"New York Times" prinaša z dnfe 22. julija poročilo iz Pariza, glasom katerega se nahaja tam dr. Vladko Maček, bivši vodja hrvaške kmečke stranke, ki je poročevalcu omenjenega lista rekel, da skuša maršal Tito uvesti "popolno komunistično diktaturo" v Jugoslaviji, a obenem je priznal, da sam nima nobenih idej ali programa za bodočnost.
peru je dobila novega predsednika
LIMA, Peru, 21. julija. — Danes je nastopil predsedništvo dr. Bustamente Rivero, ki je bil pri volitvah 10, junija izvoljen kot kandidat narodne demokratske fronte, sestoječe iz liberalov in levičarjev, katera je porazila gen. Ureto, ki je bil kandidat konservativcev.
^^eraj
na '
dr.
so
nu
j	na obisk za
_ Mrs	Wis.,
^ Viff ton, ki gA	Lach, sin
, J pravkar vrnil po preko morja
W '-Uikii •	jc*v,xvvF uiurja
Rosie siu-
5. i*
ko*
izini
a. Tu se na-;o, f"",	Mr. in Mrs.
o	St.	1059
da ^ta 8eg. ' ^lipiČ in Mrs.
' • sl4t^ in rn	j™ obi.
a] s'Tko**, **%%*&%& V Miši
3Ži
janchar v cincinnati
Dr. Leonard J. Janchar, sin Mr. in Mrs. Frank Janchar, 620 E. 94 St., je dovršil svojo službo kot "interne" v. medicini in kirurgiji v St. Vincent Charity bolnišnici na 20. junija, dne 2. julija pa je nastopil svojo novo službo kot rezidenčni zdravnik v patologiji v Cincinnati General bolnišnici ter kot asistent v patologiji v kolegiju medicine v univerzi Cincinnatija, Dr. Jan-charju čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v novi službi!
Glasovanje o veteranih
Na skupnem sestanku uradnikov pri Jack & Heintz in predstavnikov unije se je včeraj sklenilo, da bgdo delavci pri omenjeni družbi sami odločili vprašanje, ali naj bivši vojaki, ki so bili odpuščeni iz armade, ostanejo na delu, ali naj se ravna strogo po pravilih seniomo-sti.
Nov grob
jack malovrh
Včeraj zjutraj je bil nenadoma zadet od srčne kapi, kateri je čez nekaj minut podlegel, po znani Jack Malovrh, star 56 let, stanujoč na 719 E. 157 St. Do ma je bil iz Smerčja pri Vrhniki, kjer zapušča sestro I"vlano in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in je bil član društva Novi dom št. 7 SDZ. Dolgo let je bil zaposlen pri New York Central železnici, vsled rahlega zdravja pa zadnje leto ni delal. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances rojeno Virant, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah, in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 8. uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavo da, 458 E. 152 St., v cerkev Ma rije Vnebovzete in nato na Cal vary pokopališče.
več mesa se obeta za civiliste
Iz Washingtonu se poroča, da bodo pointi za meso v prihodnjih dneh nekoliko znižani. Zaloge mesa so se povečale, ker so se ukinile pošiljatve v Evropo.
Maček, ki je 66 let star, je 6. maja s svojo ženo, sinom in hčerjo zbežal iz Zagreba v Salzburg, od tam pa je šel v Reims na zavezniški glavni stan. Zadnjih šest tednov biva v Parizu, kjer skuša izposlovati dovoljenje za odhod v London, katerega pa še ni dobil.
Poročevalcu je rekel, da se smatra za "lojalnega podanika kralja Petra", da pa hoče biti oprezen glede kakega bodočega programa in političnilj idej, ker se mora poprej seznaniti s spremembami, ki so nastale v svetovni politiki.
Maček, ki je bil član vlade premierja Cvetkoviča, ki je sklenila takozvani "trojni pakt" s silami osišča, je rekel, da je zbežal v izgnanstvo, ker se raje nahaja pred železnim zastorom, s katerim so partizani zastrli Jugoslavijo; kot pa za njim. Re-
Pozor, hišni posestniki!
kel je, da kadar bo zbral potrebne informacije, se bo vrnil domov, tudi če mu nova vlada v Jugoslaviji ne bi dovolila po-vratka.
Rekel je dalje, da zlasti želi govoriti z dr. Jurajem Krnjevi-dem, tajnikom Hrvaške seljačke stranke, ki se zadnja štiri leta nahaja v Londonu, in da mu je žal, ker ga ni mogel videti pred konferenco velikih treh v Berlinu. Kar se tiče dr. šubašiča in dr. Juraja Šuteja, je dejal, da ne razume, zakaj sta vstopila v Titovo vlado, da pa je slišal, da je šubašiča britski zunanji minister Eden vrinil v vlado.
Dr. Maček je rekel, da mu ni ničesar znanega, kaj se je zgodilo z Ante Paveličem, in na vprašanje, če se je kdaj pogajal z gen. Mihajlovičem, je odvrnil, da se ni, pač pa da je mogoče, da so bili z njim v zvezi kateri člani njegove stranke.
Človek, ki je zastopal Hitlerja v Ameriki, odgovoren z bajko o 'komunistih' v armadi
v četrtek, 26. julija ob osmi uri zvečer se sklicuje nujno protestno sejo zaradi gotove tovarne, ki je dobila dovoljenje za obratovanje na E. 64 St., zadaj za Hrvatskim domom.
Radi tega se opozarja vse hišne posestnike v okolici, namreč iz Norwood Rd., Glass Ave., St. Clair Ave., Addison Rd., E. 64 St., E. 63 St. in Carl Ave., da se udeležijo seje, ki se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Za odbor posestnikov:
'Louis Majer.
na operaciji
Sinček poznane družine Adolph Tomšič v Collinwoodu je srečno prestal operacijo. Želimo mu, da bi kmalu okreval!
pogreb
Pogreb pokojnega William Mehle se vrši v petek ob 8:45 uri zjutraj iz Josip'Žele in sinovi pogrebnega zavoda," 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
zaroka
Zaročila sta se Cpl. Joseph Li-siki in Miss Frances Pockar, hčerka Mr. in Mrs. Štefan Peter-lin, 1298 fi. 168 St. Bilo srečno!
slike
Nocoj se bo prvič v tej sezoni kazalo slike na Grdinovem vrtu. Pričetek bo^b mraku.
WASHINGTON, D. C. — Dva napredna demokratska kongres-nika, Sabath iz lUinoisa in De-lacey iz Washingtona, sta prošli petek v poslanski zbornici odkrila, da je človek, ki je spravil v poročilo vojaškega pododseka zgodbo o "komunistih" v ameriški armadi, svoj čas zastopal Hitlerja v Zed. državah. Bil je to H. Ralph Burton, ki je bil nekoč tudi odvetnik za Coughlino-vo fašistično "Unijo za socialno pravičnost."
Tozadevno poročilo je spravil pred kongres reakcijonarni demokratski kongresnik Rankin iz države Mississippi, ki je Bur-tonu preskrbel službo svetovalca pri vojaškem pododseku.
Kongresnik Sabath je v svojem govoru Rankina obtožil, da se posluži vsake mogoče prilike, da spravi v uradni zapisnik kongresa izjave, ki so v popolnem skladu z idejami in programom Hitlerja in Goebbelsa. Kar se Burtona tiče, je rekel Sabath, bi bilo potrebno, da se njega samega preišče kot bivšega Hitler jevega zastopnika v Zed. državah.
Kongresnik Delacey je opozoril, da izjava, katero je podal
Burton pred vojaškim pododse-kom ni nikako uradno poročilo.
"To je bilo samo izpričevan je tega nekdanjega zastopnika na-cijev, človeka, ki je bil zapleten v celo vrsto neameriških aktivnosti," je izjavil Delacey. Kongresnik je potom opozoril, da je bil Burton leta 1943 odvetnik zg, Kurta Luedeckeja, ki je bil osebni predstavnik Adolfa Hitlerja v tej deželi. Pozneje pa je bil tudi posebni legalni svetovalec fašistične organizacije v Ma-rylandu, ki je bila aktivna pod imenom "Koalicije patrijotičnih društev."
Nasi fantje-vojaki
Na 30-dnevni dopust je prišel iz Južnega Pacifika mornar Jacob J. Pierman, sin Mr. in Mrs. Jacob in Agnes Pierman, 1157 E. 71 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu staršev!
plačajte asesment
Nocoj se bo pobiralo asesment pri društvih, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članstvo se opozarja, da pravočasno poravna svoj asesment.
gTRAK 2
ENAKOPRAVNOST
25. julija", •
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"

