Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
V e 1 j a :
za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravnlstvu „MIrast v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVI.	V Celovcu, 30. oktobra 1897.	Štev. 30.
Vabilo.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
napravi
¥ nedeljo dné 1. novembra 1897, ob 3. uri popoludne,
Imwmn
v
v gostilni g. Svaj-a v Borljah
v Ziljski dolini
s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	0 koroškem deželnem zboru; poroča gosp. deželni poslanec Pr. Grafenauer.
3.	0 pomenu in važnosti volitev.
4.	0 državnem zboru in političnem položaju.
5.	Raznoterosti in prosta zabava.
Slovenski Ziljani! Prihitite na važen shod v prav obilnem številu !	Odbor.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Dipaulijev jezikovni predlog.
Poslaniška zbornica je mirovala od 2. do 5. oktobra, a zunaj po dunajskem mestu je razsajala neprijetna burja in nevihta. S slabim vremenom vred so se nenadoma shujšale vsaj za nekaj dnij tudi razmere med strankami zborniške večine. Prišlo je do tega tako-le: Nemška katoliška ljudska stranka, ktero vodita baron Dipauli in dr. Ebenhoch, je dosedaj v vseh važnih zadevah glasovala s slovansko desnico. Ker se ni udala pritisku nemških kričačev in ker ni ropotala z obstrukcijonisti po Schonererjevem komandu proti jezikovni naredbi, očitali so nemški liberalci konservativnim Nemcem, da izdajajo svoje ljudstvo, svoje nemštvo. Vedno očitanje in predbacivanje je vsaj nekoliko preplašilo barona Dipaulija in njugove tovariše. Bojijo se, da bi katoliška strauka res ne izgubila svoje zaslombe v nemškem nàrodu, če bi se še nadalje držala Slovanov ter njih zahteve podpirala. Iz tacih razlogov je torej baron Dipauli v 6. seji dné 5. oktobra nasvetoval, da naj se reši nàrodno in jezikovno vprašanje po posebnem zakonu iu naj se umaknejo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. V ta namen naj zbornica izvoli odbor 26 članov, ki ima o novem zakonu poročati v teku šestih tednov. Mi Slovenci ne moremo imeti posebnih pomislekov proti tej nameri, ki bi našim manjšinam postavno varovala nàrodni obstanek in zagotavljala jezikovne pravice. A drugače sodijo Mladočehi in Poljaki. Oni se hudujejo nad Dipaulijem, ker tako važnega predloga ni objavil popred načelnikom desniških skupin ; najbolje pa mu zamerijo, ker podpira svoj nasvet z besedami : „da je vsled jezikovnih naredb velika razburjenost na Češkem in Moravskem". Ko bi izostale te žaljive besede, sprijaznila bi se vsa desnica ložeje s predlogom, ki ima prav za prav res dober namen. Vsled tega nekako samolast-nega postopanja konservativnih Nemcev prišla je dosedanja jedinost in složnost na desnici v nevarnost in liberalci se smejé v pest, češ: sedaj bode razpadla večina in seveda tudi odstopila vlada. Drugi pa trdijo, da razprtija v večini ni nikomur bolj všeč, kakor grofu Badeniju, ki že od nekdaj ne mara katoliške ljudske stranke kot del večine. Zastopniki nemško - konservativnega kluba pa zatrjujejo, da Dipaulijev predlog ni nikakor naperjen proti večini, temveč proti grofu Badeniju iu njegovi vladi, ktere nočejo podpirati, ker ne mara za katoliška in konservativna načela. Položaj je torej zopet jako zamotan.
Razne razprave in predlogi.
Dné 5. t. m. je grof Badeni prvikrat po dvoboju došel v zbornico; poslanci so molčali, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo. Tiha in mirna pa je bila tudi vsa dolgočasna seja, ki je trajala od 11. do 6. ure. O državni podpori za pokrajine, ki so po vremenskih nezgodah škodo trpele, so govorili danes poslanci dr. Scheicher, Wohlmeyer in Obern-dorfer za Nižje-Avstrijsko ; Bohaty in Adamek za Češko deželo. Govorniki se spuščajo vse preveč v malenkostne podrobnosti, potratijo po dolgem besedičenju zlati čas in razprava ne pride do konca.
Vlada je v tej seji predložila načrt zakona, kteri določuje, da bi se prihodnje leto v zboljše-vanje nerodovitnih zemljišč, v posuševanje močvirij itd. potrosilo 850 tisoč goldinarjev, za d9bo nastopnih 9 let pa vsako leto po jeden milijon. V drugem načrtu zahteva za 1. 1898. za stalno armado in mornarico 59.211 novincev (rekrutov), in 10.000 mož za deželno hrambo. Poslanci pa so tudi v tej seji ponavljali celo vrsto vprašanj in predlogov, ki so bili zakopani v minulem zasedanju. Slovenski posl. Berks nasvetuje, da se zniža cena soli ; posl. Szayer, da se ustanovijo prodajalnice za živinsko in kuhinjsko sol v vsakej občini; posl. Kubik, naj se odpravijo pristojbine za donašanje sodnijskih pisem; posl. Neunteufel, naj se znižajo prenosnine pri kmetskih posestvih (prijemščinah). Dr. Ebenhoch izroči nujni predlog, da se postavnim potom zavarujejo delavci za čas, ko postanejo za kako delo nezmožni ali kedar dela ne dobijo. Isti poslanec ponavlja svoj šolski predlog, kterega pa je toliko izpremenil, da ^sune sploh dolžnost, da otroci skozi 8 let obiskujejo šolo, deželni zbori pa lahko za posamezne dežele skrajšajo to dolžnost na šest let.
V nastopnih dveh sejah dné 6. in 7. oktobra je 27 govornikov zopet opisovalo nesrečo in revščino, v kteri se nahajajo po letošnji povodnji in toči poškodovani prebivalci. O škodi in bedi na Primorskem in v Dalmaciji sta govorila poslanca S pi n čič in Biankini. Oba ljudska zastopnika naglašata, da so vse vlade vedno zanemarjale Istro in Dalmacijo ; zato ni čudno, da ste te dve deželi zaostali v gospodarskem oziru. Hudo je zadela te pokrajine nesrečna vinska pogodba z Italijo. Tudi ribarenje ob avstrijskih obalih v Adriji je urejeno Lahom v korist in vnanji t. j. laški delavci imajo prednost pred domačimi. Država bi bila torej dolžna, da podpira revno prebivalstvo, ktero trpi pomanjkanje vsled vremenskih nezgod. Govornika izvajata nado, da vlada ne bode pozabila tužne Istre in Dalmacije.
