th* oldest
and most POPULAR slovenian
newspaper
IN UNITED STATES OR AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V ^^^P^TM O^N^V^P V^V,^ V J°UETU' ~ S" P" DRUŽBE SV. MOHORJA V CH.CAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
STEV. (No.) 149.
NAJSTAREJŠI
in najbolj priljubljen slovenski
TJ gr x združenih
drŽavah
ameriških,
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 23, 1925.
LETNIK XXXIV.
Slovenski katoliški shod v So. Chicago
TAKO SIJAJNE SLOVENSKE MANIFESTACIJE ŠE NI VIDELA SO. CHICAGO. —TA VELIČASTNA KATOL. MANIFESTACIJA JE POKAZALA AMERIKANCEM, DA SMO SLOVENCI POŠTEN IN VEREN NAROD.
So. Chicago, 111. (Izv.) —i pridejo nasprotniki in napada-Slovenci(ke) sirom Amerike, i jo krščanstvo kot nazadnja-ko bi Vi videli, kako slovesno Litvo, itd. Kje so še bili današ-in veličastno je prišla zadnjo nji nasprotniki, ko je velika nedeljo na plan slovenska na- ideja krščanstva prinašala na-
rodom zboljšanja, svobodnejše razmere. Zgodovina dokazuje, da ideja krščanstva najvišja ideja pravice in poštenosti. K rščanstvo je osvobodilo sužnja, osvobodilo suženjstva ženo in ji dalo enakost z možem. Krščanstvo ima ono idejo, ki uči ljubi svojega bližnje-
selbina sv. Jurija, ko bi bile Vaše oči priča pri tem velikem dnevu, sem prepričan, da bi z vseh grl prikipevali klici: "Živela probujena slovenska So. Chicago!
Ha, veličasten dan je bil to. V zastavah in zelenju je bila vsa naselbina, kakor zala nevesta je prihitela na plan, go-j ga, kakor samega sebe, ki uči stoljubno in prijazno sprejela i moža ljubiti in zvest biti do zunanje goste, ki so se z njo svoje žene in obratno. Krščan-radovali in veselili ob tej pri- stvo ima ono idejo, katera uči liki.	pomagati siromakom in biti
Slovenci rojaki so prihiteli j usmiljen do revnejših. V krščan od blizu in daleč. Naselbine stvu živi nesmrtni idealizem Chicago, .Toliet, Waukegan, samega našega Gospoda Kri-Sheboygan, Bradley. South jstusa.Zato se mora človeštvo Rend, Ind. in celo daljni Cleve- prenoviti v tem duhu in potem land. Ohio so bile častno zasto-jbo našlo srečo in tisti mir, ki pane na prvem slovenskem ka- ga človeštvo zastonj išče v me-toliškem shodu v So. Chicago, jah naukov. Govor je naredil 2e ob 9. uri zjutraj so se za- na vse navzoče najboljši utis. čeli shajati rojaki iz domače in Več takih poljudnih govorov bi drugih naselbin. Komer pri bilo treba našemu delavstvu, cerkvi sv. Jurija je postal kma-jpa bi kmalu spoznali velike lu pravcato mravljišče. Vse je [ideale, ki jih reprezentira kr-
PETNAJST ITALIJANOV A-RETIRANIH NA MEJI.
Galveston, Tex. — Stražniki Matagorda okraja so aretirali 15 Italijanov, kateri so se hoteli vtihotapiti v Zdr. države. V čolnu so nameravali priti tostran, pri tem pa je čoln obtičal v pesku v plitvi vodi. Pet Italijanov se je rešilo s plavanjem. petnajst so jih zajeli, kateri so izpovedali, da so plačali agentom od $50 do $100, za to da bi jih spravili preko meje.
DRUSI PORAŽENI.
Napad Drusov Francozi vspea-
KRIŽEM SYETA.
— Rim. — Fašistovska vlada vidi strahove v vsaki osebi, ki ne odobrava fašizma. Sedaj so prišli na sled, tako pravi poročilo, neki komunistični zaroti, preiskali so več stanovanj in aretirali 157 oseb. Policija je tudi napadla poslopje vrhovnega tajnika komunistične stranke.
— Springfield, O. — James Davidson, visokošolec se je peljal z avto v šolo, med potjo mu pa je nekdo zalučal kos lesa v okno avtoja katero se je razbilo. Davidson je zadobil tako težke poškodbe po obrano odbili in prizadjali upor-|zu- da »z^bil eno oko, a tilnikom velike izgube. — di drugega mu najbrže ne bo-Strojnice Francozov so igra- do mo^H otetL
gibalo, semintia hitelo. Vse je kazalo na sebi znak velikega dneva za naselbino.
In v zvoniku so začeli pritr-kavati. Ne vem imen onih, ki so pritrkavali. ali kdorkoli so že bili, znali so, mojstrsko u-brano so pritrkavali in povečavah slavnost dneva.
Razvile so se zastave in za-plopale so med igrajoči sapicami v zraku. Za zastavami so se začela zbirati društva. Najprej je šla mladina spadajoča v mladinski oddelek KSKJ. Kako lep utis je naredila mladina, ko je v dolgi koloni korakala v paradi za zastavami.
sčan stvo.
Po slovesni sv. maši se je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Po cerkvenih opravilih pa se je razvrstila zopet dolga parada.
Ne sme se prezreti tudi lepega mojstrsko organiziranega cerkvenega petja, ki zasluži vsega priznanja in pohvale. Lepo petje je bilo spremljano od godbe, kar je še posebno poveličavalo slavnost. Voditelju cerkvenega petja organistu Mr. Košecu gre v tem oziru vsa pohvala.
Po slovesnih cerkvenih opra-
Fantje lepo oblečeni, deklice v vilih pa se je razvila zopet dol-belih oblekah: parado je vodil ga parada, ki je šla okoli dveh
maršal Mr. Skulj
Takoj za mladino so šli gl. odborniki KSKJ. Gl. predsednik, gl. tajnik, en nadzornik in en porotnik KSKJ. za njimi so šla društva r
Dr. sv. Štefana štev. 1. KSKJ. iz Chicago, dr. Vitezov sv. Florijana št. 44. KSKJ. dr. sv. Alojzija štev. 47. KSKJ. iz Chicago, dr. Marija Pomagaj št. 78 KSKJ. dr. Marija Cist. Spoč. štev. 80. KSKJ. dr. Presv. Srca Jezusovega štev. 166 KSKJ. dr. sv. Ane štev. 170. KSK-J. iz Chicago, dr. sv. Martina Štev. 187. KSKJ. iz Chicago.
Parada, kateri načelu je bila godba je šla okrog bloka nazaj v slovensko cerkev sv. Jurija, kjer s& je služila slovesna instrumentalna sv. maša, katero je daroval Rev. J. J. Oman Duhovni vodja KSKJ. ob azi-stenci Rev. P. Salezija Glavnik O. F. M. kot dijakona in Fr. Pascal P. F. M. kot subdi-jakona. Kot celebrant je bil Rev. James Černe iz Sheboygan, Wis.
Slavnosti govornik v cerkvi je pa bil Rev. Paul Podbregar prof. cerkvene zgodovine v Lemontu. Žal da nimamo na razpolago njegovega govora v celoti. V globoko zamišljenih besedah je naslikal vsem navzočim velikanski pomen krščanstva. S zgodovino je dokazal, kaj je krščanstvo že storilo za vse narode in tako tudi slovenski narod. In kljub temu
le veliko vlogo.
Ezra'a, Palestina. — Dočim so vse priprave v teku za splošno ofenzivo, se danes Francozi vesele zmage nad upornimi Drusi. Neka postajanka Francozov, katero je branilo le 100 vojakov, je naskakovalo kakih dva tisoč upornikov. Bodeča žica in strojne puške branilcev so pa bile usodepolne za napadalce, kajti z velikimi izgubami so se morali umakniti, na bojišču so pa pustili kakšnih 500 mrtvih.
Uporni Drusi imajo pod orožjem okrog 10,000 mož, a nimajo pa modernega orožja, kar, bo njih smrt. Francozi razpolagajo z vsem kar premore moderna vojna tehnika, kar so v polni meri izkusili Drusi pri zadnjem napadu.
Ko se je vojna furija polegla in poraženi uporniki izginili, so
prilezli francoski vojaki iz Thomas Chonelly je na svojem skrivališča in pokopali trupla jobhodu zasačil tatove, ki so u-padlih napadalcev, kajti bila drli v neko poslopje, vnel se je je vročina in smrad je bil tam obupen boj, iz katerega je pri-neznosen.	jšel kot zmagovalec policist, ki
-0--* je enega od roparjev usmrtil
NISO; in enega aretiral.
— Milwaukee, Wis.
—	Pariz. — Stanje kristjanov v Siriji je kritično. Nad 5,000 oseb je, ki nima doma in ne stanovanja. To gorje so povzročili uporni Drusi.
—	Chicago, III. — Prohibi-cijski agenti so vdrli v obcestni salun na Ballard cesti in Milwaukee ave., kjer je plesalo in pilo opojno pijačo kakšnih petdeset parov. Agenti niso nadlegovali prestrašene goste, pač pa zaplenili vso pijačo in lastnika, Joseph Smitha aretirali.
—	Washington. — Tajnik Hoover se je odpeljal v Baltimore," k jer se nahaja njegov sin v^bolnišnici, ki je bil pred kratkem operiran. Njegovo stanje je opasno.
—	Tokio, Japonsko. — Baron Kaishiro Matsui je imenovan kot novi poslanik Japonske za Vel. Britanijo.
—	Chicago, lil. — Sergt.
MEHIKANSKI BAND1TI
USMRTILI TRI OSEBE.
Mexico City, Mehika. — Na samotni cesti, ki vodi iz Mexico City proti Cuemavaca, kjer se nahaja razkošno letovišče, kamor zahajajo le petični Mehikanci in tudi Amerikanci se večkrat sliši o roparskih napadih. Tako tudi sedaj poročajo, da so oboroženi banditi, deset po številu iz zasede streljali na mimo vozeče avtoje, v enem slučaju so usmrtili šoferja in dva potnika.
UMOR IN SAMOMOR. .
Dvojica postala žrtev revščine in bolezni, kar je privedlo trpečega do groznega čina — umora in samomora.
Iz Jugoslavije.
VELIČASTEN SHOD BIVŠIH BOJEVNIKOV NA BREZJAH. — VDELEŽBA OGROMNA, NAVZOČIH JE BILO 12,000 --DRUGE ZANIMIVE VESTI.
TUDI NA ŠVEDSKEM TLA ZA KOMUNISTE.
Stokholm, Švedska, — Šved-
Fred
G. Kimberly, star 28 let, bivši
blokov na okrog in potem nazaj v cerkveno dvorano, kjer je bil pripravljen banket za tuje in domače goste.
Banket je bil prirejen tako izborno, da smo vsi občudovali umetnost slovenskih kuharic v So. Chicagi. Pri bogato obloženimi mizami smo se okrepčali. Banket je otvoril z molitvijo Duhovni vodja KSKJ. Ko smo se okrepčali za bogato obloženimi mizami se je naznanilo program- dneva. Rev. Beneve-nut Winkler je naznanil, da najprvo bo kratek angleški program, ko bodo nastopili angleški govorniki razni mestni možje, po prepričanju katoli-čanje Kolumbovi Vitezi. Za angleški program je č. g. župnik izročil stoloravnateljstvo Mr. William Komparetu slovenskemu odvetniku v So. Chicago, kateri je nastopil vihamo pozdravljen od občinstva.
Mr. Kompare je najprvo v lepi angleščini pojasnil ameri-kanskim gostom pomen katoliškega shoda. Povedal je kaj katoliški shodi pomenijo. Ljudje katoličani postanejo namreč po dolgih letih mrzli za ideje krščanstva in katolicizma. Da se njih duh na novo obudi in poživi, je treba shoda, da se o vsem tem razpravlja in premišljuje, da v človeku na novo oživi duh za ideje njegove vere. Kot prvega angleškega govornika je predstavil Mr. Roh-(Dalje na >3. strani.) -
ska komunistična stranka, ka.l Predstojnik podružnice Gene-tera se je pred kratkem sprla|ral Cigar kompanije je bil are-z moskovsko organizacijo, dvo-ltiran na P°dla^ obdolžitve, da
