124 številka. „KDINOIT" ilhaja po 'trikrat na tednn t šestih i»-danjih ob torkih, iatrtklh in »nbotnh Zjutranje isditnje ii-haja ob 6. uri ijutraj, večerno p* ob 7. ari »»J«, — Obojno izdanje itin«: u Jf en mesec . r. — Iitm Amtrije t. 1.40 tri ««•*«. . . 3.6>< , . „ 4 M pol lit* . . . S.— . „ .8— M (H leto , . . 10 — . , , IS.— Nt earstbs km prllalsns naročnine m H« jealje oiir. Poiamifpo številke »e dobi »njo » pro-dajalnicah tobaka v Irttu po a bv6., V Goriri po S n»d, Sokntno veflerno iiduj« v 1 ratu S ni,, v Gorici 4 nft. (Vjerno l«d«qje.) V Trstu, v torek dne 16. oktobra 1894. j Tečaj XIX. EDINOST Glai lilo slovenskega političnega društva Oglasi «« rakune po tarifu * petitu; sa naslov* i debelimi frkarai »o plačuje prostor, kolikor obsHg* i avadnih »r«ti<\ Poslana osrartn ce in jatnezaliTule, ma#i oglasi itd. te računajo po pogodbi. Vsi dopUi naj ie pošiljajo uredništva : ulica l'»«nrmi It. 13. Vsako piorno mora kiti frankorann, kor nefrankorrtna »o ne sprejjmajo. Rokopisi »e ne »raiajo. Naročnino, reklamacija in oglase (prejema npravniitvo ulica Caserina 13. Odprt« reklamacij« *o prost« poštnine. Primorsko« ,r *«» »Nji mul' 0 položaju. Danes te je sešel zopet državni zbor. Morda se ne motimo, »ko trdimo, da so ne go-sp6da poalanoi sestali t jalto talno nasedanje, kajti ves avet — t kolikor no namreA isti tanina za politiške borb« in homatije — noti dane« vpraianje na jeziku, dali bode koalicija mogla prebiti trdno skušnjo, ki jo taka. Y dobi poČitoie, pred tvojimi volilci. ao ai koalirana gospoJa poslanci pomagali a lepimi besedami, ie lepšimi obljubami in najlepšimi frazami in tolažili bo radovedno in nestrpne volilce kakor so vedeli in tnali. Poslanci nemiko-liberalne barve ao prisegali na avojo liberalno tastavo in na svojo vse* obaegajočo nemlko idejo, konservativni koaliranei to sastavljali tvojo molko besedo, da ne odjenjajo nikdar od tvojega čfatitega verskega programa, a speoijalno nali slovenski koaliranei ao pa protili potrpljenja, vtaj tako dolgo le, dokler ne pridemo na kriipotje 0 e I j a k e g a g i m n a t i j a, kjer jim bode pravo meato ta odločitev: ali jo krenejo demo ali levo. Volile! ao aieer neverno tmajevali i glavami, ta pt tam ao morda tudi malo po* godrnjali in poropotali, a slednji« ao ae ven* dar-le udali lepim b e a e d a m, misleći ai: no, podakajao ie malo, ko amo ie čakali tako dolgo I Goap6da poslanci ao dobivali sioer nnpniee, o katerih pa ai človek misli lakko kar hoče: zaupnice t posebnimi pogoji in jasnimi in določnimi navodili. Kjer-koli te jo pokatal kak .koaliranl" poalaneo pred avojimi voliloi, povsod je bilo opalati neko vrvenje, nesadovoljstvo in neko nesaupljivott. A ta oetaupljivost isvira ii dejstva, da toliko na tej, kolikor na oni atrani ni prave vere v tedanji si- 1 to m. In kdo bi ae tudi čudil, da je tako, kdo bi te čndil, da ljudje nočejo verovati v nekaj, kar je umetno in nenaravno P V tem pogledu jo pač preinačilo dejstvo, da oel6 poalanoi aami niao imeli poguma hvaliti ta tistem, ampak izgovarjali so ae, da pri sedanjih rasmerah ni bilo drugače mogoče; priznavali so torej, da je koalicija slo, • tako slo, kojemu ae niso mogli isogniti. Poslanci ao bili torej podobni sogovorniku, ki je prepričan o krivdi svojega varvanca in ki proti milostne aodbe, tklicevaje te na rasne olajiajoče okolnosti. PODLISTEK. Jurij Grabrijan, Spisal Julij pl. Klcinmayr. I. Živel bod« vedno tvoj spomin, Ki ai, ZApuRtirii očemjavo, Mnoii Boljo in njeno slavo! Slavni molje so vsi, ki svojemu narodu, kakor ai ie bodi, kažejo in gladijo pot do prave, vaviiene in blagodejne omike. Oni so narodu vsor, po katerem hrepeneč naj po* snema njihovo dejanje; oni so najveći dobrotniki vsakemu naroda. Znana