Za besedo se je oglasil tudi dunajski župan posl. dr. Lueger, da bi branil čast dunajskega prebivalstva zoper razne napade socijalnih demokratov in liberalcev, ki so Dunajčanom očitali, da se ti niso skazali dosti usmiljene ob času zadnjih nesreč. Nemški liberalec Bohaty je namreč očital: Kje je zlata Praga in kje je zlato dunajsko srce, ko iščejo mnoge občine pomoči vsled vremenskih nezgod ? In bukoviuski Žid Tistinger je klical : Dunajčani imajo pločevinsko (plehnasto) srce! Oba širokoustača je neusmiljeno okrcal dr. Lueger, ko je našteval tisočake in tisočake, ktere so Dunajčani zbrali v pomoč ponesrečenim, akoravno so dunajski Židi ovirali pobiranje denarnih doneskov. Končal je s krasnimi besedami: „Ako se tudi v državni upravi povsod udomačijo krščanska načela, potem ne bode treba prositi in beračiti pri finančnem ministru za podporo; država bo vsem stradajočim revežem iz krščanske ljubezni pomagala brez prošnje." Bog daj, da bi še mi doživeli takih časov !
Dolgotrajna razprava o državni podpori za ponesrečene okraje je bila končana s tem, da so se vsi nujni predlogi o tej zadevi izročili budget-nemu (denarnemu) odseku, ki naj v 14. dneh zbornici poroča in stavi potrebne nasvete. Obstrukcijonisti so hoteli po vsej sili poseben odsek, da bi tako nujno stvar še bolj zavlekli. Ostali so s svojim predlogom v manjšini. — Vlada je v sedmi seji (dné 6. oktobra) predložila nov načrt zakona,
po kterem se ima postavno urediti krošnj arsivo. Že leta in leta se pritožujejo obrtniki in trgovci, da jim delajo krošnjarji veliko škodo. Vlada je uvaževala pritožbe ter namerava omejiti kroš-njarijo. Novi zakon našteva več stvarij, s kterimi ne bodo smeli krošnjariti n. pr.: meso, mleko, jesih, očala, žepne ure, vrednostni papirji itd. V mestih in krajih, ki štejejo nad 10 tisoč prebivalcev iu v kopališčih more biti krošnjarstvo prepovedano za vse ali le določeno blago, za določen ali nedoločen čas. Prepoved sme skleniti mestni zastop, pptrdj^-jo pa mora ministerstvo.
Nemci sami med seboj.
Osma seja (dné 7. oktobra) je bila zopet zelò burna in viharna —- ne zaradi nagajivosti, ampak zavoljo tega, ker so se Nemci raznih strank med seboj ljuto in besno prepirali.
V enomer so se kavsali rudečkarji (socijalni demokrati) in krščanski socijalisti. Razburjenost je vskipela do vrhunca med govorom rudečkarja Schramel-na, kteri je zagovarjal nauke in namene socijalnih demokratov, ob enem pa robato zmerjal dr. Luegerja, njegove tovariše in protižidovsko krščansko stranko. Ko je med drugimi neslanostmi trdil, da verski pouk ne sliši v ljudske šole, zavpije antisemit Gregorig vmes: „Pač pa prosta ljubezen." Sedaj priskoči Schonererijanec Iro, zakriči nekaj besedij, kterih drugi poslanci niso ra-umeli, dunajskega poslanca Gregoriga pa so najhujše zabodle in užalile. Grozno razburjen primeri ta Irotu psovko: „Eeigling — Haderlump" (figa-mož — lump) v obraz. Sedaj dvigne Iro svojo pest ter hoče Gregoriga mahniti za uho. K sreči se vstavi dr. Lueger med njiju in zabrani pretep. Ministri so jo med tem prizorom popihali iz zbornice, med poslanci je navstal silni vrišč, ki je trajal kake pol ure. Predsednika namestnik dr. Abrahamovič je klical in zvonil, toda v groznem nemiru ga nihče ni slišal. Zbežal je torej iz svojega sedeža in seja je prenehala, dokler se duhovi niso zopet nekoliko umirili.
Ob sklepu seje je posl. Iro od predsednika zahteval, naj se izvoli tako imenovani grajalni odbor; ta naj preiskuje razžaljive besede posl. Gregoriga ter njemu zaradi tega izreče grajo. To je največja kazen, ktero more državni zbor poslancu prisoditi, ki je razžalil drugega poslanca. Odbor se je izvolil drugi dan iz poslancev vseh strank državnega zbora, zaslišal je več prič in po triurnem posvetovanju predlagal še tisti dan: „Zbornica naj graja posl. Irota, ki je z besedami: „Sodawasser bei Wimberger" hudo razžalil poslanca Gregoriga in njegovo družino; ob enem pa se graja izreče tudi Gregorigu zavoljo psovk, s kterimi je zmerjal Irota". Pri razpravi je dr. Lueger ojstro prijel Schonererijance, ki drugega ne znajo, kakor poštene ljudi ometavati z blatom in to po nezape-čatenih, javnih in brezimnih dopisnicah. Pri tej priliki je kot katoličan in državljan odločno obsodil dvoboj — v pričo grofa Badenija, ki je ves bled moral poslušati opravičeno obsodbo svojega postopanja. Dr. Lueger pa je ob enem priznal, da tudi njegov prijatelj zasluži grajo, toda predlaga, naj zbornica njega nekoliko izgovarja zavoljo onih raz-žaljivih besed, ktere je spregovoril v svojej opravičeni jezi. Ta predlog je obveljal. Pri glasovanju je zbornica soglasno izrekla grajo obema poslancema. S tim bi bila umazana zadeva lahko rešena, a za Irota in za celo Schonererjevo kliko je imela še neprijetne posledice. Kajti zagrizenec Iro je storil še drugo bedarijo. On je namreč grajalnemu odboru pisal, da ni on spregovoril tistih razžaljivih besed proti Gregorigu in je zastavil za to trditev svojo častno besedo. A vse priče, ktere je zaslišal odsek, so izjavile, da je Iro tiste besede res spregovoril in da so ga čuli tudi drugi poslanci. Posl. Iro se je torej v pismu, v kterem zastavi svojo pošteno besedo za resnico, očitno lagal in s to lažjo tudi doigral nečastno svoje parlamentarno delovanje. Odložil je svoj mandat in se umaknil iz političnega življenja. Padel je sam v jamo, ktero je Gregorigu kopal.
igEggr*’ Slovenci! JPridno zaliajajte na slovenske skodle!
