^LJB ilLrf Jpllk '^JS^
PRIZNANI
MESNI
IZDELKI
KLAVNICE RADOVLJICA
odslej vedno v trgovinah in mesnicah
,> . veletrgovine
ŠPECERSJA
31ed
Kreditiranje v kmetijstvu
LETO XXIII. — Številka 89
Ustanovitelji: občinske konference 5ZDL »esenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. - Izdaja časo-P'sno podjetje Gorenjski tisk Kranj. - Odgovorni urednik Albin Učakar
2JlA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
KRANJ, sreda, 18. II. 1970 Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah
Deset let dela komisij za vzgojo
in varnost v cestnem prometu
. 21. aprila letos je minilo 10 let od ustanovitve repu-uske in občinskih komisij za vzgojo in varnost v cest-nern Prometu. Čeprav so komisije težko prebijale led, v nekaj letih prerasle v organizirane enote s široko zasnovanimi programi dela.
Vse gostejši cestni promet in njegova problematika ®o komisije nenehno silile v aktivnost, ki se ji niso tttogle izogniti. Tako so na vseh področjih preventive n vzgoje posegle v boj za čimboljšo ureditev prometa J1 vzgojo uporabnikov cest. Ob pomoči AVTO MOTO društev, uprav šol, postaj milice in drugih so komisije Poteklih letih organizirale nešteto prometno-vzgojnih kciJ, ki so pokazale velik prometno-vzgojni učinek.
.Poglejmo samo tale podatek: v občini Radovljica je oiio V preteklih letih vsako leto od 9 do 15 prometnih nesreč, ki so jih povzročili šoloobvezni otroci. To šte-Z h SCzmanJša,° tako, da smo v zadnjih dveh letih ježili samo po dve do tri nesreče, kar je nedvomno uspeh prometne vzgoje v šolah. Tudi v drugih gorenjskih občinah se je zmanjšalo število nesreč, ki 80 Jih zakrivili otroci.
Komisije kot tudi uprave šol se zavedajo svoje od-« vornosti, zato so tudi posvetile posebno pozornost hn?imCtni V7g°J| v šo,ah- ZakaJ tudi ne, saj želimo, da „ ° otroci stopili v zrelostno dobo kot disciplinirani
"Porabniki cest!
lu	d°seženim uspehom v prometnovzgojnem de-
v šolah pa vseeno ugotavljamo tudi težave, ki jih ajo uprave šol. Vsi vemo, da so otroci preobreme-Jeni g šolskim delom, njihov učni program je zelo vz Sefen> ^to večkrat primanjkuje časa za prometno Vze t' .Večina uprav šol je razumela nujnost prometne sk * in za"Jo še vedno najdejo čas. Za tiste gorenj-k šole. ki jim to iz objektivnih ali subjektivnih vzro-v oi uspeio, pa upamo, da bodo v bodoče le našle as tudi za prometno vzgojo.
sk^ljUb vsemu iahko sklenemo, da so šole na Gorenj-v em kot celota med najboljšimi v Sloveniji in tudi hVajUgOS*aviJi' zato zaslužijo za svoje delo javno po-
Komisije so aktivne tudi v preventivnem delu.
' ć,ani sodelujejo v komisijah, kadar gre za var-st prometa, dajejo predloge za izboljšanje prometne kn,0sti> sodelujejo pri urejanju cestne signalizacije, ratka, delujejo povsod tam, kjer nastopi vprašanje Prometne varnosti in kjer gre za to, da bi se cestni promet odvijal čimbolj varno.
j . ^ so komisije večkrat tudi nemočne. Predlogi za Ski°	cestnega prometa so povečini vezani s stro-
« denarja pa ni vedno dovolj na razpolago. Kljub m®mu Pa se je v zadnjih letih uredilo nešteto promet-Problemov, čeprav vemo, da jih je še veliko ostalo
nerešenih.
Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem rometu je ob desetletnici dela podelila diplome za ^ n° 'n požrtvovalno delo pri širjenju prometne kar V	skoraj vsem upravam gorenjskih šol,
Url' ^ dokaz, da so šole v preteklih letih mnogo Šo]SPeVale Za prometno vzgojo naših najmlajših. Poleg dol S° preJe,i diplome tudi posamezniki, za njihovo oigoletno prizadevno delo.
hv^-0miSiie gorenjskih občin se ob tej priložnosti za-milic ° Vsera šo,am. avto-moto društvom, postajam 6urjCe ^ kornisiJam v delovnih organizacijah ter dru-V h PIrometnim delavcem za sodelovanje z željo, da bi Dro ° še tesnejše sodelovali in dosegali še boljše metno-v/gojne rezultate.	R. Kelih
Tragedija stoletja
Nesreče v tem stoletju
Ciklon, ki je v Vzhodnem Pakistanu pustil za seboj razdejanje, je štirinajsta katastrofalna nesreča v tem stoletju.
1902 — Martinique: v potresu je umrlo 30.000 ljudi.
1904 — San Francisco: potres, 50.000 mrtvih.
1906 — Cile: potres, 20.000 mrtvih.
1908 — Sicilija: potres v Messini, 100.000 mrtvih.
1915	— Avezzano: potres. 30.000 mrtvih.
1916	— Italijansko-avstrijska meja: snežni plaz je zasul
10J00 vojakov. 1920 — Kan Sou, Kitajska, potres: 180.000 mrtvih. 1923 — Jokohama, Japomka, potres: 150.000 mrtvih. 1935 — Quetta: potres, 60 000 mrtvih. 1939 — Erzincan, Turčija, potres: 23.000 mrtvih. 1939 — Cile: potres, 30.000 mrtvih. 1960 — Agadir, Maroko, potres: 12.000 mrtvih. 1970 — Peru: potres, 50.000 mrtvih.
V vsej zgodovini človeštva štejejo za največjo nesrečo potres 1556. leta na Kitajskem — mrtvih je bilo 830.000 ljudi.
OSNOVNA ŠOLA ŽIRI — Ob šoli so uredili igrišča, ki pa seveda pridejo v poštev le, kadar je lepo vreme. Ob slabem vremenu pa, ker nimajo telovadnice, telovadijo na hodnikih. Učenci pravijo, da imajo »tiho telovadbo«, ker ne smejo motiti drugega pouka. V nedeljo bodo v Žireh odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje dodatnih šolskih prostorov (4 učilnice s kabineti in telovadnica z vsemi dodatnimi prostori in opremo) in vzgojnovarstvene ustanove. Naši novinarji so obiskali žiri in okoliške vasi. Kaj so zapisali, poglejte na 7., 8., 9. in 10. strani, lb— Foto: F. Perdan
V noči od četrtka na petek prejšnji teden je strahovit ciklon zbrisal z zemlje naselja v delti reke Ganges v Vzhodnem Pakistanu. Ciklon ]e divjal šest ur s hitrostjo 240 kilometrov na uro. Pred seboj je potiskal pobesnelo morje in deset metrov visoke valove. Na otokih v delti in na obalah reke, kjer je divjala narava, je živelo okoli dva milijona ljudi. Ljudje, ki so živeli v kolibah iz blata in trsja, niso imeli nobene možnosti, da bi se rešili pred
katastrofo, še vedno ni mogoče reči, koliko ljudi je umrlo v tej noči. Po neuradnih ocenah je žrtev okoli 300.000, veliko ljudi pa je tudi ranjenih. Brez strehe nad glavo je ostalo približno milijon ljudi.
V zadnjih desetih letih so delto Gangesa in obalo Bengalskega zaliva že devetkrat opustošili katastrofalni cikloni. Leta 1963 je bilo mrtvih 22.000 ljudi, leta 1965 pa je v teh ciklonih umrlo 66.000 ljudi.
Kranj, 17. novembra — Na Gorenjski kreditni banki je bilo danes dopoldne posvetovanje o poslovanju hranilno-kreditnih služb in kreditiranju zasebnih kmetov, ki ga je sklical poseben iniciativni odbor pri republiški gospodarski zbornici. Udeležili so se ga predstavniki gorenjskih kmetijskih zadrug ter KžK, GG Bled in GKB. Ob-ravnavall so poslovanje hranilnih služb pri zadrugah in kreditiranje po novih republiških predpisih, ki bodo v marsičem spremenili sedan 'i način dela na tem podro5"u, predvsem v korist kmetov 'J posvetu bomo še poroča*:, si
Mrajevni praznik v ¥og!jah
V soboto, 21. novembra, se bo začelo v Vogljah praznovanje krajevnega praznika, ki bo trajalo do 28. novembra. V teh dneh 1941. leta so nam-
Včeraj popoldne je bila v Kranju seja predsedstva občinske konference zveze mladine, na kateri so se pogovarjali o razvoju turizma v kranjski občini. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila občinska skupščina. Mladi namreč menijo, da mladinski turizem v gradivu nima primernega mesta.	-jk
Tudi za ta teden so si občinske družbenopolitične organizacije zadele dokaj obširen delovni program. Tako sta se pri občinski konferenci zveze mladine in pri občinskem sindikalnem svetu sestali predsedstvi obeh organizacij. Mladi so razpravljali o dolgoročnem programu razvoja turizma na Gorenjskem, predsedstvo sindikata pa o pripombah na osnutek statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev. Razen tega pa se ho danes popoldne sestalo tudi piedsedstvo občinskega odbora zveze borcev. Govorili bodo o finančnem načrtu za izdajo zbornika spomenikov NOB.
Komite občinske konference ZK bo danes popoldne pripravil aktiv zveze komunistov prosvetnih delavcev, že dopoldne pa se je začela seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na dnevnem redu je bilo idejnopolitično usposabljanje komunistov.
Občinska konferenca SZDL je danes dopoldne pripravila posvet o problematiki pomoči in varstva ostarelih ljudi v kranjski občini.	A. ž.
MMMMSMm
Jutri zvečer bo v kulturnem domu na Javorniku gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo »Gospod Evstahij iz Šiške«. Gostovanje je organiziralo gledališče Tone čufar z Jesenic. Na Javorniku bo predstava zaradi tega, ker Čufar-jevo gledališče še vedno popravljajo in urejujejo. -jk
Pretekli teden je bila na Jesenicah končana šestdnevna krvodajalska akcija. Udeležilo se je je 1282 prostovoljnih krvodajalcev. Sodelavci Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane so morali zaradi najrazličnejših zdravstvenih vzrokov odkloniti 109 prijavljcncev.	-jk
RADOVLJICA.
Komite občinske konference zveze komunistov je v ponedeljek pripravil posnet političnega aktiva družbenopolitičnih organizacij, včeraj dopoldne pa sestanek sektorjev organizacij in oddelkov zveze komunistov. Na včerajšnjem sestanku so govorili o pokonferenčni aktivnosti ZK.
Pri občinski skupščini se bo danes dopoldne sestala komisija za otroško varstvo. Za danes pa je sklicana prva seja iniciativnega odbora kulturne skupnosti. Govorili bodo o pripravah za sklic ustanovne skupščine kulturne skupnosti, o imenovanju delovne skupine za izdelavo statuta in pravilnika in o izhodiščih za izoblikovanje programa kulturnega razvoja v občini.	A. Ž.
V petek se bodo sestali mladi komunisti tržiške občine. Pogovorili se bodo o izvajanju sklepov 4. občinske konference zveze komunistov, o problemih mladih, zlasti v zvezi s kadrovsko politiko, in o pobudah, da bi v okviru občine ustanovili klub študentov. Pri kadrovski politiki gre predvsem za sistem štipendiranja, za uzakonitev družbenega dogovora glede tega. Vsaj nekatere gospodarske organizacije bodo morale svojo kadrovsko politiko izpopolniti, začeti s kadrovanjem mladih strokovnjakov že med šolanjem, jih navezati nase in seznanjati s proizvodnim procesom ter na ta način tudi usmerjati. Že delujoči občinski sklad za štipendije bo moral dobiti bistveno večja sredstva, kar pa bo spet najbolj odvisno od razumevanja delovnih organizacij in njihovega odnosa do lastnih kadrovskih struktur. Klub tržiških študentov pa naj ne bi le združeval študirajoče mladine, ampak jim v organizirani obliki nudil možnosti različnih oblik delovanja, ne nazadnje pa se tudi zavzemal za mesto študenta v družbi.	-ok
nostna seja krajevne skupnosti. Pol ure kasneje bo otvoritev nove trgovine trgovskega podjetja Živila iz Kranja, istočasno pa bodo predali namenu tudi zbiralnico mleka, katero bo upravljala Kmetijska zadruga iz Cer-kelj. V soboto pa bo tudi krajevna skupnost dobila nove prostore.
Praznovanje krajevnega praznika se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu, ko bodo slavnostne seje ostalih družbenopolitičnih organizacij. Sredi tedna pa bodo svoje znanje pokazali tudi domači prostovoljni gasilci.
-jk
Nov prostor za mladino v
imam	v • w	w
Mavčičah
Mladina iz Mavčič je imela doslej svoje prostore v prvem nadstropju zadružnega doma. Ker pa nameravajo v tem prostoru urediti telefonsko centralo, so se mladi Mavčičam znašli na cesti. Po dolgotrajnem dogovarjanju s pred-[ stavnlki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so sklenili, da bodo pri vhodu v zadružni dom prizi-! dali prostor, kjer naj bi bila j mladinska soba. Mladi se s | tem strinjajo in so že ustanovili odbor za gradnjo potrebnega prostora. Željo mladih je razumela tudi kmetijska zadruga Sloga iz Kranja, ki soglaša s predlogom mladine Vi ostalih krajevnih organizacij.	—jk
O nadal-
nfem razvoju
Kar v treh točkah dnevnega reda bodo v četrtek popoldne odborniki kranjske občinske skupščine na skupni seji govorili o nadaljnjem razvoju na različnih področjih. Najprej je na dnevnem redu razprava o osnutku izhodišč za resolucijo o dolgoročnem ekonomsko političnem razvoju Slovenije. Po razpravi o delitvenih sistemih v gospodarskih organizacijah pa bodo razpravljali še o programskih osnovah kranjskega turističnega območja in o programu razvoja gostinstva v občini. Po tem pa bodo govorili še o odloku o ugotovitvi ravni cen za posamezna živila in storitve in o predlogu za redno likvidacijo Gostinskega podjetja Krvavec.
A. ž.
Spominska
plošča
V soboto se bo delovni kolektiv tovarne Triglav iz Tržiča ob obletnici svoje ustanovitve in 20-letnici delavskega samoupravljanja oddolžil tudi predvojnima delavcema v nekdanji Boškovičevi mehanični delavnici. Prav ta delavnica je namreč po osvoboditvi prerasla v sedanjo tovarno. Prvoborcema Ludviku Janežiču in Antonu šprajcarju bodo na pročelje upravnega poslopja vzidali spominsko ploščo.
Ludvik Janežič je sodeloval v NOB že od prvih dni: bil je borec prve tržiške čete, storžiškega bataljona in II. grupe odredov, padel pa je na Tisju pri Litiji decembra 1941.
Sekretar tržiškega SKOJ v začetku okupacije Anton Šprajcar — tudi udeleženec storžiške bitke — pa je bil
ujet v Pristavi pri Tržiču, šel je skozi Begunje in Maut-hausen in bil tam v kamnolomu 1942. ustreljen.
-ok
dnevno /g\ sveže ® specialitete
DELIKATESA
•v	i
ZIVIL.A
KRANJ
delovna enota Kranj,
Titov trg 5
razglaša prosto delovno mesto
prodajalca
Pogoj:
kvalificiran trgovski delavec z najmanj 3 leta prakse. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta v DE Kranj, Titov trg 5. Osebni dohodki po pravilniku OD.
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Radovljica
OBJAVLJA,
da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj OF v letu 1971
Ob 30-letnici OF bodo podeljena priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja.
Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme priznanje OF.
Zadnji rok za prijavo je 15. januar 1971. Kasneje podanih predlogov žirija ni dolžna upoštevati. Predloge sprejema žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica.
žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Radovljica
reč ustanovili prvi vaški odbor osvobodilne fronte.
Začetek praznovanja bo, kot že rečeno, v soboto. Ob pol štirih popoldne bo slav-
lesnina
Veletrgovina špecerija Bled je v soboto popoldne na Rečiški cesti na Bledu odprla novo samopostrežno trgovino. To je že druga samopostrežna trgovina, ki jo je to podjetje odprlo letos. — Foto: F. Perdan
Radovljiška občinska skupščina je že na eni svojih sej razpravljala o kadrovsiki problematiki v radovljiški obči-Takrat so sprejeli sklep, "a morajo delovne organiza-ciJe v občini čimprej izdelati pravilnike o sistematiziranju delovnih mest. Ko so minuli teden ponovno razpravljali o wm vprašanju, so ugotovili, je občinski službi, ki je Popravljala informacijo o Kadrovski problematiki v ob-j poslalo sistematizacije 16 Pet delovnih organizacij.
