Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. trpen Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse* sefi ali oznanila se zaračunajo po dogovoru j ni večkratnem inseriranju primeren popust, l^ravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Msadgissn
list zn slmnsfeo Ij&dstvD
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta ši 5 Z uredništvom se morv govoriti vsaki dan samo od il. do 12. or& Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban št 113.
iiSsSKSOSKffi
120. àtàerv.
Miyifoor, doe Ì T'. oktobra 1924«
Tede» spletk.
Do 20. oktobra, ki je .lefos' politično (posebno znamenit, ker sta hotela Pasic in Prifoičevič db tega dneva vladati kot diktatorja in potem izvesti volitve, je odgođena narodna skupščina. Tekoči teden1 je neki srbski politik, ki pa ni udeležen za in ne proti vladi, prav dobro označil kot teden spletk iin Intrig, Z odstopom vojnega ministra generala Hadžiča je nehala ena serija spletk in nova je takoj začela že v nedeljo, ko je beograjska »Politika« prinesla obširno poročilo pogajanj in raznovrstnih pogojev med: vlado iin HRSS. Poročilo je na videz sestavljeno kot nekaj autentičnega z običajnim besedilom po točkah in odstavkih, a je pri vsem tem le tako nerodno, da se že od daleč spozna kot navadna potvorba. Pašičev program za boj proti sedanji vladi je sicer mnogoštevilen in pester, ima pa to slabost, da obravnava ves položaj in vse zainteresirane stranke kot bi živele in delovale popolnoma v duhu Pašieeve politike. Vladne stranke in HRSS pa niso ustvarjene po kopitu radikalske stranke, niimajo njenega bistva in njenega duha in za to so marsikatere točke P. P. ofenzivnega načrta ini programa popolnoma ponesrečene lin seveda tudi brezuspešne. Da je poročilo »Politike« navaden falsifikat, se vidi že iz tega, da so navedeni »predlogi« in »pogoji« v popolnem nesoglasju s tem, kar so vladne stranke in HRSS vedno doslej povdarjale, delale in zahtevale. a ako ima »točna« informacija »Politike« med drugim tudi Radičevo zahtevo po hrvatsfcem banu, ki pa ne bi odgovarjal hrvatskemu narodnemu zastopstvu, ampak parlamentu v Beogradu, iako zahtevo pod tikati Radiču, je naravnost smešno, ker bi si prej želeli od Beograda odvisnega hrvatskega bana radikali, kot pa Radič.
Po Beogradu govorijo, dia je »Politiki« sestavljal poročilo eden od bivših ministrov, ki je med obtoženimi korupcijonisti. Poročilo je bilo že par dni pripravljeno in je izšlo končno točno po spletkarskem programu P. P. politike. Te trditve gotovo odgovarjajo resnici. — Bivši radikalski ministri-korupcijonisti se lotijo vsakega, še tako nizkega posla in sredstva, jima jo pa to smolo, da lažejo preveč in tako nepremišljeno, da razne spletke same od sebe propadejo. Dnevnik »Politika«, ki velja kot precej nepristranski list, hi bil za .intrigo sicer precej dobro izbran, a ker je ravno sedaj njegovo podjetje sprejelo nove delničarje, je tudi jasno, kako da je dal baš ta list prostor za intrigiran je iz glavnega korupcijskega Irroga.
Bolj zanimivo je na vsak način javno objasnje-vanje med notranjim ministrom Nastasom Petrovičem in med bivšim vojnim ministrom generalom' Hadžičem. To objasnjevanje je že pravi spopad med vrhovno civilno upravo in med' politizirajočiimi generali. Izjave generala Hadžiča se namreč ne morejo vzeti kot osebne 'izjave, ampak kot delo generalske skupine, ki se vmešava v politiko in izvaja vpliv nad generalom Hadžičem. Notranji minister je v svoji izjavi ugotovil, da so se v naši državi že od poprej uvedla nepoklicana generalska in druga vojaška poročevanja o politični situaciji. Notranji minister nadalje razlaga, da je taka poročila sicer dobival, a da je vsako vedno primerjal s poročili poklicanih upravnih organov, m so bila in so zanj merodajna. Druge točke izjave notranjega ministra smo navedli že zadnjič ter še pristaviili, da jih je bivši vojni minister 'bajte dopisniku »Politike« označil kot netočne in neresnične. Bivši vojni minister, odnosno generali, katerim hote ali nehote sledi, še vedno izjavljajo, Pri celi stvari je največjje važnosti pač to, ali so vojaška poročila o političnem' razpoloženju dopustna ali ne in kdo jih upošteva, ko je minister, notranjih zadev izjavil, da zanj nliso merodajna. To vprašanje se mora prej ali slej izčistiti, da se vidi, ali imamo parlamentarno vlado po vzoru vseh kulturnih držav, ali pa poleg nje še kako neodgovorno in celo nadzorujočo vlado vojaških oblastnikov.
Na sejah skupščine v soboto in pondeljek je pokazal notranji minister Nastas Petrovič mirno in dostojanstveno odločnost za obrambo pravic in veljave parlamenta in parlamentarne vlade. Nekateri člani P. P. opozicije so navalili nanj s psovkami, čuti so se 'klici: Živela vojska, doli vilada! — on pa je s svojim' hladnim mjirom dal vsem razumeti,, da se za naslednje dni pripravlja končni obračun med parlamentarno in zakonito vlado in med najrazličnejšimi zagovorniki kake diktature ali pa vsaj kakega izigravanja parlamenta iin parlamentarnih načel.

Politični položaj.
PO OSTAVKI DAVIDOVIČEVE VLADE.
Davidovičeva vlada je podala dne 15. t. m. ostavko radi tega, ker zahteva kralj koncentracijo za dosedanjo politiko Davidovičeve vlade. Davidovič kot ministrski predsednik je podal kralju ostavko celokupnega kabineta v
pismu, ki se glasi: »Vaše Veličanstvo! Ker mi je Vaše Veličanstvo izrazilo potrebo, da podam ostavko z namenom, da se razširi 'temelj za podaljšanje naše dosedanje politike miru, reda ,zakona, borbe proti korupciji in končno sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, dovoljujem si podati ostavko kabineta. — Belgrad, 15. oktobra 1924. — Lj. Davidovič, predsednik ministrskega sveta.
Dne 16. t. m. se je začel razplet formalne krize, ki je nastopila z ostavko vlade. Kot prvi je bil po demisiji na dvoru predsednik narodne skupščine, ki je Davidoviču tudi poročal o vsebini avdijence. Položaj je sedaj ta, da se osnuje koncentracijska1 vlada. Za Jovanovičem je bil pozvan na dvor tudi Pašič kot šef radikalne stranke. Avdi-jenca Pašiča je imela samo informativen značaj in Pašič ■ni hotel dati nobenih izjav, kaj in kako je bilo na dvoru.