Predlogi.
Y	osmi seji dné 7. oktobra je vlada iznova predložila načrt zakona o kmetijskih zadrugah. Obžalujemo, da se osnova nikakor ne ozira na nàrodne manjšine v deželi. Naša koroška kmetijska družba popolnoma prezira nas Slovence, nič boljše ne bo postopalo vodstvo deželne zadruge. Slovenski poslanci se bodo torej potegovali za to, da se pri ustanovitvi kmetijskih zadrug postavnim potom varujejo slovenskim manjšinam na Koroškem in Štajerskem nàrodne pravice. V istej seji sta ponavljala poslanca dr. Krek in dr. Ferjančič predlog, naj se prenaredi postava o bratovskih skladnicah, poslanec Pogačnik pa iznova nasvetuje, da se kmetskim sinom olajšajo vojaške dolžnosti. Poslanca dr. Gregorec in Einspieler sta se pritožila zaradi krivic, ki se štajerskim in koroškim Slovencem delajo pri c. kr. uradih glede jezikovne ravnopravnosti ter stavila na ministra znotranjih in denarnih zadev to-le interpelacijo :
»Okrajni zastop v Ormožu na Štajerskem je v seji dné 26. avg. 1896 sklenil, pri c. kr. namestništvu v Gradcu se pritožiti zoper to, da dotične c. kr. uradnije slovenskim prebivalcem tega okraja pošiljajo izključljivo samo nemške rešitve in vabila samo v nemškem jeziku. Ko so se stranke pri volitvah v davčne komisije branile, sprejemati nemških, jim nerazumljivih dopisov, zagrozilo se jim je, da bodo nemški dopisi šiloma pribiti na njih hišna vrata. Tako postopanje nasprotuje postavno zagotovljeni jezikovni ravnopravnosti tembolj, ker v ormožkem okraju — razun mesta Ormoža — prebivajo skoro le sami Slovenci.
Izključljivo nemške uradne dopise, rešitve in vabila dobivajo brez izjeme slovenske stranke tudi v drugih okrajih na spodnjem Štajarskem in na Koroškem, koder prebivajo Slovenci.
Podpisani vprašajo toraj Njih prevzvišenost ministra za notranje zadeve in denarstvo :
1.	Ali sta volje, preiskati to protipostavno postopanje c. kr. uradov na Slovenskem Štajerskem in Koroškem, in
2.	ah hočeta, c. kr. namestništvu v Gradcu in c. kr. deželnemu predsedništvu v Celovcu zaukazati, da vse jim podredjene uradnije nasproti slovenskim deželanom jezikovno ravnopravnost vsaj enkrat izvršujejo?'
Državna podpora.
V	devetej seji dné 8. oktobra je prišel v razgovor načrt o postavi, vsled ktere namerava vlada deželam, ki so po povodnji in po hudourju poškodovane, razdeliti 8 milijonov goldinarjev podpore iz državne blagajnice. Ista razprava se je nadaljevala še v deseti seji dné 12. oktobra. Govornikov je bilo oglašenih 69, pa do besede jih je prišlo le 14. Tekmovali so eden z drugim, kdor bi več državne podpore za svoj okraj zahteval od vlade. Demokratje so kar tirjali, da se vsem oškodovanim povrne vsa škoda. Taka tirjatev je vendar prenapeta. Kako pride vlada do tega, da bi na račun vseh davkoplačevalcev podpirala še bogate akcijske družbe, premožne fužinarje in bogate velike posestnike? Vsi ti bogataši si lahko sami pomagajo. Tudi Steinerjev predlog, naj se zviša državna podpora na petdeset milijonov, sega čez potrebo. Vsa škoda, ki je prizadela posamezne posestnike in občne naprave, ne doseže 50 milijonov — torej bi prejel vsak poškodovanec še kaj „po vrhu“. V tem pa so se strinjali vsi govorniki, da je od vlade nasvetovana podpora 8 milijonov goldinarjev pre-pičla. Vladni predlog je bil budgetnemu ali proračunskemu odseku izročen.
Odseki.
Po končani razpravi o državni podpori sledile so volitve v štiri najnujnejše odseke in sicer v proračunski odsek, ki šteje 48 članov; v legitimacijski odsek, t. j. odsek, ki ima pretre-sovati, ali je bil vsak poslanec pravilno izvoljen ali ne; v peticij s ki odsek, ki šteje 36 članov in sprejema razne prošnje, ktere zbornici dohajajo in v imunitetni odsek, ki obstoji iz 24 članov, kteri se posvetuje in predlaga, ali se sme kak zatoženi poslanec za čas zborovanja sodniji izročiti ali ne. Pred volitvijo teh štirih odsekov je posl. Schonerer predlagal, naj se ne volijo odseki po listkih, ampak vsak poslanec naj imenuje po abecednem redu člane za odseke. Tako glasovanje bi trajalo kakih 5 ur. Nagajivni predlog so podpirali samo nemški liberalci, kar je hudo razjezilo Schonererja. Porogljivo zaupije torej proti nemškim nacijonalcem : „Živela obstrukcija", kar je vzbudilo občno veselost v zbornici.
Slovenske pokrajine zastopata v proračunskem odseku gg. dr. Krek in dr. Gregorčič. Ker je pri volitvi zastopnik dolenjskih mest g. posl. dvorni sovetnik Šuklje proti poslancu dr. Kreku ostal v manjšini, je prvi zaradi tega izstopil iz krščan-sko-slovanske nàrodne zveze ter se umaknil med „divjake“.— Eden izmed najvažnejših predlogov je poslancem izročila vlada dné 12. oktobra. Letos namreč poteče postavni obrok deseterih let, za ktere je bila pogodba med Avstrijo in Ogersko veljavna. Liberalci so vsled svoje nagajivosti že spomladi preprečili mirno razpravo o tej pomenljivi zadevi, sedaj vnovič nadaljujejo brezplodno kljubovanje in zabranjujejo vsako resno posvetovanje. Vlada avstrijska se je v tej zagati sporazumela z ogrsko vlado in poslanski zbornici predložila načrt zakona, po kterem naj bi ostala dosedanja pogodba še eno leto, t. j. do konca 1. 1898. v veljavi. Se-
Htpr’ 1	ite slo
danja nagodba pa je avstrijskim deželam na veliko škodo in daje Ogrom primeroma preveč dobička. Tako sodijo vse stranke naše zbornice. Grofu Badeniju je vse ležeče na tem, da pridobi večino za vladni predlog, po kterem bi se podaljšala začasna pogodba za eno leto. V ta namen se vedno pogaja z desnico in njenimi skupinami, pa tudi z nemškimi veleposestniki in z Lahi. Slovanska krščanska zveza je sklenila le v tem slučaju glasovati za provizorij, ako se vlada obveže in daje gotovo poroštvo, da bode izpolnila vsaj najnujnejše zahteve, ki so jih slovenski, primorski, dalmatinski in rusinski poslanci grofu Badeniju že naznanili.