^ENAKOPRAVNOST*'
Owned ftud Published by THX AKEBICAir JCGOSLAV PBINXINQ AND FVBUSHINa CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday# and Holiday! SUBSCRIPTION RATES' (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznaSalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta);
For One Year — (Za celo leto) ______i-#0.50
roi Half Year — (Za pdl toU)_______»iO
Por 3 Monthi — (Za • meiece)___________3.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; CPo pošti V Clevelandu, Kanadi In MehlU): For One Year — (Za celo leto)	,,
For Half Year — (Za pol leta)__
{For » Month« — (Za I meeec*)--
jpao _ t.00 _ IJiS
For Europe, Boutta Americ* nnd Other Foreign Countrlem: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge Inooemike drtof«): Por One Year — (Za celo leto)__
For Hali Year — (^a pol leta) __
-$>.00 4JS0
Catered m Second Class Matter Ap^ 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
"RUSI SO NASI STARI BRATJE"
Pod tem naslovom, je objavljen v "Slovenskem poročevalcu" z dne 27. aprila 1945. članek Viktorja Smoleja, ki citira besede, katere je pred 150 leti zapisal prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik: Omenjeni članek se glasi:
Misel na, veliki ruski narod spremlja Slovence od prvega trenutka njihovega osamosveščanja. Na svoji straži na skrajnem slovanskem zahodu so v misli nanj čutili v njem močno zaslombo. Vedeli so, da imajo poleg sosednjih Romanov in Germanov, ki so jim bili sovražni, tudi bratske sosede v južnih Slovanih, katerih usoda je bila velikokrat sorodna usodi Slovencev, v daljnem ruskem bratu pa so videli najmočnejši slovanski narod, ki jim že s samim svojim obstojom daje vero v vstajenje, v zmago zatiranih in tlačenih slovanskih narodov in v bodočnost, ki jim pripada kakor vsakemu evropskemu narodu.
Ruse poleg drugih Slovanov omenjajo že naši protestantski pisci (Trubar, Dalmatin, Bohorič). Bohorič je med prvimi dvignil glas za to#.da tudi Slovanom pripade tista veljava v svetu, kot gre vsem drugim narodom. Izvajal je ime Slovan od slave in s tem začel vrsto tistih slovanskih navdušencev, ki so si po otroško pomagali v trdi temi suženjstva z vero v nekdanjo slavno preteklost, pa naj je bila resnična ali lažna. Se pred protestanti je v latinskem jeziku odkril Evropo Rusiji plemič Žiga Herberstein, rojen v naši Vipavi, ki ga je dunajski dvor prav zaradi znanja slovenščine poslal v diplomatskih poslih v Rusijo, kjer je prebil dvakrat po dve leti. Preporoditelji v 18. st. obnavljajo tradicijo slovanske orientacije našega slovstva. Pohlin postavlja ruske meje tja na Kaspiško morje, tja do Partov in Perzov ter gori do Nove zemlje in Ledenega morja. Imenuje jih Moškovite, to je moške, junaške ljudi, ali Razsejane, kar naj pomeni tiste, ki so po širokem prostoru naseljeni. Pohlinov sodobnik Blaž Kumerdej je za prvo sejo učenega ljubljanskega društva pripravil govor, iz katerega govori velika vera in spoštovanje do del ruskega naroda. Tam pravi med drugim: "Prišel je veliki trenutek, ko nimamo več vzroka sramovati se, ako govorimo kranjski (=slovenski). Mi Kranjci potrebujemo zvez z ostalimi narodi. Naša deželica je že tako majhna, da se ne more ponašati na svetu. Narod, iz katerega izhajamo, je najbolj zaničevan v tako zvanem olikanem svetu; le presijajna dela naših rodnih bratov Rusov morejo to zaničevanje nekoliko omiliti." V tej misli o potrebi kulturnih vezi z ruskim narodom je Kumerdej z velikim pogumom poslal svoj jezikoslovni "Spis o jezikoznanstvu Slovanov in Rusov" naravnost ruski znanstveni akademiji. To so prvi neposredni stiki našega znanstva z ruskim.
Največ je o Rusih od tedanjih preporodi tel j ev mogel pisati pesnik Valentin Vodnik. Kot avstrijski zavezniki so tedaj Rusi korakali tudi čez Slovensko ozemlje v Italijo proti Francozom. Tedaj je Vodnik pisal 1799 v svojem časopisu "Ljubljanskih novicah": "Ena nova perkazen je za nas Kranjce, da so Rusi naši stari bratje peršli . . . Pred poldrugi taVžent leti so pervi Slovenci (—Slovani) v te na-, še kraje peršli, oni so bili od Rusov in drugih Slovencov roda; od tiga pride razločik, zakaj mi lahko zastopimo ru-sovski jezik; oni so namreč Slovenci, inu korenina, od katere so naši očaki rojeni . . . Zdaj vidimo z očmi, kakišne mogočne inu velike po sveti brate imamo." To so besede izpred 150 let, kot da so napisane danes.
V Prešernovem času se je razmahnilo slovansko kulturno življenje in tudi\ med Slovenci so se odprli širši po-gl&di na jiig in vzhod. Tudi Rusija sama se je tedaj začenjala zanimati za posamezne slovanske narode in tako je na primer med Slovence prišel na obiske tudi mladi znanstvenik I. Sreznevskij, ki je kandidiral za profesorja na slavistični stolici, kot so jih tedaj ustanovili v Rusiji celo vrsto. Z njim se je srečal tudi Prešeren, ki mu je v spominsko knjigo napisal stihe:
"Si slovenskega rodu,
te ne prašam kam, čemu,
,	kadar boš prišel domu,
sin neumrjoče Slave,	'-4
spomni bratov se krog Savel"
Ti stihi so privreli iz istega občutja, kakor slavni stih iz Uvoda h Krstu, da "največ sveta otrokom sliši Slave."
Politično prebujenje sredi preteklega stoletja je prineslo vrsto pesmi in člankov o ruskem narodu, posebno o njegovi kulturi. V slovanskem svetu, zlasti v Rusih, so tedaj naši ljudje gledali možnost nekega čudeža, ki jih bo rešil narodne smrti, kadar bo stiska najvišja. Vsi so se skladali v tem, da mora vsak zaveden Slovan znati ali vsaj razumeti ruski jezik, ki mora postati jezik Slovanov za medsebojno sporazumevanje. Daleč je bilo še do misli, da se bi mogel poučevati ruski jezik kot učni predmet v šolah na slovenskem ozemlju, toda naše dijaštvo na srednjih in visokih šolah je ustanavljalo tajne krožke, kupovalo ruske knjige, se učilo jezika in spoznavalo rusko kulturo. Leta 1867 je izšla prva ruska slovnica in čitanka za Slovence. Sestavil jo je Veleslovan Matija Maj ar Ziljski od skrajne zahodne slovenske meje, založil pa jo je G. Blaž, trgovec na Reki, torej že izven skrajnega jugovzhodnega roba Slovenije. To je prvi sistematični učbenik ruskega jezika za Slovence, ki prinaša tudi odlomke iz ruskega slovstva, zlasti iz Nestorja, prinaša pa tudi odlomek iz Puškinove proze.
Od tega časa dalje se je študij ruskega jezika zelo razmahnil. Val slovanskega navdušenja, ki pa je bilo v veliki meri prikrivanje lastne nedejavnosti, je vedno naraščal, čim hujši je bil nemški pritisk, in porazno občutje tedanjih zmedenih, v zagati tavajočih pokolenj se je zgostilo v stavek, da je usodi narodne smrti mogoče uteči samo z zlitjem v veliko rusko ali slovansko morje. "Ali bomo Prusi ali bomo Rusi." Vendar to "katastrofalno Slovanstvo" ni zmagalo. Zmagalo je načelo enotnosti v mnogovrstnosti ali z drugimi besedami, priznanje vsakemu slovanskemu narodu njegove samostojnosti, toda tudi iz tega izvirajo-čih nalog.
V zadnjih stoletjih preteklega stoletja se je začelo množiti prevajanje iz ruskega slovstva. Enako je tudi naše slovstvo v ruskih prevodih stopalo pred ruskega človeka. Še več prevajanja, študija in sistematičnega spoznavanja z ruskim jezikom, kulturo in zlasti literaturo zaznamuje seveda naše stoletje, ko smo dobili vrsto pesniških prevodov iz ruske poezije in v prevodu velika dela največjih ruskih pisateljev svetovnega slovesa. Zaman je bil ves trud tujih vlad in domačih nazadnjakov že pred prvo vojno in po njej, da bi oči Slovenčev odvrnili od Rusije. Tudi v Jugoslaviji se oblastniki niso upali pred 1941. letom uvesti, v šole ruščine, bila jim je nevarna, med tem, ko se jim nemščina ni zdela prav nič nevarna. Toda na vzhodu je nakljub vsemu rastel nov svet in veliko rusko ljudstvo je bilo tvorec tega novega sveta. Naše ljudstvo pa je hotelo vedeti, kaj se tam godi, hotelo je znati jezik naroda, ki tudi zanj gradi nove oblike življenja. Zato je razumljivo, da so ljudje hlastali po ruskih učbenikih.
Sedaj je v narodno-osvobodilni borbi nastala in izšla pri nas tudi ruska čitanka za dijake.
Po ruskem jeziku je danes izražen duh nove svobode, ki naj po besedah Aškerčeve pesmi v ruskem prevodu: "vozdvignet slabyh on iz med i praha i svjet svobody prinesjot s soboj."
Nemcev kar smo jih do tedaj naleteli ..."
Iz teh vrstic je razvidno, da je bilo v tej skupini največ slovenskih intelektualcev, ki so po-anali ali slišali o Adamiču. Žal, da ta Amerikanec ni navedel imen.
Slovenci v Hesselbergu
Hesselberg je malo taborišče 65 milj jugozapadno od Nueren-berga na Bavarskem. Tukaj se nahaja 300 Slovencev, največ iz Koroške. Naslednji imajo svoje rojake ali znance v Ameriki in jih iščejo:
ALOJZ ŠEGA iz Krškega išče MARIJO TOMAZIN, Meadow Lands, Box 85, Pa.
Družina MOČILNIK iz Libuč pri Pliberku, Koroška, išče PAVLA KUMERJA, Mil waukee. Wis.
Družina BRUGGER iz Brda, Koroško, išče VALENTINA BRUGGERJA, VIN CENG A RAUTARJA in FRANKA RAU-TARJA, vsi trije iz Milwaukee.
Družina TRABESINGER iz Logevasi, Koroško, išče ANDREJA MOSIERJA, ki se nahaja nekje v Illinoisu.	I
DRUŽINA ŠUŠU iz Hodiš, Koroško, išče ALBERTA SCHE-LANDRA iz Chicaga.
Družina LEPUŠIČ iz Št. Jakoba, Koroško, išče MARIJO STORNIK iz Chicaga.
JANEZ KLANŠEK iz Ko mende, Gorenjsko, išče Franca PROSENA iz St. Louisa. *
Pisma za omenjene rojake naj bodo poslana na: Sgt. Charles W.'Karr, 39724207, Co. A—634 T. D. Bn., APO 403, c/o Postmaster, New York, N. Y.
Kaj
Meso in kruh preskrbljujejo krajevne vasi, katerih odgovornost je paziti, da dobi vsaka oseba prave odmerke. Tukaj imajo le en voz in enega konja, s katerim vozijo dnevno po potrebščine v bližnji trg. Meso je servira-no po enkrat na dan, hrana za zajutrek in večerjo pa je precej lahna. Edina stvar, ki jo res pogrešajo, je kava—kot jo imamo Amerikanci vsak dan. Vse se kuha v veliki kuhinji, kjer se nahajajo trije veliki kotli in velikanski štedilnik za kuhanje hrane za 300 oseb. Jedel sem zelo okusno pripravljeno jagnjetino, ki so jo ti Slovenci skuhali—in to je dokaz, da naši ljudje vedno najdejo janca, pa naj bodo kjerkoli.
Družine imajo precej otrok. Zdravje je v splošnem dobro, kajti ljudje se držijo čisti in snažni, kolikor je pač v Nemčiji danes mogoče. Vojaške oblasti nudijo ljudem vso mogoče zdravni ško oskrb, toda zaloga in opre ma je zelo pičla.
Zbral sem imena nekaterih ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki. Ta seznam tukaj prilagam, da bodo njihovi sorodniki vedeli o svojcih v Nemčiji. Omeniti želim tudi dejstvo, da sem tem ljudem pokazal revijo "Liberation," Najprej so hoteli videti sliko maršala Tita.
Prosim, objavite to poročilo in imena ljudi v vaših listih in biljtenih.
Želeč Vam vse najboljše, ostajam
Sgt. C. W. Karr Zaloga brošure izčrpana
Slovenskega dne v amerikanslf Beli Ljubljani.
V nedeljo 5. avgusta podružnica štev. 51, BarberWjR Ohio, proslavo Slovenskega dn'-Prireditev se bo vršila na štorih L. Novaka v ShernJS"! V imenu SANSa bosta govorK^c Leo Kushlan, član izvrševaln6«rfl< odbora, in častni odbornik F. J. Kern.