Na seji so se dal j časa za-G^zali pri tem vprašanju, ^trinjali so se, da pravilnik o Sl&tematizaciji delovnih mest
ni ravno enostavna zadeva. Posebno manjšim delovnim organizacijam, ki nimajo ustreznih služb, to povzroča precej težav. Pa tudi govorniki iz večjih delovnih organizacij so opozorili, da je takšno delo dolgotrajno in zahtevno. Kljub tem ugotovitvam pa so na seji menili, da v mnogih delovnih organizacijah preveč odlašajo s sprejemanjem teh pravilnikov. Zato so sklenili, da bodo pripravili pogovor z gospodarskimi organizacijami, kjer se bodo podrobneje pogovorili o tem.
Čeprav namen informacije ni bil prikazati izčrpnejšo sli-
Gorenjska predilnica
Škofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1	izmeno vod j o
v obratu kodranke
2	izmenovodji
v obratu predilnice
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje: srednja izobrazba — tekstilni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu v tekstilni stroki.
Prijave sprejema kadrovsko socialna služba Gorenjske predilnice 8 din po objavi. Kandidati bodo z rezultat; razpisa pismeno obveščeni.
ko o kadrovski problematiki v občini (pravzaprav je zaradi pomanjkanja zahtevanih podatkov, ki jih delovne organizacije niso posredovale, tudi ni bilo moč narediti) se je vseeno pokazalo, da v občini mnoge organizacije na področju urejanja kadrovskih vprašanj precej zaostajajo. Občinska skupščina je na primer že sprejela sklep, da je treba okrepiti kadrovske službe v delovnih organizacijah, vendar tudi na tem področju niso bili storjeni večji koraki.
Ko so govorili o štipendiranju, so ugotovili, da se je število štipendistov v primerjavi z minulim letom povečalo. Zato bo to po mnenju nekaterih v prihodnje že deloma izboljšalo kadrovski sestav v občini. Menili pa so, da so štipendije še vedno premajhne in da bi bilo morda treba razmisliti tudi o kreditiranju študentov. Le-to so namreč že uvedli v Almiri, kjer dosegajo prav lepe rezultate.
Eno pa je gotovo in to je bilo poudarjeno tudi na skupščini. Dokler delovne organizacije ne bodo izdelale sistematizacij za delovna mesta, tudi ne bo zanimanja za dopolnilno izobraževanje. Prav to pa bo v prihodnje ena osnovnih nalog, če bodo podjetja v občini hotela izboljšati kadrovski sestav, kvaliteto in rentabilnost proizvodnje in tako slediti hitrejšemu gospodarskemu razvoju v občini in na širšem področju.
A. Ž.
OBVESTILO
Po 13. členu pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20/67) je treba opraviti registracijo motornega vozila za naslednjih 12 mesecev pred pretekom veljavnosti prometnega dovoljenja.
ZA MOTORNA VOZILA, KATERIM REGISTRACIJA PRETEČE 31. 12. 1970, bo oddelek za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj podaljševal registracijo v sobi št. 177/11 upravne stavbe skupščine občine Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, od 23. 11. do 30. 12. 1970 vsak delovni dan od 7. do 12. ure in v sredah popoldne od 14,—18. ure po naslednjem razporedu za motorna vozila:
KR	10-040	do	16-350	ponedeljek 23.11.
LJ	12-150	do	20-730	ponedeljek 23.11.
KR	10-40	do	17-50	torek 24.11.
KR	17-50	do	25-2C	sreda 25.11.
KR	25-20	do	30-99	četrtek 26. It.
KR	31-10	do	57-20	petek 27.11.
KR	57-50	do	87-40	sreda. 2. 12.
KR	87-40	do	92-30	četrtek 3. 12.
KR	92-30	do	98-30	petek 4. 12.
KR	98-30	do	101-30	ponedeljek 7. 12.
KR	101-30	dj	108-50	torek 8. 12.
KR	108-50	do	110-80	sreda 9.12.
KR	110-80	do	124-40	četrtek 10. 12.
KR	.124-40	do	135-90	petek 11.12.
KR	136-00	do	153-99	ponedeljek 14. 12.
KR	156-50	do	172-10	torek 15. 12.
KR	172-10	do	180-50	sreda 16. 12.
KR	180-50	do	192-8C	četrtek 17. 12.
KR	192-30	do	206-30	petek 18.12.
KR	206-30	do	220-30	ponedeljek 2'. 12.
KR	220-30	do	229-50	torek 22.12.
KR	241-50	do	254-40	sreda 23.12.
LJ	10-30	do	284-30	četrtek 24.12.
LJ	284-30	do	343-3C	petek 25.12.
LJ	343-30	do	386-20	ponedeljek 28. 12.
LJ	386-20	do	468-30	toiek 29.12.
LJ	468-30	do	485-70	sreda 30. 12.
S seboj je treba prinesti (osebno ali po drugi osebi):
-	PROMETNO DOVOLJENJE
-	VELJAVEN KARTON O TEHNIČNEM PREGLEDU MOTORNEGA VOZILA
Cestno pristojbino, zavarovalnino in predpisano upravno takso bo lastnik ali uporabnik motornega vozila lahko vplačal ob podaljšanju registracije.
Motorna vozila, katerih lastniki ne bodo poskrbeli za podaljšanje registracije v času, ki je za to
določen, bo oddelek za splošne upravne zadeve, v skladu s predpisi, črtal iz registra motornih vozil. Lastnik motornega vozila pa bo moral oddati evidenčne tablice.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za splošno upravne zadeve
Skrb za gradbene delavce
V gradbenem podjetju Graditelj Kamnik je zaposlenih 270 delavcev, od tega je 180 delavcev iz drugih republik. Ta podatek ne navajam, ker bi želel ločiti Slovence od delavcev iz drugih republik, pač pa zato, ker želim pisati o skrbi za te delavce. Gre za to, da so ti delavci brez stanovanj, večina jih stanuje po barakah, njihovo življenje po delu pa je običajno prepuščeno ulici. O tem je bilo govora tudi na republiškem sindikatu gradbenih delavcev, kjer so često poudarjali
skrb za življenje in nasploh življenjske razmere gradbenih delavcev. V tem smislu so tudi na sindikatu podpisali dogovor o standardu gradbenih delavcev.
Inž. Franc Martine, direktor Graditelja, je nedavno na seji občinske skupščine Kamnik poudaril, da se bo njihovo podjetje vztrajno prizadevalo, da noben delavec ne bo več stanoval v barakah. Graditelj gradi sredi Kamnika samski dom za svoje delavce.
J. Vidic
Čimprej sistematizirati delovna mesta
Turisti!
POZOR!
Odprli smo novo trgovino v novi hiši -
Jože Malle
St. Lenart v Brodeh
VEČJA ZALOGA — VEČJA IZBIRA
Prodaja tudi ob nedeljah In praznikih popoldne.
PRIJAZNO VABLJENI!
Kompas gradi na Gorenjskem
Priprave na zimsko sezono
Na Bledu se pospešeno pripravljajo na bližnjo zimsko sezono. Pravijo, da za zdaj kar dobro kaže. Napovedan je namreč že prihod treh skupin Američanov, ki bodo na Bledu ostali po teden dni. Turistične oziroma potovalne agencije pa so najavile tudi večje število Holandcev, Italijanov in drugih gostov. Sicer pa pričakujejo, da bo na Bledu v zimskih mesecih precej domačih gostov predvsem iz sosednjih republik. Zanimiv je podatek, da je Bled za novoletne praznike in zimske počitnice že skoraj v celoti razprodan.
Turistični delavci pa prav-kai sestavljajo program različnih zimskih prireditev. Predvidevajo, da bo na zale-denelem jezeru več prome-nadnih koncertov, pripraviti nameravajo tekmovanje v hitrostnem drsanju, skikjoring, Ive drsalni reviji, vrsto tekmo-
vanj v kegljanju na ledu, itd. izpopolnili bodo snežni vlak. V hotelih bo pozimi dobro poskrbljeno tudi za zabavno življenje. Golf, Park, Toplice, Jelovica in še nekateri drugi hoteli bodo imeli vsak večer glasbo in ples, med zimsko sezono pa bo odprt tudi Park bar z artističnim programom.
Turistično društvo te dni dokončuje smučarsko progo na Straži. Označili bodo nevarna mesta na progi, hkrati pa bodo nabavili teptalni stroj za urejanje smučišč. Dokler ne bo zamrznilo Blejsko jezero, bodo na spodnjem igrišču TVD Partizana uredili drsališče.
Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar nameravajo pripraviti v zimskih mesecih. Zato lahko pričakujemo, da bo Bled letošnjo zimo prav tako živahen kot je bil poleti.
A. Ž.
Najpomembnejša investicija turistične agencije Kompas iz Ljubljane na Gorenjskem je gotovo gradnja Kompaso-vega hotela v Kranjski gori. Hotel so začeli graditi semp-tembra. Hotel bo stal severno od obstoječega motela. Objekt bo imel 117 dvoposteljnih sob, 37 enoposteljnih sob in 3 apartmaje. Skupno bo torej v hotelu 280 ležišč, razen njih pa še 80 pomožnih. Hotel bo imel tudi restavracijo s 400 sedeži, aperitiv bar s 35 sedeži, ledeni bar s 50 sedeži, nočni bar s 150 sedeži, družabne prostore s 70 sedeži in konferenčno dvorano z 20 sedeži. Kompas bo ob hotelu zgradil še zimsko-letni bazen in avtomatsko štiristezno kegljišče s prostorom, v katerem bodo igralni avtomati in prostor za namizni tenis. Hotel bo imel tudi prostor s 160 omaricami za smuči, garažne prostore za 50 vozil in parkirni prostor za 100 vozil. Kompasov hotel bo resnično zaključena celota, saj bo nudil gostom gostinske in rekreacijske storitve. Novi hotel ne bo majhen, saj bo zasedel 11.300 kvadratnih metrov po-
Turistično poslovni
objekt v Bohinju
pred otvoritvifo
27. novembra bodo v Bohinju (blizu hotela Jezero) sicer z delno zamudo odprli turistično poslovni center. Razen PTT podjetja Kranj, ki je v tem objektu že odprlo svoje poslovne prostore, bodo v njem še delikatesna restavracija podjetja Transturist — hoteli Bohinj in dvostezno avtomatsko kegljišče, poslovni prostori turističnega društva Bohinj in samopostrežna trgovina Ljubljanskih mle- ! karn. Podjetje Transturist bosta delikatesna restavracija in dvostezno kegljišče veljala 380 milijonov starih dinarjev. Preostale stroške pa bodo pokrili še drugi trije investitorji.
Omenili smo že, da bodo objekt odprli 27. novembra, hkrati pa bodo tokrat slovesno odprli tudi preurejeno in asfaltirano cesto Jereka—Stara Fužina. Podjetje Transturist pa bo do takrat končalo tudi z rednim popravilom žičnic in vlečnic na Voglu.
Tako bodo tudi v Bohinju dokaj dobro pripravljeni pričakali bližnjo zimsko sezono. Pravijo, da imajo za novoletne praznike že vse zasedeno in da bo letošnja zimska sezona sodeč po prijavah zelo ugodna, če le vreme ne bo preveč ponagajalo bohinjskim turističnim delavcem.
A. Ž.
vršine, veljal pa bo 3 milijarde 841 milijonov starih dinarjev.
Prav tako je Kompas že za-[ čel graditi hotel »Stane Za-! gar« v Bohinju. Bungalovi ob i novem hotelu bodo kmalu končani. Sedem jih je in bodo veljali 140 starih milijonov dinarjev. Pri hotelu Stane Žagar pa gre v bistvu za adaptacijo že zgrajenih objektov, ki bodo po popravilu kvalitetnejši in bodo ustrezali normam hotelov visoke B kategorije. Ob hotelu bo tudi rekreacijsko središče z avtomatskim kegljiščem, prosto-
rom za namizni tenis in igralne avtomate, zimski bazen ter igrišča za tenis, odbojko m mali golf. Za motorizirane goste bodo zgradili tudi garaže in velik parkirni prostor.
Bohinjska gradnja bo potekala v etapah. Objekti pa bodo dokončno zgrajeni v drugi polovici 1972. leta.
V omenjenih objektih bo skupno 343 ležišč, restavracija s 420 sedeži, družabni prostori s 60 sedeži, zimski bazen v velikosti 7,5 X 13 metrov in garaže za 40 vozil. V bungalovih pa bo 42 postelj-J. Košnjek
Praznovanje se bliža
Sklep zadnje seje odbora za proslavo 900-letnice Preddvora je bil, da bo uradni začetek proslavljanja pomembne obletnice v petek 27. novembra ob treh popoldne v dvorani kulturnega doma. ProsJava ' bo obenem slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na katero bodo povabili še vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev. Ob tej priložnosti bo Črtomir Zoreč govoril o zgodovini Preddvora, Stane Tavčar pa bo prikazoval njegove barvne posnetke. Preden opišemo program praznovanja, moramo omeniti, da bo Andrej | Valič s sodelavci strokovno obdelal zgodovino naselja in izvor njenih prebivalcev. Omenjena je bila tudi možnost, da bi bilo prihodnje srečanje gorenjskih aktivistov v Predvoru. Do 27. novembra bo asfaltirana cesta od središča vasi do hotelov Grad in Bor ter vsaj za silo urejen potok Suha.
Program dela na kulturno-prosvetnem in gostinskoturi-stičnem področju je takle: novembra bo razen že omenjene slavnostne seje začetek jezikovnih tečajev za odrasle. Decembra bo radijska oddaja o Preddvoru, izšla bo posebna številka šolskega glasila Matijev rod, nastopil bo pevski zbor France Prešeren, izdali pa bodo tudi prospekt z jubilejnim znakom Preddvora. Januarja bo zgodovinska oddaja o Preddvoru na radiu, dramska predstava Prešernovega gledališča, izdaja posebne brošure in razglednic. Februarja bo namiznoteniški
turnir, gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane s komedijo Gospod Evstahij iz Šiške, isti mesec pa bodo tudi različna turistična predavanja. Marca bo v Preddvoru i pel Slovenski oktet, predavanja o Preddvoru in strokovna predavanja za starše o vlogi športa pri razvoju otroka. Tudi aprila Preddvorčani ne bodo brez prireditev. Nastopila bo domača folklorna skupina in pevci z Bele. Predstavili pa se bodo tudi
kranjski
atleti. April bo posvečen prizadevanjem za ureditev naselja. Maja bodo uprizorili Va-ljavčevega Pastirja, organizirali različna športna tekmovanja, nadaljevali akcijo za olepšavo kraja, organizirali fantovščino za Kmečko ohcct 1971 ter organizirali izlete za člane turističnega društva. Tudi junija so na programu športna tekmovanja. Gasilci pa bodo praznovali 75. obletnico obstoja društva. Julija bo več kulturnih prireditev in začetek ocenjevanja urejenosti hiš, avgusta pa slovesen zaključek praznovanja.
Seveda bodo ob teh Pr!rfT ditvah Preddvorčani urejali mnoge komunalne probleme, tako da bo Preddvor za 900-obletnico obstoja zares spremenil podobo.	•
Po prvih ocenah bo organizacija omenjenih prireditev terjala 75.000 dinarjev, zato Preddvorčani upajo, da l11™ bo vsakdo po svojih močen in možnostih pomagal, čepra bo uspešno izvedeno praznovanje njihovo največje zadovoljstvo.
J. Košnjek
Geodetska izmera za območje Žari
Delavski svet Alpinc v ži-reh je v petek razpravljal tudi o svojem prispevku k plačilu stroškov geodetske izmere za področje žiri. Po naročilu občinske skupščine j škofja Loka je namreč Geodetski zavod SRS to jesen ( opravil geodetska dela na ob- ( reočju krajevne skupnosti ži- 1
ri. Omenjena dela so bila P* trebna pri izdelavi urbanisti nega in zazidalnega nairt® žirovsko območje. Del sir škov izmere bo plačala na, ostalo pa delovne orga zaci je v Žireh. Delavski s v Alpine je potrdil tovarn prispevek k stroškom vf^J v višini 12 milijonov stan
din.

fžMi
HRANILNICO
IP
M- - mm % ?•#*! m 11 m
K fflflffj^-ff'* jJ$ K & Jj ^ w |jjP
i m J|4|k - - -, v /' ;
Mleko — plačevanje po čistoči
"V. i- «
pri Gorenjski kreditni banki
(Nadaljevanje iz sredine številke — 4. novembra)
Mleko se večinoma cedi z mrežnimi enostavnimi cedili ali cedilčki z vstavljeno krpo ali prepognjeno (dvojno) gazo, ki se jo v veliko škodo proizvajalcev ne prekuha za vsako cejenje. Gospodinje krpe samo preplaknejo v mlačni ali vroči vodi in osuše. Krpe porumene in so luknjice delno zamašene. Će nimamo na razpolago prekuhane
bele krpe brez vonja, je bolje, da cedimo samo skozi očiščeno mrežno cedilo z luknjicami pod H mm.
Vsa posoda za mleko se mora takoj po uporabi pre-plakniti z mrzlo ali bolje z mlačno vodo. Tako očiščena posoda lahko počaka do pomivanja, ko jo očistimo z vrelo vodo (in detergentom), odcedimo in osušimo. Pred uporabo jo preplaknemo z mrzlo vodo, da odstranimo
mrčes, ki pogosto zaide v posodo pred sušenjem.
Pri pomivanju pazimo predvsem na čistočo notranjih vogalov in pokrovov pri vrčih, kjer se večkrat najdejo ostanki zasušene smetane in mlečnega kamna.