(Dalje sledi.)
Pripis. Dné 26. t. m. je odložil dr. K a-threin predsedništvo in splošna zmešnjava je večja, nego kedaj poprej.
Dopisi prijateljev.
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Letina. — Razno.) Pri nas se je letina, bodi Bogu hvala, še precej dobro obnesla. Hujšega smo se bali, ko je meseca majnika sneg pokrival naša žitna polja; rž, naš glavni pridelek, je res precej trpela, in bila v krajih prav slaba. Vse drugo je pa še koj, kakor pravimo, „tako eno dobo“, zlasti hajda je bila boljša kakor nekaj prejšnjih let, in zavoljo tega smo se tudi v nedeljo dné 17. oktobra ljubemu Bogu posebno zahvalili. Naš občespoštovani g. župnik Val. Šum ah so pri nas upeljali to hvalevredno navado, in želeti bi bilo le, če bi tudi v drugih krajih opravljali „zahvaljeno nedeljo", ker mi ljudje smo pozabljivi, posebno hvaležnost do Boga dostikrat ni naša najmočnejša čednost. Belo oblečene deklice so nosile v ovenčanih krožnikih poljske pridelke, šli smo z Najsvetejšim po polju v procesiji in na konec zapeli Bogu hvalno pesem. Bog nam tudi zanaprej blagoslovi polje in živež ! — Neka bolezen, pravijo, da je želodčni tifus, noče nas zapustiti; zmirom še ljudje bolehajo za njo. Pravijo : ni mošta in ljudje morajo piti vodo, odtod bolezen; no, nekaj mora biti krivo, in Bog daj nam tedaj dobre vode in odvzemi nam bolezen. Zavolj mošta gre nam kmetom res hudo in jako čutimo njega pomanjkanje. Nekaj mokrega moramo imeti za „malco“. Voda je pa menda nevarna, in nekterim tudi premokra, vino ali pivo predrago, ne preostaja tedaj drugega, nego „osoljeno“ žganje, ki pa dela jame v mošnje in velikokrat tudi v glave!v
Iz Železne Kaplje. (Podružnična cerkev sv. Lenarta v Remšeuiku) je bila letos znotraj in zunaj popravljena in bo na Št. Lenartsko nedeljo, t. j. dné 7. novembra, blagoslovljena. Cerkev leži na potu od Železne Kaplje do Solčave in je bila posebno v starih časih veliko obiskovana. Votivne tablice na zidovju pričajo, da so posebno žene na porodu tukaj iskale pomoči in veriga okrog cerkve nam priča, da je tu bilo v starih časih zavetišče (Asyl). Vojaški beguni so se v teh krajih skrivali, in še dobro se spominjajo ljudje, kako so Kapljančani pomagali v šestdesetih letih tega stoletja loviti vojaške begune. Ko se je v cerkvi napravljal novi tlak, našle so se kosti, ktere so se prenesle na župnijsko pokopališče v Kapljo. Sedaj ima cerkev tudi nove čedne klopi, kterih prej ni bilo, da so si trudni romarji vselej morali prinašati klopi iz bližnje gostilne. Tudi prižnica je nova in cerkvica znotraj popolnoma čedno naslikana, zunaj pa obeljena. — Imenitna je cerkvica sv. Lenarta po mnogih pravljicah o Turkih, ki so se tu klatili, in ljudje pravijo, da podkove, nabite na cerkvenih vratih, so od Turkov, in veriga okoli cerkve iz brzd turških kònj. Na solčavsko stran proti Ouševi se nahaja znani „Žegnani studenec", kjer izvira mrzla in dobra voda. Pravijo, da so se neki škof, iz Solčave gredé tukaj okrepčali in iz hvaležnosti ta studenec blagoslovili. Tako stoji zapisano tudi v spominski knjigi solčavske fare, in je to verjetno, ker so svoj čas hodili ljubljanski škofi tod na Koroško, dokler je en del Koroške spadal pod ljubljansko škofijo. Od Št. Lenartske cerkve se odpira na Koroško lep razgled. V mežnariji, kjer se nahaja prav čedna gostilnica, dobiš dobro in pristno kapljico Štajerca. Za duhovne se je letos v podstrešji pripravila posebna soba, ki se je pogrešala dosedaj. Od Št. Lenarta se pride lahko na Ouševo goro, na štajersko mejo pa za poldrugo uro, kjer najdeš že lepe kažipote ^slovenskega planinskega društva".