Urednikov^: pošta
"Slovan" vabi
Euclid, Ohio. — Pevski "Slovan" prireSi svoj l^tni let v prosto naravo na % ni farmi Mr. Kožarja na B' mond Rd., v nedeljo, 29. ji^'
\\9
Vabi se vse mnogošteV^ ^ podporne člane, da se izleta ^ leže ter pripeljejo svoje j j ker prigrizlca in drw bo dovolj za vse.
petja in godbe, se bo vleklo ^
telje, dobrot
Slovenci v Nemčiji
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
V Ameriko prihajajo številna poročila o Slovencih, katere je Hitler izselil iz raznih delov Slovenije v Nemčijo, kjer so morali služiti kot delavci-sužnji v tovarnah, premogovnikih in na deželi ter pomagati pri delu za zaklada-nje nemške vojne mašine. Na tisoče naših ljudi je tudi bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča kot politični ujetniki in mnogo izmed teh je pomrlo.
Danes obstajajo po raznih de-*~:-;—-----
lih Nemčije številna zbirališča, ^ ovila te vrstice, ki bodo
kjer ameriške, angleške in ruske
vojaške oblasti skrbijo za te nesrečneže in jih pripravljajo za povratek v domovino. Mnogi imajo svoje sorodnike tudi v Ameriki in želijo imeti poročila o njih. Naš častni predsednik Louis Adamič je prejel nekaj pisem od ameriških vojakov, ki so se sestali s temi slovenskimi brezdomci in želijo Adamiču sporočiti svoje vtise o naših rojakih. V naslednjem objavljamo izčrpke iz dveh zelo zanimivih pisem.
Hoteli so jih ponemčiti
Mrs. Anna Simon, iz Seattle, Wash., piše tole: "Ne vem komu i
gotovo zanimale Louisa Adamiča. Moj sin, prostak v ameriški vojski, služi v Nemčiji. Želim prepisati iz njegovega pisma par vrstic":
... "V neki vasi so bili v lagerju Alzacijci in Lorenci, ki so bili pod sumnjo, da niso 'dobri' Nemci. Namen je bil ponemčiti jih. Na njihovih kartah je bilo zapisano 'Ver-■ deutschiingsfahig (s p o so bni za ponemčenje).' V isti vasi je bilo taborišče, v katerem se je nahajalo 200 Slovencev. Njihov položaj je bil isti. Nekateri izmed njih so vedeli o Louisu Adamiču in bili so najbolj bistroumna skupina ne-
piše Sgt. Karr
Na Bavarskem, Nemčija, 23. j unij a^ 1945. Dragi g. Adamič:	^
Upam, da mi dovolite sporočiti vam svojo izkušnjo, katera mislim vas bo zanimala, kakor tudi ljudi, ki so povezani s tem dogodkom.
Ko se nahajam v vojaški službi v bavarskem delu Nemčije, vidim, da se nahajamo blizu visokega hriba po imenu "Hesselberg." Moja kompanija se nahaja v majhnem mestecu in stanujemo v Wassertrudingrenu, ki je samo šest milj od tega hriba. Ta hrib omenjam iz razloga, ker je tam taborišče preseljencev, kjer se nahaja kakih 300 Slovencev. Taborišče se nahaja v gozdu blizu vrha Hesselberga in je samo 65 milj jugozapadno od Nueren-berga. Obveščen sem, daje mnogo takih taborišč za preseljence po vsej južni Nemčiji; to taborišče se smatra za izredno prijetno. Ta hrib so Nemci preje rabili za vežbanje pilotov za brezmotorna letala (gliders), ker ima zelo pripraven obronek za spuščanje takih letal. Okolica je vsa ravna, polna rodovitnega polja, kjer raste lepa pšenica in seno, kamor so se letala spuščala.
V	tem taborišču so nekdaj stanovali ti letalski učenci, a je bilo sedaj oddano Slovencem za zbirališče vseh ljudi, ki so bili raztreseni po tej okolici kot suženjski delavci zadnja štiri leta. Člani večine družin so zopet skupaj po tri ali štiriletnem delu na kmetfjah, v trgih in mestnih tovarnah. Taborišče je razdeljeno v tri velike barake, ki ima vsaka po šest^ob, razen ene, kjer se nahaja dvorana za zabavo, na drugem l^pncu pa velika kuhinja. V teh dveh barakah so ljudje razdeljeni po raznih sobah in Vsaka služi povprečno za 25 ljudi. To je precej tesno in po vojaškem načinu.
V	sredi taborišča je velik vrt poln različne zelenjave, ki so jo ljudje posadili. Sedaj vživajo to salato, čebulo in redkvico. V sredini pa veličastno plapola jugoslovanska zastava z zvezdo, kot bi jo hotel videti Tito, ako bi bil tukaj.
di vrv med CollinwoodcaU'' jjj. Euclidčani. Zmagovalci bodo g, ležni lepe nagrade.	)rj
V slučaju slabega vremen®' "r se bo zabava vršila v Slo^ skem društvenem domu na \r, cher Ave.	ik
Torej na veselo svidenje'
Jos. Vičič, taj __va
Izboljšanja na St. Clair
si"® >»ic
•eJ
Firma A. Grdina in
We
Zaloga brošure "Slovenija v borbi za svobodo" je pošla. Nekaterim naročilom torej ne moremo ustreči. Ta bomo zadržali toliko časa, da se uvidi, če je vredno založiti novo izdajo. Sporočite torej tajniku krajevne podružnice ali pa v naš urad, koliko iztisov bi še naročili, če bo brošura drugič natiskana.
V	zalogi pa še irhamo revijo "Liberation," katero lahko takoj odpošljemo.
Shodi in govorniki
Proslava Slovenskega dne v Clevelandu dne 8. julija, ki se je vršila pod pokroviteljstvom skupnih SANSovih podružnic in priključenih kulturnih društev, je bila množična manifestacija slovenskih Amerikancev v prilog borbenega slovenskega naroda in vseh narodov Jugosla vije. S tern je slovenski Cleveland javno demonstriral, na kateri strani prerojene Slovenije stoji ter dejansko dokazal, da ne podpira onih ubežnih elementov in njihovih slug v Ameriki, ki bi radi Sloveniji in Jugoslaviji preprečili s krvjo pribor j eno svobodo, edinstvo in bratstvo narodov Jugoslavije.
Glavna govornika sta bila dr. Slavko Zore, svetnik pri jugoslo-V a n s k e m veleposlanstvu v Washingtonu, in g. Stane Krašo vec, član jugoslovanske delegacije na konferenci v San Frančišku, ki sta govorila v imenu Slovenije in Jugoslavije; v ime nu SANSa sta govorila častni predsednik Louis Adamič in predsednik Etbin Kristan.
V	imenu detroitske naselbine je shod pozdravil brat Jože Men-ton in izročil tajniku SANSa $200 z^ politično akcijo. Iz De-troita je dospelo v Cleveland še par drugih naših članov, kot so prišli naši ljudje iz Pennsylva-nije in drugih krajev. The Cleveland Press je ugotovil, da je bilo na shodu nad 5000 ljudi, in to število ni pretirano.
V	imenu SANSa izrekam ple-velandskemu odboru prisrčno zahvalo za izborno delo, vsem po-setnikom pa našo hvaležnost za (ako številni obisk. G. Krašovec je sedaj v Sloveniji in gotovo ne bo pozabil povedati, kako verno gaje narod poslušal na proslavi
sporoča, da je izročila zop^t _ Ov
nad 50 let staro poslopje, ^ 1
gim znano v naselbini kot TO
kdaj zelo poznane in
prodajalne pokojne družine
in Mrs. John Mihelič na ^
St. Clair Ave., v starinsko * &bi
So
ro.	.	I ,
Pred nekaj leti je storil^ ^ Jh ma enako z poslopjem neke «aj le prodajalne za smodk®^^ strani sedanjega poslopja-
V nadomestilo teh dveh' rih poslopij bo firma
H ^ t.