Molzne stroje umivamo po priloženih navodilih s pralnim sredstvom takoj po molži, če jih zanemarimo, je mleko lahko bolj okuženo kot pri ročni molži.
Cisti in urejeni hlevi čisto mleko
Na čistočo mleka vplivajo . čas krmljenja, kidanje in nastiljanje, zrak v hlevu, osvetljenost hleva in stojišč, čistoča molznic, privezovanje repov, pranje repov, vrsta stojišča, prehrana živa.i, bolezen ljudi ter živali itd.
Živali krmimo pred molžo in molzemo site ali pa po molži. Med samo molžo ni priporočljivo krmljenje zaradi dviganja prahu in večjega nemira živali.
Kidati in nastiljati se ne sme med molžo, ker se z obračanjem gnoja veča smrad v hlevu, s prahom pa se mleko okuži. Vsak curek m.eka vpija vonj hleva. Pri kuhanju mleka se plini iz mleka izločajo in mleko bolj ali manj smrdi po hlevu; mleko pridobljeno v čistih hlevih, ne smrdi.
Živinorejci se boje, da se živina v hlevu ne bi prehladila. Večino bo.ezni pripisujejo prehladu, zato hleve i skrbno zapirajo, ponekod tu- ! di poleti. Občutke živine ena- J čijo s svojimi in se jim zdi, j da živina na mrazu trpi.
Živali mraz zelo dobro prenašajo (razen malih pujskov in piščancev), morajo pa imeti suho ležišče. Če v hlevu zastaja gnojnica ali gnoj, je zrak zelo slab. Gnoj vre in izloča iz sebe strupena plina amoniak in žveplov vodik, j ki povzročata okvare p.juč , in pljučnice češče v razdob- ', jih spomladi in jeseni, ko gnoj ogreje tudi zunanja toplota. Posebno občutljiva so teleta.	j
Velika vlaga in vročina , zmanjšujeta mlečnost in sta pogosto posreden vzrok za nastanek raznih bolezni (obolenje vimena, gnojni in otek-ki popki, vnetja na parkljih, pljučnica, driska, glistavost itd.). Napredni gospodarji poleti odpirajo vrata in okna ali vrata zamenjajo z .esami. Tudi pozimi odpiramo okna ; ali odprtine za krmo, če se krma živini nametava v jasli. Skrbimo le, da ni prepiha. Najboljša je urejena ventilacija hleva. Z loputami pripremo ali odpiramo dovod in odvod zraka.
Pozimi odpiranje oken uravnavamo po temperaturi in zatohlosti zraka, če je hlev kamnit in premalo zračen, se stene prekrijejo s sre-
. nom, omet začne odpadati. Hlev je zaradi namočenih sten kljub segrevanju živaJi mrzel.
Osvetljenost stojišč in svetloba v hlevih je razen redkih izjem zelo slaba.
Okna se ne čistijo, pred njimi je zasajeno sadje in trta. Pozimi so marsikje zadelana s slamo, butarami in krpami.
Goveji hlev z molznicami bi moral imeti za 1/12 poda okenskih površin. Toliko svet- ; lobe živali potrebujejo, da se dobro počutijo.
Dobra osvetljenost stojišč nam omogoča lažjo, predvsem pa čistejšo molžo, zato ne smemo pozabljati na električno napeljavo in luči. če stane KW ura 0,50 din, gori 100 W žarnica za ta denar 10 ur.
Hlevi z molznicami naj bi se dvakrat letno belili. Pobeljene stene so svetlejše, hlev ' je čist in apno delno razku-j žuje.
j Za mo.znice so najprimer-s nejša kratka stojišča (160— —175 cm glede na dolžino živali). Krave blatijo na blatno polico, v kanal ali na rešetke. Vime ostaja suho in čisto in se zlahka dobro umije. Onemogočiti moramo gibanje na stran in s tem blatenje pred jasli, j V hlevih s srednjim ali dol-, gim stojiščem opažamo čiste ', in nečiste živali. To se kaže tudi na meku. Molzač ne mo-: re preprečiti, da bi blato z umazanega trebuha ne padlo j v mleko. Delno pomaga po-. gosto čiščenje takih živali, pojačan nastilj in omejitev gibanja.
Poleti se čiščenje živali in pranje repov obrestuje. Privezovanje repov za nogo ali za napeto žico je le redko v navadi. Rep seže ravno do molznika in glave molzača. S privezovanjem ali spenjanjem si prihranimo nervozo in obvarujemo mleko, živa.i navadimo na privezovanje ali spenjanje pozimi, poleti pa zatirajmo kuhinjsko in hlevsko muho po hlevih s škropljenjem sten z lindanovim oljem ali gamacidom v predpisanih razredčitvah. Veliko muh zmanjša prirast in mlečnost živali najmanj za 10%.
Živini in posredno mleku škodi pregreta, p.esniva, na-gnita krma. Dokler je žival zdrava, ni v mleku prekomernega števila bakterij, ko pa zboli, se spremeni tudi mleko.
Mleko lahko zaradi krme pogreni, je sluzasto, pekoče ali obarvano. Tako spremene mleko tudi različne glivice in bakterije, zato iščemo vzroke spremenjenega mleka v obeh smereh.
Krmljenje dobre silaže ne prizadene mleka. Masleno-ki-slinsko (smrdeče) prevreta silaža, nagnita ali plesniva škoduje živalim in mleku.
Za mleko je najbolje, da se silaža krmi po molži ali najmanj 1 uro pred molžo. Ostanke pokvarjene silaže se ne bi smelo metati pod živali za nastilj.
Zadovoljivo kakovost silaž-nega mleka dosežemo, če damo silažo pregledati in upoštevamo načela osnovne higiene molže.
dipl. vet. J. Rode
Samopostrežna restavracija Kranj
Stritarjeva ul. 5
razpisuje licitacijsko prodajo
—	avtomobila zastava 1300 — kombi
—	registrske blagajne secura
Prodaja bo 23. novembra od 10. do 12. ure na upravi podjetja v Kranju, Stritarjeva ul. 5. Ogled je možen na dan prodaje od 7. do 10. ure. Pravico do nakupa imajo pravne in fizične osebe.
Veterinarstvo in živinoreja
Z eksplozivnim razvojem tehničnih ved se je v marsičem spremenilo delo in življenje na našem planetu, sledove tega napredka pa je opaziti tudi na slovenskem življenjskem prostoru. Razvoj trgovine in turizma zahtevata bolje organizirano in bolj reproduktivno živinorejo, to pa pomeni, da je treba spremeniti in izboljšati nekatera izhodišča vodenja živinoreje in se stalno in neprekinjeno opredeljevati za sodobne vzrejne metode. Vprašanje ni enostavno in zahteva izvirno reševanje, ki je povezano z ozemeljskimi značilnostmi naših krajev. Vsekakor so v tem procesu zelo pomemben člen veterinarji in veterinarske organizacije, ki sodelujejo neposredno v živinoreji, kot tudi pri predelovalni industriji živil živalskega izvora in pri nadzoru nad prometom živil in živalskega izvora. Naloge so različne in vse bolj je očitna potreba po specialistih in poglobljenem strokovnem delu veterinarjev, ki bi bili sposobni reševati posebne naloge prašičjereje, govedoreje (reja na meso in mlekarstvo), kekošjereje, konjereje, kunčjereje, gojitve divjadi, ribogojstva, nege domačih mesojedov itd. K temu moramo prišteti še naloge veterinarske službe pri določanju, preprečevanju in zdravljenju bolezni, Še predvsem pri preprečevanju bolezni, ki se lahko prenesejo na človeka. Naloge veterinarske službe so torej številne in v svetu se je pokazala potreba po enot nih merilih pri oblikova-iju diplomantov veterinarskih fakultet, na kar sta opozorila že konferenci FAO in WHO v Londonu leta 1960 in v Rimu leta 1963. Izražena jc bila tudi potreba po enakem trajanju študija (pet let) in poudarjen je bil pomen osnovnih strokovnih predmetov, ki jih je treba primerno ra.--.iri ti.
O razvoju veterinarskih znanosti in veterinarske stroke v svetu v zadnjem četrt stoletja priča naj-zgovorneje dejstvo, da je pričelo po letu 1945 delovati na svetu 116 novih veterinarskih fakultet, kar predstavlja 48 % od skupno 238 tovrstnih ustanov. V Evropi so po letu 1959 ustanovili največ novih fakultet v Sovjetski zvezi (13 novih, sedanje število 36) in v Romuniji (3 nove, skupaj 4).
dr. S. Bavdek (se nadaljuje)
Varčujmo
za traktor in poljedelske stroje
C', V- ■>-• ■ •■ :;„ V
Naša pripoved o sedemdesetletnem razvoju tiskarstva na Gorenjskem gre h kraju. Povedati moramo le še nekaj misli iz zapisa, ki je izšel v Glasu (tedaj še Glasu Gorenjske!) dne 21. januarja 1954. Avtor članka (Č. Z.) se zavzema za združitev dotlej dveh samostojnih podjetij (uvod glej v prejšnjem sredinem Glasu).
»Seveda bi dala taka sloga tudi moč in možnost uspešne borbe za tehnično izpopolnitev tiskarne ter s tem tudi kvalitetno tiskanje časopisov in tiskovin. Današnja Gorenjska tiskarna je zastarela, strojni park pomanjkljiv, črkovni material izrabljen. Nekaj strojev, ki so bili odpeljani iz Kranja v času centralističnih teženj, še danes ni vrnjenih.«
»Razen tega bo treba prej ali slej misliti na lastno kli-šarno, kartonažno delavnico, litografijo, izdelovanje štam-pi.jk ipd. To bi šele bilo pravo tiskarsko in časopisno podjetje, samostojno in dovolj popolno, da bi moglo kriti vse potrebe industrijske in tujskoprometne Gorenj- I ske. Prav tisk prospektov za razne turistične kraje ter množice tiskovin in propagandnih tiskarskih proizvodov, ki jih potrebuje pestra industrijska dejavnost v tem j kotu Slovenije, kaže na per- j spektivno rentabilnost rekon- j struirane tiskarne.«
ZA NOVO POSLOPJE
Vse to je lepo — toda tako podjetje potrebuje tudi primerno stavbo. To bo treba zares zgraditi v bližnji bodočnosti kot eno prioritetnih stavb v Kranju. Kulturno mesto mora poleg šol in gledališča imeti tudi svoje knjigarne in tiskarno. Saj so v bistvu vse te vzgojne in kulturne ustanove, čeprav poslednji dve le prečesto obravnavamo zgolj komercialno.«
»Nova tiskarna v Kranju, morda na prostranem vrtu med hotelom Stara pošta in sedanjim tiskarniškim poslopjem, naj bi bila moderna stavba, kjer bi našlo svoj dom tudi lokalno časopisje s svojimi uredništvi in upravami. Morda bi bila na ulični fasadi določena lokacija tudi za knjigarno, prodajalnico tiskovin in časopisov. Tako bi tiskana beseda dobila v Prešernovem mestu svoj dom in kulturni poudarek!«
»Vsi, ki smo kakorkoli vezani na tiskano besedo in vsi forumi, ki so dolžni podpreti akcije, katere streme k dviganju izobrazbe in politične zavesti, bodo gotovo podprle ta napor, čigar smoter
bodi gospodarsko trdno, dobro opremljeno tiskarniško in časopisno podjetje.«
»V tem smislu in s temi načeli je bil nedavno na iniciativo Sveta za gospodarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj ustanovljen odbor, ki naj navedena vprašanja takoj prouči in napravi prve korake k realizaciji predlagane zamisli.«
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI
Bilo je kmalu očitno, da je predlagana racionalizacija našla svoj odmev. Uredništvo »Glasu Gorenjske« se je preselilo v nadstropje nad tiskarno na Koroški c. št. 8. Sledila je še kadrovska sprememba: poslej je bilo vodstvo tiskarne in časopisa združeno v eni osebi, tudi gmotno zaledje »Glasu Gorenjske« se je bolje uredilo.
Sicer pa iz preteklosti vemo, da so bili časopisi v mnogih primerih združeni s tiskarnami. Naj navržem e nekaj primerov: izdajanje in obstoj »Slovenskega naroda« je bil vezan na Narodno tiskarno, »Slovenec« na Jugoslovansko (prej Katoliško) tiskarno, »Jutro« na Delniško tiskarno; tudi naš nekdanji »Gorenjec« je bil dlje kot celo desetletje vezan na tiskarno Ivana Primoža Lampreta v Kranju.
S to mis.ijo zaključujem pripoved o razvoju tiskarstva na Gorenjskem. Moja naloga je bila pisati o preteklosti. O sedanjosti — kakšna je sedaj kranjska tiskarna, katere stroje ima, kako je opremljena, kaj vse tiska, o številu zaposlenih in o novi tiskalniški stavbi v ulici Moša Pijade št. 1 — pa se bomo bržčas razgovorih šele ob slovesnem odprtju nove stavbe, ki je deloma še v gradnji.
Poleg podatkov, ki sem jih črpal iz knjig (Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem in Ku-lundžič, Zgodovina knjige) in revij (Grafička revija, Grafika in češka Knihotiskar-stvy) sem dobi. številna koristna sporočila od nekaterih starejših kranjskih tiskarjev (Nace Reš, Joško Horvat, Albin Pogačnik, Nace šumi), od lastnika bivše jeseniške tiskarne Antona Blažeja in od vodje nekdanje tiskarne v Tacnu Jožeta Marklja. S pismenim sporočilom se mi je oglasila Vera Miklič, nečakinja starega kranjskega tiskarja in izdajatelja »Gorenjca« Ivana Primoža Lampreta. — Vsem se za prijazno sodelovanje lepo zahvaljujem.
(Konec)
Črtomir Zoreč
Seminar o kulturi
Na zadnji seji sveta zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice so skle-: nili, da bodo skupno z ob-j činsko konferenco ZMS orga-; niziratli enodnevni seminar za tiste predstavnike mladinskih aktivov, ki se ukvarjajo s kulturo. Na seminarju, ki bo 22. novembra, bodo razpravljali o aktualnih problemih s kulturno-prosvetnega področja.	lb
Poslednji iz rodu pisatelja Finžgarja
i Pred dnevi je v Zabreznici pri Žirovnici umrl 89-letni Janez Finžgar, p. d. Kramarjev, bratranec pisatelja Franca S. Finžgarja (čigar 100-letni-ce rojstva se bomo spomnili 9. februarja 1971.). — Janez Finžgar je bil poslednji mo-j ški potomec nekdaj tako trdne in veljavne rodovine. Živita pa še dve pisateljevi sestrični, ki pa ne nosita več Finžgarjevega imena.
Č. Z.
Na številna pismena vprašanja, če bomo letos še kam potovali, sporočam, da bo letošnji zadnji avtobusni izlet v zamejsko Slovenijo — to pot ob Rabeljskem jezeru, čez Predil, po Soški dolini, čez mejni prehod Robič, po dolini Nadiže, v Landarsko jamo, Šempeter Slovenov, na Matajur in Starp goro, v Čedad in Staro Gorico — v soboto, dne 21. novembra. — Vse informacije dobite v turistični poslovalnici »Crei-ne«.
č. Z.
Kamilo Legat raz-
tavlja v Radovlfiei
Danes, v sredo, 18. novembra ob 19. uri, bodo v dvorani radovljiške graščine odprli razstavo del akademskega slikarja Kamila Legata iz Tržiča. Razstavo prireja delavska univerza Radovlljica. Otvoritev nameravajo popestriti s koncertom komornega moškega zbora Stane Žagar iz Krope, ki ga vodi prof. Gašperšič. Zbirka Legatovih podob bo Radovi j ičanom na voljo do 26. novembra, in sicer vsak dan med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro.
KINO CENTER
Pojem pesem,Dominiqne-Pojoča nuna
ameriški barvni CS glasbeni film
Film sezone! Ne zamudite ga!
Predstave: od 18 do 21. nov. ob 16., 18. in 20. uri v nedeljo, 22. nov., ob 15., 17. in 19. uri MATINEJA: v soboto, 21. novembra ob 10. uri ameriški otroški film
PUSTOLOVŠČINE TOMA SOYERJA
v nedeljo, 22. novembra, ob 9.30 zah. nemški barv. CS pustolovski film
WINETOU IN OLD FIREHAND
PREMIERA: v soboto, 21. novembra, ob 22. uri ameriški barvni CS akcijski film
BITKA ZA SAN SEBASTIAN
v nedeljo, 22. novembra, ob 21. uri ameriški barvni film
SUROVE STRASTI Vstopnice lahko rezervirate na tel. 21-122
KINO DOM KAMNIK
ORLOVO GNEZDO
ameriški barvni CS vojni film
OGLEJTE SI FILM IZ ČASA DRUGE SVETOVNE VOJNE!