ri social-demokratom s pretvezo, da bi ojačili delavske vrste na Švedskem s skupno organizacijo. To znači, da je Švedska kakor po večine vse druge države gluha za komunistično propagando. Švedski delavci se strinjajo le s zmirno napredno smerjo social-demokratov.
-o-
COOLIDGE PROGLASIL TEDEN ZA PREPREČENJE POŽAROV.
Washington. — Ker se požari širijo in je izguba po ognju po celi Uniji velikanska, je predsednik Coolidge tudi letos, kakor vsako leto odredil teden za preprečenje požarov, ki se začne dne 4. oktobra. V temu tednu naj bi ljudstvo premišljevalo o veliki izgubi na lastnini, kakor tudi večkrat na izgubi življenja, katero bi se lahko preprečilo, če bi bilo več pazljivosti. Coolidge apelira na vse občinske uradnike, civilne organizacije in vodstva šol, naj po svoji moči pomagajo, da se temu kolikor je mogoče odpo-more in nevarnost ognja omeji.
-o-
— Benton Harbor, Mich. — Glen Paulin, star 17 let, se je pripravljal na lov. Ko je pregledoval svojo puško se ista sproži in krogla zadene Pauli-jna ravno v srce, bil je na mestu i mrtev.
je kompanijo osleparil za svo-to SI8.000.
—	Teheran. Perzija. — V Perziji je cena kruhu znatno poskočila. Vzrok temu je slaba letina, pšenice se je malo pridelalo ker je bilo mrzlo. Revnejši sloji so močno prizadeti. Rusija ponuja sedaj Perziji svojo pšenico.
—	Hollywood, Cal. — Max Marx, kine igralec je pri delu za filme padel z balkona in se smrtno ponesrečil. Vrv na katero je bil privezan se je utrgala, nakar je zagrmel 50 čevljev globoko na zemljo.
—	Minneapolis, Minn. — 16-letni deček je bil po zveznih a-gentih zasačen, ko je za nekoga kuhal žganje, za kar je dobival plače $2.00 dnevno. Ta žganjarna se je nahajala na farmi v Freeport, Stearns okraja.
—	Tokio. — Palača princa Iyesata Tookugawa v Senda-gaya je zgorela do tal. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Škoda je cenjena na $400,000.
-o-
ZAŠITO SRdE.
Washington. — Melvin Jones, star 5 let, je padel na škarje in se) močno ranil na srce. Ker je izgubil veliko krvi so isto nadomestili z krvjo očeta ; rano na srcu pa zašili z dvema vbodljajema, kar je otroku rešilo življenje. —
Chicago, III. — Revščina in neozdravljiva bolezen je gnala 60 letnega McComish-a delavca na 1612 W. m. cesti, da je v spalnici odprl plin, kateri je bil usodepoln za njega in njegovo 50 let staro ženo. Policija je mnenja, da žena ni vedla ničesar o nameri svojega soproga. Oba trupla sta bila najdena ležeča na postelji, nikjer pa ni bilo kakšnega listka ali kaj druzega, kar bi potrdilo sum-! njo policije. Sumnjo pa potrjuje brat nesrečneža, proti kateremu se je umrli večkrat izrazil, da si bo končal življenje.
-o-
SIROVOST PIJANCA.
Chicago, 111. — Morris B. Stein, star 60 let, je hotel za-braniti William Uanrahanu vstop v judovsko svetišče na 3856 W. Congres cesti radi te-!ga ker je bil Ilanrahan pijan. To je pa siroveža tako vjezilo, da je z vso silo udaril po glavi Mr. Steina, kateri se je zvalil po tleh in se pri padcu močno udaril na glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalo nato izdihnil, nasilneža so pa aretirali.
-o-
SMRTNA NESREČA; DVE ŽENSKI MRTVI.
Whitehall, Mich. — Štiri milje severno od tukaj se je dogodila smrtna nesreča, pri kateri sta prišli ob življenje dve ženski. V temi sta se vozili z avtom Mrs. William B. Young, stara 45 let in njena 20 letna hčerka Edna. Na enkrat pa pade težka vodilna telefonska žica na avto in odtrgla streho vozila, zagrabi pa tudi obe nesrečni ženski, ki sta bila na mestu mrtvi. Ženski sta bili iz ; Chicago, 111.
SPLOVITEV PARNIKA, NOSILCA LETAL.
Washington. — Ameriška mornarica bo dne 3. okt. izpustila v vodo svoj drugi parnik, nosilca letal, kateremu so dali ime Lexington. Splovitev se bo vršila v Fore River ladjedelnici v Quincy, Mass. Botra parniku bo Mrs. T. Douglas Robinson, žena pomožnega mornariškega tajnika. Prvi enaki parnik je bil spuščen v vodo dne 7. aprila t. 1. in nosi ime Saratoga. Slednji bo dodeljen bojnemu brodovju na Pacifiku, prvi pa Atlantskemu. Vsaki teh dveh parnikov bo v stanu nositi 72 letal. Oba sta dolga po 888 čevljev in ju goni elektrika, kakor vse nove moderne bojne ladje.
Od osebe, katero dobro poznaš se ne moreš ničesar naučiti.
Bivši vojaki na Brezjah.
V nedeljo dne 30. avg. so imeli zopet bojevniki iz svetovne vojne svoj veličasten dan pri Marijinem svetišču naše divne Gorenjske. Kdo preste je trume, bataljone slovenskih mož, ki so hiteli gori po brežkih klancih, da si podajo bratske 2'oke, še bolj strpijo svoje vrste, povedo Mariji svoje težave in iz dna duše molijo za padle tovariše ? Bilo jih je veliko več nego lani. Zastopane so bile prav vse slovenske pokrajine ne samo iz naše kraljevine, marveč vse, kjer doni naš jezik.
Nepozaben ostane vsem navzočim oni prizor, ko je v cerkvi zadonela iz samih moških grl nadvse lepa pesem: "Ti o Marija'* peta pred zagrnjeno zahvalno ploščo. S krepkim glasom je nato superijor msgr. Kokal molil staroslovensko molitev v spomin padlim in v zahvalo Mariji, zdrknila je zavesa in božji blagoslov je priplul nad krasno ploščo, vzidano v kapelico Marijino in ostalim svetiščem tako, da je vidna po celi cerkvi. Sklesana je iz čistega, najfinejšega mamorja in švedskega granita. Zlate črke v sredi pričajo in bodo pričale še poznim rodovom: Vojnih grozot oteti, kličemo Kraljico miru; padlim pri Bogu plačilo! Zgoraj bronzirana Kristusova glava: Glej človek! — spodaj umirajoči lev.
Po govorih in pozdravih je bila na dnevnem redu volitev odbora. Za razvedrilo udeležencev je igrala godba Katoliškega društva ~z Jesenic.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Marija Vidmar, bivša delavka, mestna uboga, 75 let. — Josipina Homar, zidarjeva žena, 37 let.,— Cecilija Kucler, delavčeva žena, 71 let. — Viktor Švarc, sin zaseb. skladiščnika, pol leta. — Gizela Žužek, hči železn. predkurjača, 3 mesece. — 'Aleksandrina Bast, odvetnikova žena, 37 let. — Melanija Zalar, zasebnica, 25 let. — Ivan Vernik, invalid, 59 let.
-o-
DROBNE VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Iz Trbovelj. Vlomljeno je bilo v gostilno g. Dr. Dimnika od koder je tat odnesel 100 Din v gotovini, za 1000 Din cigaret, nekaj fine svile) in več drugih stvari. Po storilcu ni sledu. — Mokronog. V noči dne 22. avg. je divjala v okolici huda nevihta z bliskom in gromom. Ljudje so oblečeni v strahu čakali, če bo kje izbruhnil ogenj, kar pa k sreči ni bilo. — V Čirčah pri Kranju je umrl v visoki starosti 84 let stari posestnik g. Franc Strupi. Rajni je bil pristna stara gorenjska korenina. Bil je 24 let nepretrgoma župan občine Hrastje ter 15 let načelnik okrajnega cestnega odbora. Plemenitemu možu blag spomin. —Savinjska dolina. Hmeljska sezona je v polnem teku. Letošnji hmeljski pridelek bo presegel lanskega po množini, pa tudi po kakovosti. Samo pozni hmelj je napadla takozvana rja. Cele njive so rjave. — Nevihte so na dnevnem redu. —
Brzojav sporoča, da je dne 24. avg. ustrelil na Dunaju Pavel Obriskol najprvo svojo ženo in nato še sam sebe. Obadva sta polzeska rojaka. Vzrok umora in samomora so baje družinski prepiri. — Z Ježice. Strela je udarila v Sitarjev kozolec napolnjen z žitom. Kozolec je zgorel do tal. Poročila se je tukaj gdč. Ivana Ramovš z g. R. Vidmarjem iz Vrhnike. — Iz Zužemberškega okraja. Občinske volitve so se izvršile s sijajno zmago SLS kakor se je pričakovalo. — Avtomobilska nesreča na Bledu. Pred Park hotelom na Bledu se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Iz Bleda je prdidrvil dvorni avto, katerega je vozil šofer Stojanovič. Nasproti mu je pridrvel, tudi s silno brzino, luksuzni avto italijanskega poslanika generala Boderero. Sunek je bil silen in oba voza sta se skoro zagozdila drug v drugega. Oba prednja dela voz sta popolnoma razbita. Štiri osebe so bile pri tem težko ranjene, za silo jih je obvezal domači zdravnik. Iz Ljubljane je prišel rešilni ovto, ki je odpeljal vse štiri v ljubljansko bolnico.
-o-
IZ TRBOVELJ.
Nesreča.
Ko je kopalec jam Koritnik Blaž hotel spodkopati drog električnega toka, in ko je bil uže toliko s podkopavanjem gotov, da bi drog spodnesel, se je drog nagnil in ga močno pritisnil na prsa in rebra. Mož je močno poškodovan.
-o-
Tragedija pet mornarjev pri Dubrovniku.
Iz dubrovniške luke je od-plulo z manjšo ladjico pet mornarjev, ki so peljali stavbni les. Na odprtem morju jih je dohitela burja. Po 25 urnem boju z elementom so valovi pometali vseh pet mornarjev z ladje v morje. Ko je čez nekaj ur prihitel parnik "Sud" na pomoč, je našel na njej samo 10 letno hčerko enega mornarja.
ŠIRITE A. SLOVENCA!
DENARNE P0SILJATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO,
AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne FTMi s poŠto in zanesljivimi Ranicami | starem krajo in naše pošiljatve »Ov.4V* stavljene prejemniku na dom aH nI zadnjo poito točno in brez vsifcnM odbitka.
Naie cene za pošiljke v dlnarjfli ia B* rah to bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino:
500 — Din. ............... $ 9.60
1.000 — Din................ $ 18.85
2,500 — Din.................. $ 47.00
5,000 — Din.................$ 93.50
10,000 — Din. _______________ $186.00
100 — Lir ______________ $ 5.00
200 — Lir ................ $ 9.65
500 — L5r _____________ $ 23.25
1,000 — Lir ______________ $ 45.25
Pri BQŠUjatvah nad 10.000 Din. I| nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja cestokrmt nja. dostikrat docela nepričakovan je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaiejo po cenah onega dne. ko mi 0preia#> mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUM V JUGOSLAVIJO IN SICt^ P® POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poiUjatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO
ZAKRAjSEK * CEfiARKK
$55 W. 42nd ST„ NEW YORK CITY
'AMERIKANSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The flvst and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.	v
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098

Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00
**	Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States per half year...................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
_ '*	For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki 2e jih hoče imeti priobčene v gotovi Številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
Na podlagi socialnih študij je Father Haas apeliral v svojem predavanju na vso ameriško javnost, da za družinskega o-četa bi morala biti dandanes najnižja plača od $1600. do $1800. na leto. V velemestih, kjer fc življenje pa dražje kot v srednjih in manjših mestah pa bi morala biti plača temu primerno še višja.
Tako torej katoliški duhovnik učenjak. Za nas amei*iške Slovence je to velik neizpodbiten dokaz, kako ravno predstavniki katoliške cerke skrbijoi za delovno ljudstvo. Vemo pa že naprej, da bodo kljub temu taki repetilski lajbžurnali, kakor je Gl. Narobe in lawndalska rdeča tetka lažnjivo čvekali, da je katoliška cerkev in da so njeni duhovniki, največji delavski sovražniki in zagovorniki kapitalizma. Kar je pa seveda ravno nasprotno!
Elkhart, Ind.
Naj mi bo odmerjeno malo prostora v tem priljubljenem li-7 i •	j ••	|	0 'stu. Čitanje v tem listu je spod-
Zakaj se nacijonalizacija industrije ne obnese/ budijo in oi> enem tudi Zam-
mivo. Kdor pazno čita; kako
V kapitalističnem časopisju vidimo dan na dan, propagando proti nacijonaliziranju industrije. Zakaj, razume lahko vsak. V takem slučaju bi privatni trusti izgubili svoja dobičkanosna tla, zato protivna propaganda.
Po časopisju se dokazuje in to na lastno žalost moramo priznati s fakti, da nacijonalizacija industrije se le malo kje posreči, a pravega veselega uspeha le "redko kje doseže. Poskusi se, a ne gre pa ne gre. Zakaj pa ne gre ? Zakaj gre pa privatnikom, to je vprašanje, na katerega hočemo odgovoriti.
Stvar je čisto enostavna. Nacijonalizirana industrija, bodisi te ali one vrste, bi morala prosperirati, ako bi vsak, ki bi bil pri taki industriji zaposljen storil svojo dolžnost, t. j. da bi za svojo, plačo, ki jo prejme tudi toliko storil, kolikor je plača vredna. Na ta način je nemogoča zguba. Ker pa tako ni, je v temu in mora biti v temu vzrok, ki napredek v takih industrijah zadržuje.	r
Vzrok je ta le. Voditelji, ki jih določi za vodstvo takih industrij država so -ponavadi razni politikarji, ki s pomočjo svojega političnega upliva pri državi doseže imenovanje v vodstvo
Vzhod kaže v sedanjih dneh lice živahnega bojišča. Poljska je imela velike manevre pri Rrodih, Češkoslovaška se vež-ba sedaj ob madžarski severni meji, rdeče brodovje manevrira pred baltiškimi pristanišči, švedske ladje branijo breg proti fingiranemu vzhodnemu napadu in v septembru se pojavi rdeči armadni prapor ruske konjenice ob baltiški in besa-rabski meji. Zanimiva je poljska armada. Šteje 30 infante-rijskih divizij po tri polke, štiri kavalerijske divizije in pet samostojni kavalerijskih brigad s skupno 27 ulanskimi polki in 13 polki strelcev na konjih in lahkih jezdecev, nada-ilje ;>0 bojnih artil jerijskih pol-
temu gospodu, kateremu k!i-'kov in 10 polkov težke artil'e" čem — le naprej in ne odložite njC' Tehllične čete so malo iz-
POLJSKA ARMADA. '
jfiesoe
peresa!
Naj mi bo dovoljeno sprego-
vežbane. Poleg teh 10 armad-nih zborov je še nov obmejni
voriti tudi nekaj o listu Ameri-»zb°r	armada
kanski Slovenec. Nekateri pra-lP°n°* Po J in 8* JO smatra vijo, da ga nočejo ker je "far-j*a	orodne svobode.
i• . fx •	". .. Tehnika je zaostala, poti so
ski list. Drugi zopet nai bi J , . .	...	'
, . j ..... " islabe in razdalje velike, zato odnehali, da ne bi pisali o dru-> • . , .. „
., *	.	i pa ima kavalerija važno vlogo
gih. Jaz pa pravim nato. pri- . „ .. .....	, , .
. A	, . , 1 ., |in 3 klasična bojišča v vzhodni
podjetja.
in
j
lepo in združeno se dela za katoliško idejo. Poglejmo nekoliko večja mesta, kakor Chicago, Cleveland, Sheboygan.
Waukegan in druga mesta tam j jate! j ali se ti ne boš branil. Ir, .......... . .
po Min nesoti. kjer so večja ka-iako te bo kdo napadel in bI«JGaHClji* Pn V,lm,n V *orf*>r-toliška društva, kako z vnemo til? In naj katoliški list pusti, in z veseljem se dela za napre- da bojo odpadniki blatili našo dek katoliške ideje in katoliŠ- sv. vero in duhovnike? Gotovo kih društev, kljub temu. da ru- ne.
jejo protikatoliški listi na vse Seveda, nasprotniki bi najra pretege in Cerkv žerr.. ki
da omajati. Bolj ko naše vodi- blagoslov na niega. tako. da ■ri„rviil,0„• m . ,	. .	„ ., .	, , ,	, \ , premikanjem in da ga prežene
telje psujejo sovražniki, tem nas bo v kratkem pozdravil kot s poj fskih t il
bolj jih verno ljudstvo spoštu- dnevnik.
je. Poglejmo gospoda župnika Mi naročniki in prijatelji lista jeoskj iz Chicago, Father Zakrajšeka. pa glejmo nato. da mu pridobi-'prjsoct\nval
otikatoliski listi na vse' Seveda, nasprotniki bi najra-j , * .. . . , ...
j i	j * j	j . . ....... ... i strategija in taktika pred pi
proti veri, duhovnom I je ta zavedni katoliški list v zli- !. , „ ,
,.	, blemom. da preseneti na mi
vi, kakor tudi proti mo- ci vode utopili, a Dog to ne do-L- ....
, , li l-	i- , .	x . Izim močnejšega sovražni
so kakor skala, ki se ne pusti, temveč nasprotno, siplje	■	e	i •/.
. r, , . j- , , ,	.	med njegovo ofenzivo s hitr
ju postavljajo oficirski zbor pred nalogo, pripraviti se za premikalno vojno ter razvijati inicijativo. Sikorski je* v pogo-vorih naglasa!, da stoji poljska J strategija in taktika pred pro-
mno-žnika rim
S tem pojmo-ivanjem je soglašal tudi fran-al Gouraud. ki je prisostvoval manevrom. Na-
Taki so povečini vsi, Mesto, da bi država določila	Koliko zaničevanja in obreko- mo dovolj novih naročnikov in vzoč lV bn gef čls. generalnega
in izbrala vestne strokovnjake pridejo v vodstvo razni politikar-	,vania Je ravno ta gospod pre- pridno dopisujmo v list. Iz vseh $taba Sirovy in angleški gene-ji, katerim je najbolj pri srcu koristolovstvo, itd. Posledica je, noben duhovnik v Ameri- naselbin naj se rojaki oglasijo,'raj ironsjdP> ki je vodn neK'0č
da vsak gleda le zase. Ko zaposljenci, ki so podložni vodstvu	ki bi rekla ni toliko in ga da bo list še bolj zanimiv.	[angleški zbor pri Arhangelsku
to zadiše, postanejo še sami taki, ker pač vidijo za to vzrok in	napadajo »e dandanes. A kljub) Pozdrav vsem Članom naših prot{ boljSevikom. Najboljši
končni rezultat je polomija v taki nacionalizirani industriji,	vsemu nasprotst^ u se Vldi- ka", katoliških društev in vsem čita-. fond armade je hrabrost polj-
ali pa mora država flikati primankljaje. To so'jasne slike po	ko Je on Uubljen m spoštovan .teljem našega lista.	jskega vojaka, in politik lahko
evropskih državah, kjer so tuintam uvedli nacionalizacijo po	od sv°jjh faranov- ilstl Pa- kl j Vam pa glavni predsednik račUM s <w doseže narod industrijah. ne poznajo ga pa sovražijo,	Mj
sedaj velekapitalisti izrabljajo, da s tem črnijo nacijo-	ker so	V° brezver-
ijo industrije. A pravega vzroka pa ne povedo, ki'bi	skih }l»<*obnih I'^ih. Rečem sa-
Bifijanci bodo sicer drago plačali svoj bojni poizkus s Francozi in Spanci. Ni dvoma, da ne bodo premagani od najbolj moderno oboroženih ljudi. Padli bodo, a padli bodo častno
za slobodnu zlatu.
* * *
Povsod, ne samo v Afriki se vodi boj za svobodo. V Ameriki imajo premogarji boj za svoj življenski obstanek. Pre-mogarski magnati mu kratijo pravice do primarnega poštenega življenja, ker jim ne ugo-de njih opravičenih zahtev.
Boj tu — boj tam.
* * *
Svoboda se krati narodom, od držav ali države, v kateri ljudem in posameznikom na več načinov. Narodom se krati svob., ako se jim ne da, do česar so opravičeni. Posameznikom se krati tuintam v njegovem življenju, ako sevga zapostavlja, drugim pa daje prednost je to krivica in se mu krati enakost pri svobodi.
* * #
Pri organizaciji, kjer so člani vseh mogočih prepričanj, je treba ravnati tolerantno. Ne sme se imeti nekatere za "izvoljene," druge pa prezirati ali pa še "celo šikanirati. Zlasti še, kjer se trobi v svet, da pridejo lahko vsi v njih podpor, organizacijo, ne glede na versko ali politično prepričanje, je treba posebno paziti. Slovenci v Ameriki imajo eno tako podporno organizacijo. A pri nji ni svobode. Razun "izvoljene*' klike nima pri jed noti nihče nobenega kredita. Katoličane, ka-
tere so zvabili v jednoto zasra-mujejo in pljujejo po njih u-redrtiki glasila in drugi razni nedostojni pisani. Vsakega, kdor ne tuli v znani rdeči rog, ga rdeča gospoda na Lawndale opijuje na vse mogoče načine. Posebno se odlikuje urednik Cibrov Jaka in pa njegov šta-fažar Volek. Se celo gl. odbornikom lastne jednote ne priza, neso, marveč jih špikajo s svojimi neslanostmi.
* * *
Nekaj čudnega, pa tudi nekaj nenavednega bi bilo, ako bi ne prinesel h vsaki konvenciji znani Matic Plehar svojega nosu.
* t ♦
Volek pravi, da A. S. laže, ko je poročal o pomečkanih nosovih itd. Ce kaj vem, ne bo tako, kakor pravi Volek. Moj prijatelj, ki mi je poročal ve drugače. Ali ni nastal prepir radi nekega denarja? Zakaj pa jsami ne poročate, kakor je bi-lo? Zakaj skrivate svoja deja-■ nja, kakor kača noge? Če pa jVas kdo prime in resnico pove, j— seveda £ak potem laže. Volek naj prime v tem slučaju samega sebe za nos, zakaj resnica je ravno nasprotno, kakor t
trdi rdeča tetka na Lawndale.
* * *
Pe-Terček Zgaga je te dni precej nervozen. Kakor mi poroča prijatelj iz N. Y. mu dela neka zadeva velike preglavice. Pa še večje mu bo, ko bo javnost za njo zvedela.
Vest, da začne A. S. izhajati dnevno petkrat na teden je zelo presenetila nekatere. Nekateri, se vesele; na Cortlandtu in Lawndale pa rote in škripajo s zobmi. Je vse zastonj gospod-ki, mi gremo naprej, neglede če je vas strah !
raznih industrijah.
To nalizacijo
celo stvar razjasnil.
Pravi vzrok je jasen in viden in ga lahko vidi vsak, ki hoče. Privatniki, ki industrijo strogo nadzorujejo, pazijo, da
ga ne poznajo ga Pa sovražijo, jkSKJ. g. Anton Grdina in du-|v odi0f-.i,nom trenotku nevarno-
sti uspeh s kratko uporabo svojih sil. Največja pomanjkljivost
mo toliko, tisti naj obračunajo naj prvo z onimi, ki so jim zna-