pa je resnica, da so slavni možje in veliki dobrotniki le redko nasejani med narodi in prerado se »godi, da se taki možje po vrednosti cenijo le le po smrti, vaaj tudi po »olnou, čegar vrednost nam nikdar ni neznana, prav hrepenimo ie le tedaj, kedar so nam ie njegovo dobroto dolgo aakrivali črni oblaki. Med temi slovenskimi veliaki bil je J u-rij Gabrijan, jeden izmed u&r»dnib vojakov takoavane „stare garde", ki je pridnemu ratarju jednak, med prvimi oral nafto cArodno ledino in priboril nam boljšo bodočnost. Preblagi, velezaslužni moi, dika in ponos cerkve in domovine, je mnogo storil sa svoje rojake kakor dušni pastir, kakor domoljub. Juli Grabrijan, slednji součenec dr. Fran- Ta sagovorniški posel opravili so gospoda poslanci po svoji najbnljii moči. In. kakor rečeno, tolažili so svoje volilce a besedami in obljubami, tu a boljšim, tam manj-iim vspphom. Ali sedaj se jim bližajo resni časi: volilci pričakujejo, da stopijo na mestu obljub in besed — dejanja. Sosebno nafti slo-venski koaliranei bližajo se orjaškimi koraki križpotju ob vprašanju celjskega gimnazija. Pokaiati jim bode, da so možje, ki hočejo in uuejo ispolniti, kar ao obljubili, in ki te hočejo držati slovesno dane obljube, A naii poslanci ne amejo obtičati ob celjskem vpraianja, ampak obrniti morajo pogled tvoj tudi na tnžne rstmere po Primorskem in Koroikem. Zlasti tu doli pri naa je v potlednjih dneh savladal takov fanatisem, da je poslancem sveta dolinost sahtevati ne-iaprotno od vlade, da poteie vmes s vso odločnostjo. In ako bi se vlada hotela izgovarjati — kakor vsikdar doaedaj —, da jej aedanji odnoiaji vežejo roke, ako bi hotela koaliciji na ljubo dopuičati, da nam ie dalje trka moieg dobro poznana od Boga in ljudij pozabljena klika — ako ne bi hotela čuti obupnih klicev ta avojo eksistencijo borečih ae pokrajinskih Slovencev — potem morajo vedeti naii potlanoi, kaj in kako jim veleva — dolinoat, DA: ako vlada ne bode hotela vriiti tvoje dolinoati nasproti lojalnemu nArodu slovenskemu, vriiti jo pa morajo naii poslanci nasproti tvojim volilcem in vsemu nArodu. Gospoda poslanci vedd — ali bi vaaj morali vedeti —, kaj nam treba in čeaar ne moremo pogreiati mi pokrajinaki Slovenci, ako ti hočemo ohraniti avojo narodno eksistencijo. Mi jih opozarjamo danes ie posebe na par prevainih stvari, sa katere morajo zastaviti vse svoje aile in vet tvoj vpliv. Tu imajo vpraianje porotnih aodiič, sa katero ae je hvalevredno zavzel poal. dr. Gregorčič ie v minolem zasedanju; tu imajo vpraianje alovenakih narodnih iol v mestu triaikem, katero vpraianje ae vleče it več let kakor moraka kača; tu treba uvesti atrogo jednakopravnoat pri oeaartkih o b I a a t i h , da bode mogel slovenski kmet uživati pravne dobrote in plačevati avoje davke v svojem materinem jeaiku, tu sahteva tudi državna korist, da četa Prežema, porodil se je 22. marca leta 1800. v Adleiičab na Dolenjskem, Roditelja sta mu bila kmetijskega stanu in ie precej imovita in zelA pobožna. Brati in pisati se je naučil doma; a potem je iel v Novomesto, kjer je dovriil leta 1819. z izvrstnim vape bom tedanje ćestrazredne latinsko iole. Prišel je potem, toraj po smrti Valentina Vodnika, v ljubljanski licoj in se učil tudi Um z izvanredno pridnostjo. Leta 1819. bil je slavni Matej Ravnikar voditelj sedme in osme iole ali tedanjega liceja. Ovi voditelj se je ponosno vedel ob 6asu vlade francoske, nArodno in domoljubno pozneje pod vlado avstrijsko. Pridobil si je tudi dobre pomoćnike, tako je vsled vpliva Ravnikarjevega že od leta 1817. v bogoslovji v Ljubl|ani služboval kakor profesor dr. Jakob Zupan. Sicer je leta 1819. umrl baron Žiga Zois, vsem tedanjim slovenskim pisateljem res Mecena, ki je navdihoval