Predstave: 20. in 21. novembra ob lb. in 19. uri
v nedeljo, 22. nov., ob 15. in 18. uri MATINEJA: v nedeljo.. 22. novembra, ob 10. uri
ameriška otroška pravljica
PUSTOLOVŠČINE TOMA SOYERJA
PREMIERA: v soboto, 21. novembra, ob 22. uri ameriški barvni film
SUROVE STRASTI
v nedeljo, 22. novembra, o'o 21. uri ameriški barvni VV kriminalni film
ZADEVA THOMASA CROWNA KINO TRŽIČ
Bilka za San Sebastian
Premiera ameriškega barvnega CS akcijskega filma Predstave: 21. novembra ob 17.30 in 19.30
22. novembra, ob 16., 18. in 20. uri MATINEJA: v nedeljo, 22. novembra, ob 10.30
zah. nem. barvni CS pustolovski film
VVINETOU IN OLD FIREHAND
PREMIERA: v soboto, 21. novembra, ob 21.30 f rane .-nemški barvni film
POPOLNI ZAKON
v soboto, 22. novembra, ob 14. uri jugoslovanski barvni film
KO GOLOBI ZLETIJO KINO STORŽIC
POPOLNI ZAKOi\
francosko-nemški barvni spolno-vzgojni film.
S pridržki za mladino pod 16 let.
Predstave: 19., 20. in 21. nov. ob 17. in 19. uri
v nedeljo, 22. nov., ob 16., 18. in 20. uri
V kino CENTER, DOM Kamnik in TRŽIČ pride kmalu na spored
DR. ŽI VAGO
Izlet v Beneško Slovenijo
Jarčja dolina ni več odrezana od sveta
V Selu pri žireh smo pod yrnom klanca zavili s ceste m ^ prek novega betonskega mostu čez Soro napotili v Jarčjo dolino. Od kod takšno ime. Povedi i so nam, da Je bilo včasih tod verjetno veliko ovac, ki jim domačini danes pravijo »jarci«. Za-to se jc te dva kilometra dol-Se doline prijelo to ime.
Vas Jarčja dolina ima 23 hišnih števi.k. Prave kmetije So štiri, ostali prebivalci pa so polkmetje. Vas je dobila elektriko že med vojno, med-ko ima vsaka hiša la-jP vodovod, za kurjavo pa p j družin uporablja plin. fTed leti je bila cesta v Jarč-jo dolino ozka in daljša kot sedaj. prcd tremi leti so zgra-«iu nov betonski most, ki jc do do,ine precej skraj-!>ai- Cesto so tudi razširili.
hočete kaj več zvedeti J* teh krajih in Jarčji dolini, Potem se oglasite pri Kova-eu,« so nam svetovali v Selu.
1,1 smo tako zagnani, da srno se peljali mimo Kovača , Pristali pred Mauserjevo kmetijo. Ker pri njih razen * ni bilo nikogar doma, smo poiska.i Kovačeve. Imeli 7m° srečo. Pred hišo številka se Je razvnel klepet z 58-
letnim Ivanom Novakom, Kovačevim atom, ki je obenem tudi odbornik škofjeloške občinske skupščine.
»Od kod ime Kovač. Včasih je bila pri nas kovačija. To sklepam zaradi tega, ker smo pri kopanju pred hišo naleteli na žlindro. Pravijo, da se je kasneje naša kovačija preselila v bližnje Selo,« je pripovedoval Ivan Novak. »Tudi sam sem po poklicu ključavničar, vendar sem ostal na kmetiji. Tri otroke imava z
Ivan Novak
Alplna je za kvalitetno obutev
Alpinini smučarski čevlji že »igo časa uživajo siOVes
sHvf x tnih in ne preveč dra-fn Čevljev, zato so na na-
ŽI6?' bo,j Pa na tuiem tr" jjTjjelo iskani. Od več kot ^.000 parov smučarskih čev-
Iai holikor J'h "a leto izde-Jih na zahodno in vzhodom V"*1^ prodajo okoli za -l!eset ^stotkov. Naročil je ti-'°Ve sm"čarske čevlje
rali	da so lctos že mCh
» nekatere naročnike od-
5SS/1, Komai zmorci°
Čil ludi količinam naro-c' ?aJ so glede izdelovanja mučarske obutve njihove L^x0dne zmogljivosti že iz-nie^ i V P,anu za prihodih leto sicer predvidevajo, * bo vrednost prodanih ^učarskih čevljev dvignila X0 1 dvaJset odstotkov.
Povedal 1Uspcl°' tako je dor p 1 direktor Alpine Izi-
vodnto ' S Prcse"tvijo proiz-hatr. . , V novo proizvodno ■o kjer bodo lahko z bolj-
Poln«?anizaciJo dela in do" ozk? , °Premo odpravili va grla v proizvodnji.
tuni ratkem pa bodo kupili
Kroja , !~at škofjeloškega Jd v Gorenji vasi, kjer j
bodo uredili sodobno opremljeno šivalnico.
Za Alpino kot tudi za druge jugoslovanske tovarne obutve je seveda domači trg posebno pomemben. Tovarna ima sedaj v Jugoslaviji 50 svojih prodajaln obutve. Samo v letošnjem letu so jih odprli deset, nekaj pa jih prav sedaj urejujejo. V teh prodajalnah prodajo večji del od 800.000 parov obutve, kolikor jih izdelajo na leto. Njihovo proučevanje tržišča je pokazalo, da se iz leta v leto bolj zanima za smučarske čevlje tudi jugoslovanski potrošnik. Medtem ko so Še pred nekaj leti prodali v naših trgovinah kakih 5000 Al-pinih smučarskih čevljev, jih sedaj trikrat več.
Alpinina spomladanska kolekcija čevljev je tudi že pripravljena. Čevlji so moderni, izdelani iz izbranih materia- | lov. Večina čevljev ima spet j usnjene podplate. S tem sku- ' ša tovarna ustreči kupcem, ki j zahtevajo za čevelj originalen material, staro dobro usnje, in ne sodobne plastične materiale.	L. M.
ženo, od teh pa eden že hodi na »šiht« v škofjo Loko. Ko pride domov, kar rad poprime za delo. Njegova pomoč je posebno dobrodošla sedaj, ko spravljamo les iz gmajne. Sploh pa gre nam kmetom letošnja jesen na roke. Takšnega jesenskega vremena še ne pomnim ...«
Ivan Novak je pripovedoval o svoji kmetiji. Skupaj ima 22 hektarov zem.je, od tega 10 hektarov obdelovalne. Zaradi hribovske lege je njegova zemlja v IV. kakovostni kategoriji in je lani plačal okrog 170.000 starih dinarjev davka. Ima kosilnico in ostale potrebne kmetijske stroje. Mlatilnico pa ima v »španovi-ji« z ostalimi kmeti.
Kateri so največji problemi kmetov v Jarčji dolini?
»Pomanjkanje delovne sile. Včasih si še lahko dobil ko- j ga v vasi, da ti je prišel po- ; magat. Danes pa še tega ni, j čeprav dobro plačaš. Stan- i dard je že tako narastel ... I Sam pa le mislim, da bo pri | nas ostal kdo doma na kmetiji. Velike možnosti za razvoj kmečkega turizma imamo v dolini. Mogoče je prav to bolj privlačno za mlade, čeprav možnosti še niso take kot v sosednji Avstriji. To sem spoznal na obisku pri kmetih na avstrijskem štajerskem, kamor smo šli loški odborniki.«
Ivan Novak še nima trak- j torja. Pravi, da bi ga kupil, I če bi ga lahko vsestransko uporabil. Tako pa mu za zdaj še zadostuje konj. Za Jarčjo dolino je značilno, da pol-kmetje traktorje že imajo, kmetje pa še ne. Novak nam je zaupal, da bo prihodnje 1 leto popravil hlev in se lotil ( pitanja živine, kar bo razen mleka, krompirja in lesa g.avni vir dohodka.
Dan se je že krepko pogrezal v noč, ko smo ob kozarčku sladkega mošta zaključe- j vali klepet. Kovačevega ata ! smo vseeno povprašali tudi o j letošnji letini.
»Bolj slaba je bila. Spomladi je bilo premokro in i precej hladno, potem pa je nastopila suša. To za naše i kraje ni dobro ...«
Jarčja dolina danes ni več tako odrezana od sveta, kot je bila nekdaj, ko so njeni prebivalci samo ob velikih praznikih odšli v mesto. Čeprav so še vedno najraje doma, so njihovi obiski v Žireh in Skofji Loki pogostejši. Postajajo vedno bolj nepogrešljiv del Zirov in cele občine.	J. Košnjck
Zaklad v obliki časopisnega papirja
Zbirka predvojnih in povojnih časnikov, shrajnenih na podstrešju hiše Žirovca Janka Žaklja, je vredna celo premoženje
Naključje je hotelo, da smo se minulo sredo, med potepanjem po Žireh, seznanili tudi z Jankom žakljem — Podlipčanora, kakor mu pravijo sosedje. Nihče nam ga ni posebej predstavil, nihče priporočil, in vendar sem bil srečanja iskreno vesel. Janko, 62-letni upokojeni čevljar, ima namreč nenavadnega konjička — zbiranje časopisov. Trije orjaški, potiskanega papirja polni zaboji, ki stojijo na podstrešju žakljeve hiše, so danes vredni pravcato malo premoženje. V njih je shranjen vezan komplet predvojnega lista Družinski tednik, za katerega bi lastnik lahko iztržil precejšnjo vsoto, a ga noče prodati.
I »Včasih stopim gor in zač-1 nem listati.« pripoveduje 1 Podlipčan. »Takrat me domači zlepa ne spravijo stran, saj je prebiranje novic iz leta 1937 — 1940 sila zanimiva reč.«
i žakelj in njegova žena si zaradi 'papirnate šare,' kot 1 zbirkam pravi ona, dostikrat skočita v lase. »Vražji časopisi, samo prostor nam jemljejo!« rentači praktična gospodinja. »Mar bi jih spra- j vil v denar. Dobro ve, kako ! j hudo potrebujemo novo po-; hišlvo.«
Toda Janko ne popusti, j »Družinski tednik ne dam i nikomur, in pika! Veste, svoje dni so mi zažgali celotno | zbirko Karavanken Bota. Ali , ni škoda? Ob lažeh, ki jih je j prinašal, sem včasih kar po-| kal.«
I Žakelj je tudi zvest bralec Glasa. 2e 23 let, od uvodne številke naprej, ima naročenega.
»Prvi izvodi so bili bolj tanki,« se spominja soproga Marija. »No, danes je 'Gorenjec' znatno obsežnejši in veliko boljši.«
»Glas shranjujem prav tako zvesto kot svoje dni Družinski
tednik. 2al nekaj številk, ki jih nisem uspel pravočasno rešiti uničenja, manjka, zato ga ne morem dati vezati,«
potarna naš sobesednik. Potlej, še preden si sežemo v roke, moramo obljubiti, da bomo prihodnjič spet prišli. Janko bo medtem pobrskal po zabojih in pripravil sveženj časnikov, iz katerih je moč ugotoviti, kako so no-j vinarji nekoč gledali na po-I membne dogodke, ki jih mi ! poznamo le kot sestavni del zgodovine.
I. Guzelj
Naši novinarji v Žireh
Šola je bolj potrebna
Obiskali smo predsednika krajevne skupnosti žiri tovariša Vilija Kavčiča in ga poprašali, kakšno je mnenje članov sveta krajevne skupnosti o gradnji predvidenih objektov na podlagi samoprispevka in drugih virov.
»Svet krajevne skupnosti je že razpravljal o referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje dodatnih šolskih prostorov in varstvene ustanove. Hkrati pa smo razpravljali tudi o komunalnih problemih v krajevni skupnosti, čeprav je kanalizacija v Žireh prav tako potrebna, smo se odločili za investicijo, o kateri bomo odločali na referendumu.
Zakaj?
Že ko smo o tem razpravljali na zborih volivcev, so bili prebivalci za predlagani program izgradnje dodatnih šolskih prostorov in vrtca. Nekateri so tudi menili, da bi v referendum vključili tudi gradnjo kanalizacije. Menili smo, da bi bil to prevelik zalogaj naenkrat, po drugi strani pa za zdaj niti ni možnosti za gradnjo kanalizacije. Najprej je namreč treba urediti oziroma pripraviti urbanistično dokumentaci- , jo. Šele potem se bomo lahko pogovarjali o kanalizaciji. Prepričan sem, da to ne bo preveč odmaknilo gradnjo kanalizacije, saj bo takrat del sredstev prispevala občina, del pa krajevna skupnost. če pa bo potrebno, bomo razpisali tudi posojilo.
Skratka na seji sveta krajevne skupnosti smo menili, da je zdaj bolj potrebna izgradnja šolskih prostorov in drugih predvidenih objektov in da se kanalizacije brez načrtov ne da graditi.
»In kakšno je vaše mnenje o samoprispevku in predlagani gradnji?«
»Mislim, da je samoprispevek edina pot, da bomo čimprej uredili ta vprašanja. Vem tudi to, da je krajevna skupnost že nekajkrat razpravljala o problemih šole:
Naši novinarji v Žireh
| pomanjkanje učilnic, garde-: robe, kuhinja, telovadnica, ogrevanje itd., itd.
Naselja v krajevni skupnosti Žiri so precej raztresena, zato imajo otroci precej daleč v šolo. Starši so velikokrat prosili, da bi njihovi otroci iz oddaljenejših vasi hodili v šolo takrat, da jih pozimi ne bi zajela noč. Žal za učence iz nižjih razredov za zdaj ni moč organizirati pouka drugače kot v treh izmenah. Zato mnoge pozimi zajame noč na poti domov. Ko bodo zgrajene dodatne učilnice, teh težav ne bo več.
A. Ž.
»Tudi kanalizacijo bomo morali urediti...«
Med našim potepanjem po Žireh in okolici smo imeli srečo. Kamorkoli smo zavili, povsod so nam vedeli povedati veliko novega in zanimivega. Tudi k ANI PODOBNIK na Dobračevi 133 nisem prišel zaman. Hotel sem jo povprašati, kaj misli o referendumu, pa mi je pripovedovala tudi o njihovi kmetiji in klekljanju. S tem poslom se ukvarja že 42 ^et. Vendar o tem kasneje.
Najprej, kaj menite o referendumu, ki ga boste imeli v Žireh v nedeljo, 22. novembra?
»Vem, -da sta šola in vrtec zelo potrebna. Posebno vrtec, saj starši majhnih otrok nimajo kam dati. Koliko je vredno otroško varstvo, vem sedaj, ko varujem sinove otroke. Mislim, da so priprave na referendum dobre. Kljub temu pa sodim, da bomo morali čim prej urediti tudi našo vaško kanalizacijo.«
In kakšno je vaše mnenje o našem kmetijstvu?
»Naša kmetija ni velika, saj imamo vsega skupaj 8 hektarov zemlje, od tega 2,5 hektara obdelovalne. Imamo sicer kosilnico In traktor, vendar slednjega ne bi kupili, če ne bi pro-dali nekaj sveta. Edini dohodek nam predstavlja denar od prodanega mleka. Še sreča, da dobiva mož pokojnino, otroci pa so zaposleni. O položaju kmetov nasploh pa mislim, da bi nam morali davke zmanjšati. Letos so res nekaj manjši, vendar so še vseeno previsoki.«
! Omenili ste, da znate klekljati. Kakšen je ta poklic?
»Ko sem bila stara 5 let, sem že klekljala za trg. Sploh smo včasih veliko veliko klekljali. Tudi do danes še nisem opustila tega posla, čeprav sem že dopolnila 47 let. Vendar vam moram povedati, da klekljanje ni preveč donosen poklic. 12 ali 14 ur delaš, potem pa dobiš dobrega jurja. Res se ne splača. če pozimi ne bi imela časa in če bi imela drugo delo, verjetno ne bi klekljala.«
Kaj pa mladi Žirovci. Ali znajo klekljati?
»Kar nas je starejših, znamo. Mladi pa raje odhajajo v tovarne in zato je marsikomu klekljanje tuje. Mislim, da kljub težavam tega lepega domačega opravila ne bi smeli opustiti in pozabiti...«
J. Košnjek
Ana Podobnik
Zakaj šola ?
Žiri in žirovci stojijo pred novo, izredno pomembno odločitvijo: v nedeljo, 22. novembra, se bodo morali odločiti, ali so za modernizacijo svoje šole ali pa ji11* je vseeno, če njihovi otroci obiskujejo osemletko, ki po kvaliteti ne dosega nivoja tovrstnih ustanov v sosednjih krajih občine in republike. Da bi volivcem pomagali pravilno oceniti resnost položaja, smo v miko pritegnili tudi Marjana Dolenca, člana IS SRi» in poslanca republiškega zbora SRS, ter Zdravka Krvi" no, predsednika skupščine občine Škofja Loka. Odgo-varjala sta na naslednje vprašanje našega uredništva: ali lahko na kratko naštejete bistvene prednosti, ki bi jih Žirem in njihovemu prebivalstvu prinesel samoprispevek? Ker poznate razmere, vas prosimo, da P°" veste svoje mnenje o trenutnem gospodarskem položaju žiri in o tem, kolikšno vlogo pri napredku celotnega območja bo imel morebitni pozitivni izid nedeljskega referenduma.
@ MARJAN DOLENC: »Žiri ne ležijo ob glavnih prometnih magistralah in prav tako do sedaj na tem,( teritoriju nismo izkoriščali pomembnih prirodnih bogastev. Kljub temu so Žirovci po osvoboditvi dosegli izredne gospodarske uspehe. Spodbudno je, da se v industrijski proizvodnji — poleg Alpine — uveljavlja.)0 tudi kovinska in druge dejavnosti. Podoben proces opažamo v vsej Sloveniji, toda prav v Žireh je z'aS . vidno življenjsko pravilo, da smo konec koncev ,sam svoje sreče kovači'.