klicem v imenu našega malega pa jc oborožitev, sprejeta od društva sv. Vincencija štv. ncnižkih avstrijskih in ruskih in v»i z Vami došli. pozdravijo- armad. tako da imata infante-ni in dobrodošli, zoj^et ste med rija trt različne sisteme. Priponami, novstrašeno, kakor dose- di ^ da jma ysak bataljon daj delujte še naprej — mi smo!PIJCga polka druge puške. Ako ^^^^^^^^^^^^^^^^^^	z Vami. Ob priliki se ie kaj i.j pretnftcahui vojna pretrgala
ni pravega sistema in pravega nadzorstva, tam tudi ne more bi- ' C , ' ? Pray,ca zma-| Oglasim.	1 formacije, bi nastala zmešnja-
ti pravega uspeha. Zato se nacijonalizacija le malol kje obne- KUJ<V 1>0^Ie-ir|10 se	neu/	Oblak, tajnica dr. sv. v in v kritičnem trenutku bi
ni, ki so jih opeharili za tisoča-
so s tež-
Umevno pa je, da |k<\pri8Iuženiim novci revnih
vsak stori svojo dolžnost in naredi toliko, za kolikor je plačan.	-;0 1,1 'g*111111- i^-Kinill\
Pri takemu sistemu je zguba nemogoča. Umevno pa je, da	* kjer je vodstvo določeno industriji le radi političnih uplivov, .Vvc'v N '	.
itd. da tam ni takega sistema, pa tudi ne tistega rezultata. Kjer sa- lo d°r zaslCflllje -ato"
hovni vodja c. g. Oman, kakor tudi Vam Father Zakrajšek,
se. Glavni vzrok je pa ta, ker manjka poštenosti in pa nosti.
-o—- >
Father Haas in delavske plače.
vest-
jstrašenega gl. predsednika K. j S. K. J, Anton Ordinata. Kako so ga že z 1 > 1 attvn>-^Lljjyi e t a v a 1 i. že samo v tem času. odkar je gl. predsednik KSKJ. *A mož se zato ni omajal, pač pa še na
Pd poročilu z narodne konvencije za katoliško dobrodelie dalje	in zmaguje neti-
v ždruženih državah je imel Rev. Francis J. Haas profesor fi- straseno naprej. Vsi ga liubi-
lozofije z Marquette univerze dolgo predavanje pred konvencijo o delavskih plačah. Navedel je številne slučaje, kako ameriški industrijski delodajalci plačujejo svoje delavce. Po enih krajih zasluži družinski oče, komaj po $20 do $25 na teden. Kjq naj družinski oce, ki ima ženo, dva, tri ali več otrok s to plačo izhaja, ko je dokazano, da povprečni človek za najbolj t
ne-
vštevši oblekd od $12 do $20. na teden. Iz tega je lahko razvidno, kako skromno življenje živijo delavske družine, ki štejejo 5—6 oseb pa prejema njih družinski oče tako nizko plačo.
mo in spoštujemo. Vsa društva so mu vdana in so z njim.
Vincencija, štv. 182.
-O-
lahko dospela napačna rruni-cijska kolona pa bi imel poljski V Kranju	, vojak v desni roki avstrijsko ie umrl v petek, dne 21. m. m. puško, v levi pa rusko munici-g. Ivan Pire. blagajnik Mestne j j0. Ta nedostatnost, ki je v di-hranilnice. Pogreb se je vršil v j plomaUčnih krogih dobro zna-soboto, 22. avgusta, ob G na na. se n<? omenja, kakor se tudi pokopališče v Kranju. ! moič; 0 lahki komunistični in--°- { fekciji vojakov. To sodbo o
ker vedo, da je prava stran le katoliška stran.
Naj ne pozabim še omeniti g. Father Trunka. Kako nevstra
Turist. — "Kako pa je to poiJski armadi prinaša v dopi-oče, da mi nič ne zaračunate su pod naslovom "Poljska kro-
I -
skromno življenje potroši samo za hrano in stanovanje ne- Š€no	odpadnikom, z
uma svetlim mečem se bojuje
in odpira oči zaslepljencem v
Pisanem polju. Vse priznanje
za hrano."
Farmar — "Zato ker ste slikali, v koruzi in tako strašili vrabce, da mi ni bilo treba se muditi in nabavljati strašila." -o-
ŠIRITE A. SLOVENCA!
nika'-ung."
'Neue Zurcher Zeit-
P.olj jo priporočljiva ljubezen v samega sebe , kakor pa pozabljivost na samega sebe.
DR. SEIPEL O SVETOVNEM MIRU.
Na zborovanju nemških katoliških akademikov v Inomo-stu je m. m. govoril tudi bivši kancler dr. Seipel o razmerju
i krščanstva do mirovnega gi-jbanja.
Med drugim je naglasil, da sta krščanstvo in mir neločljivo najdražja beseda: mir. zanj je združena. Zve lic ar ju je bila molil v velikoduhovniški molitvi. V razodetju vojna izrečno ni prepovedana. Pomisliti pa i jo treba, da delo cerkve še ni dovršeno in da njene naloge še niso izčrpane, temveč da ima pred seboj še Čas, v katerem naj doseže še nove uspehe. V dobi od Leona XIII. so katoličani posvečali ustvariti socialni mir. Cerkev ne pozablja, da poleg miru med narodi obstoja tudi mir v človeških dušah, rodbinah. med stanovi in da so vse te vrste miru v tesni zvezi med seboj. Pa tudi za mir med narodi si je cerkev že pridobila nevenljivih zaslug. Ona je čuvala dolgo časa idejo rimskega imperija ter tako ohranila narode v tesnejši zvezi. Vedno se je borila za upoštevanje med-
narodnega prava.
In sedaj, ko je po vsetovni vojni napredovala povsod demokracija, se bo tudi katoliška cerkev pričela intenzivneje ba-viti z mirovnimi vprašanji. Katoliška cerkev je z vso svojo avtoriteto podpirala razsodniš-ke pogodbe, ona bo dala kristjanu orientacijo v teh vprašanjih, le ona more po svoji normah zagotoviti organičen svetovni mir. Z gorečo ljubeznijo v srcu moramo raz motriva ti vprašanje svetovnega miru, delovati pa moramo zanj kot katoličani, s katoliškimi metodami sicer bo naše delo brezuspešno.
-o-
Stari trg pri Ložu.
I mrl je nenadoma 27. avg. najstarejši sin veletrgovca g. Karola Kovača, 29 letni Karel. Zadela ga je menda srčna kap. Pokopan je bil zelo slovesno 28. avg, zvečer. N. p. v. m.!
-o-
Stari trg v Loški dolini.
Vsled preobilne moče imamo veliko škodo in pridelke z veliko težavo spravljamo pod streho. Iz jezera skoro ničesar ni moč spraviti, ker ga vedno
t
Moja pot po svetu.
Spisala Helena Turk.
Bilo je leta 1896. Slovence se je tedaj prijemala nekaka izredna izseljniška bolezen. Ljudje so močno odhajali v Ameriko, Brazilijo, Nemčijo, itd. Zlasti to leto je šlo od ust do ust, da je Brazilija bodoča obljubljena dežela. Ljudje so se v velikem številu izseljevali. Z Notranjskega jih je veliko odšlo takrat v Brazilijo. Kajti obetali
so ljudem zlate gradove, dobro življenje, itd. Govorili so, da v Braziliji se dobi zemlje kolikor kdo hoče zastonj, da zemlja bo njih last, na kateri si bodo postavili lepe hiše, da bodo srečni,, veliko bolj kot v domovini. Take vesti so naše ljudi kar mamile in kakor že povedano, veliko jih je odšlo tedaj v Brazilijo.
V Braziliji vlada večna pomlad, nikdar zime, nikdar mrzlih dni, tam cvetejo dre-
vesa in rastline leto in dan, žlahtno sadie zori leto in dan in šef več drugih dobrot so slikali ljudstvu razni mešetarski agentje. Umevno je, da pod takimi utisi, ki so jih dobili ljudje od takih pripovedovalcev, so se z največjim veseljem odpravljali v obljubljeno deželo. Tupatam se je seveda tudi dobil kak preudarni trezen možakar, ki je dejal, morda pa le ni vse tako, kakor se govori, kar agentje obetajo. Nekateri so tupatam še celo poudarili, da v Juž. Ameriki vlada še suženjstvo, da morajo ljudje vozove vožiti, vlačiti plug, kakor pri nas živina, itd. A kdo je slednjim verjel. Kakor razposajeni rekruti ne verje-mo, kaj je vojaško življenje, dokler ne o-blečejo vojaških hlač In mu ne potisnejo puške v roke, ter mu usilijo red in pravila vojaškega življenja tako resno, kakor to pripovedujejo stari izkušeni ljudje. Marsikateri si je tiste čase še celo mislil, kaj še, to ni resnično, ti bi le radi, da bi mi vse Večne časa doma ostali, doma kmetavzali, itd. Nevoščljivi so nam ,boli jih pri srcu, ker mi bomo v obljubljeni deželi obogateli in se bo nam dobro godilo. Tako smo si
mislili, tisti, ki smo odhajali v tuji svet Brazilijo.
Silna manija je nas navdajala cele tedne pred odhodom. V duhu smo bili že dolgo časa prej v Braziliji, ko smo se resnično na pot podali. Kako so bili dolgi dnevi, ko smo čakali na odhod, komaj smo jih pričakali.
Hladna sapica je vlekla skozi in okrog male vasice na Notranjskem. Solnce se je smehljalo materi zemlji s svojimi gorkinvi smehljaji, ko se je Jeršanova družina po-slavjala od svojih sorodnikov, prijateljev in znance^. Doma so pustili hišo in nekaj posestva, kar drugim ljudem v oskrbo, saj jim za domače posestvo ni bilo mnogo, saj so tudi sami videli zlato bodočnost na oblakih svoje domišljiji, zato za tako pomišljanje ni bilo časa, prednost je imela domišljija, ki je slikala zlate gradove v Braziliji.
Družina je štela gospodarja in gospodinjo, hčerko Micko, dva manjša dečka in tri male hčerke. Starejša hčerka je bila stara že 18. let.
Pri sosedovih so imeli tudi pridno hčerko po imenu Helenica. Tudi njo je objela ma-
nija. da bi šl;i v Brazilijo bi tamkaj si za-lužila in bi tako pomagala starišem in sama sebi. Sprožila je to skrivno misel starišem. ki so ji od začetka branili, a pozneje so si mislili, z domačimi poznanimi ljudmi gre, pa naj gre, bo nam lahko bolj pomagala kot doma, če bo dekle kaj dobro zaslužilo. Tako se je pridružila Jeršanovi družini še ena potnica mlada Helenica. Kako je bila tudi slednja potnica vesela se ne da popisati, saj mlad človek si rad slika zlate gradove v oblakih, saj to je njegova sreča, saj mladi ljudje iz domišljije pijejo svojo srečo, čemu bi potem ne bila vesela in srečna.
Helenini stariši so jo podučili, zlasti ma-,ti ji je dala veliko lepih naukov za na pot in Hclenica je trdno obljubila svoji materi, da se bo zvesto držala njenih naukov. Stariši niso imeli drugega, daii so ji kar so imeli, t. j. lepih zlatih naukov za življenje, ki so boljši od zlatih cekinov. Saj še pregovor pravi, da cekini zarjavijo, dobri nauki dobre matere pa ne izginejo. Ne na-basanega mošnjička, pač polno srce lepih vzgledov in naukov je dobila Helenica za
na pot.
Vožnji listek ža v Brazilijo tedaj ni stal mnogo. 15 goldinarjev do Genove in naprej je bilo dosti za osebo. Simonova Helenica je pa tako rada šla, da bo videla lepi svet in seve zaslužila veliko denarja tam in potem se vrne nazaj, to so bili njeni srčni sklepi."
Napočil je zaželjeni čas odhoda. Malo je bila le vendar težka ločitev. Človek, ki se napravlja z naudušenostjo na pot je pri odhodu Ie potrt. Če nikdar v življenju ne začuti te potrtosti pri odhodu v daljni svet-jo. V duhu mu stopi pred oči vprašanje: mati, oče iri vsi dragi se bptno še kedaj videli? In trd, kakor kamen bi moral biti, da bi ne bil ganjen pri takih slučajih.
Helenina mati je spremila deklico do pol pota, oče pa na postajo, katera ni bila posebno blizu. Na postaji se je sešlo veliko število ljudi, da gredo skupaj v Brazilijo. "No to bo lušno," so vzklikali, "družbe bomo imeli dovolj."
(Dalje sledi.)