Vodnika. Kopitarja in Ravnikarja in ker sta Vodnik in Kopitar močno vplivala na Ravnikarja, je slednji, sam vnot z« slovenščino, vnemal tudi druge lioejnke uČenco in bugoalovce z besedo in z dejanjem. Sam je jel čisto govoriti slovenski in je k temu budil učeuoe avojo, kateri so ga jako spoitovali in presrčno ljubili. Po zaslugi Ravnikarjevi ustanovila so je s prizadevanjem Žiga baron Zoisa in Jerneja Kopitarja že leta 1817. stolica elovon- vlada dobrohotnim in pravičnim postopanjem dvigne in utrdi morAlno zavest v naiem ljudstvu, zavest namreč, da je ičiti mogočna roka jednake pravice aa vse. Vsa ta vpraianja morajo spraviti v razgovor naii poslanci povodom proračunske razprave, nikakor pa ne smejo zadovoljiti se samimi besedami, ampak nArod zahteva od njih krepkih dejanj za življenske po-' trebe svoje. Ako bi pa aedanji sistem ne mogel ali ne hotel vnajkratkeji dobi aadoatiti neobhodnim naroduim potrebam naiim, potem ae morajo nehati tudi sa naie koalirane po-alance vsi tisti rportunistiiki oziri, kateri so jim veljali do sedaj na ikodo vsega avatrij-skega alovanatva. Koalicija stoji aedaj pred trdo akuinjo. Ako nam dokaže — v kar pa ne verujemo niti jeden tam trenotek —, da jo je volja podati VM potrebna jamstva za obstanek in svoboden razvoj vteh nArodnosti, dobro, potem hočeti takoj nastopiti pot v Canotso, ako ne, potem pa — živela opozicija I Mislimo pa, da najbrie ne pojdemo v Oanoaao. Politiške vesti. Državni zbor. Danet ae je aeiel državni sbor. Vai klubi ao imeli danea aeje. O tedanjem položenju govorimo na uvodnem mestu. — Pripomniti ,je ie tu, da ao bile včeraj na Dunaju demonatracije sa obče volilno pravo, v četrtek pa prirede delavoi veliko sborovanje v iati namen. Tudi na to stran čakajo torej koalicijo hudi dnevi. Kaj jej pomaga, da tiiči s glavu v petek, da ne bi čula in videla onih, ki zahtevajo tudi saae politična prava — vpraianje občega volilnega prava spravila je na dnevni red velika mata in ta mata bode skrbela sa to, da to vpraianje ne izgine rat dnevni red. Vpraianje občoga volilnega prava je del sploinega so-cijalnega vpraianja, a sistem, ki bi ae hotel izogibati volilni reformi, je danes nemogoč. Naj so torej gospoda branijo kakor hočejo, ugrizniti bodo morali vendar le v — kislo jabolko. Pri dopolnilni volitvi Bruck-Ljubno jo zmagal vendar-le nomško-liberatni kandidat, prof. Lorber. Boj pa je bil neopisno srdit: skega jezika v Ljubljani. Učitelj je bil France Metelko. K novemu in zelo koristnemu pouku zahajali ao za Časa Grabrijana mimo bogo* slovcev, tudi sluiatelji liceja, ki so se zdatno poučevali o domačem slovstvu in o pravilih lepe, književne materiničine. Sad se je hitro pokazal. Mnogo izvrstnih sil je doraatlo. Metelko je marsikaterega vzbudil. Tako so bile iz njegove prve iole: Jožo Orel, Andrej Smolć, Mat. Čop, Mih. Kastolic, dr. Fr. Prešeren, Ivan Vesel-Koseski, Fr. Baraga, M. Verne, A. Albrecht, Jan. Cigler, Holzapfel in tudi mladi Grabrijan navzel se je slovenskega mišljenja. Kdo ne pozna imena teh mož P Pač res, da je Metelko .tihemu potoku podoben, ki rosi, kakor pravi A. M. Slomšek, lepe senožeti in ravno polja". Tu se je toraj ogrel Grabrijan in kmalo je bil vnot za vse dobro, vzvišeno, pravo in lepo. S pesnikom Preiernom, svojim soiolcem, zlagal jo rad pesnice in več Preiernovih prevel na nemiki jezik. Po dovrienem liceji vstopil je Grabrijan v bogoslovje v Ljubljani in tudi kakor bo-goslovec in duhovnik je rad popeval in zložil maraikatero mično in pomenljivo pesmico, kakor „Kranjska Slovenija1 leta 1833., na-tianena v Novicah leta 1862., potem (Vipavci vtemeljiteljem slavne čitalnice v Ljubljani leta 1863." ; „Pozdrav ljubljanskim gostom Lorber je dobil 707, nemiki nacijonalec