Pridnost in znanje ljudi sta bila vselej dsnovna nosilca našega napredka in to lahko pričakujemo tu« v doglednem razvoju. Verjamem, da bo pridnost ostala* hkrati pa verjamem, da bo znanje vedno bolj pomem -no. Zato pomen šole kot osnovne izobraževalne in ku" turne ustanove neprestano raste. Za žirovcc razširite šole torej pomeni pomoč sebi, svoji mladini, svoji i spodarski dejavnosti in obenem prispevek k bolj ku turni podobi kraja ter njegovih prebivalcev.«
© ZDRAVKO KRVINA: »Za normalni gospodarski razvoj slehernega kraja, tudi žirov, je neobhodno P ^ trebno, da so učenci deležni enako kvalitetne prcdiz brazbe kot jo imajo njihovi vrstniki drugod. S'|rV-zadostna predizobrazba otroku jamči uspeh pri nada^ njem izpopolnjevanju na poklicih in srednjih šolah 1 fakultetah. Zato sem prepričan, da žirovska kotli brez dovolj zmogljive osnovne šole ne bo zmogla cl'zte koraka z napredujočim loškim gospodarstvom, k:a rega sestavni del je.
150
Občane Žirov naj spomnim, da odločajo le o starih milijonih, medtem ko bodo ostalih 500 mihJ°" prispevale njihove gospodarske organizacije in ko)1 na. Teh 150 milijonov utegne biti največja dota, ki lahko dajo svojim otrokom. Zaupam žirovcem m slim, da so se, kot vedno doslej, odločili izbrati n boljšo rešitev. 22. novembra bodo, tako sodim, zn° t. izkazali privrženost enotnemu konceptu razvoja nega kraja.«
Bogdan Podobnik, Tanja šubic, Ferdo Erznožnik, Irena Erznožnik, Tomi Treven, Ida Treven. — Foto: F. Perdan
Dobra obveščenost — pogoj za uspeh
Kako se žirovski mizarji pripravljajo na referendum o uvedbi samoprispevka?
Kolektiv Mizarskega podjetja iz žirov budno spremlja priprave na referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo dodatnih prostorov pri osnovni šoli v Žireh in vzgojnovarstvene ustanove. Delavski svet podjetja je sklenil podpreti predlog, da bi njihova organizacija pogodbeno 7 let prispevala 1 odstotek od vseh bruto izplačanih osebnih dohodkov, zaposleni pa v enakem časovnem obdobju 1 odstotek od neto osebnih dohodkov.
V podjetju namreč menijo, da je gradnja predlaganih objektov v Žireh potrebna. Zato so člane kolektiva sproti seznanjali z vsemi materiali in predlogi iniciativnega odbora za izvedbo referenduma. člani vodstva kolektiva so se z delavci pogovarjali tudi osebno in jim skušali na
najbolj razumljiv način prikazati potrebe in sedanje stanje žirovskega šolstva in otroškega varstva. Zato upravičeno računajo, da bo referendum v nedeljo, 22. novembra, uspel.	-jk
Naši novinarji
v Žireh
Po Siodnikili se ni moč žogati
Zld bližnjega referenduma o samoprispevku za gradnjo šole v ®reh, pa naj uspe ali ne, bo brez dvoma najbolj neposredno Prizadel učence, ki jih sedanje razmere (če pogoje dela na anikajšnji osemletki primerjamo s pogoji v sosednjih krajih občine) postavljajo v diskriminatorski položaj. Hoteč zvede-a si najbolj želijo, česa najbolj pogrešajo, smo popra-1 šestqrico deklet in fantov. Poglejmo, kaj so nam povedali.
1. ® 13-letni Tomi in njegova u-letna sestrica Ida Treven, čenča 7. oziroma 5. razreda, sta doma iz vasi Opale. Vstajata ob šestih zjutraj in sle-nenu dan prepešačita deset kilometrov dolgo pot . do Ži-ter nazaj, kar jima vza-"ve debeli uri časa.
»Pozimi, ko zapade sneg, j Je osti težje, če steza ni zo- I smo kak dan odrezani a sveta in ne moremo v šojo.« mi je pravila Ida in prijavila, da ocene zato niso slabše.
Dve leti starejšega Tomija pobaral, kaj je po njegovem glavna pomanjkljivost lovske osemletke. »Telovadnica. Radi bi dobi-1 telovadnico,« je odgovoril *ot iz topa. »Sedaj vadimo "d hodnikih, kjer ni mogoče "Porabljati žoge.«
roma peti razred, morata vsak dan dvakrat premagati nekaj kilometrov gozdne ceste Žirovski vrh—Žiri.
»Želiva si predvsem dovolj prostorno telovadnico,« sta mi zagotavljala. »O samoprispevku, s katerim bi zbrali potreben denar, so nam največ govorili učitelji. Razen tega smo v šoli dobili tiskana obvestila, namenjena roditeljem, kjer je pisalo* kam bo šel denar. Starši so rekli, da nameravajo zamisel podpreti.«
Ferdo že natančno ve, kakšni naj bi bili razredi, garderobe in telovadnica. Z na-
črti je nekoliko seznanil tudi očeta, tehnika in mamo, gospodinjo.
0 Oče in mati Bogdana Podobnika, 11-letnega dečka, ki živi v Račevem, slabo uro hoda iz Žirov, sta kmeta. Izrekla se bosta za samoprispevek, je zatrjeval Bogdan.
»Povedal sem jim, da zelo pogrešamo telovadnico in da šolsko poslopje nasploh postaja pretesno, če referendum ne bo uspel, utegneta biti moji mlajši sestrici čez leto, dve še veliko na slabšem kot sem danes jaz,« je modro pojasnil. Zaupal mi je še, da ima od vseh predmetov najraje matematiko, kjer je bil doslej zmeraj odličen.
Šolarji, iskreno upamo, da se vam bodo želje kmalu izpolnile.
I. Guzelj
Milka Naglič
Rada bom prispevala
Ko smo se med obiskom v krajevni skupnosti Žiri oglasili tudi v tovarni Alpina, smo prebivalko Milko Naglič Z Dobračevega 153 poprašali, kaj meni o referendumu oz. gradnji dodatnih prostorov in vrtca. Takole nam je odgovorila:
»Osem let sem že zaposlena v Alpini in zaslužim okrog 70 do 80 tisoč starih dinarjev na mesec. Sama nimam več majhnih otrok, vendar dobro vem, kaj pomeni dobra šola in varstvo otroka. Zato zelo podpiram odločitev o gradnji in tudi sama bom rada prispevala, da bo to, kar so nam povedali, čimprej zgrajeno.«
A. Ž.
sV • ja Šubic (9 Iet> obi" i(Uje 3- razred. Z Goropek
ne S .Št'ri kiIometre oddaljena hribovskega naselja nad rmi. Ded in mama kmetu-£ta, medtem ko oče dela v tQvarni Alpina.
H ,?tarši so precej razprav-j|a ° referendumu in skleni-v glasovati za samoprispe-Veste, imam bratca, ki cez dve leti šel v prvi -Ji ed,« je pripovedovala čr-oiasa punčka. Zvedel sem, sicer obeduje doma, da Je zadovoljna tudi s šol-Č!J0 malico, saj se je zadnje ase, odkar so modernizirali Kuh'njo, precej izboljšala. »In kakšno je bilo lani spri-Valo?<< sem jo pobaral. »Odlično,« je odgovorila in m mogla skriti veselja.
(l®,Bl^atec in sestrica Ferdo (11 lt\ tCr Irena Erznožnik iet), ki hodita v četrti ozi-
Profesorja telesne vzgoje Darij in Marko Erznožnik imata nedvomno veliko zaslug za razvoj športa v žireh. Začela sta s poukom na prostem, vodila sta izgradnjo športnih igrišč, naučila sta mlade žirovce igrati košarko, rokomet, navdušila sta jih za atletiko. Darij je pred štirimi leti prejel tudi Bloudkovo plaketo, -lb — Foto: F. Perdan
Žirovski šolarji si želijo predvsem telovadnice
Podjetje Etiketa žiri
»Za naše otroke bomo pa ja dali«
Podjetje Etiketa v Žireh, ki proizvaja etikete za lahko in težko konfekcijo za industrijo, zadnje čase pa uvajajo tudi proizvodnjo samolepilnih etiket za Jesno in kovinsko industrijo, je letos praznovalo 10-letnico obstoja. V podjetju je danes zaposlenih 83 delavcev doma iz Žirov. Njihov poprečni mesečni zaslužek znaša 120 tisoč starih dinarjev.
Direktor podjetja tovariš Janko Zabukovec nam je zaupal, da znaša letos proizvodni plan podjetja pol milijarde starih dinarjev. Bili smo presenečeni, da je proizvodnja različnih etiket tako velika. Potem pa smo izvedeli, da podjetje sicer neposredno ne izvaža svojih izdelkov, vendar pa z njimi pokriva kar 80 odstotkov jugoslovanskega trga. In ko smo si ogledali nekatere etikete, smo ugotovili, da so podjetja, ki blago ali konfekcijo izvažajo v tujino, lahko ponosna tudi na etiketo, ki je na vsakem izdelku.
»Zavedamo se, da je naša največja naloga pri proizvodnji etiket kvaliteta. Prav sedaj si prizadevmo, da bi še izboljšali kvaliteto in hkrati tudi kontrolo nad našimi izdelki. Delamo namreč v dokaj težkih pogojih, ker smo precej razdrobljeni. Delovne obrate imamo namreč kar na sedmih mestih. Zato nam tako razdrobljena proizvodnja povzroča tudi precej dodatnih stroškov. Prihodnje leto nameravamo zgraditi novo proizvodno halo in takrat bomo odpravili nekatere težave, je povedal direktor Zabukovec.
»Imate kaj težav z uvozom?«
»Prav ste vprašali, kajti vse barve moramo uvažati. Bist-
vo vsake etikete je, da se bar- | ve ne smejo pri pranju ali ' čiščenju razlivati. Prav zato ! so nas zadnji ukrepi glede uvoza malo prizadeli, vendar upamo, da ne bomo imeli večjih težav.«
»Kaj pa menijo v vašem podjetju o bližnjem referendumu?«
»Delavski svet podjetja je že razpravljal o programu izgradnje dodatnih šolskih prostorov in drugih objektov in sprejel sklep, da naše podjetje prispeva 1 odstotek od ' bruto izplačanih osebnih dohodkov. Na seji so poudarili: Za naše otroke bomo pa ja dali!
Tudi sam sem prepričan, da je to edina pot za zgraditev omenjenih objektov. Konec koncev v žireh za zdaj bolj potrebujemo kadre kot kanalizacijo, za katero so se nekateri tudi zavzemali. Da je takšna investicija pravilna, pa menim tudi zato, ker podjetje le ne more vse samo narediti na področju družbenega standarda. Pri nas smo sicer letos izplačali regrese za dopuste, delavci imajo toplo malico in podobno. Sola In varstvo, šport in kultura pa že sodijo v tisto kategorijo, za katero moramo vsi prispevati.«
A. Ž.
Radi bi bili večji
V žirovskem Mizarskem podjetju je zaposlenih 53 delavcev, od tega 50 moških in 3 ženske. V večini so to mladi ljudje iz vasi in okolice.
Mizarsko podjetje iz Žirov izdeluje vse vrste mizarskih izdelkov iz stavbene in pohištvene stroke: vrata, okna, opremo prodajaln, hotelov, trgovin itd. Omenimo naj, da vse izdelke proizvajajo po naročilu. Podjetje dosega zaradi prizadevnosti zaposlenih zadovoljive proizvodne rezultate. Prav tako že dosegajo poprečje slovenske lesne industrije pri osebnih dohodkih in skladih.
Kolektiv že nekaj časa razmišlja o razširitvi, vendar ga tare vprašanje udeležbe kreditnih sredstev. Ker podjetje
»Žirovci so pridni«
Tako nam je povedala taj- , niča krajevne organizacije SZDL Žiri Anica Tajnik, ki je hkrati sekretarka v pod- ■ jetju Kladivar ter članica komiteja in občinske konference ZK škofja Loka, ko smo jo poprašali, kaj meni o gradnji dodatnih šolskih prostorov in vrtca.
»Prepričana sem, da se bodo ljudje na referendumu odločili za samoprispevek. Zadnji črs je namreč, da nekaj uredimo za naše otroke. Najbrž je vsem jasno, da ne moremo več čakiiti, da bo vse skupaj zraslo čez noč brez naše zavzetosti.
Kot mati se še posebno zavzemam za vzgojno-varstvene ustanove. V sedanji so nemogoči pogoji za delo. Prostori so premajhni, umivalnic tako rekoč ni kleti tudi ne, kuhinja ne ustreza itd. Prav zato bom rada plačevala, kolikor bo treba, da bodo ti objekti j čimprej narejeni.«
Kladivar Žiri
Krajevna organizacija socialistične zveze je tudi razpravljala o tem programu. Že spomladi so vsi podprli predvideno akcijo.
»Menim, da bi se z izgradnjo dodatnih šolskih prostorov, vrtca in drugih naprav v žireh še bolj povečalo kulturno, zabavno in športno življenje. Posebno šport je danes že zelo razvit, za kar imajo po moje največjo zaslugo učitelji Erznožniki. Poleti od jutra do večera na igrišču nabijajo žogo, pozimi pa mladi smučajo in drsajo. Le kulturno in zabavno življenje je slabo razvito. Prav zato si vsi prizadevamo, da bi dobili staro dvorano TVD Partizana, ki bi jo obnovili in preuredili za razne prireditve, plese, sestanke in podobno.«
To pa je seveda le ena od dodatnih nalog, o katerih nam je govorila Anica Tajnik. V Žireh bi bilo treba
Opušcafo proizvodnjo šestil
Pravzaprav je tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar v Žireh mlado podjetje. Sele
Naši novinarji v Žireh
pol leta je, odkar so se preimenovali. Pred tem je bilo to Kovinsko obrtno podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti.
Danes je v tovarni zaposlenih 73 delavcev. Poprečna starost zaposlenih je 30. let. Večinoma so to prebivalci Žiri, Račeva, Žirovskega vrha, Jarčje doline in Govejka. Svoje proizvodne prostore ima Kladivar v Dobračevi v nekdanjih hlevih. Enega od hlevov so preuredili v moderno tovarno, kjer danes delajo vibratorje, elektro-magnete, avtomobilske in j navadne indikatorje napeto-• sti. še do nedavnega so bila i eden glavnih proizvodov še-
stila, sedaj pa to proizvodnjo opuščajo.
Njihov letošnji proizvodni plan znaša okrog 400 milijonov starih dinarjev. Pravijo, da bodo dosegli kljub težavam z repromaterialom in nelikvidnostjo. Potrebovali bi tudi kredite, da bi izboljšali opremo. Svoje izdelke prodajajo na domačem trgu in poslovno sodelujejo s Torao-som, Elro v Škof j i Loki in tovarno Niko Železniki.
Prihodnje leto nameravajo povečati in izboljšati kadrovski sestav. Prav zato tudi v podjetju Kladivar podpirajo izgradnjo dodatnih šolskih prostorov in vzgojno-varstvene ustanove.
A. 2.
urediti namreč še marsikaj drugega; od kanalizacije, asfaltiranje cest, razvoja turizma in tako naprej. Kot kaže pa so te dni vsi enotnega mnenja: Najprej je treba urediti šolske in varstvene prostore.
A. Ž.
Anica Tajnik
nima serijskega proizvodnega programa (dela po naročilu), nameravano razširitev težje opravičuje pred kreditorji. Vsak dan pa se srečujejo s premajhnim prostorom. Ta težava bi bila še večja, če bi začeli izdelovati pohištvo.
V podjetju so nam povedali, da se bodo držali ustaljenih izdelkov tudi v primeru, če bi dobili sredstva za večanje obrata. Zadovoljni bi bili, če bi dobili vsaj za 60 odstotkov vrednosti razširitve kredit, 40 odstotkov bi lahko prispevali sami. Će banka kredita ne bi dala, bi ga mogoče lahko dobili iz sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij pri škofjeloški občinski skupščini.
Kolikor bo želja mizarjev iz Žirov naletela na ugoden odmev, se bo zanesljivo povečala njihova realizacija, ki b° že letos dosegla približno 400 milijonov starih dinarjev.