...... " '
"AMERIKANSKI SLOVENEC1
Zapadna Slovanska
i
DENVER. COLO.
NASLOV IN IMENliv -^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ,	,	4. LETA
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Adolpb Anžicheck, 4701 Grant Street, Denver Colorado
1.)	Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado'
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514* W. 2nd Street, Leadville Colo-Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver. Colorado Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
- N A D Z ORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado.
2.)	Nadzornik: Peter Geshell. 3952 So. Broadway. Denver. Colorado!
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring. Colo!
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707. Ely* Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo. Colorado.
3.)	John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado!
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vst uradne reči naj se pošiljajo na glav-nega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor zeli postati Član zveze naj se oglasi pri tajniku najbtižnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
ne urednika southchicaškega dnevnika, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva.
Mr. Rohne je izboren govornik. pa* tudi neustrašen in odločen katoličan. On je član znane organizacije Kolumbovih Vitezov. Po uvodu predgovor-nika je on*povzel in v krasnih besedah povdarjal, kaj je ka-toličanstvo in kaj mora katoličan biti, ako hoče, da je pravi katoličan. Kako junaško je zavrnil vse napade na katoličan-stvo. Ako bi bili vsi katoličani to. kar katoliška cerkev uči, tedaj bi bil to trik vzor, ki bi spreobrnil ves brez verski svet. Povdaril je, da vse kristjanske sekte, ki so. se odcepile in gre-jo svojo pot ločeno od skupne poti katoliške cerkve nimajo nobene podlage, ker pravo moč krščanstva je edino v ne-razrušljivi čudoviti organizaciji Kristusove cerkve na zemlji. Nekateri brezverski elementi se zgražajo nad katoličan?, češ, pravite, da ste katoličani, na so med vami tudi zli ljudje
KAT. SHOD V SO. CHICAGO, zborujoče So. ChicaSke Sloven-1****************A,*.* 4.4,4,A4,^TZZ^^TZTTTTTTT^
(Nadaljevanje 1. strani.) ce in jih nauduševal za nadalj- *	*	+X
no delo. Povedal je. da kjerkoli potreba, da vedno rad pomaga našim rojakom in se nato tudi lahko zanesejo. Tudi njemu je občinstvo ploskalo za lepe besede.
Nato je predstavil stolorav-natelj zadnjega angleškega govornika Mr. Macher-ja. ki je pozdravil navzoče v imenu mestnega župana Mr. Deveria. Tudi on je krepko zagovarjal nauke katoliške cerkve. Vznesenih besedah je razkladal zlasti tolerantnost katoliške cerkve. Povedal je, da ie ni boljše podpornice pravičnih državnih postav in zakonov kot je rnv-j + no katoliška cerkev in naša sv. vere, ki uči ljudi zdržava-ti se vsega, kar je gr^h in kri- ""!* vičnega. Tudi on je žel pohvalo
+ *
Kampanja za 700 novih naročnikov!