Walz pa 687 glasov. V Brucku je nastal ob volitvi cslo pretep, pri katerem so umorili jednoga delavca. RnzpnSčeno drnStvo. Vlada je razpu-pustila akademiiko dr-iitvo .Slavia" v Pragi, ker je isto baje prekoračilo svoj delokrog s tem, da so se v njem držali politiki Rovori Kralj Aleksander v Budimpešti. Pri dvornem obedu je napil nai cesar kralju Ale-ksandru v francoskem jeziku in ta poslednji ae je zahvalil v istem jeziku. Naglasil je posebno, da hoče vsikdar gojiti prijazne od-noiaje do avstro-ogerskn monarhije. Cesar in kralj trčila sta na to s kozarci. Včeraj so te visoka gospftda odpeljali v grad GoJollo, kjer biva naia cesarica. Danos se je povrnil kralj Aleksander v Budimpeito, od koder jo odpotoval v Berolin. Volitve v Belgiji to končale s smago klerikalcov. Tudi socijalisti ao dosegli lepih vspehov, a hudo tepeni so doktrinami liberalci ; niti njih stari vodja Filtre Orban ni mogel dobiti mandata. Episkopat pri kralju. Pod tem saglav-jem priobčuje .Magyar Allam", da primaa Vaazarjr skoro predloži kralju proinjo, da poslednji ne odobri cerkveno-politiikih predlog. Dotično adreao je odobril episkopat soglasno. V zaključku pravi adresa: .Naj Bog okrepi duio Njeg. Veličanstva ! Naj mu bodo pred očmi aijaj svete krone, vera njegovih tlavnib prednikov, prihodnje sveličonje njegove lastne duie, da v velikom odločilnem trenotku d& avojo besedo za resnico katoli-ike Cerkve, sa blagor in arečno bodočnost domovine in sa svojo lastno reiitev." Različne vesti. Imenovanji. Ces namestnik sa Primor-tko imenoval je nameatniitvenega koncipista Friderika grofa B o a a i-F e d r i g o 11 i j a začasnim okrajnim komiaarjom in konceptnega vežbenika d.r Maksa vitoza F u n k a namest-niškim koncopistom. Lthl med teboj. Včeraj vriila se je pred tukajinjim deželnim sodiičem razprava proti Edvardu Traverai, lastniku in izdajatelju časopisa ,La Soolta«, katerega je tožil odvetnik Martinolich zaradi nevarnega pretenja. Obtožni spis naglaia, da ae Traversa srdi na Martinolicha, ker je bil on, Traversa, pred leta 1864." O pesniiki njegovi muzi govoriti nam bo kasneje. V bogoslovji pripravijo] so jo Grabrijan marljivo in navduieno za bodoči stan. Sošolci bili so mu: Fridorik Baraga, Matej Svotl'čič, Josip Burger, Simon Vilfan — vsi „možje dobre stare gardo* ! V mainika posvetil ga je neumrljivi ikof Anton Alojiij Wolf 27. avgusta 1825. ter pottlAl potem duie past im Breaovioo pri Ljubljani. Od tod prestavil ga je leta 1836. v Loko in leta 1830, v Zir. Leta 1831. postal je duhovni pastir v Šturijah na Vipavskem, kjor je bil sedem let ter ti pridobil zaupanjo in srca vseh duhov-njanov tako, da se ga starejši ljudje kaj radi spominjajo in zelo hvalijo njegovo vnemo za duino in tulosno blagostanje vernikov. Po smrti dekana Fr. Stekarja, I. 1838. postal jo oskrbnik Vipavske župnije. Leta 1840. pa je bil župnik in dekan Vipavski. Tam je delal in se boril z vso marnostjo in gorečnostjo za najsvetejše svetinjo naroda slovenskega skoraj polovioo stoletja. Leta 1859. pride v njegovo blisino dvanajst let mlajši Peter Hitzingor kakor dekan in župnik v Postojno, ki se je že od 1. 1843. pokazal alovenskega domorodca in pisatelja in je bil odslej prijatelj Grabrijanov, ki jo ob jednem v pravi prijateljski zvezi živel z dr. Jan. Bleiwi)isom, dr. Costuio in dr. To-manom. (Dalje prili.) treni leti odpuičen od (»varovalne družbe .Mutual*, ćije glavni prokurator je dr. Mar-tinolieh. Zato je v avojeai časopisu „La Boolta* neprestano napadal dra. Martinolicha, poleg tega pa ae je Traversa iijavil junija meseca 1.1. proti baronesi Pecker, katere ainu je dr. Martinolich varuh, da hoče dr. Marti-tinolicha moi Alno umoriti. Te besede je doznat dr. Martinolich in sato