Koj po demisiji sta se pripeljala v Beograd kot zastop nika HRSS Predavec in dr. Maček, da se informirata o položaju. Kar se tiče Davidovičeve vlade in njenih strank, je potrdila konferenca šefov vladinih strank, kateri so prisostvovali tudi ministri, da ostanejo vladne stranke tudi nadalje pri svojem programu, odločene', da sprejmejo sodelovanje vseh onih elementov, ki so za smernice politike Davidovičeve vlade in dajo garancije, da so res iskreno za idejo sporazuma in programa, katerega je podala vlada pri svoji deklaraciji,
Davidovič bo najbrž dobil ponovno mandat za sestavo vlade. V vseh političnih 'krogih se pričakuje, da bo predsednik narodne skupščine Jovanovič dal kroni nasvet, da ponudi ta Davidoviču mandat za sestavo širše koalicijske ali pa koncentracijske vlade.
Kedaj bo rešena kriza? Rešitev krize pričakujejo1 sigurno do pondeljka, dne 20. t m.
Izjava dr. Mačeka v demisiji vlade. Dr. Maček je izjavil v Beogradu, da vladi ni brìo potreba, da da ostavko, ker ima tako znatno večino v parlamentu. Kljub parlamentarni večini je kamarili uspelo, da je dovedla parlamentarno v Jugoslaviji! doslej najmočnejšo vlado v ostavko. S takim delom si kamarila sama pripravlja propad. Normalno bi sedaj bilo, da se razpišejo1 volitve in da se poveri izvedba volitev vladi Davidoviča, ki ima v parlamentu večino. Dr. Maček je še tudi povdaril, da je bila na strani HRSS največja pripravljenost, da pride do sporazuma. Bilo bi zlo, ako bi se .sedaj porušilo, kar je zgrajenega na temelju sporazuma. HRSS bi v tem slučaju izvajala posledice in zapustila Beograd ter se ne bi vrnila nikdar več, Zagreb bi ostal od Beograda mnogo bolj oddaljen, kot je bil pred enim letom.
Osnovanje bloka parlamentarne večine. Vse stranke iz današnje vladine večine in oni, ki so v opoziciji proti ■radikalom in samostojnim demokratom, se že pripravljajo na ustanovitev bloka parlamentarne večine. Cilj tega bloka bi bil, da se organizira v eno celoto in bi bil z ozirom na zunaj ena skupina in bi tudi v parlamentu tvoril najmočnejšo parlamentarno grupo. Glede na to snovitev bloka parlamentarne večine se še bodo vršili razgovori med šefi strank. Ta parlamentarni blok bi vzdržal vsak položaj in bi kot tak stopil tudi v volitve.
Protikorupcijski zakon. V odboru za obravnavanje zakona proti korupciji je naglašal poslanec dr. Hohnjec, da se je SLS vedno borila proti korupciji in zahtevala zakonsko obrambo proti temu zlu, ki pije kri iz odprtih žil gospodarskega in državljanskega telesa in ponižuje našo državo v inozemstvu. Ta zahteva se je pojavila za časa narodnega predstavništva. Dobro se spominjamo, kako' je 1. 1919 in 1920 nek hrvatski zastopnik iz Primorja zapisal po vrsti vse slučaje korupcije, ki so se dogajali. V kratkem času jih je naštel toliko, da je s strahom nehal. Zahtevali smo specialni zakon proti korupciji, ki se je širila. Ta zahteva se je večkrat pojavila v ustavotvorni skupščini, pa se je vedno razbila ob čvrstih vrstah radikalno-de-mokratske koalicije. Sedaj je končno prišel čas za ustvaritev zakona, ki ga zahtevajo Srbi, Hrvati, in Slovenci. V času, ko se pripravlja sporazum, se mora najprej odpraviti ono zlo, ki zastruplja odnošaje med Srbi, Hrvati in Slovenci. — Nato je polemiziral z Veljo Popovičem (Pri-bičevec), ki je zanikal potrebo tega zakona'. Naglašal je, ■da so mnogo bolj potrebne socialne in prosvetne preos-nove. Temu je dr. Hrasnica pritrdil, toda baš v naši državi niso dosedanji vlastodržci pokazali niti malo smisla za zboljšanje socialnih razmer. Ako bi čakali na socialne preosnove v naši državi, ne bi ljudstva nikdar rešili zla korupcije. Dobre in potrebne so prosvetne preosnove, ali ■proti korupciji' v današnjih razmerah so brezpredmetne. Trditev zastopnika samostojne demokratske stranke, da so sedanjo vlado za predlog tega zakona vodili politični razlogi, govornik z ironijo odbija, navajajoč, da so tudi samostojni demokrati stavili zakonski predlog proti korupciji, toda vsi ti gospodje niso postopali iz poltičnih, ampak iz ktvarnih razlogo. Govornik izjavlja v imenu svojega kluba, da bo glasoval za zakonski predlog.
1
JT-etuili XVI,
Po svet».
Spominjajte se Dijaške večerje
Italijanska ljudska stranka. Italijansko ljudsko stranko ali popolare je vodil genijalni politik, duhovnik don Sturzo. Fišistovska vlada, ki je sprejela v svoj program navidez tudi verske tradicije, je znala zainteresirati pri najvišji cerkveni oblasti prepoved aktivnega političnega sodelovanja za duhovnike. Glede tega, kar je povzročilo, da se je đon Sturzo umaknil iz politike, se je izjavil eden od popolarsi.., ooslancev takole: Toda motijo se tisti, ki mislijo, da se vsled tega zruši ljudska stranka. To oeividno tudi nfi namen naj višjih oblasti, ki so naredbo izdale. Gotovo nalaga posebni položaj italijanskim katoličanom posebne dolžnosti tudi na političnem pozorišču in te dolžnosti moramo izpolnjevati. Preje nego popolari smo katoličani, rojeni in zrastli v katoliških organizacijah in kot Italijanu cenimo nad vse čast in slavo, da je Rim sedež papežev. Toda, ker se je večji del 'katoličanov odločil za ljudsko stranko in se je le neznaten, brezpomemben del izrekel za novo stranko Narodnega središča, velika masa katoličanov pa je neorganizirana, je umljivo, da hoče vrhovna cerkvena oblast katoliškim lajikoim na političnem polju pustiti ■pametno in pošteno svobodo ravnanja.