nro-
za svoj jedrnat govor.
Nato ie bil angleški gram zaključen.
Občinstvu se je naznanilo, da bo seda i 15 minut odmora, nakar se začne točno ob dveh slovenski program.
Slovenski program so otvori-le deklice mladinskega oddelka, ki so zapele ameriško him-
Mr.

....................................
Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika!
Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno
$4.00
"AMERIKANSKI SLOVENEC" začne izhajati z mesecem novembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi m podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja se stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poaffitira vsak naročnik m p idobi gotovo vsaj enega novega naročnika za Amerikanskega S wenca, ker zdaj si ga lahko naroči vsak še za staro ceno $4.00. C tatelji in naročniki nepozabite tega!
Katoliški Slov?nci agitirajte v tem času za nove naročnike!
mo svojih ljubih domačih tam ! vemo, da se nasprotniki naj-'
i
*
4» *
*
4r *
*
h
*
IZ URADA DRUŠTVA KR. SV. ROŽNEGA VENCA, ŠTV.
7, Z. S. Z.
Denver, Celo. j čevati redno mesečno svo-Tem potem se Uradno nazna- je asesmente in to najkas-
n ja, da je društvo sklenilo pri-rediti veselico v prid društveno blagajne dne 11. novembra t<ga leta v domu Slovenskih društev na 1161 — fi8. cesti. Veselica je tako imenovana "Hard Time Dance." Zatorej se vse članice uljudno prosijo, da se iste gotovo vdeleže. ker znano vam je. da me ne plačujemo nič v društveno blagajno samo na Zvezo in ker imamo tudi razne upravne stroške za vzdrževati je toraj potrebno
noje do 25 tega v mesecu. Ali pa, ako ima važen vzrok opravičiti se pri tajnici, drugače se bo postopalo po pravilih,
K sklepu sobrasko pozdrav-j Ijam vse člane in članice Z.S.Z.
Joscphtna Maring, tajnica,
1822 Washington St. _________o-
itd. Tem je odgovoril, kakor
noprej, da Če bi vsi katoličani	no. katero ie spremlja!
živeli no vzoru katoliške cerk-	Le^hner na klavir,
ve. bi bil to tak vzor, ki bi spre-	Nato je nastopil Mr. Martin!
obrnil ves brezverski svet. Da	Schiffrer stoloravnatelj za
ie tako je zato. ker nekateri	venski program. Pozval ie na
1 judfe živijo življenje laži. ne	oder čč. gg. duhovnike
pa tako .kakor uči katoliška	odbornike KSKJ. '"n vse govor-
za morjem v starem kraju. Na- večkrat zaganjajo to na je imel nastonni
cerkev. Junaško je tudi doka zal. da ie katoliška cerkev nai
West Frankfurt, 111.
Lepa hvala delegatom zadnje redne konvencije Z. S. Z.1 za nabrano svoto, ki so mi jo imeti ali začeti nekaj, kajti po-' naklonili v prilog moje nesreče, treba je plačati uradnice ob j ki mi jo je povzročil tornado, koncu leta. dvorano, drnštveni: 18. marca t. 1. Dasi mala svota, papir in drugo. Vstopnina je i mi je jako prav prišla, ker i-samo po 2">c od člana(ice). To- mam veliko družino in bolehne-'■.■i j. ker nas je skoro do 150 ■ pa n oža. Toraj še enkrat hva-članic, vdeležimo se iste prav la lepa. Pozdravim vse so^e gotovo vso brez izjeme. Zadržek n.aj bi ne bil drugi. kakor bolezen ali važen opravek. Yo-
nike, ki so bili
Nato ie v lepih besedah apeliral večja demokratična in svobod-jna navzoče občinstvo nai se za- ... na organizacija. Katoliška cer-jdrži lepo mirno, da se bodo v rt. kec ni nikdar usiljevala ali vori razumeli. Povedal in tudi, prepovedala to, kar delajo dru- da je bilo potreba za naselbino, go srkte, ki usiljuiejo prohibi-|da se ie priredilo shod. Ha cijo. Katoliška cerkev ne pre-, naše prepričanie oživi itd. Napoveduje uživanja, pač pa pro- to je pa nozval k besedi kot si in uči uživati zmerno. Pove-
Delo, ki ga opravlja naš
v duhovni-j	želodec,
govor, ka. in mu očitajo <!da on zato, Zadnje znanstvene preiskuš-
caterega pnnašamo v ceioti. |govori, ker je zato plačan/' nje na Čikaškem vseučilišču so ' Bodite mi vsi prav prisrčno jtoraj jim nikakor ne pride' dosledno dognale sledeče doj-j pozdravljeni! Tako v imenu prav. Jaz tudi pravim : Ako od-1 stvo: Kakor učinkuje kuhanje slo iVS€h VaSlh Znanqev- sorodnikov,padniki smejo in si drznejo na sirovo meso. na isti način u-1 in Pnjateljev iz vaše mile do- ■ vero napadati, ker nimajo nik-' činkuje želodec, ko je hrana v
In 'i movine- kakor tlldi v imcnu ji®r nobene pravice tega po- teku prebave. Tz tega sledi, dr, - - vsega članstva KSKJ! Današ- čenjati, je ravno tako velika je vseskozi potrebno, kot lahko
na programu n3W dljeVa in te~n 3ho'V*' |P°treba, nas katoliških IajikovJ vsak razume_da si ohranijo že-j !0m	dolgo veselil. Že da mi rade volje in vselej v lodec v dobrem stanju. Triner-
prod 1 meseci, ko sva se vra-i javnosti nastopimo za vero vljeto zdravilno grenko vino ie čala, z bratom gl. tai. Zalar-ibran. Da smo bili in da bomo najboljša pomoč v torn oziru. jem iz shoda v Indianapolis, i napadeni tudi v bodoče, to. Isto drži želodec v dobrem sta-smo se domenili za to priredi- vem, to pa nam daje še več po- nju in pomaga jetram in lerlvi-
: te v	jgtima. In ker se dobe. dan da-
Prav veseli rnp. ker ste se nes v naših vrstah med pripro-' zbrali v tako velikemu številu .stimi rojaki ljudje ki se drznejo
cam, da normalno delujejo. Ne boste trpeli na slabem teku, zaprtju ali slabi prebavi, am-
nrvepft slovenskega govornik;: k°r ^ ™ tak°" HnnCS p°trcb_! n?-"vnost v javnosti zapisati, pak uživali boste kraflnc polet-
ne shode t;'ko zanimate.
dal je. da je pred kratkim bil Mr. John Novaka predsednika1"" """"""	vsa: da se vesele, in da so ponosnijne dneve na najboljši mogoči
v Notre Dame univerzi, kjer se prinravlialnega odbora ka- l^J3"1 ,n tak? ^rav« Sku-;dn so vcrotajci, kako bi se mi; način. Vaš lekarnar ali trgovec
,sal bom govoriti v smislu, kar ne upali povedati to, kar čisla- ima Trinerjevo zdravilno gron-t. kemu shodu pripada, stvar mo za najdražje: "Vera in pre-! ko vino v zalogi, če ga nima, Mr. Novak je v lenih bese- bom zajemal iz tega. kar sem pričanje". Ker na eni strani na-1 pi3ite na Joseph Triner Compa-dah pozdravil vse došle gn.tejdo dobra prepričan, da je ros n odpadniki kričo: "Vera je'n.v, Chicago. 111. _ Te dneve
iz domače in drugih naselbin.
in prav. Veste.
humbug. Vi ste
raj dne 11. novembra točno ob polu osmi uri.
stre in sobrate naše cvetoče' Zveze. Antonija Knes. -o-
Mest se je vgreznil pod avtom.
Ko ie g. Florenini Luči vozil Daljo tudi nazna jam. da se j z avtom opeko za Balentfna po je sklonilo na zadnji redni me- cesti proti Hrastniku, se je most st eni seji, katera se je vršila pri Selevškem mlinu nod. teži-dne 'i. septembra, da naj pova- no avta vgreznil. Potegnili so htm vso članice, da se vdeleže avto z drugim avtom od gasil-
ie udeležilo nad 1000 katoliš- toliški shod v naselbini, kih lajikov iz vseh stanov, advokati, profesorji, milijonarji in delavci, duhovnih vaj. Videl je. ki so z trorečimi svečami T> , , . , ,
, ,	. . j Povedal je. kako so se vršile
naredili po duhovnih vajah na' .	, . . .	a	. , - ^ - - . . j.
novo krstno obljubo in n i novo' pnprnv° 7n shnd ,n zaka j se vanju p" naši roistni domovini, nost tudi na nasi strani, da po-srrejeli nase bl-^vroslov sv ' ,e shof1 oriredilo. Povedal ie katere ne more nikdo izmed nas vemo, kaj mi mislimo o našemu
tudi več jako vzpodbudnih pozabiti, bil sem tudi že daleč prenričanju. (Dalje sledi.) stvari, zakar je žel živahno pri- po druzih državah, kjer sem i- ————————
trjevanje.	mel pribko marsikaj videti in^ Stanovanj« se odda s 7. soba-: naznanjamo, da jih bo te
nazadnjaki, poskusite tudi Tririerjev F'li-Gass, ki takoj umori muhe in komarje.
prihodnje seje, katera se bo vršila dne 1. oktobra v zgoraj o-menjeni dvorani ob 2. uri popoldne, kjer se bo odbral društveni porotni odbor, radi neke
skega doma ven. Ta cesta, ki je bila zmeraj v dobrem stanu, je sedaj popolnoma zanemarjena, na novo dež zalije. Oves je la-hak in rjav, krompir gnije, ko-
važne zadeve, katera se mora likor ga je pustil črv. Zelje rešiti. Toraj naprošene ste vse. uničujejo gosenice, seno vsled brez izjemo, da se iste gotovo vednega deževja mnogo stane vdeležite posebno iste, katere in je slabše. Ali bodo davki ste bile navzoče na seji meseca manjši? Vsled zastoja lesne
august a-.
Tem potom- opozarjajo se tudi vse članice, N^a morajo pla-
krsta. ki jim ga je delil mašnik v nožni noči. Katoličana ni treba biti nikjer sram pokazati se. da je katoličan, ampak ravno nasprotno, vsak katoličan mora biti ponosen, da je katoličan. Njegovemu krasnemu in zares pomeljivemu govoru za sedanje čase je občinstvo viharno pritrjevalo.
Mr. Kompare je govornika lepo zahvalil za lepe besede in nato je pa predstavil Mr. Wm. Powers illinoiškega poslanca v Springfieldu za So. Chi-caški okraj. Mr. Powers je tudi v krasnih besedah pozdravil
kupčije in onemogočenega izvoza živine dolina hitro obubo-!
zava.
ANI POZOR!
3
Slovencem v Chicago in okolici naznanjamo, da bomo prejeli v prihodnjih treh tednih deset kar (vagonov) newyorskega Concord črnega grozdja. Grozdje bo prvovrstno sveže, prve vrste pripeljalno direktno iz vinograda. ' Prodajali ga bomo po najnižjih cenah primerno istočasnim tržnim cenam grozdja.
Grozdje bomo razvažali na dom vsakemu odjemalcu. Ker je letošnji pridelek newyorskega grozdja pičel, ker je trta spomladi pozebla, ga bo letos jako malo na trgu. Zato je važno za vsakega odjemalca newyorskega grozdja, da se požuri z naroči-lom.
Za nadaljna pojasnila pokličite na telefon ali pa osebno na:
MLADIČ & P0LAČEK
1334—WEST 18th STREET . CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2076
VELIKO IZGUBO
trpe naši rojaki kateri delajo vino, a niso pravilno priučeni kako ravnati, da se vino ne pokvari.
Ni dovolj, da kupiš dobro grozdje, kajti najboljše grozdje ti ne bo prineslo dobre pijače, ako ne veš natanko kako ravnati z njim in posodo, v kateri boš imel vino shranjeno.
Na stotine dolarjev bi si naši rojaki lahko prihranili ko bi hoteli žrtvovati le malenkostno svoto, katero se zahteva za knjigo "KLETARSTVO", v kateri je vse od A do Z kar treba znati in vedeti vsakemu, bodisi onim, ki imajo vinograde in kupčujejo na debelo, kakor tudi onim, ki ga prešajo le za svojo potrebo.
Knjigo je spisal strokovnjak — B. Skalicky in vsebuje vsa navodila od trgave do preganja i. t. d.
Knjige krasijo številne slike, katere natanko pokazujejo vse predmete, ki se rabijo pri temu poslu. Ko kupite grozdje ne pozabite^ob enem naročiti imenovano knjigo, kajti ravno tako vam je potrebna za dosego dobre kapljice, kakor dobro grozdje. Cena knjigi je $2.00. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd St. Chicago.
j Mr. Schiffrer stoloravnatelj opaziti. Glavno od potovanja nii. Za pojasnila se oglasite I je zahvalil za govor in nato je! pa je bilo, da sem bil z drugimi pH Frank Zihert-u — 1808 W. i pa pozval k besedi kot prvega vred na božii noti v Rimu, T Air. 22. PI. Chicago, 111. s. č. p. slavnostnega govornika Mr. du, Asisu. Padua in tako tudi	1 11
I Anton Grdina gl. predsednika! po cerkvah naše Slovenije. Iz! EDEN ali DVA poštena Slo-i K. S. K. Jednote, kateri jo na- tega bom lahko zajemal boga-j venca dobita sobo s kopelno, stopil burno pozdravljen od stva za katoliško prepričanje, j lahko tudi hrano. — Naslov strani občinstva.	lin iz tega bom hvalil dobro in! pove upravništvo tega lista.
L Mr. Grdina je že znan kot grajal slabo.	!	t. s. č. p.
eden najbojših 'slovenskih go-' Namen mojega govora bo: vornikov v Ameriki. Najprv o j "Vzvišenost katoličanstva in je povedal par humorističnih podlost sovražnikov sv. vere. za smeh in kratek čas. katerim Mogoče bo^cateri rekel: "Kaj so se ljudje od srca nasmejali.i Pa tebi mar verske stvari" Ka-Nato je govoril o potovanju no k or mi to večkrat že predbaci-i ▼
"zato so duhovniki*'! Jaz! ▼
NAROČNIKOM V CHICAGO IN OKOLICI
dni
obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladič radi naročnine. Cenjene čitatelje in naročnike prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širriti katoliški tisk. Prigovarjajte tudi svoje prija7 telje in sosede, da se naroči na naš katoliški list.
Uprava Atner. Slovcnca