novo umetno izdelano osp iz opeke, kjer bo v sredi vli ^ pogrebnega zavoda, ob ji ^ pa bo nasajen lep zelen ^ ko bo ta okolica dobila tK) J ce, kar bo tudi za sosedni'r' slopja večje vrednosti. A'
Glede dela pri veliki na 6017-25 St. Clair Ave- i
,darl' C
M
bo zgrajena velika pro' in kegljišče, bo dopeljan® ^ kaj dneh železno ogrodj®' stavbo dvignilo in tako dilo porušeno praznoto katero je naredil požar)-bo naša St. Clairska, J ska avenue) izboljšana, k J tovo želi vsak rojak in st lec te okolice.
:I>01 " \
'te, 'ilu
'U;
ta
to a ti
Opomini glede
joniranja^:
Meso, sir, maslo, fconz®'
ribe in mleko
Rdeče znamke K-2 do ^ veljavne" vsaka za 10 P''"^

Procesirana
Modre znamke T-2 jplfiiQ so veljavne vsaka za 10 P Sladkor f Sladkorna znamka št^^'.j I 5 fufttev sladkorja je
do 31. avgusta.
. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 ^
1^0
k
št.
plovom v knjižici o^- -Ijavne do preklica. znamka stopi v veljavo ® gustom.
Kurilno olje ^
Znamke štev. 1, 2, so sedaj veljavne, vs® 10 galonov.
Žganje
25. perijoda za žganJ® ča 21. julija.	y
'O, ko
'6k, t
k
Oglašajte v' Enakopravt*^'
^3'ulija, 1915
ENAKOPRAVNOST
STRAR 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil. Boris Eihteršič
(Nadaljevanje)
a»'; "Ne • •
oriišvolio «	inama! Za božjo
prileti krc.
; i'3^kor h	Zdelo se mu je,
iilg 1 . ^ bila potegnila mr-Zelo . . . Ne-Aj« i '	ni mogla videti,
J^e	j® bilo stoji-
' lS'"°
^ je vprašal voznika: "Ali C,„ Srofica ponesrečila na lo-
'oznik
je povedal o po-

Peglem ka J "• ^
Iki n ^^znjencu in lovski pu-. 'i
ni (U(Ji j® lahko bil, lahko pa ji-ij*" ospo^^" ^^cer pa bi bil moral pit* il s^j, videti in bi bil še uteg-jul'?|obesng,.^®^'^2ati. Ljudje so kar 'edli T" ' • ga orožniki pri-°<1 sukn"^' časih vtaknejo
:ji atnažej^zložljivo puško in si d''"? n.	vsaj tako dobro ka
'obraz
s sajami, strelja-
se
M	lovci. Morda
irav jetniku bi bil tak strel toda kaj bi mu bil g ' so bili še drugi po-bil "^ogel
iena.;'^jj^ %h odnesti."
'gospoda morda g^^kŠnih sovražnikov?"
^OZtlik
7, - -------------
socia-	lovci. In
Ed(
./^aprei " TT"
"ko yj •■■ ^ oda zaradi tega bi
I L feža' ^^^egnil obraz v ši-''	godrnjajo že. Po
%las
demokrati so tudi ir	"jih bere ce-
)et'
I si"^ g hodila podnevi in ove o sama skozi vse go-
|C, , 'U Bo v	aycL aica-
kot, ^ pj, . ^^tkem odmoru; "Go-ali vas smem ne
se bo njena Jaz sem jk
tM in
osko yotii So
pja
že	Vozil sem pnn-
1*%^- ' -
"loj oče je bil tudi
neKefar. ki
M Kjer
tla. ko je bila še čisto 8® žew"^ mogel kaj sla-
v vsej okolici ni ni-
znar''"'.	po-
Iveh . • In yg. ^ priklicati nasme-zg^P'Planil" ^'^^"necka so po-.spf t« k rjk',
niož šele tedaj, ko
je
i vh^i^^Gze]
gtrJT^a iy. Pfofegi
a vft'
1 bo'^J
sedo* •[
'Udq in
in sg	k njemu na
ode izločil iz druž-
i tfg
&ve )rod
'M
so vsi na prin-če bil ^ Bhko postala kra-® hotela. In najlepša IjenQ	je ona. Pred
iko ljudje kar str-in k	v dvorano,
^isoito t ° l*hko vsakdo vi-
jaiio
cost
fee,
je to sama oblju-
prof
in