Mussolini o Jugoslaviji in Nemčiji. Na banketu v Milanu je predsednik fašistov in italijanske vlade med drugim izjavil: »Ko sem prišel v ministrstvo zunanjih zadev, je bila naša’zunanja politika v stanju razsula. V Rapallu je Italija pristala na vse mogoče koncesije, ne da bi mogla dobiti Reke, kajti po rapallskem dogovoru bi molala Reka postati svobodna država. Mi pa smo anektirali Reko Italiji. K tem vprašanjem teritorijalne vrste sem dodal izvrševanje velikega načrta spravne politike. Sklenil sem prijateljske in trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in en dogovor s Čehoslovaško. Tako se je vpliv Italije dvignil v podonavskih dežtelah, kakor tudi ob Sredozemskem morju. Sklenil sem tudi druge trgovinske pogodbe in priznal Rusijo.« Nato je Mussolini slavil fa'šistovsko stranko, ki ni nikdar privolila, da bi se ji stavili kakoršnikoli pogoji. Dejal je, da je po njegovem mnenju bolje, če ima kaka država vlado srednjedobrih mož, kakor vlado znanstvenikov, ki je brez zvez in izpostavljena vsem kapricam parlamentarnega življenja. Fašizem ni prišel do vlade potom dnevnega reda parlamenta, pač pa potom velikih žrtev, pustivši tisoče mrtvecev na italijanskih cestah in trgih. Govoreč o problemih bodočnosti, je izjavil, da mora Italija vsled neprestanega naraščanja svojega prebivalstva graditi ceste in obdelovati vso zemljo, industrializirati poljedelstvo in iskati izhod’ za narastek prebivalstva. Nato je dodal: »Nova zvezda se je prikazala na nebu, to je nemška zvezda. Nemčija, o kateri' smo mislili, da je uničena, je že pripravljena. Konstatirali boste njeno prisotnost. S strašno silo se pripravlja na gospodarsko revanšo. Leta 1925 bo pričela ■boj za zavojevanje svetovnih tržišč. Ali mislite, naj se igračkamo s svojo notranjo politiko, med tem ko bomo jutri stali v boju, v katerem se bo odločilo, ali bomo živeli, ali ne, ali bomo postali kolonija, ali pa bomo ostali — velesila.«
Miroljubna danska država. Danski finančni minister je predložil proračun za leto 1925—26. Proračun dosega višino öoy milijonov kron in izkazuje prebitek v znesku 8 milijonov. Vojni minister je predložil zakonski načrt o razorožitvi. Po tem načrtu se odpravijo: armada, mornanica, vojno ter mornariško ministrstvo in vojaška obveznost. Razrušiti se imajo vse utrdbe. Tovarne in arzenali se spremenijo V civilna industrijska podjetja. Armado bodo nadomestili s policijsko četo, ki bo čuvala meje, carinsko prehodne točke, danska vodovja in bo morala razen tega skrbeti za redi in mir. Mornarico bo nadomestila državna vodna policija.
Nevarnost vojne na vzhodu. Komaj je odstopila angleška vladajoča delavska stranka, je že Anglija, ki je v Ženevi po svojih zastopnikih izrekla toliko lepih 'bese d o miru, postavila Društvo narodov pred' veliko izkušnjo. Anglija stoji danes radi razmejitve musulskega področja v težkem sporu s Turčijo. Musulsko področje, ki je zlasti bogato na petroleju, se raztega jugovzhodno od turške meje ob obali Tigrisa. Že od nekdaj je Musul cilj teženj angleškega velekapitalističnega sveta in radi Musala in Mezopotamije je pred leti Anglija tudi ščuvala in podpirala Grčijo v boju proli Turkom. Neuvillski mir ni mogel ustanoviti dobrih odnošajev med Turčijo in Anglijo in zadnji čas so angleške čete v Mosulu pod-vzele korake, katere smatra Turčija za sovražnost na-■pram svoji republiki in za prekoračenje določenih mej. Med angleško in turško vlado se izmenjavajo ostre note in Turčija je poslala svojo pritožbo tudi na Društvo narodov. O tem je obveščena tudi angleška vlada in od obeh strani, od turške in angleške se izjavlja, naj Društvo narodov razsodi ta spor.
Poraz Špancev v Maroku. Generalsko diktatorski, vladi v Španiji so prerokovali opozicij ondici, da se bo ubila v Maroku. To prerokovanje gre najhitrejšim potem k izpolnitvi. Španske čete doživljajo poraz za porazom in španski kralj je moral sedaj: podpisati de-
kret, s 'katerim se mobilizirajo trije stari letniki, špansko armado v Maroku so že komandirali rami generali, ki pa odstopajo sedaj eden za drugim, ter se vračajo baje radi bolezni v Madrid, kjer bodo pa najbrž primorani z diktatorsko generalsko vlado vred odstopiti.
Francija in Rusija. Francoska vlada bo te dni de iure priznala rusko sovjetsko vlado. Francoski senator de Monzie je že odpotoval z noto svoje vlade v London, da jo tam izroči ruskemu zastopniku Bakovskemu. — Pariški listi pišejo, da bo senator de Monzie imenovan za francoskega poslanika' v Moskvi, Bakovski bo pa najbrž prišel kot ruski poslanik v Pariz.	'
itone novice.