je toiil Traverao radi nevarnega pretenja in taljenja ćaati, Sodiače je spoznalo satoienca n e k r i v i m, kar znači veliko morilno plusko za dra Martinolich*, kajti iati je tudi deielni poslanec istrski. Isid te pravde utegne vplivati tudi na izid tiskovne pravde, kojo je naperil dr. Martinolich proti listu aPensiero Slavo", ker je ta poslednji list ponatisnil neki Slanek ia liata ,La SooltaV Čudno in ta nafte razmere jako značilno je pat to, da Martinolich ne toži „Scilt«*, ki j« prva objavila dotični članek, ampak „Penaiero Slavo, ki g* je le ponatisnil. Vel «0 Jednaki! Ko je jel izhajati tu-kajinji klerikalni liat ,11 Popolo". peli ao mu slavo tudi nekateri Slovenci, čei. ,u»erjeni smo, da bode pogumno branil jednako pravico ae vse*. Mi pa ae nismo ndajali nikakim nadam, dobro vedoči, da glede nArodne no •trpnosti ata ai popolnoma jednaka italijanski klerikalec in liberalec. Kakor rečeno: o tem amo prepričani Že idavna. Onim pa, ki ao verovali v pravičnost la*lih konservativcev, je ••daj lepa prilika, da ae prepričajo, sedaj, ko je iadalo viije deželno sodiiče znani ukaa radi dvojesiftnih napiaov. V denainjem zju-trenjem izdanju smo ie povedali, da ae je v Piranu kanonik Vidali postavil na čelo agitaciji proti dvojezičnim napisom, torej proti narodni jednakopravnoati, zajamčeni v zakonu, • danes moramo zabeležiti, da tudi klerikalni ,11 Popolo" obsoja omenjeno naredbo kot »neumestno*, grozeč, da bi iste utegnila imeti ialoatne nastopke. Tu jih imate torej te »pravične* konservativce t V • i ao jednaki. O le predobro >o povedale nedavno .Novice", da it tega, čo je kdo dober kstolidan, le ne aledi, d« jo tudi pravilen v narodnem oiiru. Tu rea ae ojema praksa • teorijo. V proslavo 50letnlce 8. Gregorčiča izide 28. snopič .Slovanske kjiinioe", ki bode obsegal najleple pesmi Oregorčičeve in alav-noatne članke. Ta anopid bo bode tiskal v 2000 iztiaih po iniiani ceni 10 nvč. Za druibo av. Cirila In Matoda. Gospodična Margareta Milaveo je nabrala v veaeli drulbi pri goapodu Vodopivcu 2 gld. 40 nvč. v namen čaatitke 50letnice goap. S. Gregorčiča ; dalje je podaril goap. Josip Kolb 1 krono v namen, da bi bili v Trstu mladenči bolj narodni kakor ao; av. Ciril in Metod aproaita jim ljubezen do avojoga milega rodu. — Nabrali ao fantje in oberfantje • Prošeka v gostilnici gospe Elise Tanoe 2 gld. 22 nvč. Za av. Ivonako podružnico družba av. Cirila In Matoda daroval je dne 14. t. m. g. II. Godina eno krono zato, ker je oni, ki je njemu jamo kopal, aam vanjo padel. V spomin Gregorčičeve 501etnioe darovati ao sveto-ivanski „fantje* pri Kravosu 1 krono v isti namen. Živeli 1 DrugI |avnl ahod „Kmetijske In vrtnar-aka družbe ia Trat in okolioo" vriil ao je minolo nedeljo v Lonjerju nepričakovano ai-jajno. Nikdar bi ne bili pričakovali tolike udeležbe kakor amo jo videli. Poleg večine odbora videli amo več gospodov, med njimi del. posl, Dolenca, Goriupa, Vatovca, župnika Kosea, kaplana Furlana, ter preko stoindvaj-•et kmetovaloev in posestnikov, kateri ao z Kan imanjem poaluiali vea razpored^ Po iteri uri poidravil je g. predsednik Goriup zborovske, tor predstavivši političnega zastopnika magistratnega, g. Moro, dal je besedo gosp. dr. Protnerju. G. dr. Pretner je, sdrulivli obe prvi točki programa v eno, govoril najprej o koristi kmetijskih druleb ter potem preAel na glavni predmet, t. j. o postavah glede otajiav za one, ki zasajajo amerikanske trte. Govoreč o veliki Ikodi, ki jo imamo vsled trtno uii, omenil je, da ri moramo sa-Četi koj pomagati, in ne čakati, da nam ta ikodljivi mrčes vae uniči. Sami kmetovaloi si pa večkrat v resnici ne morejo pomagati. To je uvidela tudi vlada in skaiala kmetovalcu kolikor mogoče pomagati. Napravila