ZAUPAJTE SVOJEMU ROJAKU
CHIROPRACTOR

stari domovini in apeliral naivaJ°..........................1
navzoče, naj se bolj spominja^pa jim odgovorim tole: Mi pa j*
Clevelandčanje
Ali veste kaj je VaSa dolžnost? —- Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščifie pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN -KROJACNICA.
*217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
SLOVENSKI ABECEDNIK, sestavil Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. je naj pri pravne jši za poučevanje slovenskega jezika slovenski mladini, bodisi v šolah ali zasebno. Cena 45c.
SLOVENSKO-ANGLEŠKI KATEKIZEM je potreben v vsaki slovenski hiši in pripraven za slovenske šole. Priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. po baltimorskem katekizmu. Podaja temeljne resnice krščanskega nauka v obeh jezikih............. Cena 45c.
Obe knjigi se dohi v knjigarni
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Ako so vsi zdravniki nad Vami obupali, jaz nisem. Ako Vas muči reumatizem, božjast, krof, potrtost, sploh vse bolezni jaz Iečim vspešno, tudi kronične. Kjer so vsi zdravniki rekli, da ni pomoči, pri meni jo najdete. — Pojasnila brezplačno — Ne-odlašajte — Ne trpite — Pridite takoj.
Steve Vlasich
CHIROFRACTOR — GOVORI SLOVENSKO
Od 1 :30 do 5. ure in od 6 :30 do 8 :30. 1829 Blue Island Avenue	Chicago, 111.
*
b ib

.Telephone Canal 0537
MRS NICHOLAS GOETTERT '
POGREBNI ZAVOD
ti
Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
13e priporoča Slovencem v naklonjenost.
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu.

Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste sc namenili dati slikati. Bodisi o priliki že^ve, ali ▼ kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chieagi slovenski fotografist. ki izdeluj" prav tako fine slike, ie ie ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI POTOGRAFIST

CHICAGO.
i


l iti- an,!- ■


w^wrm^^ • . -'fir ^
AMEIUK4NSKI SLOVENE
GladeatorjI
Zfodoriiuki roman is leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulas.
' Dokler živimo, živimo!" je bilo tribu-novo geslo in če bi mu bila odločena le še samo ena ura življenja, bi to edinq uro skrbno porazdelil med ženske, vino in hudobije.
Naglo in hladnokrvno je preudaril svoj položaj kot da je na bojnem polju in poveljuje svojo kohorto proti upornim Judom. Nocojšnja noč ga bo dvignila ali pa vrgla. Gladiatorji bodo vsak čas tukaj. Eska je gotovo že pri cezarju in ga je ovadil. Kako da še ni prišel kak centurion s svojo četo ter ga vklenil in odpeljal? Vsak trenutek utegne priti —.
Ali naj beži, dokler je še čas? — Kaj? Ali naj res izgubi sijajno bodočnost, ki mu je tako blizu? — Ne! Kljuboval bo, kakor je kljuboval že marsikakemu viharju. — Brezobzirnemu človeku nikdar ne manjka sredstev. — Ako pobegne, bi s tem priznal svojo krivdo. Ako ga najdejo samega, brez brambe, nič hudega slutečega, bo to močen dokaz njegove nedolžnosti. In še koristno bi bilo zanj, če pride vneposredno bližino Cezarjevo. In če je pri cezarju, kaj je laže, ko obdolžiti sužnja izdajstva, prepričati cezarja, da. je hotel suženj s svojo ovadbo uničiti svojega gospodarja. Še smejal se bo stari dobrodušni požeruh, ko bo čul o zastrupljeni čaši, in noč se bo razvila v popivanje in veseljačenje.
Vmes pa bo opazoval, kake priprave delajo v palači za obrambo. Če bo slaba in nezadostna, bo poskušal, da pride v zvezo s Kipijo. Njegova navzočnost v palači bo znatno o-lajšala napad. — Ce pa bo videl, da je računati na hud odpor, bo moral posvariti zarotnike in napad bo treba preložiti. V najhujšem slučaju še vedno more rešiti lastno glavo, če izda svoje zaveznike in izroči Ilipijo in gladiatorje v gotovo smrt.
Vest se mu je zbudila pri tej misli. Pa kmalu jo je udušil s svojim sebičnim modrovanjem. Kupil je gladiatorje za visoko ceno, si je pravil, njegovi so bili in pravico je imel storiti z njimi, kar je hotel. Tudi če bi ga navsezadnje našli pri večerji s temi ljudmi — pobegnil bi naravnost k cezarju in jih žrtvoval —.
In Mariamna mora vsak čas priti. Že zdav-'naj bi morala biti tukaj. Naj pride kar hoče, v njeni družbi hoče še preživeti eno uro, pol, četrt urice —.
Ko je tako razmišljal in naročal priprave za večerjo, ga je videl Eska iz svojega skrivališča, smrtnobledega, prepadlega, kakor iz groba vstalega —.
Pozno je že bilo, solnčna ura že dolgo ni več kazala časa in suženj, ki je šteli ure na klepsidri* je naznanil, da bo že skoraj minila prva nočna straža.**
Z njim je prišel Automedont, s klonjeno glavo in potuhnjenimi pogledi, ves plašen in nezaupen, kako bo sprejel njegov zapovednik neugodne novice —.
Vsikdar je bilo nevarno sporočiti Placidu, da so njegove nakand spodletele. Mirno in hladno je siceriposlušal taka poročila, pa prej ali slej je gotovo izlil nad takim nesrečnim sunžjem svojo jezo.
Tribunov obraz se je razjasnil, ko je vstopil njegov^vozač. Dvolično pa je znal prikriti svojo nepotrpežljivost celo pred svojim sužnjem.
"Ali si previdno ohladil konje?" je vprašal
* Vodna ura. Tistikrat še niso poznali ur na kolesje. Iz posode, na dnu preluknjane, je kapljala voda in njena padajoča površina je kazala potek časa. Posebej za to določeni suženj je pazil na uro. Po dnevu so računali čas po solnčni uri, po solnčnem zapadu pa po vodeni.
** Pri Rimljanih so delili noč na štiri straže.
s krajno malomarnim glasom.
Automedontu se je odvalil kamen.
"Jako previdno, plemeniti zapovednik V9 je odgovoril. "Oarses je šel kos pota peš in nikogar nisem imel pri sebi na vozu vso pot po flaminijski cesti in sužnji se bodo koj vrnili in Damasip, o gospod, ne bodi jezen — Dama-cesti."
sip —, bojim se, da sem ga pustil mrtvega na
Popolnoma mu je upadel pogum. Nenavadni dogodki so ga čisto splašili, skremžil je lice, si zaril prste v svoje dolge kodre in glasno zajokal.
"Kaj —?" je zagrmel tribun in čelo se mu je zatemnilo od jeze. "Torej je nisi pripeljal —•? — Neroda!" je pridjal mirneje in potlačil svoj srd. "Kje jei«— popotnik, ki sem Damasipu naročil naj ga pripelje nocoj sem-
kaj