Oficirska čast. Oficirski stan ali oficirski zbor ima v vseh kulturnih državah posebno stroga pravila in merila o časti. Po nekod so med oficirji v častnih zadevah še posebni predpisi, ki so strogi, lahko tudi prenapeti in zastareli, a pri vsem tem so le nekaj' dobrega za častniški zbor. Marsikaj, kar je za civilista ‘popolnoma v redu, je za častnika slabo, nedovoljeno ali pa celo zvezano s sumnjo madeža na časti. Kakor rečeno, jie navečja strogost pri obravnavanju vprašanja časti in dostojnosti pri oficirskih zborih nekaj običajnega in pri tem tudi zelo koristnega. Nimamo prav nobenega namena dvomiti o strogosti častnih predpisov pri našem oficirskem zboru. Omeniti je pa treba, da se dogajajo stvari, ki bi se morale na vsak način meriti z najstrožjiimi častnimi pravili, a se vendar ne merijo. Ne mislimo nadalje trditi, da bi se nekateri oficirji pregrešili vedoma in v gotovih slučajih proti predpisom svoje časti, ampak opozarja- j mo samo na nevarnost, ki nastane za ugled' častniškega s zbora s tenu, da se gotove stvari ne podvržejo strogo čast- S nim predpisom. Take stvari so nekaj časa sem zvezane s politiko. Paši&rPribičevičeva vlada ni padla samo vsled nezaupanja od parlamenta, ampak tudi vsledi težke obtožbe korupcije. Korupcija je nečastna in omadežuje vsako osumljeno in obtoženo osebo. Omadeževan pa ni samo osumljeni in obtoženi, ampak tudi vsakdo, ki mu kakorkoli pomaga in ki ne drži napram njemu potrebne distance, dokler se zadeva popolnoma ne reši. — Proti članom prejšnje vlade je dvignjena obtožba korupcije, in nekaj nepojmljivega je, da razni visoki oficirji po tradicij one Inih častnih pravilih niso napram obtoženim zavzeli predpisane distance. General, ki je v Novem Sadu toliko konferiral z glavnim korupcijoni-stom Lazarjem Markovičem, je gotovo zagrešil hud prestopek proti predpisom' oficirske časti. Nečastne izjeme so seveda lahko povsod, a predočiti si je treba veliko nevarnost, ki obstoji v tem, da se odi nečastnega primera dajo drugi zapeljati in da lahko ves stan trpi na svoji časti. Če kdo obdolžencem korupcije pomaga, je gotovo, da spravlja pri tem v nevarnost svojo čast. To končno lahko riskira politični pajdaš obdolženca, ne sme pa v nobenem slučaju in na noben način storiti kaj takega oficir, ker so zanj in za stan merodajni', in potrebni naj- j strožji častni predpisi. Nekdaj v Avstriji so bili razni ministri v Ruoumpešti kakor na Dunaju osumljeni ali pa zapleteni v razne afere, pa nikdar se ni slišalo, da bi general Kövösz ali kateri drugi za kakega osumljenca samo s prstom zganil tako dolgo, dokler vprašanje časti in cele zadeve ni bilo popolnoma izčiščeno. Prav tako strogo obravnavajo in izvajajo vprašanje časti oficirji še dandanes tudi po drugih evropskih državah. Tudi za slučaj, da bi oficirji aktivno sodelovali v politiki, kakor sodelujejo v Španiji in v Grčiji, bi morala ostati pravila časti v vsakem oziru nespremenljiva^ da oficirski stan ne zgubi svoje glavne vrline in zaslombe. Recimo, da bi pri nas imeli oficirji pravico postavljati in odstavljati vlado, bi oni kot oficirji tudi pri tem' morali ostati daleč od same misli in namena podpirati ljudi, ki stojijo pod obtožbo nečastnih dejanj. Postulat časti nalaga oficirskemu stanu, da ne dela nobenih zaprek sodnijskemu delovanju in ne rešuje oseb, ki so na časti omadeževane. Ko pa pri nas oficirji niti volilnega glasu nimajo po ustavi ter so tako zakonito zavarovani pred političnimi skušnjavami, je treba še posebno ostro obsoditi, če se ta ali oni tako daleč spozabi in poniža, da krši tradicijonelne pojme in predpise oficirske časti in ogroža ugled svojega stanu v raznih odnošajih in zvezah z obdolženimi korupcij onèsti.
Duhovniške novice. Gospod Martin Vrzelak je s 15. t. m. prestavljen s Pernic na Gornjo Polskavo1, od koder odide g. Martin Neudauer v Rajhenburg, iz Rajhen-burga pa se preseli g. Karol Lampert kot provizor na Pernice.
Zavrnjen priziv glede občinskih volitev v Celju. Mariborska oblast je zavrnila priziv, ki je bil vložen radi celjskih občinskih valitev. Celje bo kmalu volilo župana.
Letošnje zorenje grozdja v vinogradu »Kalvarija«
vinarske in sadjarske šole v Mariboru je napredovalo od 9. do 15. oktobra — izraženo v odstotkih sladkorja in kisline (primerjaj zadnje poročilo!) — takole:
9. oktobra	9. oktobra
sladkor Vrsta		kislina	sladkor	kislina
beli burgundec	18.8	1.13	20.2	0.98
silvanec	18.8	0.72	19.5	0.88
rdeči tramiinec	18.3	0.95	19.7	0.94
moslavec s sredi, lege	16.2	1.27	18.5	1.25
moslavec z višjo lege	16.9	1.33	17.2	1.33
laški rizling	17.5	0.92	17.1	0.92
rizling s sred. lege	17.9	1.02	18.6	0.99
rizling z višje lege	18.5	1.16	19.0	1.17
Ob trajno ugodnem jesenskem vremenu se dobrota grozdja v zdravih vinogradih še vedino Izboljšuje; ne-
znatne neugodne izpremembe so samo slučajne, ker se vrše poizkusi v malem. — Ravnatelj Andreji Žmavc.
Vztrajen samomorilec. Mlad sarajevski vijoL'inist Uglješa Maksimovič je poskušal samomor na vse razne 'načine, ki pa mu niso uspeli. Ob četrti uri zjutraj se je vrnil pijan v hotel lin si poskušal prerezati vrat z nožem. Nož je bil preveč top in nakana se mu je izneverila. Za nožem je vzel britvo in si potegnil z njo trikrat preko vrata. Pa tudi te rane niso bile smrtonosne, radi tega se je poskusil obesiti na obešalnik za obleke. Ko-nopec, za katerega se je hotel obesiti, se je utrgal in Maksimovič je padel na pol nezavesten na tla, Ko si je zopet nekoliko opomogel, se je splaziil do okna, in tamkaj je privezal vrv ona žrebelji nad oknom- in sicer tako, ako bi se slučajno vrv zopet utrgala, bi padel na cesto in se ubil. Ko je že visel in ga je vrv davila, je začel klatiti okrog z nogami, zadel ob šipo, ki se je razletela z velikim truščem. Spodaj na cesti je stal stražar in ko je čul žvenket ubite šipe, je bil uverjen, da gre za kak vlom, je odhitel v hotel, kjer je poskušal Maksimovič samomor. S hotelskim slugom sta hiitro odprla sobo in snela z vrvi Maksimoviča še ravno ob pravem času.
Na državni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. je za 11 mesečni tečaj, ki se začne 10. novembra t. 1. nekaj: mest, med temi nekaj polprostih (to je mesečna oskrbnina 34.50 D). Kdor želi še to leto vstopiti in še ni vložil prošnje, naj to stori najpozneje do 1. novembra. Ravnateljstvo.
Iz Ptuja.
skrinjica je skrinjica Gospodarsko socialnega blo- j ka, združenih ptujskih Slovencev. Prva skrinjica je domača, ker so združeni v njej vsi ptujski Slo-venci. Prvo skrinjica se bo borila proti lažisoci- ; alizmu, ki ga pridiga kapitalist Lozinšek.
VSI NA VOLIŠČE !
E
Prva skrinjica mora častno zmagati! — Na svidenje 19. oktobra pri prvi skrinjici!
Slovenski republikanci so imeli v nedeljo shod po : par. 2 v Narodnem 'domu. O republikanizmu in pacifiz- j mu sta govorila g. Prepeluh in g. Bende. Večina ude- j ležemcev je bila iz vrst bivših samostojnežev.