Iz Kotmare vesi. (Političen shod.) Dné 18. okt. je napravilo katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem pri nas shod, ki se je obnesel na zadovoljnost vseh poslušalcev v vsakem oziru izvrstno. Shod je bil v novi, z narodnimi in cesarskimi zastavami bogato okrašeni hiši g. župana Prosekarja. Nič ni pomagalo javkanje nemške klepetulje „Freie Stimmen", ki je že dan popred svojim bralcem naznanjala, da Slovenci drugod niso mogli dobiti primernega prostora in so se morali zadovoljiti z novo hišo, ktera
eiiHlieiiiii kat.-pol. in
še niti dodelana ni. Veliki in prostorni zgornji prostori bili so natlačeno polni poslušalcev. Prišli niso samo kmetje iz domače vasi, temveč tudi iz oddaljenih Borovelj, Kaple, Hodiš in sosednjih vasij. — Okoli 3. ure popoludne otvori č. g. Jos. Rozman iz Celovca shod, predstavi c. kr. okrajnega komisarja pl. Rainerja kot zastopnika vlade in na kratko razloži pomen in namen političnega društva. Potém oddd besedo g. Štihu, ki govori o kmetskih potrebah. Pravi, da je pošiljatev poslanca v korist ali škodo kmetu, zakaj, če si kmet izbere dobre poslance, bodo gotovo delovali v njegov prid; nasprotno pa, če izvoli možč, ki nimajo niti volje niti zmožnosti koristiti ubogemu kmetovalcu, mu bodo ti še v kvar. Mnoge postave, ktere so še sedaj v veljavi, so škodljive kmetu, kar dokazuje z izgledi. Nadalje omenja kmetskih zadrug in pravi, da so jih preprečili liberalci v državnem zboru, ko bi mogle priti že v razpravo. Polaga potem na srce zbranim, posebno kotmirskim vo-lilcem, naj pri prihodnji občinski volitvi dobro pazijo, koga bodo volili, kajti na tem je veliko ležeče. G. J. Rozman v skoro jedno uro trajajočem govoru slika sedanji zamotani politični položaj in razlaga razne stranke, posebno v naši koroški deželi, kjer se nahajajo tri stranke: liberalna ali svobodnjaška stranka, ki pa se sedaj po novem imenuje tudi nacijonalna, t. j. stari liberalni volk v novi koži; socijaldemokratična, ki je nekak izrodek prejšnje, in sin je hujši od očeta; in slovenska katoliška stranka, ki hoče dati vsakemu svoje. Dalje razlaga zbranim, kaj delajo tam v državnem zboru za kmeta poslanci, pred vsem koroški. Vseh devet, razun jednega, in to je čast. g. poslanec Lambert Einspieler, prav pridno dela „obstrukcijo“, to se pravi ropot, in so se pridružili Schonererju in drugim liberalnim in nacijonalnim poslancem, ki so si zapisali na svoj prapor, da se ne sme ničesar dobrega skleniti, ampak preprečiti vsako delovanje, dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Te jezikovne naredbe določajo, da mora znati v teh dveh deželah vsak češki uradnik tudi nemški in nemški češki jezik, namreč jezik, ki ga govorijo tamkaj. (Klici: „Saj tako je prav!") Dr. Artur Lemiš, ki je voljen iz pete ali delavske kurije, je jeden prvih. „Iz njihovega sadu se bode te gospode spoznalo," pravi g. govornik; in res, kakor sedaj- delajo, to se pravi, volilcem pesek v oči metati. Slednjič svetuje, da naj se poslužuje kmet dobrih, pravih listov in naj jih prebira, da na ta način spoznd resnico. Zbrani so govor živahno odobravali. Č. g. Ogris iz Kaple, natančno pojasnjuje, kako važne so občinske volitve za vsako občino, ko se vendar gre, ali ima kakšna občina večje ali manjše občinske doklade. Šolo, pota, občinskega tajnika in druge take stvari morajo oskrbovati občine, in od občinskih svetovalcev in župana je odvisno, če znajo ti umno in varčno gospodariti, da občinam ne naložč prevelikih doklad itd. G. Rozman govori nato o kmetskih zadrugah, in želi, da bi se kmetje sami združili, ker jim drugi, posebno naši nasprotni poslanci nočejo pripomagati do združenja. Medsebojna ljubezen naj vodi kmetovalca, da bo šel roko ob roki s svojim stanovskim sosedom. — Zadnji se oglasi še župan g. M. Prosekar in predlaga sledeče resolucije:
1.	Dné 17. okt. na političnem shodu v Kotmarivesi zbrani slovenski možje izrekamo zahvalo in zaupanje svojim poslancem v koroškem deželnem zboru, kjer so se vstrajno potegovali za naše koristi.
2.	Izrekamo popolno zaupanje svojemu g. državnemu poslancu Lambertu Einspieler-ju in odločno obsojamo obstrukcijo nemških poslancev.
3.	Smo jako veseli, da nas je prišlo poučit kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem, in želimo, da to stori še večkrat,
4.	Pozdravljamo vladni predlog o kmetskih zadrugah, ki naj se čim preje upeljejo.
Te resolucije bile so jednoglasno—vsaka posebej — vzprejeta. Potem pa, ker se nihče več k besedi ne oglasi, se zahvali predsednik tako obilno došlim poslušalcem, kakor tudi g. komisarju, ki je ves čas prisostvoval zborovanju, in zaključi s primernim nagovorom na sv. očeta papeža in pre-svitlega cesarja shod. Kotmirski pevci so precej nató zapeli cesarsko pesem in so tudi pri prosti zabavi, ki je trajala še pozno v noč, prav dobro zabavali navzoče. Tudi napitnic ni manjkalo. Z veselim upanjem, da bi ta shod rodil zaželjenega sadfi, smo se razšli.	=
Od Žile. (Glas iz ljudstva.) Mnogo lepih, koristnih iu resničnih stvari zapustili so nam naši pradedi. Ko bi se držali teh naukov, šlo bi nam v marsičem bolje, kakor se nam godi po naši domišljiji. Posebno Slovenci imamo tehtne uzroke, gledati in ravnati se po zakladih „starih“. — Eden najlepših podedovanih zakladov so naši pregovori. Mnogo jih imamo, toda le malokdaj in malokdo se po njih ravnd. Danes hočem opozoriti samo na jeden pregovor, ki se, da si je prevažen za naš čas, mnogo premalo upošteva. Glasi se tako-le : „Ne zidaj drugim hiš, dokler se tvoj dom podira." —Ali se držimo vsi zavedni Slo-
gosp. društvu !
venci tega pregovora? Nikakor ne! Kako čuvamo mi svoj dom? Kako obračamo svoje moči? Kam?