se pripeljeta h esor je pozabil pri-

je i, zmerom, in celo prepustila L.	P" postelji ni
Icakor rnirno
mojeg/^°%profesor zbudi
^ na H,°^?M^"skega gpa-. o^išču ustavi voz.
Hudo je to, zelo hudo. Profesor pohiti navzdol. In doslej je bilo vse tako lepo ... Z drgeta-j očimi ustnicami in velikimi, prestrašenimi očmi leži Rožamarija v postelji.
"Trpim, gospod profesor, oh, strašno trpim. Svojega otroka hočem videti, svojega moža in svojega očeta. K meni naj pridejo."
Profesor prisluškuje utripu njene žile in pokima sestri. Ta se izmuzne iz sobe in trenutek nato prideta že Harro in knez, in Henrika imata v svoji sredini. Knezu klecajo kolena, ko zagleda svojo hčer. Otrok takoj nagne glavo nazaj in jo skrije ob očetovem kolenu. Potem vzklikne: "Ne, ne!"
"Oh, boji se me," šepne uboga mati. "Harro, v naročje ga vzemi!"
Oče stori tako in rajava glavica se stisne kakor plašna ptica na njegoye prsi. Dušičine oči potujejo od očeta k možu in k otroku, kakor bi se hotele povsod ujeti, ostati. In vsi trije se je ne smejo niti dotakniti, kajti njeno roko drži gospod profesor.
Zelo slabo kaže z mlado gospodarico s Thorsteina. Profesor položi hladno roko nazaj na posteljo in gre hitro v sosedno sobo.' Toda posteljo in bitje na njej vidi tudi od ondod.
Vrata v spalnico se iznenada odpro; šumeča obleka knežnje. Hitro in tiho se pritisne zraven kneza. Dušičine oči jo opazijo Knez se premakne skoraj nehote, saj visijo njegove oči na hčeri. Harro se niti ne ozre. Samo profesor vidi knežnjin obraz.
Niti besede ne reče, stoji in gleda mrliško bledo hčer, in njena obleka neprestano šumi. Niti trenutek ne more ostati mir-, na . . .
Harro drži zdaj ubogo roko v svoji.
"Mama," reče Rožamarija tiho. Šumenje postane močnejše, in še enkrat: "Mama. Hudo mi je zaradi tebe. Ne, ne bi še rada umrla. Ljubi Harro,'moli zame! In tudi ti, oče, ljubi oče!"
Knez je tiho dejal^ "Saj je vsak moj dih namenjen tebi, Rožamarija. Za tebe . . ."
"Vzemi me v svoje ljubljene roke, Harro, Tako me zebe!"
Profesor je prišel z blazino, položil Rožomarijo lahko nanjo, potisnil roko njenega moža pod njo ter šepnil: "Držite blazino kvišku!"
Gospod profesor ji je ponudil roko: "Ali vas smem prositi, visokost? Zdi se mi, daje visokost tu odveč!"
Pogledala ga je in njene oči so se svetile. Mirno je pustila, da jo je od vel iz sobe. Spremil jo je do voza. Sluga ji je spet ogrnil plašč. — Tedaj seje zdelo, kakor bi se bila zbudila iz neke otopelosti. Pogledala je profesorja, da mu je postalo ledeno hladno pred divjostjo v teh očeh. Potem je vrgla glavo nazaj in njene oči so ga oplazile kakor gnusno žuželko. Stopila je v voz in se odpeljala.
Profesor je stal na grajskem dvorišču in gledal za njo. Potem je šel v hišo . . . Rožamarija mu je pomolila roke: "Zdaj je pa že bolje. Povejte to mojemu možu, da bo verjel."
Odrevenelosti je bilo iznenada konec.
Zvečer je prosil profesor grofa: "Poskrbite vendar, da knežnje ne bo več blizu. Čutil sem, da je njen obisk gospo grofico zelo razburil. Dami se 'menda nimata prav radi."
Harro je dejal:
"Ne, nikakor ne. Ni mi bilo prav, daje prišla v hišo, vendar pa ji tega ne bi branil, če bi bila pokazala vsaj malo sočutja. Toda utegnete imeti prav. Moja žena seje časih tako boji, daje ne razumem."
"Ne smete je več trpeti v bližini, gospod grof."
Harro ga je pogledal. Presenečeno, skoraj tuje.
Profesor si je mislil: "Kako more biti človek tako kratke pameti! Saj se je vendar ženski v očeh bralo, daje gledala svojo žrtev, on pa tega ni opazil."
Nato je rekel:
"Knežnja je zelo bolna. Nebi smela živeti brez nadzorstva. Najbolje bi bilo, da bi jo poslali v kakšno zdravilišče."
"Knežnja bolna? Da, prosim vas! Saj je bila zmerom tako; zdr^a."
"Ne, gospod grof! Jaz vam ne ugovarjam, če rišete z oljnatimi barvami ali z vodnimi, toda kar se tiče mojega dela . . ."
"Seveda, gospod profesor. Samo presenečen sem . . . Nihče ničesar ne sluti. Res je bila razburjena . .
"En sam pogled mi je bil dovolj. Oči! Ali je sploh niste pogledali? Niti za trenutek ni bila mirna!"
"Ne."
"Šumenje ste morali pač slišati. Poskrbite vsekako, da bo dobila kakšno žensko, ki bo pazila nanjo. Peljal se bom z njo
Potem se bom pogovoril z gospodom dvornim svetnikom. Prosim vas, da mi do osme ure pošljete kneza jn ga malo pripravite na pogovor z menoj."
"Zelo hvaležen sem vam, gospod profesor. Ali upate, daje moja žena zdaj že prebolela napad? In tega, kar zdaj govoriva, seveda ne ■ sme zvedeti, ali ne?"
Mart je odpeljal gospoda profesorja na Brauneck. Najvarnejši voznik ni bil. Dobro, da profesor ni slutil, kaj se je v debeli glavi pred njim dogajalo.
Sobar je z obžalovanjem rekel:
"Njena visokost nocoj ne sprejme nikogar več."
"Ali ste# mojo posetnico oddali?"
"Njeni visokosti je bilo zelo žal."
"Tudi meni je zelo žal," je dejal profesor, odrinil presenečenega moža stran in šel v sobo. Sluga se ni upal niti ozreti. Knežnja mu je stopila naproti: "Kaj si dovoljujete, gospod?"
"Prihajam po nalogu gospoda kneza. Z obžalovanjem sem videl, da je visokost nenavadno razburjena in vznemirjena. Rad bi vam ponudil svojo uslugo."
"Saj vas vendar ne potrebujem! Zdrava sem."
"Visokost mi mora dovoliti, da imam drugo mnenje. Vašo visokost sem že davi videl . . ."
"Davi?"
"Visokost me ni opazila. Visokost je bila na Rimskem travniku, tam, kjer je mali, beli kol. Visokost je ustrelila na ta kol..."
Ob visoki dami nič več ne šu-Kakor kip je. Njen posli
ze. Nato omahne na svoj stol. Plameni, plameni se dvigajo in se nad njo spet sklepajo . . . Kakor ohromele so njene misli, sokolje oči strme vanjo , . . Profesor ne obrne očesa od nje. Potem govori še dalje:
"Visokost potrebuje počitka. Govoril bom z gospodom dvornim svetnikom, ali se bo dalo to urediti kar doma, ali pa naj bi visokost šla v kakšno zdravilišče. Jaz bi se bolj ogreval za poslednje . . ."
Knežnja plane kvišku, pod njegovim pogledom pa spet omahne nazaj.
"Visokost že zelo dolgo slabo spi. Visokost uporablja uspavalne praške."
He Fired Last Shot
mi
kani obraz, bel, rožast in vis-njevkast, pod nekodranimi lasmi, je tak kakor obraz Medu-
Ration Free Dinner