ai je svoje nacade amerikanskih trt, iz katerih vaako leto razdaja kolči. Napravila je neko postavo, a katero se lajiajo davki onim, ki sato prosijo in napravila postava, vsled katere daje podpore. Da dobimo amerikanskih kolči, treba prositi vlado sanje. Ker je pa posameznemu kmetovalca sitno pisarenje in tekanje, zato naša družba atori vae to in aicer brezplačno. Vsak kmetovalec, ki želi imeti amerikanskih trt, naj ae obrne do nate družbe. Če so vinogradi bili vničeni po trtni uii ter so aaaajeni a novimi trtami, vse to treba naznaniti acm-Ijemercu, ali davčnemu uradu kateri potem v smislu zakona z dne 15. junija 1890. it. 143 oproati te vinograde 10 let davka. Za kraje, ki so okuženi a trtno uAjo, ali za one kraje, v katerih bližini ae nahaja trtna ,ui, pa je postava z dne 26. junija 1894., ki pravi, ako kdo zasadi nov vinograd, kjer ni bilo prej trt, s domačimi trtami, je ta vinograd prost da*ka za lest let, ako je pa vsaj polovica amerikanskih trt, pa za deset let. To pa je treba objaviti zemljemercu ali davčnemu uradu. Marsikdo mi poreče, da je vae lepo, ka-aajati nove vinograde, a kje dobiti potreben denar ra to P Za to je zopet neka postava z dne 28. marca 1892. žt. 61, ki pravi: Ako je v kakem kraju trtna ui pokončata vinograde in se ti na novo zasade, d£ vlada brezobrestnih pnsofil in sicer posameznikom, občinam in druitvom. To podporo izplačuje vlada v obrokih, kakor kdo zasaja trte, a vrniti jib je tudi v obrokih in aicer ae plača prvi obrok lete deset let potem, ko je nasadil trte. Ta postava ima veljavo Ae le tedaj, če tudi deželni zbor d4 iato avoto. Treba ae torej obrniti le do naiih deželnih poslancev, da naj v kmetijskem odseku vplivajo na to, da ae stična postava napravi tudi v Tratu. S tem je goapod govornik končal tvoje zanimivo poročilo, Na vpraianje g. predsednika, sli ima kdo kaj opomniti, prosi član g. M., ali bi ae ne moglo take poatave razdeliti med člane in sicer v slovenskem jeziku. Član g. K. omenja, da aaj tako pride poročilo v .Edinost*, ainer pa ae take poatave objavljajo v .Kmetovalcu*, katerega dobi vaak ud bresplačno. O tretji točki ,o narodnem gospodarstvu* govoril jo katinaraki Župnik, preč. goap. Fran Koaec tako poljudno, tako zanimivo, da je bil nai dopisnik v zadregi. Rad bi si sabeleiil vaako besedo, a ie rajle pa postu-ial. In res je večinoma poalulal, tako da jo njegovo poročilo le povrino. G. govornik je omenjal, prvi pogoj goapodarstva je : Učiti • e t r e b a. To avojo trditev je govornik podprl s par prav domaČimi primerami ter priporočal čitanje kmetijskih knjig in čaao-piaov. Stari nai izgovor, „Tako so delali tudi ■oj oče, dud, praded*, je piikav tudi v kmetijstvu. Svet napreduje in mi tudi ne smemo zastajati. Drugo pravilo je pridnost. Žo Bog je Adamu rekel: V potu svojega obrasa obdeloval bodel zemljo. Pregovor pravi, kdor ne dela naj ne, j<§, in nai pesnik Vodnik pova: Lenega čaka atrgan rokav — Palca beraika — Prazen bokal t A s delom in pridnoatjo je teano apo-jon počitek, katerega si mora človek privoščiti, da ne opeia. Tu je govornik omenjal, kakšen da mora biti počitek, da je rea počitek. Tretje pravilo je: Vsak g o a p o-dar imej avoj za p i an i k, kamor naj zapiie vse svoje stroike in dohodke. Iz ta-cega zapisnika se gospodar uči četrtega in skoraj najglavnejšega pravila gospodarstva, to je, varčnosti. Tukaj omenja goapod govornik, kako moramo hraniti ter priporoča ljudstvu triaiko hranilnico in poaojilnioo, za prav majhne svote pa poitno hranilnic >. Burno ploskanje sledilo je govoru in od vseh strani donela je pohvala. Na to je gospod predsednik zaključil ahod zabvalivii gg. govornika >a trudu in požrtvovalnosti ter povabil navsoče naj pristopijo k društvu. Koj