-jk
Direktor Alpine o referendumu
»Alpina, Kot eden od stebrov gospodarskega in družbenega razvoja v Žireh, bo podprla referendum za samoprispevek v žireh. Zdi se mi sicer normalno, da so
si mnenja o samoprispevku
deljena, eno pa je — da namreč problem šole je, naša dolžnost pa je, da ga po svojih močeh skušamo reševati-Tovarna Alpina je svoje zaposlene te dlje časa obveščala in pripravljala na referendum. Že nekaj mesecev izhajajo v tovarniškem časopisu sestavki, ki opozarjajo na probleme iirovske šole "i da je dolžnost delavcev, da za svoje otroke prispevajo del svojega dohodka.tVse je pripravljeno in mislim, da bo referendum uspel. Saj ZI" rov«' vedo, kako pomembno je šolanje in da je pri te1tl treba misliti tudi na jutri.*
Delavski svet Alpine za samoprispevek
Delavski svet tovarne Alpina v žireh je na svoji seji v petek, 13. novembra, sprejel sklep, da bo tovarna od 1. januarja 1971 pa do 31. decembra 1977 prispevala 1 odstotek od bruto sredstev izplačanih za osebne dohodke za gradnjo dodatnih šolskih prostorov na območju krajevne skupnosti Žiri.
Sklep pa bo veljaven, če bodo občani na referendumu v nedeljo, 22. novembra glasovali za gradnjo omenjenih šolskih prostorov. Sklep nadalje zahteva tudi da v enakem odstotku prispevajo sredstva tudi druge delovne organizacije na območju krajevne skupnosti Žiri.
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
149
2r F*sanJe italijanskih časnikov seveda visi v Ciji a cprcpričljivo je. Večina časnikov v Fran-^avrač8^^ Združenih državah Amerike ga
no^H •'e.c'0bro znamenje,« govore ljudje in ved-Zaht	vPrujej°' da bodo antantne velesile
s]ovevale, naj se Italija umakne iz priključenih niei°ns in hrvaških pokrajin. Le redki verjame 10 .^'aškemu ,Delu', naj Slovenci in Hrvatje ma ■ 7akuJeJO rešitve od svetovnega imperializ-SVc'n Nahoda, ki je in bo, dokler ne bo na vsem zda i avski razred na oblasti, samo mešetaril
-L p1?' zda-j z ono državo ob Adriji. Dial'l a rešitev in edina resnična osvoboditev
j1, narodov je proletarska revolucija, ne ZJU .. pa se te dni za tako Pisanje v ,Delu' nja penijo, saj je italijanska vlada zaradi pisa-»S antantn'^ časnikih vedno bo^j zaskrbljena. nanj arno v Parizu in Londonu naj pritisnejo DnH c'i Pa se bo meja Italije pomaknila tja dol
T J°Vensko Benečijo.« Že n govore tisti< ki mislijo, da bodo Italijani morsk Za^teVO Pariza ali Londona izpraznili Pri-b0 xi 0 '" Istro. Drugi menijo, da brez vojne ne Sam Ali ni prav te dni prišel na Kobariško Potn ri anski voJni minister Gasparotto in se . Ccl° tja gor na Krn, da bi si ogledal •Okrunjeni' spomenik.
sledn°. Je grožnja bivšim zaveznikom,« pravijo rott prv' Pa menijo, da je to samo Gaspa-m0r V strah. Italija se v sedanjih razmerah ne kcm Sp"šč?ti v vojno, ki bi se (tako trdijo v tv>, n.lst') že ob splošni mobilizaciji spremenila
'^volucijo.
Gasn^1 .'.majo prav, saj je italijanska vlada po crottijevi inspekciji na Krnu močno popu-
stila in pristala, da bi si .oskrunitev' spomenika na Krnu ogledala mednarodna komisija pod strokovnim vodstvom dunajskega strokovnjaka inženirja Fiirsta.
»Le zakaj Avstrijec?«
Avstrijcem ljudje nc zaupajo. Avstrijci so sovražniki kraljevine SHS. So sovražniki Slovencev.
»Opeharil nas bo. Najbrž na to računa tudi Gasparotto.«
Toda avstrijski inženir Fiirst je poštenjak in lahko potrdi samo resnico, da je spomenik itali- | janske bojne slave na Krnu ,oskrunila' strela in ne razstrelivo
To pa je vse, kar še poročajo o tem časniki na Zahodu. Zanje je kobariška zadeva s tem uiejena.
»Pa žrtve? Pa požigi? Pa nasilje?« se vprašujejo ljudje, ki pričakujejo drugačno ,ureditev kobariške zadeve' in ki so upali, da bodo vlade antantnih velesil popravile londonsko in rapall-sko krivico, zdaj pa njihovo upanje plahni, vedno bolj plahni, z njim pa kopni vnovič že drugič ali celo v tretje omajana vera v pravičnost zahodne demokracije, ki je Slovenci in Hrvatje pod Italijo ne zanimajo več, pač pa je vedno bolj zaskrbljena zaradi zadnje splošne delavske stavke, ki so jo organizirali komunisti v protest proti skvadrističnemu fašističnemu nasilju nad ljudstvom Italije in terjali, naj preide oblast v roke strank delavskega razreda, ki edini lahko zagotovi red, pravičnost, demokracijo in procvit dežele, izročene že več kakor leto dni, ponekod pa celo že dve leti nezakonitemu skvadrističnemu nasilju.
Kobarid in Slovenci so v zahodnem tisku pozabljeni.
Le zakaj bi zaradi nekaj stotisoč ljudi gnali tak hrup?
Nič zato, če je teh nekaj stotisoč ljudi tretjina nekega malega naroda s svojim jezikom in svojo 1 kulturo.
Nemirno Italijo je treba rešiti pred boljše-viško nevarnostjo! Treba se je postaviti komunistom po robu in zagotoviti red, dviga vatikanski Osservatore Romano bojni klic proti rdeči nevarnosti. Zagotoviti kakor grof Horthy na
Madžarskem ali kakor so ga zagotovili poljski pani na Poljskem.
Achillo Ratti, bivši papeški odposlanec na Poljskem in sedanji papež Pij XI. je sam doživljal vzpostavljanje in utrjevanje protikomunistič-nega reda v Varšavi.
Tudi v Italiji so sile, ki lahko na ta način zagotovijo red!
To terjajo tudi zahodni vladni časniki vse do tistega oktobrskega dne, ko italijanski kralj pokliče v Rim fašističnega in skvadrističnega voditelja Benitta Mussolinija in mu izroči oblast.
2
To so črni dnevi, zares črni dnevi...
»Benitto Mussolim? Fašizem? Kako se je moglo to zgoditi?«
To so vprašanja, s katerimi se te dni ukvarjajo skupaj s predsedniki in tajniki okrožij stranke voditelji pokrajinskega komunističnega vodstva v Trstu. Vsi so malce zbegani, presenečeni, saj so bili fašisti v manjšini proti množicam organiziranega in še pred dobrim mesecem revolucionarno razpoloženega delavstva.
»Obstali smo na pol poti,« skoro nemočno ugotavlja goriški komunistični poslanec Srebrnič in se v mislih vrača dve leti nazaj, ko je kratkotrajna gospodarska kriza v Združenih državah Amerike odjeknila tudi v Evropi. V ozadju je bila hiperprodukcija potrošniških dobrin v Ameriki, v Evropi, predvsem pa v Italiji jih je primanjkovalo. Takrat so Gramscijevi ordinonouvi-sti zasedli tovarne. »To bi moral biti začetek revolucije. Mi pa smo se pustili izigrati Giolitti-ju, pa tudi Mussoliniju, ki je takrat še hotel veljati pred delavci za socialista. Prvi je vedel, da brez denarja in bank ne bomo mogli poslovati, drugi se je prikril, strinjal se je z zasedbo tovarn, obenem pa se, kar smo lahko kmalu čutili, povezal z lastniki in kapitalisti in jim ponudil svojo pomoč pri obvladanju delavstva.«
»Si, si,« se v celoti strinja nekdo od urednikov Lavoratora, neki Ignazio Silone, abruški Italijan, eden izmed ustanoviteljev komunistične stranke Italije in nekdanji urednik revolucionarnega delavskega tednika Avantguardia.
kmetiji od jutra do večera (13)
Pozimi so popravljali orodje
(Klanje prašiča — nadaljevanje)
maso kot mesene klobase napolni klavec tudi pra-do"	želodec potem obesijo v dimno kamro, da se
noči dobro prekadi. Pojedo ga namreč na veliko-0 nedeljo pri slovesnem zajtrku.
°hladj° oe me,dtem že dobro nato n narnei° ga s kljuk, tnali ~a ga klavec na leseni lji go^ZS,eka na kose P« že-
Cpn° t' Meso ->e treba
&ajiio nasol'ti, manjše kose khw Vrhu> v več-ie kose v te 'avcc zareže z nožem in Solj*lprtlne da sol. Tako na-žiio v * uSe mesa Potem zilo-stij0 vCe°er- Manjše kose pu-Večje cebru samo nekaj dni, Pa pet do šest tednov, kalani,,. polrcbno zaliti s da lrjo]tt: v zavreto vodo dišav ? nja česen< nekai Pusti h nekoli!ko soli; to VJije ' se shladi in potem
8topku ^mOSO> Po tem Po
Še Pijejo z Itimi i" ' ga obtožijo s tež-Moso	Ko je pozneje
fcja novJ?no' £a gospodi-
V dimnlco Umije in obesi Su *
ie osS? S,anino	ki
Qstala na koži, da se je
ohladila, gospodinja potlej razreže in skuha v vodi. Slanina mora vreti 20 do 30 minut. Ko se shladi, jo sin razreže na manjše kose in potem zmelje z mesoreznico. Doda še čebulo in sol, vse skupaj zmeša in da v dežo.
Koži odkupi mesar ali posebna odkupna postaja. Denar, ki ga gospodar dobi zanj i, gre za plačilo klavcu.
Takrat, ko se pri hiši koljejo prašiči, je zedo veliko dela. Zaposleni so vsi, navadno pa gospodinja dobi še kakšno pomoč, npr. bližnjo sorodnico.
Domači praznik — klanje prašiča pri hiši bistveno razbije siceršnjo monotonost jedilnika. Gospodinja ima zdaj mnogo širšo izbiro, kaj naj pripravi za zajtrk, kosilo in večerjo. Oglejmo si na kratko nekatere jedi!
Kašnate klobase je treba samo speči in že je tu okusna jed za zajtrk ali za večerjo.
Mesene klobase se morajo sušiti 4 do 5 dni, potem pa se lahko jedo surove s kruhom, lahko pa tudi kuhane. Za malico ali v ješprenju za kosilo prav tako niso slabe.
Rebra se suše 5 do 6 dni. Skuhana v ješprenju so okusna za kosilo. Pripravljajo jih navadno le ob nedeljah in praznikih.
Pleče sušijo v dimnici 10 do 14 dni. Gospodinja skuha pleče v nedeljah za juho, vsakokrat po en kos.
Stegna morajo ostati v dimnici 14 dni do tri tedne. Ker se tako bolje presušijo, se lahko jedo s kruhom kot suho, neprekuhano meso. Posebno pripravna so za malice. Ob veliki noči skuhajo celo stegno.
Kremplji, deli prašičje glave, rep itd. potrebujejo nekaj dni, da se prekadijo. Te kose gospodinja potem kuha ob delavnikih z ješprenjem.
Takoj po zakolu prašiča se lahko pripravijo okusne jedi iz jeter, ne smemo pa prezreti tudi godlje, jedi, ki je skuhana iz obarjene kaše, prekuhane prašičeve krvi in juhe, v kateri so se kuhale klobase, po potrebi pa lahko dodamo še razne dišave.
JANUARSKI DAN
Januar in februar sta meseca, ki naj bi nudila kmetu nekaj več počitka. Ce zapade sneg, se na kmetiji res lahko odpočijejo, če pa ni snega, kmet hitro najde delo v gozdu in okrog domačije. Ker pa je seveda kmetovo delo močno odvisno od dolžine dneva oziroma noči, mu v teh mesecih le ostane več časa za počitek.
Poglejmo na kratko poprečen januarski dan! Gospodar in gospodinja vstaneta okrog sedmih, sin in hčerki pa kakšne pol ure pozneje. Opravijo dela v hlevu, pozaj-trkujejo godljo in kašnate klobase. Ker je ponoči zapadel sneg, ga potem gospodar skida okrog hleva in hiše, sin pa pozneje te poti še razširi in naredi gaz do bližnje ceste.
Dekleti sta ostali v hiši. Prva je šivala, druga pa je z materjo pletla slamnate kite; takšna je bila namreč navada v večini hiš v Mostah.
Po kosilu (ješprenj) sita dekleti nadaljevali svoje delo, pozneje pa jima je pomagala tudi mati. Sin je popoldne odšel na pod režat rezanico s škoporezno trugO'. To delo je preko zime opravljal dvakrat do trikrat na teden po nekaj ur popoldne. Ko je narezal zobanja za nekaj dni, je šel pomagat očetu, ki je popravljal orodje.
Pozimi je namreč tudi čas za popravila orodij in za pripravo novih orodij. Narediti sta morala vile, dve motiki in utrditi kosišče, ki se je preko leta že močno razmajalo. Oče je potem še popravil kurnik, v načrtu pa je imel, da bo naredil še novo lestev. Za popravilo orodij in za nova orodja so les pripravili že jeseni. Za nasajanje vil je bil dober jesenov ali vrbov les, za grablje je potreben smrekov ali jelkov, za lojtrnike Pa so uporabljali smrekov les iz goščave; tam je namreč počasneje in slabše ra-stel, zato je bil odpornejši, gostejši. Orodje sta oče in sin popravljala vsako popoldne po nekaj ur. Ko je pritisnil hujši mraz, pa sta se zatekla k topli peči.
Ivan Sivec (Nadaljevanje)
Gorenjski
kraji
in ljudje
liako so SLAME osvopll Ameriko (2)
»Povedati moram, da ne sedimo skupaj, ampak smo raztreseni po vsem letalu. Medtem ko se zabavam z nevednima Nemkama, moji kolegi dremajo. Le Stane Češa-rek hodi gor in dol ter potnikom deli fotografije ansambla. Ljudje kmalu postanejo pozorni, hoteč vedeti, kakšne vrste glasbena skupina je to in od kod prihaja. Deset minut kasneje že moledujejo, naj jim kakšno zapojemo. No, zakaj pa ne, si rečemo, bomo vsaj videli, ali naše viže »vžgejo« tudi pri tujcih.
Praprotniški fantje stopijo skupaj in začnejo. Nenadoma nihče več ne spi. »Dvorano« prevzame nemir, ki nazadnje prekipi v spontano ploska-nje. Ena sama pesmica seveda ni dovolj. Poslušalci so vztrajni, slišati želijo še nas tri. Ustrežemo jim.
DOBER DAN, AMERIKA
»Skoraj štiri ure je trajal koncert, štiri dolge ure nam več desetglavo občinstvo ni privoščilo odmora. Končno so se le utrudili in lahko smo odložili instrumente. Klepeta-vi sosedi me zasujeta s komplimenti. Prav nadležni sta postali. Utihneta šeie, ko letimo nad Islandom. Skupaj buljimo skozi okna. Svet spo-daj je pust, zemlja rdeče siva an popolnoma neobljude-na. Edino znamenje življenja so ulice in hiše Reykjavika, glavnega mesta te vulkanske dežele.
Sivkasti Atlantik pod nami, ki zamenja islandsko lavo, je poln čudnih, belkastih predmetov: ledene gore. Gronland gotovo ni več daleč, tuhtam sam pri sebi. Res se kmalu pojavi. Nepregledne, prazne ravnme pokrivajo zaplate snega, čim bolj proti severu gremo, širše so. Nazadnje prerastejo v obsežen ledeni plašč, ki nikdar ne skopni.
Skoraj pol devetih zvečer je že, sonce pa noče in noče z neba. Tedaj se spomnim, da bo današnji dan celih šest ur daljši od običajnega in da bomo ob pristanku potemtakem za šest ur mlajši.
Iz »datumskega« razmišljanja me predramijo obrisi Labradorja, oblastega polotoka, kjer so pred leti odkrili bogate zaloge nafte. Hip zatem smo v kanadskem zračnem prostoru. 22,35 kaže moja, evropskemu času zvesta »darwilca«, ko pristanemo na torontskem aerodromu. Dober dan, Amerika! Vas zanima prvi vtis o njej? Bil sem razočaran. Resnično. Nobenih stewardes, nobenega človeka, ki bi nam voščil dobrodošlico. Zvočniki molčijo. Zmede* ni capljamo po kilometrskih hodnikih proti letališki stavbi, ikjer čakajo mrki cariniki. K sreči so križišča betonskih
katakomb opremljena z vsakomur razumljivimi smerokazi, tako da ne moreš zaiti. Toda križev pot se šele pričenja.
Ker nimamo tranzitnih viz — kot veste, bi morali potovati v New York — nas carina »blokira«. Niti najbolj goreče pojasnjevanje in prošnje ne zaležejo. Potlej le dobimo formularje, ki jih moramo nemudoma izpolniti. Preden zoprni uradnik blagovoli prijeti za štampiljko (znak, da je vse O. K.), smo podvrženi še natančnemu pregledu. Končno smemo naprej, v nekakšen salon, kjer bomo počakali letalo za Pittsburg.«
ZELENE HLAČE IN
MEDVEDEK V NAROČJU
»čakalnica je bila polna ljudi, oblečenih v nemogoče, pisane cunje. Slehernemu izmed njih bi v Ljubljani pri priči zmerili vročino. Zaman smo si grizli ustnice, trudeč se zatreti smeh. Kaže, da Američane muči kronično pomanjkanje okusa. Skoraj mesec dni je preteklo, preden sem uspel ostati resen, če je šla mimo starejša dama v prekratkih in pretesnih zelenih hlačah, z vijoličasto lasuljo na glavi, z brezmejno velikim rožnatim klobukom in z medvedkom v rokah. Takšne maškare so onkraj oceana nekaj povsem običajnega.