i#






Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN
ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co,
Pfc. Dominic Mozzetta, 19, of Providence, R. 1., who fired tlie last shot in the European phase of the war, shown as he arrived at Camp Shanks, N. Y. Mozzetta was on rescue patrol, on May 7, when he fired the last bullet at a Nazi sniper.
UČITE SE
Jeklarskega dela
Plača od ure Dobri učitelji
Ohio Iron Works Co.
4300 PERKINS AVE.
Mali oglasi
Natakar all natakarica
dobi dobro stalno delo z dobro plačo. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
NOČNI ČUVAJ
Stalno delo — tedenska plača
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE
Wm.Taylor Son Co.
TOVARNIŠKI DELAVCI
Maintenance Men in pomočniki
Nujno povojno delo. Podnevi—plača od ure.
TREMCO MFG. CO. 8701 Kinsman Rd.
OHIJSKO VINO
$2.50 gal.—Prve vrste
EMERY'S BAR
9Bl Addison Rd.
Odprto do 2.30 zj.
Thousands of lobsters were cast up on the beach near Santa Monica Canyon, Calif., and for hours men, women and children swarmed over
Je bil
kb	iftia 7"	zjutraj,
5 do	klobuk, ki
) pO

T-2 "mI h	■" "lotre
10?" kait; ■ Opazovati
10 T
jeV««
_ q 2 ' " 50
3t. 3
prii javo ®


1^1 ^perjem, in ohla-Sokolje oči go-
SC,
esori
mo tre vsako
Tedaj je ležala na prsih svojega moža, tako lepo skrita, oče pa je prijel njeno roko. Ko mali Henrik ni mogel več videti bledega obraza, je začel capljati vneto okoli postelje, in sedel potem s klobčičem volne, ki jo je uporabljala sestra za gvoje ročno delo, na tla.
Knežnja je sedela še zmerom pri znožju postelje in njena obleka je šumela.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Slike na vrtu
Ob ugodnemu vremenu bo priredil MR. GRDINA slikovno predstavo na vrtu v sredo večer 25. julija. Vrši se kot vsako leto, ko se zmrači. Slike bodo različne. Pridite ob času, da dobite sedež. Za slučaj slabega vremena se preloži za v četrtek.
Nanovo barvano
hišo za eno družino, 8 sob, se proda za samo $4,000. Parna gor-kota in v izvrstnemu kraju. Po-žurite se ker za to ceno bo hitro prodana. Pokličite GL 3514.
Isče se jeklarske delavce
Plača od ure
Ohio Iron Works Co.
4300 PERKINS AVE.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
the beach to gather ration-free sea in jo obiskal. Povejte to knezu!) gifts,
SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING COMPANY 15601 WATERLbo RD.	KEnmore 7248
Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajie vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega tudi inštaliramo.
NOČNI KLICI;
MIKE SKEBE—KE 4614	AL ULLE—IV 1788
byidUUAN OULENPOTžFF-
se pogovarja-
ostane nekaj Oijej _ Knez je pri-X. i' malim Henrikom Zdaj
Ha	Sestra i,- • '
^^tu, pride v je SWal- ^ °^Gsor, ali bi ha s» . \ grofico? Zbudila Ve y ^®lo prestrašila, boli^Gkaj
A- ?
%

ž


%
Ml ^
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi tra postrežba. Obrnite se t vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
RADIO POPRAVILA
na vašemu domu. Pooblaščena lo-vainiška posluga na R. C. A. — PHILCO — ZENITH—in STROM-BERG-CARLSON izdelkih.
Whitlow Radio Repairs
18015 Neff Rd.	IV 1366
CVETLICE _
za vtd iluča]e-—ivatbe, pogrebe, itd. Imamo iudi grmičevje in cvetja v loncih ter fiance.
Abby's Flower & Gift Shop
630 EAST 140th STREET čai dan; PO. 0737—zv.: LI. 0633
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGB 7X10 St Clair Ave.
Odprto ob večerih
A. MALNAR
CEMENT WORK
1001 E. 74 St. — ENd. 4371
'Behind'
Your Bonds
Lies the Might of America
ŽELE IN SINOVI
ENdicott 0583
POGREBNI ZAVOD AVE,
voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: "''eet	Tel.: KEnmore 3118
Bonds are appreciated put machine guns into
,	such heroes as Pfc. David
Daily, U. S. Infantry, of Richmond, Texas. When the forward motion of two platoons was halted in a Pacific island attack, he stood up, draped an ammunition belt oyer his shoulder and opened fire from his hip, spraying enemy pillboxes. His action permitted ftllow fighters to withdraw safely. He -was cited for heroic action. Buy War Bonds. u.S. 'ircasuiy UepaitmeHt
SEZNAM
s KOM MORETE POMAGATI K
ZMAGI ★
MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI
Prodajte vašemu mesarju ★
KOVINSKI ODPADKI
Povprašajte v vaši mestni dvorani ★
SHRANITE STARE ČASOPISE
Pokličite PR. 6100 za odpremo ★
KOSITRNE fiKATLJICE
—	Operite jih. ,
—	Btrite jih
—	Shranita jih
—	Oddajte jih
na pristojna mesta za pobiranje ★
Pobiranje v Clevelandu:
na vzhodni strani:
prvo nedeljo v mesecu;
na zapadni strani;
tretjo nedeljo v mesecu
J
EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808
Odprto od 11. zj. do 11.30 zv.
Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo.. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta F Air mount 6516
Naprodaj
ste 2 hiši na eni loti; sprednja ima 5 sob zgoraj in 6 spodaj, ;zadnja pa 7 sob. Lota 50x190; garaža, fornez;. zadnja hiša ima parno gorkoto. Na 15812-14 Trafalger Ave. Vpraša se zadaj. .
UTAH'S METALS
In reckoning the Nation's wealth from which War Bond holders will be beneficiaries in years to come, most people fail to recognize the importance of Utah as a mineral producer. They will be surprised to learn that the value of "Utah's total ore in 1943 exceeded that of all other states. It gave the world gold, silver, copper, lead apd zinc worth $124,348,439. It topped all states for gold output with $13,361,705 and stood second for copper, $83,993,000; lead $9,805,000 and silver $6,619,392. Its ore deposits have scarcely been touched.	V. S. Treasury Department
STRAN 3
enakopravnost
25.