po sborovanju vpiaalo se je 22 novih udov. To je bil lep vapeh tako krasnega shoda. Ko amo ostali že pri kozaroi prav dobrega vina, zapel je novi pevski sbor lonjer-skega bralnega in pevskega druitva par prav lepih pesmic. Tako se je vriil drugi družbini shod v Lonjerju in veseli smo se vračali vsak na avoj dom z nadejo, da ae vidimo v nedeljo popoludne v Rijauu, kjer bode tretji druitveni ahod. Premeščen urad. Urad nadkomisarja c. kr. finančne straže premestil se je z danalnjim dnem iz ulioe Campo Marzio hit. 1 v vo- jašnico c. kr. finalne straže v ulici Carintia hit. 2. Čehi V Ameriki. Na etnografiiki razstavi t Pragi bodo imeli Čehi iz Amerike svoj oddelek, koji nam bode kazal čeiko naselbino v Ameriki. V ta namen nabirajo pridno amerikanaki Čehi. Prepovedan list. Ker ljubljan«ki socijalni demokratje niso mogli dobiti v Ljubljani ti-akame, ki bi hotela prevzeti tiaek njih glasila „Delavec", obrnili ao se do neke .srbske* tiskarne v Zagrebu, ki je prevzela tiskanje .Delavca*. Deželna vlada kranjska pa je prepovedala izdavanje .Delavca*, ker se isti tiska v inozemstvu, izdaja pa v Ljub ljani, česar ne dozvnljuj® tiskovni cakon. Napad na ieleintel Sprevodnik Jakob Siebenreich, ki je dospel včoraj zjutraj oh 6 uri 48 min. z no sodiiče degradovalo rasne častnike omenjenega peipolka, več njih je premeičenih, tri pa so vtaknili v vojaško kaznilnice. Vsi kaznovani častniki ao ainovi imovitih aa-djarskih rodbin. Nezgoda. Včeraj popoludne je sdranils na ceati bliso cerkve tv. Jakoba delavka Joaipina udova Decampo, stanujoča v ulioi dol Crooefisso hit, 13, huteča ae isogniti nasproti prišediemu vosu. Padla je po nesreči bal pod voz in jedno kolo ji je zlomilo desno nogo. Ponesrečeno ao odpeljali v lekarno Godina pri av. Jakobu, kamor ao poklicali zdravnika s zdravniške postaje, ki je ukazal odvesti jo v bolnišnico. Zopet nevaren tat Ujet. PredTČeranjem je zaprl stražar Bunelli, dodeljen policijskemu nadzorniltvu v ulici Sette Fontane, 20letnega biviega sodarja, mnogokrat kaznovanega Josipa Tavčarja is Ivangrada. Tavčar je jeden iiined dotične šestorice, ki je bila dno 8. junija t. I. pobegla iz zapora v Ljubljani. Isti Tavčar se je udeležil te dni neke tatvine v ulioi Alighieri in v tem se je pokazalo, da ae popis oaebe nevarnega Josipa Tavčarja p 'polnoma strinja z omenjenim tatom. Ko ga jo prijel stražar, uprl ne mu je sicer hudodelec, toda stražar ga je nadvladal in ukle-nil. Pri tatu ao naili velik, oatro nabru-6eni nož. Palitachek nekriv ? Poslednje dni smo se v našem listu obširneje bavili z bivšim avstrijskim generalnim konzulom v Novem Yorku dr. Paličkom, katerega so zaprli na Dunaju, ker je zatožen poneverjenja. Sedaj pa javlja ,Wiener Allgemeine Ztg.*. da je večji del ovadeb, katere je bil naperil Novi Yorški podkonzul Eberhard, proti drju. Paličku neresničnih in daje zaradi tega pričela disciplinarna prefakava proti podkonzulu Eber-hardu. Policijsko. Policijski agent g. Heiden, prideljen komisarijatu v ulici Scusaa, prijel je predvčerajšnjem 311etnega težaka Apolonija Pertota s Nabrežine, ker je bil Pertot ie večkrat izgnan iz mesta in ker ga iščejo oblasti, ker se je bit udeležil neka tatvine. — Minolo noč so zaprli le-le ponočne .pevoe* : 32letnega težaka Ivana G., 20letnega kovača Andreja P. in 361etnega težaka Benjamina R., vsi trje iz Trata. Z novim vinom množili ae bodo bržkone tudi ponočni pevski zbori. Najnovejše vesti. Dunaj 16. Danes ae je sešla poslanska aborntea. Početkom seje je spomnil prndaed-sodnik na pok. nadvojvodo Viljelma. Po pred-stavljenju novoizvoljenih poslancev je finančni minister Plener čtal svoj ekspotč. Skupni prebitek kaže 2,457.707 gld., tora) 134.688 gld. več kakor lani. Proračun zahteva