—	Napake naše so: mlačnost, pohlevnost in strah ali bojazen; pred čem? Naj misli vsaki sam! Zaradi teh napak trpimo dosti škode, oviramo sami svoj razvoj in napredek v vsakem oziru — podiramo svoj dom in zidamo drugim hiše! In kako ravnamo z denarjem? Nàrodnih bogatinov itak nimamo veliko, (častihlepnih je seveda več); in tudi takih ne manjka, ki imajo kaše — zà-se. Toda enkrat mora resnica biti povedana: Ali se dostikrat ne podpirajo tujci, večni sovražniki naši
—	bolj kot mi in naši zavodi; ali ne delata Nemec in Lah z našim denarjem zoper nas? Ali se ozira eden od njiju na nas in naše opravičene želje? Ali nam privoščita piko na „i“ ? Ali podpirata ona naše nlrodne naprave? To zadnje se ni še zgodilo odkar smo v Evropi; in tudi zdaj se ne zgodi, ko krščansko solnce sije. Od nas Slovencev se zahteva upoštevanje krščanstva in „pax“ ; toda če se ganemo v nàroden obstoj svoj : takrat je vse „masslos“ in jasno se pokaže s prstom „pst“. Vse kar storimo in zahtevamo za nàrod svoj, se zgodi ob „neugodnem času“, in med črkami se bere komando „Achtung“. In kaj storimo mi? — Mi jih podpiramo prav pridno. — Zahtevajmo od njih, da tudi oni podpirajo nas. To bi bilo res krščansko; dobili bomo pa le odgovor „versteh’ nicht“. Mi naj pa smo dolžni kot sosedi in katoličani vse „zastopiti“, kar pišejo o naših zadevah in posebno o vseslovenskem shodu? — Naj izginejo: mlačnost, pohlevnost in bojazen v tem oziru in naj jih nadomesti: odločnost. „Trd bodi mož“ posvetni in duhovski v ndrodnem boju; ne skrivaj prstov, kedar je treba položiti dar na nàrodni oltar, ampak odpri srce in daj vsaki kolikor moreš: to je naša dolžnost. Pred vsem pa ostanimo složni, kakor smo do danes, hvala Bogu — na Koroškem.
Glasovi nasprotnikov.
Se že vjedajo ! Komaj smo naznanili prihod novega slovenskega odvetnika v Celovec, že se oglaša stara klepetulja iz celovških stolnih ulic, imenovana „Fr. Stimmen“, ter v svoji 126. številki na prav nesramen način napada g. dr. Kraut-a. Pričakovali smo tak napad, ker predobro poznamo ono „častno“ gospodo, ki se zbira okrog „Er. St.“. Hudujejo se, da je „Mir‘‘ priporočal, in da je tudi „Karntner Ztg.“ v kratki notici omenila, a brez vsake priporočilne besede, novega g. odvetnika. Iz vsake vrstice nasprotnega lista se kaže grdo njegovo vohunstvo. Pravi, da bode došli gospod „vsekako središče tukajšnje slovenske agitacijske občine0, in da je dr. Kraut „znan radikalno-nàroden Slovenec0. G. dr. Kraut doslej še nikoli ni nastopil v javnosti, in vendar ga blati nasprotni list samo zavoljo tega, ker ne zatajuje in izdaja svojega nàroda, kakor delujejo premnoge one kukavice in ndrodne izdajice okrog „Fr. St.°. O, dobro vémo, komu je tako neprijeten prihod slovenskega odvetnika na Koroško! Kar je dovoljeno vsem drugim, prosto naseliti se kjersibodi, hoče ta klika zabraniti vzgleduemu in spoštovanemu možu samo zavoljo tega, ker je — Slovenec! Doslej so kruto branili prihod Kranjcem in Štajercem, sedaj tudi ne prizanašajo Korošcem, ker vidijo, kako lažnjiva je tista njih trditev, da slovensko gibanje je zasejano samo po tujcih! — Vam pa, slovenski rojaki, so napadi nasprotnikov najboljši kažipot, kam se vam je obrniti, in da je prava nàrod na dolžnost vaša, da se oklepate svojega odvetnika, a ne nosite novcev svojih tujcem, ki za nas nimajo srca, pač pa toliko zasramovanja.
Politični pregled.
Avstro-Ogerska. Občni avstrijski poljedelski shod bode dné 14. novembra t. 1. na Dunaju. Obravnavale se bodo sledeče točke: 1. Organizacija kmečkega stanu; 2. avstro-ogerska pogodba; 3. poljedelstvo in borza; 4. davki in pristojbine. Vsakdo, komur je na srcu socijalna pre-osnova kmečkega stauu, bode pozdravljal ta shod. Udeležili se ga bodo tudi slovanski poslanci in, kakor se čuje, pojde na shod več slovenskih poljedelcev, ker bo znižana vožnja na železnicah. — Pri volitvah v pridobninske komisije na Dunaju so vseskozi zmagali protisemitje. Tako le-ti vedno bolj podirajo krivonose Žide in nemške liberalce.
—	Dné 25. in 26. t. m. je bil na Dunaju shod avstrijskih posojilnic, osnovanih po načelu Raiffeisen. Govorilo se je o skupni organizaciji teh posojilnic.
—	Zidali bodo vendar le železnico čez Ture. Vsa pripravljalna dela so dovršena in se bajé dotična postava kmalu predloži državnemu zboru. Železnica preko Karavank je torej zopet pokopana! — Tirolski liberalci in nacijonalci so se na „volks-tagu“ zjediuili zoper katoliško stranko. Šlo je tako, kakor takrat, ko sta se pobratila Herod in Pilat.
Druge države. V Rusiji je letos slaba letina. V 14. okrajih utegne nastati lakota, vsled tega je milosrčni car Nikolaj ukazal, naj se kmetom v teh okrajih les in kurivo daje brezplačno iz!
državnih gozdov; tudi se naj začnejo staviti javna poslopja, da si reveži kaj prislužijo. — Italijani so se umaknili v Afriki iz Kasale (trdnjave na abesinski meji) in poklicali vojake domov. Lahi pač niso našli sreče v Afriki. — Med Bolgarijo in Turčijo se snuje baje neka posebna zveza. Bolgarski knez Ferdinand je namreč predložil sultanu ponudbo, naj se sklene med obema državama trajna pogodba za skupno napadanje in odbijanje zunanjih sovražnikov. — Na otoku Kreti je nastala lakota. Nad 40 tisoč ljudij je brez živil. — V Rusiji je za 2 milijona nemških naselnikov 4 tisoč nemških ljudskih šol. Nekteri ministri so hoteli te šole porušiti, pa car tega ni dovolil, ampak samo to, da bode na teh šolah ruščina obvezni predmet. Krivični Nemci, sramujte se pred to pravičnostjo ! —-V Srbiji zopet dobijo nove ministre, ker je odstopilo Simič-evo ministerstvo.
o v I c a r.
Na Koroškem. (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda.) C. kr. deželna vlada v Celovcu je potrdila pravila nove podružnice sv. Cirila in Metoda za P o kr če in okolico. Bog blagoslovi njeno delovanje!