I Pomladni sen
0	ROMAN IZ ŽIVLJENJA
M
M	*
^	Priredil I. H.	d
2)3	iti
kaj rada, četudi te imam rada. — Prosim te; v tvoje stano-
(Nadaljevanje)
Wolf, ne reci tega še en-
krat, kajti to me žali. Od tebe vendar ne morem ničesar zastonj' vzeti.
—	Ali nimaš staršev ali sorodnikov, h katerim bi mogla iti?
—	Popolnoma sem sama; nikogar nimam na svetu — kot tebe, — reče žalostno. — Prihodnjič ti bom povedala o svojem pokoljenju, danes ne. Te vesele ure si ne maram ogr.eniti s spominom na žalostne čase. Naj ti bo to za danes dovolj. Svoje ljubezni nisi poklonil nevrednemu dekletu. Ob moji zibelki mi rojenice tudi niso pele in prerokovale, da si bom enkrat kot modistinja služila svoj kruh.
Njene oči so bile polne solz, ko je to izgovorila. Wolf jih s poljubom popije z njenih trepalnic.
—	Pusti to, draga moja, — jo prosi, — povej mi samo, ako me v resnici ljubiš. S&m sem in šele sedaj sem našel vsebino svojega življenja in v tebi vidim vse. Marija, ako mi boš kdaj nezvesta, tega ne bi prenesel.
Iz njegovega glasu je zvenelo globoko čustvovanje. Tedaj pa se Marija spusti z njegovih kolen na tla, poklekne pred njegove noge in mu- poljubi roko.
—	Kaj vendar delaš, nikar tega! — In odtegne ji roko.
—	Pusti me, — pravi. — Nato položi svoje lice v njegovo dlan in upre svoje velike oči vanj ter pravi iskreno:
—	Wolf, ako že hočeš slišati, ljubim te, dokler te poznam. Za tebe živim in umrjem. In na mo jo zvestobo se moreš zanesti kot na svojo!
Tedaj pa prime njeno glavo z obema rokama in ji globoko pogleda v njene velike nedolž ne oči. Kaj mu je tedaj žarelo nasproti, ga je moralo zelo zadovoljiti, kajti poljubil je njeno jasno čelo.
—	Hvala ti, draga moja, — govori in jo potegne k sebi.
—	Moj preljubi! — mu smeje šepeče.
Tedaj pa jo strastno privije k sebi ter pokrije sladke ustnice z gorečimi poljubi. Boža ji razgreto lice in pravi;
—	Ti si moja, pravljica, moj solnčni žarek.
Tako mirno je bilo, tako oddaljeno od sveta vse okoli nji-, ju, samo slavčeva koprneča pesem je zvenela v jasno noč. Dolgo je Marija slonela v njegovem objemu — oba sta molčala
—	tako srečna sta bila v svoji ljubezni, v zavesti, da imata drug drugega.
—	Moram iti. Wolf, —» pravi konečno tiho.
—	Ostani še tu, duša draga,
—	jo prosi.
—	Ne, Wolf, pozno je že. Samo če bodo še vrata odprta.
Marija vstane, popravi si lase in si pokrije klobuk.
—	Ako že mora tako biti, — da se ločiva, tedaj te spremim.
—	Prosim, ne. Pusti me, da grem dama, saj me ni strah.
—	Pa zakaj ? Mogoče te bo ' kdo nadlegoval.
—J Rajši to, kot pa, da bi me kdo videl s teboj. Vem, da nekatere moje sodelavke rade ponoči hodijo okoli in ako me vidijo, potem* je vse končano. Saj me že itak ne marajo.
—	Tedaj bom šel za teboj; do vrat te bom spremil. — Prime jo okoli pasu; malo pred izhodom se ustavita.
—	Lahko noč, moj dragi! Wolf trdo drži njeno roko.
—	Kdaj te zopet vidim? Jutri zvečer ob tem času in tukaj, kaj ne? — jo vpraša.
—	Jutri zopet? Oh. Wolf, nič
vanje ne morem priti — vendar me ne boš pustila zastonj čakati.
—	O, ko bi vedel, saj ne bo več dolgo tako. Daj mi malo časa za premislek, jutri se bova o vsem pogovorila — torej, ti prideš?
—	Naj bo, da! Zdaj pa lahko noč. Wolf!
Še enkrat jo stisne k sebi. Njune ustnice so počivale ene na drugih v dolgem, vročem poljubu. Nato se mu izvije iz objema in lahkih korakov odhiti,
—	Sladko dekle! — šepeče predse.
Ravno, "ko stoji pred vrati, pride s stranske poti star mož • pokopališki čuvaj, ki ga debelo in osupnjen pogleda. To srečanje je bilo za Wolf a malo nadležno. Salutira mu in reče:
—	Dober večer; saj me še pustite, da grem skozi vrata.
Stari mož ga pomenljivo pogleda kot bi hotel reči: — Kaj vendar delaš tukaj ? Taki ljudje, kot ti, so prav redki na tem prostoru in ob tem času. Kaj dobrega gotovo nisi nameraval. — Wolf je mislil, da mora kaj reči. Zato reče nekoliko prisiljeno:	•
—	Poiskal sem si samo prostor za svoj grob. Saj mi to dovolite ?
—	V takih stvareh se ni šali-
ti, gospod poročnik, — odvrne stari mož, — človek hitrejše lahko pride tu-sem, kot pa si misli. Lahko noč, gospod poročnik.
Čuvaj gre počasi proti svoji hišici.
Srce mu je bilo polno in bil je je tako srečen, kot se ni še nikdar čutil srečnega v svojem življenju. Lepo dekle je bilo njegovo in ljubi ga. Toda kdo je pravzaprav ta Marija? Ničesar ni vedel o njej in ji je vendar tako svečano dal svoje zagotovilo. Kaj, če njega ni bila vredna? Ali ni ravnal malo preveč nepremišljeno ?
Toda ne, izraz teh oči, ta nasmeh je čist, pristen — tako se laž ne bi mogla zakriti. Ko pride domov, ni mogel spati. Zato piše svoji Mariji dolgo Ijubeznji-vo pismo, polno strastnih obljub.. Sam ga nese v poštni predal, da bo njegova izvoljenka imela jutranji pozdrav in šele potem gre veselega srca v posteljo.
Komaj čaka naslednjega večera. Zopet je bU pred časom na prostoru. Zdaj pa je Marija prišla takoj za njim. Nasproti ji razpne roke in Marija mu pade okoli vratu.
—	Tukaj, sem dragec! — se mu smeje in ga pogleda. — Pa sem se tudi požurila* da ne bi čakal na mene. Hvala za tvoje pismo!
Wolf jo pogladi po vročem licu.
—	Kako žariš, dekle!
—	Saj je tudi tako soparno, — se pritožuje, — skoro mi pohaja sapa; samo da ne bi prišla kaka nevihta.
—	Ali se bojiš?
—	Da in nepopisno; tedaj sem zelo nemima' in me hoče uniči-
ti. Ne imej me za otroka, toda* pomagati si ne morem.
—	Bojazljiv zajček si; saj sem vendar jaz pri tebi, — se smeje Wolf.
—	Da, pri meni si! — Iz njenih besed je zvenelo veliko zaupanje in pogleda ga tako zaupno naravnost v oči, da jo gi-njen poljubi na oči.
—	Ne boj se.
Kakor včeraj sedita zopet na klopi. Ležala mu je v njegovih rokah.
Wolf jo neprenehoma gleda v lepi obraz, katerega se ni mogel nagledati. Igraje ji izvleče lasne igle iz lao, da ji debeli zlati kodri padejo na ramena in jo obdajajo kot svetniški sijaj.
—	Kako krasni so tvoji lasje, kako čudovita njih ^arva — po pravici nosiš svoje ime; ti si moje edino sladko dekle!
—	Meni pa se zdi, da je vsa pravljica in le sanje, ko me držiš, moj dragi! Ti, ki te vse obožuje, si moj! — Poslušaj, kako žvrgoli slavec. Kako lepo je. Wolf!
—	Da, Marija, kaka sreča da se enkrat imava, ti moja — in vedno jo poljubuje. Tako sedita in okušata eden drugega. Resni mož je bil ves drug. Njegovo lice je žarelo v blaženi sreči, kadar je držal krasno bitje v svojih rokah. Njej pa je bilo še vedno nerazumljivo imeti moža, ki so ga oboževale vse ženske in ki je proseč ljubezni klečal pred njenimi nogami — biti njemu eno in vse!
In kako iskreno jo je ljubil, je čutila iz vsega njegovega obnašanja. Kako zapeljivo je znal prositi: kako je pogled njegovih oči potrjeval besede njegovih ust! Nad vse srečna je bila v zavesti njegove ljubezni in na
svoj ljubeznivi dekliški način mu sramežljivo zašepečd v uho:
— Zdaj pa ti hočem povedati iz svojega življenja. Wolf, — prične po kratkem času. — Ni mnogo, vendar dovolj žalostnega za šibko dekle, kot sem jaz. Imela sem srečna otroška leta in dobila skrbno vzgojo do časa, ko sta mi zaporedoma umrla oče in mati, ko sem bila stara šestnajst let. Moj oče je bil zdravnik v Rigi, moja mati pa je bila iz ruske knežje rodovine. In tako
ničesar vedeti o meni; popolnoma so se ji odrekli, ker je poročila navadnega meščana, ki je bil poleg tega še nemške narodnosti. Premoženja ni bilo. Sta-riši so imeli veliko stanovanje. Mama je bila tako razvajena in ničesar ni smela pogrešati in oče je bil tako slaboten in popustljiv; svojo lepo ženo je obdal z vso luksurijoznostjo in mnogo bolj, kot pa so mu dovoljevali njegovi dohodki. In njega, ah, so vsi ljubili in spoštovali, ki so
sem ostala sama — kam? So-I ga poznali. Bil je tako dober in rodniki moje matere niso hoteli 1 izobražen, Jaz sem bila njegov
*
Blue Grass Quadruplet Calves ^
Vit


srček. Oh, ko bi vedel, 1 bom pehala po svetu, < morala biti modistinja, bom mogla pošteno služiti
kruh--vsled' ginjano^
more več dalje govoriti. -
—	Toda dekle, molči o tem, ako te tako pre' In če ne bi ničesar vedel o mi zadostuje zavest, da i®' biš! Saj ne moreč nič ®'l sladka si in dobra, — jo — vidiš, zdaj si bom vse premislil, bom mislil o bodočem poslu, da' se ^ kratkem poročiva. Po mi bom vložil prošnjo za od) za Božič si že moja ženk' vsak način moraš pustih ^ službo. Primerno stanova" jjgj svojo zaročenko bom že'
—	Pred 15. julijem te rem. Proti gospej GundeW nekoliko obvezana in je ^ ^ rem sedaj, ko je toliko ^ pustiti. Sicer pa se bova gokrat videla, kaj ne? ^ se komaj našla. Pred vsj ■ nikar se ne prenagli, 'W® vem, kako rad si vojak. ' zdaj te hočem uživati
tako srečna, tako zelo, i bojim zbuditi se iz teb \ Prelepo je, da bi mp^l" ''"ei trpeti. Za mene ni sreče/ stavi žalostno.