Prodajalna Tiskovnega društva je dobila koncesijo za knjigarno. Dolžnost vsakega Slovenca je, da kupuje knjige lin pisarniške potrebščine pri edini slovenski ; knjigarni v Ptuju.	j
iz Maribora.
f G. dr. Franjo Ros,na. Na Dunaju v sanatoriju je umrl 16. t. m. ob 21. uri mariborski odvetnik g. dr. Franjo Rosina. Danes bb njegovo truplo prepeljano iz Dunaja v Maribor. Pokojnfi gospod Rosina je bil rodom iz Leskovice pri Litiji, rojen 1863. Kot odvetniški kon-cipijent je nastopil v Novem mestu, kot -samostojni! odvetnik pa v Ljutomeru. Iz Ljutomera se je preselil v Maribor, kjer je deloval kot vnet, goreč ter pošten Slovenec in rodoljub do svoje smrti. Za časa vojne je bil dalje časa zaprt v Gradcu, obdolžen veleizdajstva in ta krivica ga je posebno potlačila, duševno bolela in mu tudi telesno škodovala. Po preobratu je igrah v Narodnem svetu v Mariboru važno vlogo. Dalje časa, je že bolehal na sladkorni bolezni, ki mu je tudi upihnila luč življenja v 61. letu starosti. Blagopokojni! g. Rosina je bil priljubljen, upoštevan ter čislan v vseh krogih ne oziraje se na strankarsko pripadnost in prepričanje. — Bodi mu lahka zemlja obmejna, katero je kot skoz in skoz zaveden ter narodno delaven Slovenec spoštoval ter ljubil. Rodbini Rosina naše sožalje! Pogreb se bo vršil v pondeljek. dne 20. oktobra ob 16. uri izpred Narodnega doma na Pobrežje.
Volitev župana v Mariboru. G. župan Grčar je skušal, kakor poročamo na drugem mestu, za vsako ceno volitev novega mariborskega župana čisto protizakonito zavleči. G. veliki župan mu je prekrižal te zavlačevalne račune in mu naročil, da bo volitev župana v torek, dne 21. t. m., ob
6.	uri zvečer. Županom bo izvoljen pristaš SLS in tudi njegova oseba je po dogovoru pred volitvami že določena, podžupan bo pa demokrat.
Kedo od novoizvoljenih občinskih odbornikov je najstarejši? Najstarejši od novoizvoljenih občinskih odbornikov v Mariboru, je Nemec — ključavničar Sirak, ki 'je star 65 let. Sirak bo torej sklical prvo sejo novoizvoljenih občinskih odbornikov, ki bodo volili novega župana lin podžupana1.
Kedaj misli župan Grčar na izvolitev novega župana? Župan Grčar si razlaga zakone čisto po svoje in je glede svoje končnoveljavne demisije ravno istega cincarskega mnenja kot stari Nikola Paštič. Po zavrnitvi socijalističnega priziva g, Grčar volitve župana ni razpisal, ampak je razposljal novoizvoljenim občinskim odbornikom vprašanje; kedo od odbornikov je najstarejši. Zadnjemu občinskemu odborniku je bilo ravnokar omenjeno vprašanje po starosti dostavljeno 14. t. m. G. župan Grčar pravi, da bo povabil novoizvoljene občinske odbornike na volitev župana 8 dni, računano od
14.	t. m. naprej. Gospodje od Narodnega bloka pa se držijo čisto druge razlage zakona, ki je edino pravilno in katere se bo mogel držati tudii g. Grčar.
Zavod šoiskih sester v Mariboru je obhajal 15. t. m. 60 letnico svojega obstoja. Začel se je z neznatnimi za-
četki, 3 sobice v nekdanji Schmidererjevi ulici, danes pa je versko-kulturna institucija, ki je eminentno deležna na razvoju slovenskega naroda. Šolske sestre danes ne gojijo samo šolstva, delujejo tudii v drugih strokah ženskega' področja, posebno v dobrodelnosti. Šestdesetletnico svojega obstoja so sestre obhajale samo kot hišni domač praznik, čisto v smislu skromnosti, ki ozna čuje vse njihovo udejstvovanje. Zjutraj; se je služila sv. maša, kli jo je daroval prevzviseni škof dr. A. Karlin, popoldne pa prireditev v šolski telovadnici, kjer so gojenke v lepih nastopih simbolično ponazorile zgodovino in 'udejstvovanje zavoda. Želimo šolskim' sestram obilno blagoslova in mogočnega razmaha v čast božjo in prid slovenski ženski mladini še zanaprejj.
Trgovska ali ljudska knjižnica. Stavili smo glavo, da bo gi. dr. Reisman »Tabor« zapeljal v grešno priložnost in bo izlorabil naše popolnoma stvarno stališče napram nabiralni akciji za Ljudsko knjižnico. In resnično — »Tabor« od srede je prinesel dolgo dr. Reismanovo klobaso zavito v neosnovan napad', 'kjer se iz vsake vrste cedi osebna užaljenost g. dr. Reismana, samo za to, ker smo glede tega večnega vsiljivega beračenja po ulicah in javnih lokalih namesto »Tabora« povedali mi največ iz srca in ust demokratov golo resnico. Ker nas g. dr. Reisman po »Taboru« tako lepo prosi, ugotavljamo zgolj sledeče dejstvo: Ljudska knjižnica, pa naj' bo katerakoli, ima namen povzdige ljudske izobrazbe. Preje ko-dr. Reisman smo vedeli mi, da ta kulturna naprava v Narodnem domu zadnja leta nii služila svojemu namenu. Popolnoma zanemarjali so jo tisti, ki imajo v rokah prostore, kjer se je nahajala. Iz popolne propasti jo je vsaj za silo rešil farmacevt g, Benkovič, kii gotovo ni bil dr. Reismanov politični pristaš. Prihranimo si za drugo priliko, kako je knjižnica končno prišla ravno v roke g. dr. Reismana. Povemo pa lahko že danes, da se je to zgodilo v tisti 'dobi, ko dr. Reismanu ni bila niti ena sicer še tako plemenita stvar bolj sveta, da bi je ne bil previdno izlorabil za svoje osebne špekulativne politične namene. Med tem, ko so se mu vsi drugi poskusi izjalovili, je mož imel pri knjžnici nenavadno srečo. Priznamo, da je dr. Relismam knjžnico dvignil, kakor bi jo kdo drugi, ki bi imel' v mislih zgolj pravi namen take knjižnice, najbrže ne bil dvignil. Le zaradi dobre stvari same, ki res zahteva truda in žrtev, smo pustili tudi celo dr. Reismanovo ozadje pri tej dobri stvari popolnoma na miru. Kakor smo že zadnjič omenili, so naši pristaši v občinskem svetu glasovali za tako zdatno podporo, kakor bi je občina v zabavu^ svrhe z ozirom na toliko nujnejših potreb pravzaprav ne bi smela nakloniti. Smo dobili ne le od naše, temveč tudi od demokratske sirani dovolj očitkov, — pa .smo dejali, naj imajo, da bodo dali mir z beračenjem po ulici, kar absolutno ni v skladu z ugledom javnega kulturnega zavoda — izvzemši morda za ustanovitev in v slučaju ogroženja obstoja. Ne ena ne druga teh lizjem pa v tem slučaju ne prihaja v poštev, kajti knjižnica je tako bogato založena, da je Maribor res lahko ponosen na njo. Ampak svaka sila do vremena. Če bi bile v Mariboru najnujnejše socialne razmere vsaj primerno urejene, bi bili le veseli, ako bi razvoj te knjižnice bil še lepši. Toda razen večjih mest ni ne eno mesto v SHS državi glede nujnih socialnih potreb tako žalostno, kakor je Maribor. Ljudska beda vpije do neba, karitativna in humana društva obupavajo, ker je po večini izumrl čut pomoči. Zato smo stavili za vzgled vaščane, ki tudi radi čita jo, pa v slučaju izbruha ognja hite gasit, ker gre nesreča pred zabavo. In le za to smo mi proti nadaljnemu beračenju po ulicah za to knjižnico, ki je V primeru z našo ljudsko bedo naravnost kraljevo bogato založena. Je pa 'knjižnica dosegla tudi svoji moralni uspeh, o tem prihodnjič. Za danes samo še to vprašanje; upoštevajoč ogromne svote nabrane in darovane zai to knjižnico, ali to služi ljudski prosveti, da se od poso jeva ti ja pobira tako visoka pristojbina? Je to že ljudska, alti je že navadna trgovska knjižnica? Skoro bi stavili svojo glavo, ako nam g. dr. Reisman na to vprašanje odkrito odgovori.