A pustimo šale ob strani. Rad bi povedal par besed o samem letališču, ki je zares gromozansko. Letala vzletajo in pristajajo v presledkih dvajsetih, tridesetih sekund. Hodniki, saloni in restavracije so podobni mravljišču. Ljudje hitijo sem ter tja. Vsem se neznansko mudi. Opazovali smo vrvež okrog sebe in čutili, da nekako ne sodimo zraven. Nenadoma me je prevzelo silno domo-tožje. Predstavljal sem si, da sedim v prijazni gorenjski oštariji, žvečim kranjsko klobaso in srkam opojni cviček . ..
Medtem so sporočili, da je naš avion prispel. Končno, končno, smo olajšano zavzdihnili in vstopili. Letalo DC-6 je bilo majhno in nič kaj udobno, za ameriške pojme prava drvarnica. Pred odhodom smo doživeli novo neprijetno presenečenje; iz recepcije so nam poslali obvestilo, da je zaradi zmešnjave na ziiriškem letališču večji del prtljage ostal v Evropi in da jo bodo pripeljali naslednji dan. Lepa reč. če ne štejem obleke, sta mi torej ostala samo robec in zavojček cigaret. Manjkalo je tudi precej instrumentov in druge nepogrešljive krame.«
(Nadaljevanje
prihodnjo
sredo)
Obnovljena grajska klet
V hotelu Grad v Preddvoru so v petek odprli prenovl.ic" no grajsko klet. Uredili so jo po načrtih projektant* Franja Snedica, likovna opre' ma pa je delo slikarja He!l* rika Marchla. Klet je odprta le ponoči do 4. ure zjutraj-V njej je prostora za 34 g<f stov, ki jim postrežejo s P1' jačami in hladnimi jed"1*' za razvedrilo pa jim je v P®* moč glasbeni avtomat. Naj še omenimo, da so ee«c kljub nočnemu času ostale zelo blizu dnevnim. s
Zlati jubilej zakoncev Prezelj
14. novembra je minilo petdeset let odkar sta se vzela Ana in Andrej Prezelj iz Selc v Selški dolini. S skromno slovesnostjo, ki je bila minulo soboto dopoldan v poročni dvorani skupščine občine Škofja Loka, je zakonski par potrdil pol stoletja staro zvezo. Slavju so prisostvovali tudi njuni otroci in vnuki.
Andrej se je rodil novembra 1898 na Poljskem. Ko je imel 5 let, sta se oče, Slovenec, in mati, Poljakinja po rodu, z 12 otroki vred preselila na Gorenjsko, šolske klopi je mali Andrej drgnil v Železnikih in Selcih, ko pa je dopolnil enajst let, so ga naredili za pastirja. Dve leti kasneje je postal mesarski vajenec.
Kljub mladosti je Andrej na lastni koži okusil grozote prve svetovne vojne. Komaj 17 let je bil star, a je že moral obleči vojaško suknjo. Toda sreča mu ni obrnila hrbta in ostal je živ in zdrav. Vrni! se je domov, da bi mesec dni zatem spet zagrabil za puško in — kot prostovoljec — odšel na Koroško.
Z Ano, hčerko kajžarja na češnjaci, sta se vzela, ko je bilo njej 23, njemu pa 22 let. Kljub pomanjkanju in splošni revščini, čeprav so prihajali otroci, sta se dobro znašla. Ana je namreč znala prijeti za vsako delo, saj je prej, kot član številne družine, bila varuška, gospodinjska pomočnica, dekla in nazadnje celo cestna delavka. Težave z bivališčem so ju prisilile, da sta si postavila lasten domek.
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se Andrej ni obotavljal povezati s partizani. Nabavljal je sanitetni material in prenašal pošto. Leta 1943 je postal zastopnik OF na terenu, bili dvakrat aretiran, a zaradi pomanjkanja dokazov vedno izpuščen.
Ani in Andreju se je rodilo 10 otrok
medtem ko je Anici usPel° pobegniti. Danes je živa * osmerica od desetih otro . Radi pridejo domov, k sta -šema, ki uživata zasluženi pokoj.
Otroci so ga seveda pridno posnemali. Najstarejši sin se je pridružil partizanom in pri napadu na turjaški grad izgubil nogo, hči Julko so izdajalci spravili v Auschvvitz,
Mdo 13 alkoholik?
V tem mesecu boja proti alkoholizmu smo se novinarji s takšno vnemo lotili pisanja o tem problemu kot bi kazalo, da mi sploh ne maramo popiti kozarček ali dva žlahtne pijače. Kdo je alkoholik? Ali tisti, ki vedno, pa čeprav zmerno pije? Ali tisti, ki samo občasno, pa takrat krepko požira žlahtno tekočino? Ali P& je alkoholik samo tisti, ki se mu že začno tresti roke. Teh in podobnih ugibanj je več. Da ne bo sporov citiramo definicijo alkoholizma kot jo je sestavil Pododbor za probleme alkoholizma svetovne zdravstvene organizacije:
»Alkoholiki so osebe, ki ekscesivno pijejo alkoholne pijače in je njihova odvisnost od alkohola tolikšna, da razodevajo bodisi očitne duševne motnje ali p^ manifestacije, ki razjedajo njihovo telesno in duševno zdrav' je, njihove odnose do družbe in njih socialno in ekonomsko ponašanje, pa čeprav kažejo le začetne znake, ki najavljajo motnje takšne narave. Treba jih je P°" temtakem zdraviti.«
»Alkoholizem pa je tisti bolezenski proces, ki Pra" viloma votli človeka, če je prepuščen sam sebi, v telesni, duševni in socialni propad zaradi tega, ker ga Je bila potreba po alkoholu obsedla v takšni meri, da se ji sam ne more ustavljati, pa čeprav vidi, da ga žene v propad.«
Za naše razmere je zanimivo to, da povzroča enkratna opitost, ki ima lahko celo hude posledice, dos J manj zgražanja, kot pa povaljani in opotekajoči se alkoholik. Močno zamerimo pijancu, ki »meri cesto« a pa nezavesten leži v kakšnem lokalu ali pa kanali ■ Skorajda pa smo »božansko« milostljivi, če zvemo, je ta ali oni vinjeni voznik do smrti povozil bo. Takšnega voznika naša javnost še celo opravičuj ^ »Prvič je bil pijan, pa se mu je to zgodilo,« »Bil Je ber šofer, pa je včasih rad pogledal v kozarček« >P' Celo na sodiščih vozniki motornih vozil iščejo o prav t c lo za nesrečo v vinjenosti. Na kratko takole: še v no zamerimo siromaku, ki leži- vinjen v jarku, ker ma denarja, da bi si kupil avto, ne zamerimo pa vtn> nemu vozniku, ker je »lepo oblečen« in podoben »S ipodu«. Včasih so dejali: gospod je bolan, siromak pijan.	J- Vidic
momm
Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE, PUHALNIK »Mura« z verigo, malo rab-^eno SLAMOREZNICO na motorni pogon. Golnik 15
5120
Prodam drobni KROMPIR. Tjboje 10	5121
. Prodam osem mesecev brejo KRAVO simentalko. Fister Janko, Prezrenje 8, Podnart 5122
Ugodno prodam tri pare malo rabljenih ELANOVIH fcMUčI z okovjem in palica-mi- Fotograf Rode, Kranj, Re-Bmčeva 13	5123
Prodam šest tednov stare JRAŠIČKE. Kozjek Janez, bodreča 18, Kranj	5124
Ugodno prodam ŠTEDIL-^K tobi, električni LONEC Za ^uhanje perila in električni KUHALNIK na tri plošče. asIov v oglasnem oddelku p	5125
Ž F [p 8,0 kg betonskega lot 1 premera 6 mm. Te-«ron 22-221 intei ma 270, anJ	5126
Prodam ŠTEDILNIK gore-Tp trdo gorivo, ELEK-rrvii ŠTEDILNIK tobi, '7° hijena in KUHALNIK n")1 plaSčami na plin. Ro-g Dolenc, Reteče 83, škofja 5127
FnD°d^ln tr«fazni HIDRO-UK- Zg. Bitnje 72 5128

Kup]m dQ 4Q0 težkega plovnega VOLA. Sp Besnica 5129
Trm iirrf ii m mmm
Urh?^ani SpACKA, letnik 66, ^rbanček, Šenčur 375
69 JlK iJ62. Lampe, Sp. Brnik tj	5130
^JnTZ^
0Žd , v ,%7 z radiom" 13 Kranju, Luznarjeva
°SEBNI avto
18 Ooo ,' Krani. Luznarjeva C- °gled od 16. ure dalje
5132
renT1?!9 in tlska CP »Go-rMon k1«^ Kranj, Ulica
Uro? J,Jade ~ Nas,°* SliŠtia in »prave lista: stavK Trg evolucije 1 stavba občinske skupšči-
v V kl račun Pri SDK
Kranju 515 j 135 _ ^
2 lsin redakcija 21-835 lool. Uprava lista> »na.
"Zba 22-152. _ Na ročni-Ja- «etna 32 polletna 16 . cena za eno številke seVfiV Ma« oglasi: be-10 o? ln' nar°čniki imajo on? popusta- Neplačanih Sov ne objavljamo.
XI. NOVOLETNI SEJEM
y Kranju od 16. do 27. 12. 1970
Kupim AMI 6, letnik od ' 1965 dalje. Naslov v oglasnem 1 oddelku	5133 ,
STANOVANJA

OSTALO

IŠČEMO GLASBO za silvestrovanje, možna je tudi honorarna zaposlitev. Vabi kolektiv restavracije PARK Kranj.
Zakonca iščeta SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Pavlič Ivan, Planina 2, Kranj 5134 I
Zakonca iščeta SOBO s ku- 1 hinjo. Zlodej Jernej, Heroja 1 Grajzarja 1, Tržič	5135 !
Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »december«	5136
■ ZAPOSLITVE £ ]
INSTRUIRAM vse predmete za osnovno šolo in nekatere za srednjo. Naslov v oglasnem oddelku	5137 Iščem žensko za varstvo dve leti starega fantka v dopoldanskem času. Nadižar Marjetka, Cesta talcev 15, Kranj 5139
PLESNI TEČAJI za začetnike v delavskem domu v Kranju vsak torek, četrtek in nedeljo	5138
Iztoku Pogačniku za srečni i dogodek v družini čestitajo sodelavci.	I
mmmrve
Gostinsko podjetje Zelenica Tržič prireja vsako soboto v restavraciji Pošta ples.
Začel se bo 14. nevembra ob 19. uri. Po 22. uri bar.
Tujske sobe!
VABLJENI!
Delovna organizacija KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA
objavlja prosto delovno mesto
KONTROLORJA v službi tehnične kontrole.
Pogoji: tehniška srednja šola strojne ali metalurške smeri in eno leto prakse aii poklicna šola kovinarske smeri in osem let prakse v proizvodnji kovinskih izdelkov. Prijave sprejema kadrovska komisija v podjetju 15 dni po objavi.
GIMNAZIJA
JESENICE
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
SLOVENSKEGA
JEZIKA
za določen čas.
Prošnje sprejema ravnateljstvo gimnazije do zasedbe delovnega mesta.
cREinn
turistično prometno podjetje KRANJ
Turistična poslovalnica Creina Kranj
prireja v novembru enodnevne izlete:
sobota, 21. novembra,
Trbiž - Čedad - Gorica
cena 85 din
petek, 27. novembra,
Trbiž
cen.'. 30 din
ponedeljek, 30. novembra,
Gorica -Andrejev sejem
cena 45 din
VABI VAS CREINA KRANJ
Sporočamo, da je tragično preminila naša dolgoletna
sodelavka
JILKAZVAN
pismonošinja pri pošti Srednja vas v Bohinju
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 18. novembra 1970, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Srednjo
vas v Bohinju.
Podjetje za PTT promet Kranj, OOS in organizacija
ZZB
Kranj, 17. novembra 1970
V hotelu
Bor v Preddvoru
igra vsak večer razen ob torkih ansambel Radia Tržič s pevko Sonjo Gaberšček
Vabljeni!
bflfnv f	t	i l
Kranj CENTER
18.	novembra amer. barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIK ob 16., 18. in 20.
uri
19.	novembra amer. barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIK ob 16., 18. in 20.
uri
20.	novembra amer. barv. CS film POJEM PESEM, DOMINIK ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
18.	novembra franc. barv. film GOSPODAR PODZEMLJA ob 17. in 19. uri
19.	novembra franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON j ob 17. in 19. uri
20.	novembra franc.-nemški barv. film POPOLNI ZAKON ob 17. in 19. uri
Tržič
19. novembra amer. barv. CS film SNEG NA KILIMAN-DŽARU ob 17.30 in 19.30
Kamnik DOM
18.	novembra franc. barv. CS film ARIZONA COLT —
—	MAŠČEVALEC ob 17.30 in 19.30
19.	novembra franc. barv. CS film ARIZONA COLT —
—	MAŠCEVALEC ob 17.30 in 19.30
20.	novembra premiera amer. barv. CS film ORLOVO GNEZDO ob 16. in 19. uri
| Kamnik DUPLICA
18.	novembra amer. fi.lm TARZAN V NEVV YORKU ob 19. uri
19.	novembra amer. film TARZAN V NEW YORKU ob 19. uri
Radovljica
18.	n )vembra amer. film JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL ob 18. uri, franc. barv. film OPERACIJA LE-ONTINA ob 20. uri
19.	novembra amer. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOS ob 20. uri
20.	novembra amer. film JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL ob 20. uri
Škof j a Loka SORA
18.	novembra amer. film HEROJI FORT APACHA ob 18. in 20. uri
19.	novembra amer.-angl. barv. film ZA KRVNIKA NI MILOSTI ob 20. uri
20.	novembra amer.-angl. barv. film ZA KRVNIKA NI MILOSTI ob 18. in 20. uri
Samopostrežna restavracija Kranj
Stritarjeva ul. 5
razpisuje prosti delovni mesti
blagajničarke — kasirke
Pogoji: poleg splošnih pogojev mora biti kandidatka kvalificirana delavka gostinske ali trgovske stroke s prakso blagajničarke in kasirke. Pismene prošnje je treba nasloviti na upravo podjetja — poslovni odbor. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Zahvala
Ob bridki izgubi naše predrage mame, sestre in botrce
Terezije Oman
roj. Pusto vrh
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni vsem dobrim sosedom, gospodu kaplanu, pevcem in društvu upokojencev za požrtvovalno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
žalujoči: hčerka z možem, sestra z družino brata z družinama in drugo sorodstvo
StražiŠče, Ladja, Rakovnik, Črnuče, 14. novembra 1970
Zahvala
Ob težki izgubi naše predrage žene, mame in sestre
Frančiške Golorej
se najtofleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali cvetje, jo pokropili, spremili na zadnji poti in nam kakorkc:i pomagali. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku za zdravljenje v njeni bolezni, č. gospodoma župniku in kaplanu iz Kranja ter č. gospodu župniku iz Šenčurja za spremstvo na njeni zadnji poti.

Voklo, 16. novembra 1970
žalujoči: mož, hčerke in sin ter vnuki in sestre
Požari
V	petek, 13. novembra, je izbruhnil požar v stanovanju Vinka žaklja v Križah pri Tržiču. Ogenj je izbruhnil v spalnici, ker so pozabili izklopiti električno grelno blazino. Pogorela je posteljnina, škode je za 4000 din. Ogenj so pogasili poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Križev.
V	petek zvečer je v mesnici Ivana Kepica v Cerkljah izbruhnil požar v sušilnici za meso. Pogorelo jc okoli 50 kg slanine,
40 klobas, 35 kg suhih svinjskih vratov in 25 kg svinjskih glav. škode je za 1600 din.
V ponedeljek, 16. vembra, zvečer je izbn«n-nil požar na gospodarskem poslopju župnijskega urada v škofji Loki-Poslopje ima v najemu Janko Bernik iz Puštala-Poslopje je pogorelo do tal. Zgorela sta tudi dva bika, 3 tone sena, je'°ve deske in stelja za živino Škode je za 40.000 din.
NEZGODA NA MOKRI CESTI
V	petek, 13. novembra, ob 23. uri je na cesti prvega reda I v Vrbi zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začelo za-I našati osebni avtomobil, ki ga je vozil Leopold Dermota z I Jesenic. V desnem preglednem ovinku je avtomobil zaneslo I v levo s ceste, kjer se je prevrnil na streho. Voznik ni b» I ranjen, škode pa je za 15.000 dinarjev.
AVTOMOBIL V POTOK
Na cesti četrtega reda v Dovjem se je v soboto nekaj P°
I	polnoči pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitro-
I	sti. Voznika osebnega avtomobila Andreja Lakoto iz Mojstra"e
I	je v levem blagem ovinku zaneslo v desno s ceste v strugo
I	Sudučnlkovega potoka. Avtomobil se je nato vnel. Sopotnik
I	Rudolf Kokalj se je v nesreči huje ranil, voznik Lakota Pa
I	je bil laže ranjen, škode na avtomobilu je za 10.000 dinarjev.