"Povedal ti bom resnico!" je vzkliknil Automedont, padel na kolena in poljubil rob o-bleke svojemu gospodarju. "Pri tempeljnu Veste, govoril bom resnico! Šel sem z vozom odtod preko Tibera in sem čakal v temi. Ju-gurta ni hotel stati mirno in Damasip je nekaj prinesel na rokah — nekaj zavitega, — popotnika — in ga je položil v voz in mi je dejal, naj hitro vozim, in v naglem diru sem vozil do apijske ceste in tam sem moral kreniti v stran, ker hiše so gorele in ljudje so se pobijali na ulicah in Scipion je bil nemiren in Jugurta se je bal množice in zopet sem krenil v stran in vestalke so nas ustavile in nisem smel skozi njihov sprevod. Obstal sem torej in strašen velikan je zagrabil konje za uzde in tisoč vojakov, ne, cela legija je obstopila voz in ubili so Damasipa in potegnili so — popotnika iz voza in ga tudi ubili in Scipion je udarjal s kopiti krog sebe in ustrašil sem se in sem vozil domov kakor hitro sem mogel — in zares, ni bila moja krivda —!>'
Automedont je v svojem strahu pomnožil število napadalcev in povečal nevarnost. Ni spoznal gladiatorjev in preveč je bil zmeden, da bi bil podal svojemu zapovedniku podrobno in zvesto poročilo o dogodku.
Placid je spoznal, da ne bo mogel ničesar pametnega izvleči iz dečka. Vgriznil se je v ustnice od onemogle jeze, pa vozač je bil njegov ljubljenec in ni ga hotel kaznovati zaradi neuspeha, ki ga ni sam zakrivil.
"Da so le vsaj konji nepoškodovani !*' je dejal dobrovoljno. "Pojdi, dobi si večerjo in kos kruha! Poslal bom po tebe!"
Prijetno iznenaden je pogledal Automedont svojemu gospodarju v lice. — Placidov obraz je bil sm-rtnobled, pa je kazal brezobzirno odločnost, ki so jo tako dobro poznali njegovi ljudje —.
In res je potreboval tribun v tistem trenutku vso svojo odločnost in razsodnost. Že med pogovorom z Automedontom je njegovo bistro uho ujelo topot umerjenih vojaških korakov in žvenket orožja.
Vsa kri mu je šinila k srcu. — Ali je cezar7 jev manipel zasedal hišo —?
Pa globoko si je oddahnil, ko je mesto cen-turionove orlovske čelade spoznal vitko postavo Rufusovo in njegove prijatelje, ki so spoštljivo in s plašno nezaupnostjo stopali v dvorano.
Dvolični Placid si je znal nadeti obraz in je znal igrati vlogo, kakor je zahteval trenutni njegov položaj. Toda topot je donela odkrita prisrčnost iz njegovega pozdrava. Gladiatorji so mu bili bolj dobrodošli, nego so si sami mislili.
ZA DRUŠTVA
podporna ter
itL
stav-
Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regal i je znake itd.
Pečati, itampilje in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
CLEVELANDČANJE!
kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI
1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 all 455«.
LOUIS STRITAR
•e priporoča rojakom za nar» čila pfomoga, katerega p rip* ljam na dom. Prevažam pobi itvc ob Sašu selitev an tm kai spada v io stroko. Pokličite me po telefona I
2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
A.	"Kako pa ve§, da ona ni
poročena ?"
B.	"Slišala sem jo ko je pravila neki ženski kako je lahko vzgajati otroke.
LED! LED! LED!
V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne radiši, mleko ne skisa, i. t. d.
Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori-. Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za:
JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča.
POZOR ROJAKI IN ' ROJAKINJE!
NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahčičevo Alpei* Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solncna-te pike in prahute na glavi, za revma-tizem ali trganje, kurje oči", bradovice, potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio
ROJAKI V SO. CHICAGO
ali Se ne veste da ima
JO S. GORNIK na
9476 — Ew in g avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeuo. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
vi	. jvi.i ot jji ijjvji ui.a v v>u»ci:
r
Progres Linoleum & Carpet Store _
F. NOVIČKI 1738 West 18tk Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9*12 preje $45.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505
9x12 kongoleum v enem kosu, $6.85
CHICAGO. ILL.
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se boni potrudil, da bom svojim odjcmalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,	PITTSBURGH, PA.

Srce automobila je baterija!
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
Jiere*sTjTn ew~off& jTulLof-Repf*
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
NKjanio Ua£o tudi izven Chicagcu PSSto p* ma&emA

NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVBC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A. M. Kapsa
2000 BLUE ISLAND. AVE. CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniJke naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potreb« ičine, vse železne potrebe za. postavljene garage ali his. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi. Naše cene so naj-j nižjeI
Blago dovažamo na dom, v vsaki 4e! mesta sli predmesta. Začnite trgovati s nami in ostali boste naii stalni prijatelji.	CL * P.)
LNAL 1614.
a*
Glas Svobode je šel tudi med "cerkvene očetje'' in "razlaga" sv. pismo. Zadnjič je komentiral po svoje krst ob Jordanu, v št. 80 bi rad izvedel, kam je Jezus šel, ko je vstal. Ne morejo in ne morejo priti preko sv. pisma. Decidirano izjavljajo, da je sv. pismo komedija in sleparstvo, pa ga ne vržejo med staro šaro, temveč zopet in zopet vlačijo na dan. Nekaj mora grizti in se grizenja ne morejo iznebiti.
Razprava je pač taka, kakršna se more od svobodomiselnih "očetov" pričakovati. Prosta veda jim je uzor, veda, ki je večinoma res prosta narrr-reč — resnice.
Zagovorniki "proste vede'* si stvar enostavno olajšajo. Zdaj trdijo nekaj, ne da bi trditve tudi podprli, zdaj zopet zanikujejo, kakor so že navajeni, zdaj poprašujejo, dasi i-majo odgovor pred seboj. "Jezus je šel v Galilejo. Od tam je "baje" šel v nebesa, kakor.pravita dva evangelista. Toda kako za vraga sta neki tnj dva e-vangelista vedela, kam je šel ?" Evangelista povesta, kam je Jezus šel, pa pristavi "cerkveni oče" zopet: "Ali ne izgleda, kakor bi evangelista ugibala, kam naj bi Jezus izgnil?'\ in bi u-prašanje rad stavil tudi gospo-dinu Trunku, ko bi se ta gospodi 11 ne izvil. Evangelista povesta. pa zopet nič ne povesta, Janez ne pove ničesar, "kam je pravzaprav šel in kaj je dejal," pa zopet ni v redu. Svobodomiselni gospodje so vsi zbegani od samih srčnih muk, ko ne morejo odnikoder dobiti odgovora. ki bi pomiril njih zbegano srce. Revčki se morajo vsakemu smiliti.
Posebno preglavico delajo "očetom" znaki ali znamenja, o katerih Jezus govori, in po katerih "bodo njegovi učenci spoznali tiste, ki verjamejo (verujejo)."
Razlagalec bridko toži: "Če gremo danes po svetu, moramo na žalost (kar zjokal bi se človek) opaziti, da ni na celem svetu menda enega človeka, ki bi "veroval".*' Bože moj, hudo je, vi;lo hudo. Za "mušter" je Trunk, ki "na žalost teh znakov nima." Trunk še ni izgnal nobenega hudiča. Pa kako naj ga izžene, ko gg. svobodomisel-ci priduševalno zatrjujejo, da "ni bilo, ga ni, in ne bo nobenega hudiča"? Ni ga, pa Trunk naj ga izžene! Baje izganja Trunk hudiča iz src ameriških Slovencev, "pa on nima v sebi j hudiča, to se pravi, da ne veruje v hudiča.'* Na drugem mestu je nedavno člankar v Glasu Sv. zatrjeval, da "Trunku ne moremo videti v srce," zdaj pa striktno trdi, da "nima vere v hudiča." Ne ve ničesar, pa zopet ve?? Gola mineštra.
"Drugih novih jezikov Trunk ne govori," govori samo nekaj tega, kar so mu "ubili*' v glavo, pa še pri tem si zlomi jezik, kakor je na srečo pronašel tudi Cibrov Jaka. Sicer stoji v Dej. apos. (2-7) : "Glej, niso li vsi ti, ki govore, Galilejci? (So govorili toraj samo galilejski ali aramejski). In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili?", a kaj, ko Trunka ne slišimo govoriti recimo po kranjsko, ko govori samo po Koroško? Ni znakov, ne pri Trunku, ne pri nas. Ali ni to hudo, ko ni vere ? ?
In kač se Trunk boji, in če se nasrka "munšajna," ima groznega mačka, kakor mi, brez verci, ki vemo to iz lastne skušnje, in če mu kuharica zboli (brez te bi "cerkveni očetje" težko prišli preko žalostnih in težavnih- uprašanj), pokliče zdravnika. . . oh, oh. . . to so težave, žalostne bridkosti, ko |bi imela biti znamenja, pa jih

__________
_
ni. Kar srce bi človeku pobilo.
Ampak. Naj bi se prikazal kje kak znak (gospodje brezverci bi radi, da bi jim bil Bog na razpolago, kakor kak sluga ponižni), pa bi isti gospodje, ki zdaj tako kričijo po znakih, Strašno začeli kričati in se to-gotiti, da čudežev ni, so nemogoči, da ne spadajo v moderne Čase.
Ponavlja se kljub modernim časom samo to, kar se je nekoč dogodilo, ko so svobodomisel-cem zelo sorodni Farizeji kričali : "Stopi dol skriža, in verovali bomo.'' Krist je imel za nje samo besede: "Brezverni, pre-šestni rod."
* * ♦
Avtomobili igrajo v starem kraju precejšnjo vlogo. O Dr. Žerjavu pišejo listi, da mora sedaj peš hoditi in se ne more več voziti" v avtomobilu. To bo hudo. V stari Avstriji smo Slovenci srečno prišli do enega ministra, in še ta (Dr. Žolgar) je j bil minister le mesec dni. V Jugoslaviji smo imeli že več ministrov, pa bi zopet vsak rad minister postal in se vozil v avtomobilu. Vidi se, da smo zelo mladi. Ob priliki koroškega plebiscita je postal neki drugače zelo nežen pisatel j k meta v-zarsko grob, da se člani komisije vozijo z avtomobili. Dva avtoja sta jim bila na razpolago, pa sta bila taki "šajtergi," da sta se premikal le tedaj, kadar se jima je poljubilo. Člane komisije je bilo včasih naravnost sram, zavist pa neizmerna. Bolezen "avtomobilska zavist"
še vedno razsaja.
* * *
Petnajst minut s Trunkom, pravi žarkometar. Bo treba malo vep časa. Za kako trditev ni treba niti petnajst minut, za dokaz bodo pa še celi' dnevi prekratki. "Prosit delo je znak sužnjosti, proti ti sužnjosti se socialisti bojujemo." Prvi del trditve teoretično ni preoduren, saj''človeku je delo, kar ptici polet, naj tudi za kako delo malo poprosi, posebno za delo, ki mu bolj prija. Praktično bodo morda včasih težave, in bi jaz sam želel, da bi vsak delavec dobil pravico do dela brez prošnje. Drugi del ni izključno svojstvo socializma, tudi druge delavske struje se za to bojujejo. •
V začetku kolone ima g. Mo-lek nekaj prav dobrih misel o svobodi. Te misli lahko aplicira tudi na delo. Bo nekaj slič-nega vsaj v praktičnem življenju^
Glede molitve, kakor molijo kristjani, pa je petnajst minut že celo premalo. Treba je glo-bokeje poseči, za kar pa tu ni prostora. Ne vem, če se bo kaj doseglo,i da bi bil delavec "gospodar svojega dela," neodvisen človek nasproti Bogu ne bo nikdar. Ako g. Molek odklanja to stališče, potem lahko odkloni tudi molitev, a resnica o človeškem stališču bo težko na njegovi strani.
Kristjan veruje v Boga, v nadnaravno silo in prosi pomoči, pa se pri tem ne čuti za ponižanega sužnja, ker se zaveda svojega odvisnega stališča, še manj za kakega berača, ker ve, da to zahteva red, kakor tudi oče zahteva od otroka, da ga prosi za kos kruha. Čisto napačno pa je g. Molek zopet zagrabil, ko meni, da "bi mu (o-nemu, ki moli) Bog dal nekaj zastonj, za kar se mu ne bo treba truditi in delati." Taka zmota ni noben dokaz. Pravi mo-lilci dobro poznajo dva reka: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal — in drugega —: Moli in delaj. O kakem suženjstvu ali lenobi pri resnični molitvi ni duha ne sluha. Dobri molil-ci so najboljši delavci.
_=_5_1