Veliki požar v Lajtersbergu. Včeraj zvečer je izbruhnil požar v skladišču trgovca Vidmarja v Lajtersbergu. Mariborska požarna hramba je bila alarmirana ob pol 8. uri zvečer. Ko so se pripeljali požarniki na mesto nesreče, je že bilo poslopje, v katerem je izbruhnil požar, čisto v ognju. Lajtersberg nima vode, požarniki so' porabili vodo iz štirih vodnjakov, a je- bilo veliko premalo. Požarni hrambi je bilo mogoče požar samo lokalizirati, škoda je zelo velika, vzrok požara pa še ni razjasnjen. Poslopja, v katerih je nastanjen trgovec z mesnim blagom Vidmar, so last Girstmajerja.
Koncert pevskega društva »Ljubljanski zvon« v Mariboru. Kakor je bilo že objavljeno, priredi eden najodličnejših slovenskih pevskih zborov Ljubljanski zvon pod vodstvom koncertnega vodje g. Zorka Prelovca, dne
20.	t. m. v veliki Götzovi dvorani koncert umetnih in narodnih pesmi. Bogati spored lin priznana odličnost zbora jamčita za izreden glasbeni vžitek, ki se nudi mariborskemu občinstvu. Nihče na j ne zamudi te lepe prilike! Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Zlate Brišnik v Slovenski ulici.
Koncert »Ljubljanskega Zvona« v Mariboru dne 20.
oktobra v Götzovi dvorani. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani spada med najagiilnejša in najboljša slovenska pevska društva. Tekom zadnjih 14 let se je iz malo pomembnega društveca razvilo v resno koncertno društvo, ki je dosedaj priredilo v Ljubljani in na deželi 32 koncertov z vzporedi noivh skladb slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Zbor je organiziran po strogih načelih. Vsak pevec mora ob sprejemu v zbor prestati izkušnjo in se ga smatra rednim članom šele po preteku šestih tednov, če je redno pohajal vaje in se naučil v tej dobi štu-
diranih skladb. Zbor poje že dve leti vse vzporede brez not, na pamet. Šola in vodi ga pevovodja Joško Prelovec, ki je obenem tudi glavni pevovodja Zveze slovenskih pevskih društev. »Ljubljanski Zvon« izdaja od leta 1919 tudi nove skladbe. Pondeljkov mariborski koncert bo nudil u-metne in moderne slovenske skladbe skladateljev Emila Adamiča, Antona Lajovica, Janka Ravnika in Stanka Premrla. Na vizporedu je tudi dolga vrsta narodnih pesmi v posrečenih harmonizacijah. Za lažje razumevanje skladb bodo naprodaj pri koncertni blagajni tudi teksti. Vstopnice za koncert se dobijo v trgovini g. Zlate Brišnik. Upamo, da bo mariborska glasboljubna publika rada prihitela na koncert tega priznanega pevskega zbora, ki se pripelje v Maribor v pondeljek s popoldanskim vlakom in se vrne s polnočnim vlakom nazaj v Ljubljano. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je bilo pred kratkim za svoje zasluge na glasbenem in prosvetnem polju odlikovano- z redom sv. Save IV. razreda in je častni član Beogradskega pevskega društva, čigar ustanovitelj je bil srbski skladatelj St. St. Makranjaca.
Predrznost razstavnega konzorcija. Par ljudi, ki •špekulirajo na neumnost in ipreveliKo zaupanje občinstva in ki bi spadali radi razstave in raznih mahinacij! že davno na obtožno klop, je izrabilo toleranco listov, katerim se gnusi spravljali na dan preumazano perilo letošnje razstave. Misleč, da so njihove lopovščine že pozabljene, so postali nehvaležni, predrzni in neumni. Potem ko so Slovensko »brina aruštvo na razne načine razbijali, so med drugim lovili tudi naše pristaše, ki so le razstavi in ugledu mesta na ljubo v najbolji kritičnem trenutku sprejeli vsiljeno jim kandidaturo'. V zahvalo pa sedaj ravno tistih par koristolovcev, katerih eden žonglira z milijonskimi rudhiki, razpošilja grozilna pisma, da mora ves odbor 'izročiti društvo zopet njim v roke. Pogruntali so zopet nov načrt špekulacije društva v svoje sebične namene. Gospodje naj se zahvalijo svoji lastni predrzni neumnosti, ako bodo razkrinkani, kakor že davno zaslužijo.
Mesečni sestanki. V nedeljo, 19. oktobra ima Kat. . izobraževalno društvo v Lajtersbergu ob 3. uri, Prosvetno društvo v Melju pa ob 4. uri redni mesečni sestanek. Ker so važne stvari na dnevnem redu, se vsi društ-veniki uljudno vabijo.
Ne zamudite ugodne prilike! Odbor Katoliške omladine sporoča vsem katoliško mislečim starišem, da še sprejema nove člane do meseca novembra, ko se pnične-j utezivno notranje delo v vseh odsekih, posebno še v glasbenem,, pevskem in dramatskem. Prvo večjo prireditev bo imelo društvo 9. novembra ob o. uri popoldne v Narodnem domu, na katero že zdaj opozarjamo slavno, občinstvo. Woor.
Prihodnja odborova seja Zdravniškega društva v
Mariboru se vrši v petek, to je 17. t. m. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji.