ZADEL PEŠCA
V	križišču na Kidričevi cesti v Škofji Loki je v soboto, I 14. novembra, popoldne voznik osebnega avtomobila Franc I Pečilin iz Zirov na prehodu za pešce zadel Ivana Kejžarja I iz škofje Loke. Nesreča se je pripetila, ko je Kejžar, ki je I stal na prehodu, nenadoma stopil pred avtomobil. V nesreči I ranjenega Kejžarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico-
AVTOMOBIL JE ZANESLO
Na cesti prvega reda med Bistrico in Naklom je zaradi I neprimerne hitrosti v soboto popoldne začelo zanašati voZ-I nika osebnega avtomobila Cvetana Simunovskega iz Ljublja* ne. Ravno ko je njegov avtomobil zaneslo v levo, je pripeU3 iz nasprotne smeri osebni avtomobil nemške registracije. vozil ga je Vlado Denac. Pri trčenju je nastalo za 7000 d» škode.
PEŠEC STOPIL PRED AVTOMOBIL
Na Cesti železarjev na Jesenicah je v ponedeljek, 16- n°' vembra zjutraj, voznik osebnega avtomobila Hinko Svete « Lipce zadel Štefana Matušca, ki je nenadoma stopil Pre^ avtomobil. Matušca so s pretresom možganov odpeljan ! bolnišnico.
NEZGODA Z MOPEDI
V vasi Studor v škofji Loki sta v ponedeljek, 16. noveli bra, zjutraj vozila drug za drugim mopedista Ludvik Lika^ in Janko Likar, oba doma v Studorju. Zaradi neprimero hitrosti in vožnje po sredini ceste sta mopedista trčila i" pri padcu huje ranila. Odpeljali so ju v ljubljansko bolnišnic
AVTOMOBIL JE STAL NA CESTI
Na cesti prvega reda na Jeprci je v ponedeljek zvC^ zaradi okvare ustavil na desni polovici vozišča voznik ose nega avtomobila nemške registracije Erduran Haci, na ces pa ni postavil ustreenega znaka. Za njim je pripeljal ose avtomobil, vozil ga je Marjan Lukan iz Brega pri iiro'?nl.<ln in trčil v stoječi avtomobil. Pri tem se je voznik Erdui laže ranil, škode na avtomobilih pa je za 5000 dinarjev.
L-
Jesenice RADIO
18.	novembra amer.-angl. barv. CS film UBIJALEC BREZ ODGOVORNOSTI
19.	novembra amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU
20.	novembra amer. barv. film MOJ PRIJATELJ BEN
Jesenice PLAVŽ
18.	novembra amer. barv. I CS film DEKLE NA MOTORJU
19.	novembra franc. barv. I film RIMSKA CESTA
20.	novembra franc. barv. I film RIMSKA CESTA
Dovje-Mo j strana
18.	novembra amer. barv. I CS fiirn VRNITEV REVOL- I VERAŠA
Kranjska gora
19.	novembra amer.-angl. I barv. CS film UBIJALEC I BREZ ODGOVORNOSTI
Javornik
DELAVSKI DOM
18. novembra franc. barv. I film RIMSKA CESTA
Kranjski šahisti dobro startali
V nedeljo se je nadaljevalo tekmovanje v slovenski ša-*0vski ligi. Kranjčani so prelagali Cerknico s 6:2 (Bukove • Štefan remi, Matjašič : ^rasevec V. 1:0, Čopič : No-1:0, Naglič ml. : Simičak 1U' Djordjevič : Kraševec Štagar : Plos remi, Sire
•	Sebalj 1:0, Pirčeva : Simiča-*ova remi). Popoldne istega lne pa so kranjski šahisti gostovali še v Kopru, kjer so igrali neodločeno 4:4 z domačo ekipo. Posamezni rezul-
Bukovac : Breščevič " L Matjašič : Markovič 1:0, ^-opic : šebalj remi, Naglič
•	Vulič 0:1, Djordjevič : Hor-vatic remi, štagar : Zavec
.Sire : Ujčič 0:1, Pirčeva
•	Vlasičeva 1:0.
šahisti iz Lesc so premagali <-K!Po Kopra s 4,5:3,5. Posa-
mezni rezultati: Breščevič : Mali remi, Markovič : Harin-ski remi, Zavec : Prestrl 0:1, šebalj : Vrečko 1:0, Vulič : Šiftar remi, Horvatič : Sim-čič 0:1, Ujčič : Goričnik 1:0, Vlasičeva : Butoračeva 0:1. Popoldne pa so se Leščani pomerili s Cerknico in igrali
neodločeno 4:4. Posamezni rezultati: Mali : Štefan 1:0, Presterl : Novak 0:1, Harin-ski : Simičak 0:1, Vrečko : Kraševec 1:0, Šiftar : Plos 0:1, Simčič : Zigmund 1:0, Goričnik : šebalj 1:0, Butoračeva : Simičakova 0:1.
F. štagar
Triglav republiški prvak
V Trbovljah je bilo v nedeljo letošnje republiško prvenstvo v borbenih igrah. Kranjski Triglav je »svoji 1 spet eno lovoriko. Kranjčani so podrli 929 legljev. Na odlično dru-
go mesto se je uvrstila ekipa Jesenic s 885 keg-lji. Tretja najboljša gorenjska ekipa pa je bila ekipa Elektro - Kranj, ki je med 28. ekipami zasedla 21. mesto. J. J.
Nova
športna organizacija v Tržiču
Pojutrišnjem bo v trži-
jtriem k,ubu gospodarstveni-ustanovni občni zbor ^Portnega združenja vojaških 7vJn u lnva'idov, združenja veze borcev in društva upo-fpencev. \z sedanjih sekcij, ' doslej delovale v okvi-h,J.organizacij, želijo po oudmk, ustvariti močnejše
taV?°u združenje, ki bo kot ° lahko bolje delovalo. Na
občnem zboru bodo sprejeli pravila novega združenja in finančni predračun za delo v letu 1971, izvolili bodo upravni odbor in komisije. Nova športna organizacija si bo na občnem zboru izbrala tudi svoje ime, ki bo izražalo njeno povezanost s tradicijami NOB. Med predlogi srečamo: »Kokrški odred«, »5. avgust« in podobno. Glede na starost-
Od nedelje do nedelje
nogomet — v nedeljo je bilo odigrano zadnje ko-Io jesenskega dela prvenstva v republiških ligah. Kranjski Triglav je gostoval v Mariboru in je nesrečno izgubil z Branikom s 3:4. Oba ligaša v conski ligi sta to-kri»t izgubila. Rezultata: Koper : LTH 2:0, Zagorje : rž*e 1:0. Naslov jesenskega prvaka v republiški ligi je osvojila ljubljanska Svoboda, kranjski Triglav pa je pristal na devetem mestu. v zahodni conski ligi krepko v°di Koper, oba gorenjska predstavnika pa bosta prevrnila pri dnu lestvice. Tržič, ki je presenetljivo do-oro startal, je obtičal na desetem mestu, lth iz škofje Loke pa na enajstem.
. rokomet — Tržičani so na igrišču Slovana oddali finalno tekmo za republiški pokal z zveznim ligašem ekipo Celja in tesno izgubdi s 6:8.
NAMIZNI TENIS — V okviru republiške lige je *«glav premagal ljubljansko Ilirijo s 5:1. V ženski ligi pa so Kranjčanke izgubile a Fužinarjem z 2:5.
ODBOJKA — V drugi zvezni ligi so Jeseničani doma Premagali Metalac iz Siska s 3:2 in so zato še vedno a drugem mestu. V prihodnjem kolu se bodo Jeseni-ani Pomerili v Zagrebu z Metalcem.
SMUČARSKI SKOKI — Na ljubljanski plastični skakalnici je bila v nedeljo zaključna tekma sezone na P astiki. V konkurenci mladincev je bil po pričakovanju najboljši Kranjčan Klemen Kobal, ki je zmaga' v kategoriji starejših mladincev, tretji je bil Grosar ' »nglav), četrti pa Cuznar (Jesenice). V skupini mlaj-mladincev je bil z Gorenjske najboljši Kranjčan ših BrenkuS> ki je dosegel četrto mesto. Pri starej-trt pioniriih 86 je Triglavan Praprotnik uvrstil na če to mesto. v kategoriji mlajših pionirjev pa se je a J bolj izkazal Bogataj z Gorenje vasi, Selan (Triglav) pa Je zasedel peto mesto.
J. J.
ni seslav članov (s tem pa ne bodo zapirali vrat mladim!) pričakujejo, da se bodo člani najbolj vključevali v keglja^ ško, balinarsko, strelsko in šahovsko sekcijo.	-ok
Padalstvo
Mov državni
rekord
Mlada članica ALC Lesce Darinka Krstič je v sredo na letališču v Lescah dosegla nov državni rekord v nočnih skokih s 1000 metrov brez zadržka. Krstičeva je v dveh skokih imela povpreček 1,05 metra od cilja. To je še en lep uspeh slovenskega padalskega športa.
-dh
Sejem smučarske opreme v Škoffi Loki
Smučarski klub Transturist bo v petek, 20. novembra, organiziral v domu TVD Partizan na Mestnem trgu v škof-ji Loki sejem rabljene smučarske opreme. Pri nakupu in prodaji najrazličnejših rekvizitov bodo svetovali smučarski učitelji. Sejem se bo začel ob 16.30 in bo trajal predvidoma do 20. ure. Hkrati bodo vpisovali v škofjeloški smučarski klub tudi nove člane.	P. Pokom
Izbiramo najboljšega
gorenjskega športnika In ekipo
Tokrat objavljamo drugič glasovalni listek za izbor najboljšega gorenjskega športnika in ekipo v letu 1970. Prosimo vas, da nam kupone sproti pošiljate v naše uredništvo. Za lažjo izbiro vam posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah.
ATLETIKA — Prežel j, Kavčič. Udovč, F. Fister (vsi Triglav)
HOKEJ — Felc, Knez, Tišler, Ravnik, Žbontar, Ivo in Bogo Jan, Košir (vsi Jesenice).
KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion (vsi Triglav), Šlibar (Jesenice).
KEGLJANJE NA LEDU — Božo in Roman Jemc, Pi-ber (vsi Bled), Koblar, 2bontar, Kokalj, Božič vsi Jesenice).
MOTORISTIKA — Jože Zupin (Tržič)
PLAVANJE — Pečjak, švart, Porenta, Mandeljc (vse Triglav).
PADALSTVO — Pesjak, Darinka Krstič (oba Lesce).
SANKANJE — Ulčar, Klinar (oba Jesenice), Resman, Zupan (oba Begunje).
SMUČANJE ALPSKE DISCIPLINE: Jakopič, Gaš peršič, M. Klinar, Štraus (vsi Jesenice).
SKOKI — Zaje, Smolej (oba Jesenice), štefančič, M. Mesec, Kobal, Bogataj (vsi Triglav).
KLASIČNA KOMBINACIJA — Janez Gorjanc (Triglav). Dovžan (Jesenice).
TEKI — Kerštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan (oba Gorje).
STRELJANJE — F. Peternel, H. Peternelj, Naglič (vsi Kranj), Otrinova (Jesenice).
VATERPOLO — Mohorič, Baklerman, Šorli, J. Rebolj, F. Rebolj (vsi Triglav)
To je le nekaj kandidatov, ki pridejo v poštev za desetorico najboljših gorenjskih športnikov Pri izboru pa seveda lahko upoštevate tudi druge, če menite, da sodijo med deset najboljših na Gorenjskem.
V ekipni konkurenci I pridejo v poštev za peterico najboljših le kolektivne igre. Kandidati so nedvomno hokejisti Jesenic in Kranjske gore. vaterpolisti Triglava, košarkarice Jesenic, odbojkarji Jesenic, veslači Bleda itd.
GLASOVALNI LISTEK
Najboljši gorenjski športnik
Ime in priimek	panoga
2...............„....;......;................................................................................
5. ................................................ .......................................................
5......................................................
	7............................................._.......... .....................................................
	8........................................................ .....................................................
.....................................................................................................
Najboljša gorenjska ekipa
K.ub	panoga
1___________________________________ __________________
2.......................................
	3........................................
	4.............................................
	5......................................
Listek izpolnil:
Ime in priimek..............
nasiov
sem zelo zadovoljen in tudi z rezervnimi deli ni bilo težav. Austina pa sem na prvi servis peljal v Ljubljano. Bil sem zelo razočaran. Takoj po pregledu sem na bencinski črpalki hotel napolniti rezervoar. Kaže, da je »strokovnjak« na servisu pozabil pregledati cev za gorivo in tako je 40 litrov bencina namesto v rezervoar steklo v prtljažnik!«
V soboto popoldne so v Kranju podelili priznanja krvodajalcem. — Foto: F. Perdan
Pianistka iz Amerike gostuje v Kranju
Po približnih podatkih je v naši republiki otorog 100 tisoč osebnih avtomobilov, medtem ko je vseh motornih vozil v Sloveniji prek 170 tisoč. Podatka o tem, kolikokrat na leto posameznik pelje svojega ga motoriziranega konjička na servis (na pregled ali v popravilo) ni tako lahko izračunati. Sicer pa to niti ni toliko pomembno. Pomembno je, kako so vozniki motornih vozil zadovoljni s servisnimi službami in kako je z rezervnimi deli pri nas. O tem smo v radovljiški občini poprašali tri voznike motornih vozil.
Inž. BORIS CIBEJ iz Ljubljane, zaposlen v poslovni enoti Žito Kranj (bil je na servisu na Bledu):
»Vsi naši servisi so se mi v Ljubljani zamerili, posebno še litostrojski Imam namreč avtomobil renault 16 in žc dlje časa raje obiskujem servise v Italiji. Poznam tudi mnoge druge, ki z enakimi avtomobili raje opravijo servis v Italiji. Zakaj? Pri nas najprej čakaš na vrsto za pregled, potem včasih v nedogled čakaš, da ti avto pregledajo in popravijo, ugotoviš, da ni rezervnih delov, nazadnje pa, da so še veliko dražji kot v Italiji. Za primerjavo samo podatek: v Ljubljani stane zadnji odbijač za R 16 90 starih tisočakov, v Italiji pa 22 tisoč lir!«
MIRKO KRESAL z Bleda, zaposlen v Golf hotelu:
»4 leta sem že šofer. Najprej sem imel dva fič-ka, sedaj pa imam austi-na 1300. Dokldr sem imel fiata, sem ga vedno vozil na servis na Bledu. Bil
JANEZ ZORE z Brezi j, zaposlen v TIO Lesce:
»Dve leti imam fička in sem s popravilom zelo zadovoljen. Vendar pa avta ne vozim na servis, marveč k mehaniku na Brezjah. Različni servisi so zame predragi. Opazil sem namreč, da bi avto potem, ko sem ga enkrat imel na servisu, kar naprej lahko vozil na preglede ., . In ker avto raje vozim k mehaniku, imam seveda nekaj več težav z rezervnimi deli. V Radovljici jih je težko dobiti, trgovina Sloveni ja avto v Kranju pa je kar dobro založena.« A. Zalar
V soboto, 21. novembra, ob 19. uri bo v dvorani glasbene Šole koncert svetovno znane pianistke RUTH SLENCZYN-SKE.
Pianistka je od svojega četrtega leta starosti izvedla na svojih gostovanjih v Ameriki, Aljaski, Afriki in Evropi prek 3000 koncertov. Poleg koncertne dejavnosti piše članke v strokovne časopise. Napisala je tudi dve knjigi: »Zabranjeno otroštvo«. V tej knjigi opisuje svoje otroštvo, ki ga je po očetovi neizprosni
zahtevi preživljala samo ob študiju klavirja. Njena druga knjiga pa ima naslov »Glasba naših vrhunskih umetnikov«.
Za podkrepitev visoke umetniške stopnje pianistke naj navedem izmed tisočerih najbolj laskavih kritik samo dve: Največja svetovna pianistka (London Daily Mirror), Največji genij klaviature po Mozartu (New York Times).
Pinaistka bo v Kranju izvajala naslednje skladbe:
Brahms: Rapsodija, op. 79, Scarlatti: Dve sonati; Chopin:
12 etud, op. 10; Deubssy: Dve sliki; Beethoven: Sonata op 57 — »Appassionata«.
Z zaključno Beethovnovo
skladbo bomo počastili SP°" min tega velikega genija, katerega 200-letnico rojstva praznujemo letos.
Za ljubitelje solistične gla* ne no koncert veiike umetm ce res velik dogodek. Poseben poudarek koncerta pa bo tu cli izvajanje programa na n®* vem klavirju znamke TROF.	F- L'
TRČENJE V VASI POLJE V BOHINJU — Nesreča se je zgodila v sredo ob 7.50. Bi,a j j^d gla In spolzka cesta. Bohinjci pravijo, da je bilo na tem ovinku že 12 prometnih nesre~j're(|itl njimi tudi takšne s smrtnim Izidom. — Dokler ne bo urejen ta ovinek, bi bilo treba vsaj cestno signalizacijo. — Foto: A. Zalar
1 vpraša n je
O o d g o v o r i
__