povišanje diapozicijskega zaklada od 60 na 100 tisoč gld. Stroški za osnovanje slovenskih paralelk na Celjskem gimnaziju so uvrščeni v proračun, nadalje je proračunanih 30.000 gld. ca elektrotehniški t»č*j na dižavni obrtni šoli v Trstu. Auti-semitje so interpelovali o volilni preosnovi. Mladočehi so predložili nujni predlog, da se odpravi izjemno stanje v Pragi. — Vladni aakonaki načrt sahteva novačenje novih 59.200 m6l sa stalno vojsko in 10.000 moi sa domobranstvo. Predložil se je nov zakonski načrt gledč orožništva, po katerem morajo r slučaju vojne tudi orožniki v vojsko. DnnaJ 16. (Državni sbor). Finančni mi-niater je predložil proračun sa leto 1895. Is sklepa va leto 1893. naglaša finančni minister, da prebitek snata 23)f milijonov. Na direktnih davkih je došlo 3,260 000 gld., na indirektnih 24.651.363 gld. več nego je bilo proračunjeno. Ob koncu leta 1893. je bilo v blagajnah 208 milijonov, sbok česar je bilo vladi mogoče pokriti razno nepredvldjene izdatke. Budlmpeftta 16. Grof Kalookjr je konfe-riral s ministri Wekerlom, Lukao-em in Fe-stetiosem, in ao se pogovarjali tudi o po Franoiji sproounem vprašanji earine na italijanska vina. Cetlnie 15. Vesti, da vlsda po nekaterih okrajih dežele lakota, oporekajo uradno. Dokasano je, da tstoinja letina sadoftča potrebam. Rlffl 15. V krstksm ae boati vrlili dve konferenci pod predaedniitvom pspežs. Po-avetovali ae bodo o sredstvih, ako bi se dslevstočne cerko zopet sjediniti s k a t o I i i ko Cerkvijo. Posve-tovanj ae udeležita tudi armensko-katoliiki Eatrijarh Jusuf in sirako-katolilki patrijarh lehnan. London 15. Iz Tien-Taina je doila veit, da Kitaj doaedaj ni stavit nikakih predlogov sa aklenitev mira. Tvgo vlnake braojavka. Budlmpsita. Pšenica sa jeien 6 24 - 8-flfl , sa spomlad 8 71-6-72 Koru no ia oktober 6-25 do 6'90. Oves sa spomlad 6 09-6 10. Ri nova 6 92-5-34. P S u ii i ca nova od 78 kil. f. 6-HO—8-35, od 79 kil. f. 6 95-6-40, od 80 kil. f. 6 40—6-45, od 81 kil. f. 6 45-6 50, od »S kil. for 8-60—0.65. .leAmnn 6'35—8-40) proso 5-70—6.90 Plenica: Slabe ponudbe, povpmievanje dobro, stalni. Prodalo ae je lahko 10.000 met. at. trdno, ■talno. Ri, ječmen in oves 5 nfi. dražje. Koruza jako stalno Vremo: lopo. Praga. Nerafinirani sladkor sa oktober f. 18*27 december t. 13 80, bolje. Praga. Centrifugal novi, postavljen v Trst in s carino vrod, odpošiljate* preooj f. 80l/»» Novsmbor-marc f-29.75-—. . Concas*« za november-maro 30 25 do 30-50. Četvorni ia november 31*50. Novembar 31-25 V glavah (aodili) ia polovico oktobra 32'/«♦ zakone« oktobra 31'/,. Havra. Kava Santos good average sa oktober 85-75. za fobruvar 77—. Bamburg. Santos gooil average ta oktober 70 85, decemboi 65 75, maro 62*50. DunaJaka bona 10. oktobru 1084. danea včeraj Državni dolg v papirju .... 98 95 M) 10 . , v srebru . . < . 98 »5 »9 15 Avstrijska renla v zlatu . . . 123 70 123*65 . , v kronah . . . 97*90 98*05 Kreditne akcije....... 368— a71 Sl5 London 10 Lst....... 124 15 124 15 Napoleoni.........(t'88 9 88'/« 100 mark.........60 95 60*95 100 Italj. Ur....... 46-35 45 45 Gostilna „Ali9 An tir o Moro" ulica Sotitario Vi, fpo dama /e pri „ l*ri priporoča modro frankinjo po 4O, domačo črnino po •VAJ, belo vipavsko po 36 in ,J{ leni ing' po 40 ni. liter. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno «o razpolago, — Driei »e gesla: ,Rojak k rojaku", priporoča ne podpisani xa obit obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. pivovarne bratov Relnlnghaua v Stelnfeldu — Gradec 16« pri A. ĐEJAKU, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant. Lastnik politično druitvo .£diuost* — Izdavatelj m odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tisk? Tiskarna Dolenc v Trstu.