Seznam za porotno listo za leto 1,925 v Mariboru bivajočih moških, ki se smejo pozvati po zakonu z dne 23. maja 1873 drž. zak. št. 121 je v tem načrtu dogotovljen ter od 16. do 23. oktobra t. L razgrnjen v konskrip-cij skein uradu mestnega magistrata (soba št. 4). Vsak- I do ga lahko v tem času med uradnimi urami vpogleda in v istem roku pismeno ugovarja proti vpisu oseb, ki po postavi niso sposobne za porotnike ali katerih se ne sme vpisati v porotni seznam ali proti temu, da so po zakonu dopuščene, osebe izpuščene ali da uveljavi razloge za svojo oprostitev.
Esperanto. O tem svetovnem občevalnem jeziku priredi tukajšnje esp-erantsko društvo predavanje v nedeljo, dne 19. t. m. ob pol 10. uri v mali kazinski dvorani v I. nadstropju (Ljudska univerza). Predavatelj- je znani zagrebški esperantist dr. Maruzzi. Hkrati razstavi 'gdč. M. Ivanuš, članica zagrebškega esperant-skega društva, zbirko esperantskih knjig, časopisov, slik itd., ki bo na ogled po in pred predavanjem in tudi še v pon-del-jiek dne 20. -t. m. od 9. nepretrgano do 17. ure. Espe-rantsko gibanje se je zlasti v poslednjem času nepričakovano razmahnilo širom sveta, pri nas- p-a je ostalo še vse premalo opaženo. (Na svojem- zadnjem zborovanju sl je Liga narodov osvojila esperanto za svoj razpravni jezik. Z ozirom na to zasluži ta zanimiva in informativna prireditev pozornost tudi širše javnosti.
Esperantski tečaj počne dne 3. novembra 1924, ki ; ga priredi Mariborsko esperantsko društvo -ločeno za slovenske in nemške Obiskovalce. Prijave s-e sprejemajo v nedeljo dne 19. t. m. pri es-peramtiskem predavanju in v pisarnii odvetnika dr. Haa-sa v Sodni ulici 14 do dne : 31. oktobra.
Cercle francais. Francoski kurzi, za odrasle in za : otroke so se začeli 3. oktobra. Prijave novih udeležen- j vev pa se še sprejemajo ob tonkiih in petkih -ob šestih zvečer na moškem učiteljišču, ob pondeljkih in sredah pa od petih do sedmih zvečer v francoski čitalnici na državni gimnaziji.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru izda v naj- ; krajšem času tiskani seznam svojih članov, ki se bo v , več sto izvodih razdelil med Občinstvo, razne zavode in oblasti v svrbo orijentacije. Zato se pozivajo vsi oni narodni trgovci, ki želijo tritìi v tem .seznamu- in še niso člani tega društva:, da mu prijavijo tekom 14 dni potom dopisnice svoj pristop1.
Zaščita dece — dečji dom. Uprava drž. dečjega do- I ma v Strossmajerjevi ulici št. 25 -dobiva opetovano ; prošnje, dopise in pozive -od privatnikov, raznih korpo- j racij in uradov v zadevah zunanje zaščite dece, kar je -nastalo vsled tega, ker sta v istem poslopju poslovala do -31. decembra 1923 urad -okrožne zaščite in tajništvo kra- j jevne zaščite dece |in mladine. Prvi je bil u Kinjen, slednji pa posluje v Samostanski ulici 10 ob sredah -in so- . botah dopoldne, ter je to oa dečjega doma povsem- ločena
institucija. Dečji dom je le zavod, v katerem se od pristojne' oblastne zaščite dece ali ministrstva socijalne politike izročena deca oskrbuje, neguje in vzgojuje, dece pa uprava razven v najnujnejših slučajih ni upravičena sprejemati* podobno 'kot na primer kaznilnice in dru gi državni zavodi prevzemajo le osebe, ki jim jih -pošiljajo pristojne oblasti. V tukajšnjem dečjem domu so za enkrat vsa v proračunu krita mesta zasedena in ni izgleda, da bi se kmalu kaj spremenilo.
V	amerikanski dečji dom v Selcah pojde okolji 10. novembra deset mariborskih otrok v starosti 6 do 10 let obojega spola, predvsem vojne -sirote, u-božna in zapuščena deca, ki je bolehna in potrebna izpremembe morskega zraka. Deca ostane tam štiri tedne pod najboljšo oskrbo in -hrano. Vso obleko dobi deca tam -doli, revnejšimi s-e isto pri odhodu podari. S 'prošnjami za sprejem se je prijaviti takoj -na upravo dečjega dispanzera na mestnega zdravnika ali na Slovensko zensko društvo v Mariboru. Vsa oskr-ba je brezplačna, le za potne stroške je po možnosti prispevati -določeno svoto, ki v nobenem slučaju ne -presega 100 dinarjev. V poštev -pride tudi -deca iz mariborske okolice.
Sv. Duh na Otsrem vrhu (907 m) je tik ob naši severni meji. Lega je krasna, vsled tega nudi- tudi naj-le-pši razgled. Tja, med naše obmejno ljudstvo, pohiti v nedeljo, 19. oktobra, Odsek amaterfotog-rafov SPD iz Maribora. Odpeljemo se ob 5.38 od -glavnega kolodvora do Št. Lovrenca ter krenemo skozi romantično dolino Ò reme nice po nemarkirani poti na vrh, kjer se ustavimo pri »Lipi«. Tam je spominska knjiga in štampiljka. Vrnemo s-e ali skozi Sturmov jarek na Falo, ali -pa mimo Žlemberških ribnikov -čez Sv. Križ—Sv. Urban. Radi polovične vožnje se je zglasiti pri g. J. Baloh, Grajski trg. Lep je jesenski gozdi, vžfvati ga je radost! Zato pridite!
V	Narodnem domu v Mariboru je prevzel gostilno Andrej Oset, bivši gostilničar im lastnik Tolstovrške slatine pri Guštanju na Koroškem. — Po nesreči leta 1919 ko so mu nemške tolpe — kot predsedniku Narodnega sveta za Mežiško dolino (ki je danes cela podi Jugoslavijo) uničile podjetje v Tolstem vrhu (blizu sloji Malgajev spomenik), se je preselil v Slovenjgradec, kjer je vodil znani hotel Beograd. Opozarjamo na oglas v današnji številki in g. Oseta toplo priporočamo.
Zahvala. Tvrdka Neger je dala našemu društvu pri nakupu šivalnega stroja znaten popust, za kar se ji prisrčno zahvaljujemo. Mariborsko žensko društvo.
Večerni šivalni tečaj. Prihodnji teden pričenja večerni šivalni tečaj, ki ga priredi Mariborsko slovensko žensko društvo. Vršil se bo dva krat na teden in sicer najbrž med 5. in 7. -uro. Vse natančnejše informacije -poda iz prijaznosti ga. Zlata Brišnik v Slovenski ulici.