—	(Osebne novice.) Gosp. Jož. Zanoškar iz Kranjske Gore je imenovan za živinozdravnika v Železni Kaplji. — Č. g. o. dr. Odilo Franki, gimn. profesor v Št. Pavlu, je imenovan za konservatorja centralne komisije za ohranitev spomenikov na Dunaju. — Blizu Lipe se je dné 20. t. m. ponesrečil vč. g. župnik iz Št. Uja, Jož. Sablatnik, ko se je vozil iz Beljaka domov. Splašili so se konji in g. župnik je padel iz voza ter se precej hudo poškodoval. — Na vseh svetih dan obhaja v Rimu novo mašo č. g. dr. Mihael Opeka, bralcem Mohorjevih knjig ter „Dom in Svet“-a dobro znani slovenski pesnik in pisatelj. C. g. novomašniku iskreno čestitamo!
—	(Humberška cesta) je sedaj cela preložena in dogotovljena. O tej preložitvi se je mnogo pisalo in govorilo in zlasti kmetje so si o nji napravili svoje posebno, dobro utemeljeno mnenje, kterega ne izpodrine nobeno hvalisanje liberalnih in uradnih listov. Dné 22. oktobra se je otvoril zadnji del ceste ob Novi vasi. Kolibo vrišča je bilo takrat, ko so otvarjali prvi del ceste in odkrivali Schmidtov spomenik, in kako klaverno se je sedaj vse zvršilo. Zbralo se je nekaj gospode iz Celovca in okolice ter nekaj kmetov, a kakor nam je pravil očividec, bilo je vse bolj podobno kakemu pogrebu, kakor pa slavnosti. G. deželpi predsednik je rekel, kako ga veseli, da je mogel cesto otvoriti še pred svojim odstopom, in kolikega pomena je nova cesta za promet! No, bržkone naj tolaži draga in daljša nova cesta Rožane, da je — železnica preko Karavank zopet splavala po vodi!
* Nove koleke upeljejo z dném 1. jan. 1898. L
—	Socijaldemokratje so imeli dné 17. t. m. shod v Celovcu, kterega je razpustil vladni zastopnik zaradi napadov na vlado. — Blizu Sveč je utonil v Dravi 28 letni delavec A. Vidiči. — V Celovcu delajo sedaj priprave za upeljavo telefona. — Na Dunaju se je dné 19. okt. osnovala akcijska družba za zidanje železnice Volšberg-Zeltvveg in Spodnji-Dravberg-Velenje. — V Žrelcu pri Celovcu je pogorelo pohištvo Jožefa Šorna p. d. Jamnika. — V Naborjetu se je ustanovilo katoliško ljudsko in delavsko društvo za kanalsko dolino. — V nemškem Plajberzi so ustanovili krščansko-socijalno delavsko društvo. — Natečaj za riborejo bode v Celovcu (v kmetijski družbi) od 20. do 21. novembra t. 1.
—	V Lieserhofeuu se je obesil neki 16 letni pastir, ker ga je grajal njegov gospodar. Znamenje časa!
Na Kranjskem. Telefon so otvorili v Ljubljani dné 16. okt. Zvezali so ga tudi že z Dunajem, Gradcem in Trstom. — Vlada je koncesi-jonarjem za zgradbo lokalne železnice iz Ljubljane na Vrhniko gg. Iv. Hribarju, G. Jelovšeku in Iv. Grudnu dovolila ustanoviti delniško društvo z imenom „Lokalna železnica Ljubljana Vrhnika0. Sedež društvu bo na Dunaju. Zdaj se vrši odkup zemljišč.
—	Javna lekarna se napravi v Tržiču. — Na Zidanem Mostu je vlak povozil sprevodnika M. Martona iz Siska. — Županu v Kranju, g. Karolu Savniku, podelil je cesar naslov cesarskega svetovalca, ondot-nemu občinskemu svetovalcu g. Fr. Dolencu pa zlati zaslužni križec s krono. — Bralno društvo snujejo v Mostah pri Ljubljani. — V Ljubljani se snuje zadruga kranjskih klobučarjev, s ktero hočejo povzdigniti domače rokodelstvo. Dobro! — Miličeva tiskarna v Ljubljani je izdala zbirko pesmi „Iz luči in terne0. Zložil E. Gangl. Cena vezanemu iztisu je 1 gld.
Na Štajerskem. Znani slovenski skladatelj g. dr. Benj. Ipavic, zdravnik v Gradcu je od cesarja odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono.
—	Prošt v Ptuju je postal č. g. J. Flek, dekan v Jarenini. — Nad 400 nemških študentov v Gradcu je napravilo nemškemu profesorju Frischaufu „mačjo muziko0, ker je prijatelj in podpornik slovenskemu planinskemu društvu. Tako vedno napreduje nemška
surovost in krivičnost. — Slovensko planinsko društvo postavi kočo na Menini ob kranjsko-štajerski meji. — V Celju se je ustrelil deželni brambovec E. Šlumpf, ker je moral služiti tretje leto. — Razstava živine v Ljubnem se je dobro obnesla. Prignali so dokaj lepe živine. — Pri Radgoni zgorel je parni mlin dedičev Mih. Trumerja.
Na Primorskem. Tržaški lahoni so jo zopet dobili po nosu. Tamošnji občinski svet je bil zavrgel izvolitev g. Nabergoja občinskim svetovalcem. Namestništvo in ministerstvo je ta sklep ovrglo, ker je protipostaven in sedaj je to razsodbo potrdilo tudi državno sodišče. — „Soča° bode po novem letu izhajala dvakrat na teden. — Ga-brščekove „Slovanske knjižnice je izšel 65. do 68. zvezek. Obsega izvirni roman Pavline Pajkove: „Slučaji usode0. Cena 72 kr.
Po drugih deželah. V Zagrebu so čutili dné 18. okt. precej močen potres. — V Zagrebu je umrl odlični hrvatski rodoljub dr. P. Muhič. — Na Dunaju so obesili dné 15. okt. roparja in morilca dveh žensk, delavca Doležala.
Duhovniške zadeve v krški škofiji.
Na župnijo Gorje je prezentovan č. g. Vojteh Krejči, provizor v Črnečah, na župnijo Zgornji Milstat č. g. Jož. Gros, župnik v Treflingu.
lilSi Vabila
■
m
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda v Medgorjah
napravi v nedeljo dné 7. novembra 1897, ob 4. uri popo-ludne letošnji občni zbor pri Martincu v Habru (Medgorje). Govorilo se bode o šolskih potrebah Slovencev, nastopilo bo več govornikov. Potem pa je poštena domača zabava s slovenskim petjem. Rojaki, Slovenci, pridite v prav obilnem številu!	Odbor.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in
okolico ima v nedeljo dné 14. novembra svoj letni zbor pri Ilgu v Kazazah po popoldanski božji službi z običajnim vsporedom. — Slovenci, pridite v prav obilnem številu !	Odbor.