Little Eve is the proud mother of quadruplets born on the farm of C. D. Lucas near Dyer, Ky. Little Eve is only 5 and her husband, Adam, 2 years old. Both are pure bred Hereford stock. The event of quadruplets among cattle is as unusual as among humans, or about once in every 850,000 births. Photo shows mother and children are doing well.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt posegla v našo družino s svojo koščeno roko ter pretrgala nit življenja našemu nadvse preljubljenemu soprogu in dragemu očetu
Frank Mežnaršič
Pokojni je po daljši bolezni za vedno zatisnil svoje oči dne 27. junija. K večnemu počitku smo ga položili dne 2. julija iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na Highland Park pokopališče. Star je bil 72 let in doma iz Ajdovca pri Žužemberku. Tukaj je bival 44 let in je bil član društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ ter aktiven na društvenem polju.
V dolžnost si štejemo. Ca se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence Ii kr:ii dragega pokojnega, kar je pričalo, da ste ga ljubili in spoštovali.
Lepa hvala vsem, ki ste darovali v gotoVini, kot tudi vsem, ki ste darovali v pomoč stari domovini namesto vencev*
Zahvalo izrekamo vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče.
Najlepša hvala bodi izrečena tudi pogrebcem, ki so nosili krsto ter vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za tako lepo urejen pogreb in vsestransko poslugo.
Globoka zahvala bodi izrečena vsem, ki ste nam izkazali svoje sočutje in tolažbo ter nam bili v pomoč v času bolezni in smrti.
Ljubi soprog in oče! Prestal si trnjevo pot življenja in sedaj si\ivaš večno spanje. Težka je bila odločitev od Tebe, saj si bil nam vsem tako drag, a usoda tako zahteva in tolaži nas zavest, da Ti bomo enkrat sledili, do tedaj pa ohranimo v naših srcih spomin na Te!
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, soproga;
JOSEPHINE, poročena ZAKRAJŠEK, hči;
FRANK in HAROLD, sinova;
ANTON, zet;	*
TOM, LARRY in KENNY, vnuki;
AUGUST, brat;
FRANCES, sestra, in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 25. julija, 1945.
V ČETRTEK - SAMO EN DAN
THE MAY CO.'S
Razprodaja koncem meseca
PIVO v imAl
VEČ VRST Nc
EMERY'S
961 Addison
Oglašajte v C Emakoprai^;
' ^up
Cli fi
ženske bluze
preje 3.50 do 8.95
2.99"° 5.99
Rayon crepe, batiste, jersey . . . krojaški in drugi stili s dolgimi ali kratkimi rokavi; različne mere.
THE MAY CO.	PRITLIČJE
Mestni in deželski
5,*
Usnjena roba
99c' 39.67
•ROČNE TORBICE; belo ali temno usnje v raznih barvah in stilih; AA^ do preje $3 do 59.50 -* DENARNICE za moške in ženske; iz pristnega usnja, preje	00#> ^ 99
$2 do $6 —
_________________________ 99c
* Poleg 20% fed. davka
THE MAY COMPANY
PRITLIČJE
Pisalne potrebščine
MAYCREST VOŠČEN PAPIR; 125 čevljev v roli; 12 inčev širok za	^ Alf
piknike in lunCe --------------------------- ^ W*#V
69c in 89c PISALNI PAPIR; fine kakovosti vellum; mnogo zabojev ima 100 O il — do komadov papirja, 50 kovert _
LINIRAN PAPIR; tableti za šolsko A za g in domačo rabo____________________________________
THE MAY COMPANY
23 OBLEK. orig. 8.95. Belo
bombažno blago ..............................
50 OBLEK, orig. $15 do 17.95. Pisano i" '
So .................. 10.85 !'■'
90 OBLEK. orig. 17.95 do $25. Lepe in tak«
Ck _______________12.85 15.
67 KRIL,
rayon-in-nylon ___________________________
70 PLAY TOGS, orig. 10.95 do 17.95 = in pisane	m do A
joarve '_______________________________/ .03 '
40 JACKETS, orig. $15 do 17.95. Pastelne volneno	14
blago ......................................................
85 BLUZ, orig. 4.50; kmetiški 4 , stili....................................:________________________^ jb
PRITLIČJE, ONTARIO
Srebrnina
MAJHNE ŽLICE,
'Jni
Robci
SILVERPLATED
vsaka,
znižane na -__________________________________________-■•j
lO-KOM. KOVINSKI TOALETNI SE^' ftila $25	>
znižan na ___________________________________________ ' u"
3-KOM, TOALETNI SET, glavnik,
ogledalo, preje $5,	V
34c 4'4c sedaj ------------------------------------------------------.g«
^	HAMMERED ALUMINUM HURRICAI'''fQt*
TILKE, preje $5,
par-----------1
k p
PRITLIČJE
6 " 69c
PISANI ROBCI; živahne barve;
bombažni ______________________________________
OBŠITI, APPLIOUED ROBCI; barvani vzorci na belih in pastelnih robcih	13c
izbera vsakovrstnih
33c' 54c
THE MAY COMPANY
Dekliška oprava
12.95 BLAZER JACKETS; vse-
volneni; mere 10 do 16 ______________________ g
19.95 SUITS, iz Spun rayon blaga; cardigan stili; mere 9 do 15
9


d
Vsak
NOVELTY ROBCI; Velika vzorcev, preje 39c do 69c, sedaj ---------------------------------------
IM
THE MAY COMPANY ČETRTO NADSTROPJE
Lekarniške in toaletne potrebščine
$5 SUN OBLEKE; iz rayon blaga, v be- g li ali pastelnih barvah; mere 7 do ^ $4 BLUZE; iz pastelnega pikastega ^
Swiss blaga; mere 10 do 16 __________________ ^
1.90 DO 3.65 BLUZE; bombažne in | rayon; bele, pastelne barve; mere 7 - , 10.95 BELE OBLEKE; krojaški in Q
drugi stili; mere 10 do 16 _____________________
3.25 KRILA; pisanega bombažnega ^ blaga v svetlih barvah; mere 10 do
' "Sel
THE MAY CO.
DRUGO NAD^
'Podvrženo 20% fed. davku 50c ULTRA ALUMINUM
CLEANER ___________________________-...................
•50c FLUFF-BATH BUBBLE BATH.
zaboj 12 ----------------------------------------------------
50c FLUFF-BATH BUBBLE BATH.
zaboj 10 ----------------------------------------------------
*75 WRISLEY'S EXQUISITE /
COLOGNE ...............................................
. 25c NYLON SČETKE ZA ZOBE.
razne ---------------------------------------------------
VSE- KOVINASTE SAFETY
BRITVE ____________________________________________________
ABSORBENT VATA.
1 funt rola _____________________________i____J._________
10c 37c 37c 38c 10c 69c 33c
RAZNA OPRAVA Moške $15 do $25
Leisure suknje
1 MANJ
Na razprodaji po $10 do 1®*®
Izbera raznih lepih leisure sukenJ ličnih merah, na tej razprodaji V° je ena tretjina manj kot navadno.
/
MOŠKA OPRAVA,
DRUGO NADSTROPJE__/ '