Za Dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali: mariborski di-manikarski in-ojstri mesto venca na grob gospe Auerjeve 102 dinarja; V ine enei j evo društvo pri Materi Milosti v Marin-oru 100 dinarjev.-
Uplozarjaino na današnji oglas tvrdke »Cetina« tovarna testenin v Omišu, Dalmacija. Ista izdeluje vse
vrste in oblike testenin po najnovejšem vzoru in nad-:
kriljuje v kakovosti vse druge testenine v Jugoslaviji.
Kot domači izdelek se najtopleje priporoča.
Razpisano je mesto mežnarja in organista pri romarski cerkvi -M. B, na Črnigori, pošta Ptujska gora, pod zelo ugodnimi pogoji. Službo je nastopiti takoj. Proš-nje naj se pošljejo na župni urad.	631 3—I
Sodarske pomočnike sprejme pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in -perilu Fran Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ulica 18,	627 4—1
Dobra kuharica za gostilno se išče. Maribor, Mlinska ulica . št. 23, na dvorišču, pisarna.	642
V Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu je spet zbirališče vseh Slovanov brez -razlike strank. Prvovrstna hrana in pijača. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano.	639 5—1
Šivalni stroj na prodaj. Naslov pove upravništvo. 638 2-1
Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj
So znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, taribor. Glavni trg.	609 6
Vino, motno, zavreto, pokvarjeno in sploh vse vinske bolezni se popravijo. Naslov v upravništvu. 635 3—1
Odeje, koce, posteljno perilo, posteljno perje, barhenti, platno, hlačevino, preproge prodaja po zelo znižanih cenah manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glasni trg.
Novo zidana enonadstropna ogelna hiša na prometnem
kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika Jandl v Ljutomeru.	629 3—1
Predivo kupuje po najvišjih cenah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20.	613
Znižane cene! Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manufakturna trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene !
• -’’J za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vse drugo posteljno perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, prodaja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci engros cene.	481 16
Ceneno češko perje!
En kg sivega o-
puljenega perja >1 belo
«il70 D, na pol WmSW 90 D, belo 100 D, bolje 120 in 150 D ^ ‘	mehko jak puh
200 in 225 D, boljša vrsta 275 D. Pošitjatve carine prosto, proti povzetju od 300 D naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj Blago se tudi zamenja in ne-všeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHŠEL, Lobes št. 77 pri Piiznu, Čeho-slovaška. Poštne pošiljke gredo iz Čehoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.	1120 6-1
CUNJE
krojaške, suknjene in platnena odpadke, staro želez}«, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrst« kupujem po najvišjih serak
A. Arbeiter,
Karibor, Dravaka «lica 13. Sismenjans tudi «taro želez}« katero je za vporabo, s ko-wžkimi odpadki in v li tino-
OOOOOOOOOOOOOOO
Agitirajte
za
naš tisk!
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje !
IOI
D
O
O
o
o
o
o
o
o
o
0
Trgovci I
Trgovci!
Želite si ohraniti stalno odjemalce, držite v svoji trgovini le najbolje blago, zato prodajajte samo in izključno le
CETINA TESTENINE
katere so priznano najboljše!
CETINA je največja in najmoderneje po napolitanskem vzoru urejena tovarna testenin v Omišu Dalmacija.
CETINA proizvaja najboljše in radi t »ga najcenejše testenine,
CJEJTANA tekmuje z najboljšim domačimi in inozemskimi proizvodi.
CIS'SMN’Ä si je osrojila brez vsake reklame vsa glavna tržišča v tuzemstvu.
CETINA izdelke pozna ves trgovski svet od Manbora do Bitolja in od Subotice do Cetinja.
CRESTINA testenine, zaradi zelo velike hran vosti in najboljše kakovosti, ne smejo manjkati ne na bogati, ne na siromaški mizi!
CETINA testenine se dobijo v vsaki boijši trgovini!
Glavsso zastopstvo:
Stanko Pallai, Maribor, Koroščeva ul. 5.
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOO
Nagrobne križe in svetiljke
kakor vsake vrste železnina se dobi najceneje pri
Ivan Koražija
železnina
Aleks, cesta 42 Mmibor Meljska cesta 1

f
Stran 4,	'^W' JWtfJBQPiti
Mi»
STRA2A.
17. oktobra 1924. I-----------------
Sladki Tinski mošt
se toči v gostilni »Narodni dom«.
NE" V soboto veder pojedina jetrnih klobas, *^g-'
Vsak večer sestacki, petje i. t. d.
Za točno in solidno postrežbo jamči gostilničar
OSET.
»»g«	iwew
lastita! de Danse Jacky Pela k prafesseur de danse, diplome a Paris maitre de dsnse dans le Royal
militaire a Marito, z-—-.
V soboto, dne 18. oktobra 1924 bodeta v novi dvorani »Zadružne gospodarske banke« v Mariboru ob 20. uri gosp. in gca. Pečnik izvajala sledeče najco-vejše plese iz pariškega plesnega kongresa:
Blues, Tam Royal Jymska, Five steep, Huppa Huppa.
Na glasovir bode plese spremljal gosp. Winterhalter. Vstopnina prosta.
Vpisovanje v plesno šolo vsak dan od 11.—12. in 17.—18. ure.
SODE
prvovrstne izdeluje in dobavlja hitro, solidno in naj-eenejše mehanična sodarska delavnica
B.PICHLER ia Sli MARIBOR,
Frančiškanska ulica 11, v meroizkusnem uradu
Iz seboj prinesenega lesa se vsakovrstni sodi takoj izdelujejo. — Popravila hitro in po zmernih cenah.
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumpeijev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji v
lastni pietarni
MarileVeziak
Maribor, Vetrinjska ulica 17.
Bluze se vežejo od 50—80 D.
TJ
SLADKOB
v kockah po K SS*— kilogram, kristal po K Sia.— kilogram in vso špecerijo nudi po najugodnejših cenah tvrdka
Jaš & Lesjak,
Maribor, Šolska ulica 2.
awr Vsako sob8to*w
v’ oktobru se bo dobilo v manufakturni trgovini
IVO VEKJET, Maribor, Šolska ul. 4
(blizu stolne cerkve)
vsako vrsto ostankov
po zelo nizki ceni.
VRVI ZA ZVONOVE
nudi vr-varna : :
Ivan N .Adamič,
Vetrinjska : ulica 20
M[estiia občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski in mestni svetnik, gospod
Dr. Fran Rosina
. , «
odvetnik, predsednik Posojilnice v Mariboru itd. itd.
dne 15. oktobra 1924 na Dunaju preminul.
Pogreb se vrši v pondeljek, dne 20. oktobra ob 16. uri izpred Narodnega Doma v Mariboru na mestno pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 17. oktobra 1924.

i
tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Strale.*