Sejmovi meseca novembra 1897.
Dné 3. v Spod. Dravberzi ; 8. v Naborjeti, Podkloštrom, v Pliberku; 11. na Ziljski Bistrici, v Šmartnu nad Beljakom; 25. v Guštanju, 29. v Velikovcu; 30. na Vratih.
Tržne cene v Celovcu
dné 25. oktobra.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld. | kr.		gld. ! kr.	
pšenica 		6	30	7	90
	4	45	5	56
ječmen		—	—	—	—
oves		2	19	2	74
hej da		3	56	4	45
turšiea (sirk)		3	46	4	32
pšeno (kaša)		6	80	8	50
repica (krompir)		—	95	1	54
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 20 kr. do 2 gld. 40 kr. kislo 1 gld. 55 kr. do 2 gld. — kr., slama po 1 gld. 40 kr. do 1 gld. 65 kr. meterski cent (100 kil). Friàen Špeh je po 64 do 72 kr. kila, maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 135 gld.
Loterijske srečke od 23. oktobra. Line	42	85	17	74	27
Trst	57	50	9	12	47
Naznanila.
V najem se dà hiša,
v kteri se nahaja gostilna in kramarija, ležeča na lepem kraju ob okrajni cesti in blizu cerkve. Oddà se s 1. januarjem Ì898. 1. in sicer za čas petih let. Več v tej zadevi je poizvedeti pri srenjskem uradu na Debrih, pošta Vrba ob vrbskem jezeru.
Mežnarsko službo
išče rokodelec Jurij Blasi v Svincu (Ebersteiu) na Koroškem.
Vazno
za čevljarje, sedlarje, jermenarje, in šivilje: najboljše in najcenejše šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
Tudi priporoča
najnovejša
pnevmatična kolesa
(Mcikeljns) v raznih velikostih in po najnižjih cenah.
Opominjajte se	i>Se to <1 o ve <li*iiž:t>e! "“lUli
Garantirano pristni gorenjski brinjevec
je dobiti v vsaki meri in vsak čas pri Antonu Jamar-ju, kuharju brinjevca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem, — Cena in vzorec zastonj na zahtevanje.



M
€
I
I
I
I
i

JANEZ KUŠEJ,
slovenski svečar v Železni Kapli,
ponuja svoje svece iz pristnega voska po '2 gld. 40 kr. kilo. Tudi druge reči, kakor slašdice itd., ima vselej v zalogi.
SS” Slovenci! Svoji k svojim!
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrst-nejšo mast za črevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
vsi STROJI ZA POLJEDELSTVOl
Bogato UnstrovanJ 192 strani obsežni ceniki v slovenskem In nemškem jezike na zahtevanje takoj zastoqj.
IG. HELLER. DUKAJ
2|a PRATERSTRASSE M 49. "TRI Preprodajalci se IšSejo.
Pivovarna kneza Adolf Jožef Sckwarzen-l>erg v Prottvinu (Češko) priporoča
iPg'' izvozno pivo in ležak.
Je v zalog-i in toči se
v restavraciji „Kokl“
,,k prvemu krajcu14
kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu.
Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo.	Spoštovanjem	R. Koki.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z antibct inom,* kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721.
* Ime zavarovano.
, IVAN SCHINDLER
»MfiLpvavec	sl rojev in sprav
«ejar. Kralj. Hgg! Imetnik priv.
K» wr: àVPa, i	^5 i ji "a e a ? pi s”! ^0 kaSoS-
STROJEVE. SPRAVE inOROOJE VSAKE VRSTI
Popravilo, m prtozcmajo la najboljšo in najprimernijo tipeljaoo-0*k*rb«vanja patamcsnilt skladnlK «Uto v la stroj«»« vsake vrsti .
/taAo Tito nafwt in e&rrve.
ves-me-
«CLJEr* « H(mbergu pri D u ncsj U..	~
I. Schindler, DunajTII., Erdhergstrasse 12.
Dr. Alojzij Kraut,
odvetnik v Celovcu,
naznanja vsem svojim rojakom
otvoritev svoje pisarne z dnem 2. novembrom t. 1.
v stari Mohorjevi hiši na benediktinskem trgu št. 4., v pritličji, prve duri na levo. Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetij'ske družbe,
kjer se dobijo naj novejše mlatilnice, slamoreznice! gepeljni in razni_drugi za kmetijstvo potrebni stroj,
ter tudi taki	vodovodi,	ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
tJ/rrnìmm/m Cenike pošilja zastonj.
&
Mihael Perkonig-ova
tovarna za nsnje v "Velikoven,
že nad 60 let obstoječa, priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu v velikovški okolici in v podjunski dolini
svojo veliko zalogo daleč okrog slovečega raznega usnja
in prevzame tudi vsako, v usnjarsko stroko spadajoče delo po najnižjih cenah.
c.
Najnovejši stroji za prirejanje krme.
llezalnica za rezanico in krmo; rezalu i ca za repo in krompir (repico); mlini za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste sledilne peči z emailiranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice za mnoge
gospodarske namene itd.,	,
nadalje:
robkalnice za koruzo, ZZ čistilnice za žito,
— čistilne stroje trijerje, ................
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju, II. Taborstrasse 7 6.
Odlikovana z čez 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Ilustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj'. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Ječmen
kupuje in plačuje po najvišjih cenah tovarna za sladno in figovo kavo C. Wenger v Celovcu, Št. Rupertska cesta.
Julij Ivanetič,

Priden fant,
ki se želi učiti pilarstva, 1.5 do 16 let star, naj se oglasi pri Peter Sclieinig-u, pilarskem mojstru v Borovljah.
I
trgovec s tržaškim blagom
v Celovcu
„pri angelju44, Št. Vidsko predmestje,
priporoča svojo
veliko zalogo špecerijskega, kolonijalnega in materijalnega blaga,
po najnižjih cenah, zagotavijaje pošteno in vestno postrežbo.
C. in k. dvorna tovarna za orgije
bratov Rieger
v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija,
podružnica v Budimpešti VII., Garay-ntcza št. 48
v lastni hiši.
Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji.
Ceniki zastonj.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu
se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Gena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
JLi o w e ii aj > o ti i e K e, Baruch Gyula, Miskolcz št. 188 na Ogerskem.
Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem tani Tuč v Geviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakuiina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Terželič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.