140. Številka.__Ljubljana, vtorek 23. junija. VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemaš, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za detrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake volja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50.kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „ITotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Konfesijonalne postave.
Preobilica dragih stvarij nam dozdaj nij dopuščala priobčiti glavno izmed konte sijalnih ali cerkvenih postav, kakor jo je sklenil državni zbor. Ker pa naši klerikalci po deželi ne nehajo vpiti in ljudem lagati, kako nevarne so te postave in kako „verou in cerkev zatirajo, dolžni smo tem bolj, tudi Slovencem postavo podati od besede do besede:
Postava 7. maja 1874, katera vre d nje vnanje razmere katoliške cerkve.
Z dovolitvijo obeh hiš državnega zbora ukazujem, kakor sledi:
L Patent 5. novembra 1855. (konkordat) je nničen v celem svojem obsežku.
II. Vnanje razmere katoliške cerkve uredojejo spodnji paragrafi.
III. Ta postava obvelja tistega dne, ko se razglasi.
IV. To postavo izvrševati imajo ministri bogočastja in poduka, notranjih opravil in pravosodja.
V Budapeštu dne 7. maja 1874. Franc Jožef 1. r. Auersperg 1. r., Lasser 1. r., Stremayer 1. r., Glaser I. r.
Odločbe za uredbo vnanjih razmer katoliške cerkve:
I. Glede cerkvenih oblasti in prebend (duhovnijskih dohodkov.)
§. 1. Katere zmožnosti so potrebne za pridobitev cerkvenih oblastij in prebend, to odločujejo državne postave, po tem zraven njih veljavni predpisi in v posebnih primer-ljajih ustanovni listi.
§. 2. Država terja od takega prosilca, da je a v.str ij s ki državljan, da je nraven Človek in državljan brez madeža, in da dokaže tiste posebne zmožnosti, katere zahtevajo drž. postave za posebne cerkvene urade in prebende. Enake lastnosti se zahtevajo od tistih duhovnikov, katerim podeljujemo te oblasti kot namestnikom, začasnim upravnikom ali pomočnikom.
§. 3. Nadškofje, škofje, kanoniki in škofijski glavni vikarji se imenujejo, kakor dozdaj. Ako pa nema cesar podeliti take službe, ali vsaj potrditi kako ceikveno volitev, ampak če gre ta pravica kakemu drugemu, mora se namenjena osoba vladi naznaniti. Če se vlada tej osobi upre (§. 2.), ne obvelja imenovanje, in podelitev se ne sme izvršiti.
§. 4. Glede služeb in prebend, ki jih imajo škofi podeljevati, ostanejo veljavne vse tiste pravice, katere tičejo iz posebnega pravnega imena državi ali kaki posamni osobi, pravice namreč predlagati osobo, kateri se
ima podeliti oblast ali prebenda. — Vse enake cerkvene oblasti in prebende, ki nijso pod privatnim patronatom, katere pa popolnem ali po večjem založujejo državni, ali verski ali kak drugi javni zaklad, morejo škofi podeljevati le na podlagi predloga (prezentacije) drž. oblastij. Katere so te oblast-nije, odločuje pozneje poseben ukaz.
§. 5. Pred podelitvijo izpraznenih ka-nonikatov in prebend, ki jih oskrbujejo svetni dušni pastirji, mora se konknrz razpisati. Natančne odločbe o tem prinese posebni ukaz po preslišanji škofov.
§. 6. Kadar gre za take oblasti in prebende, pri katerih nemajo cesar ali deželne oblastnije pravice predlaganja, ampak katere škofi po svoji volji podeljujejo, ali čo gre za take, pri katerih ima kaka privatna osoba pravico predlagovanja , tudi če se ima imenovati župnijski upravnik (namestnik) pri kaki utelešeni prebendi; takrat mora škof izvoljeno osobo deželni oblastniji naznaniti. Ako ta oblastnija v 30 dnevih ne poda nobenega ugovora, obvelja imenovanje, in podelitev se svobodno izvrši. Če pa ta deželna oblastnija ugovarja v 30. dnevih, sme se zoper to pritožbo podati pri ministru bogočastja in če ta zavrže rekurz, ne sme se izpeljati podelitev.
§. 7. Imenovane osobe vpeljavati (instalirati) v duhovske pravice teh uradov in prebend, gre pristojnim cerkvenim predstojnikom. Vpeljava v dohodke duhovnijske pravice tiče državnemu bogočastnemu oskrbnijŠtvu, škofi in farne občine pa sodelujejo, tako tudi privatni patron, kateremu je oblast ali prebenda podvržena; kako se ima pri tem postopati, odloči pozneje poseben ukaz.
§. 8. Kedor ima kako cerkveno oblast, ali kako cerkveno prebendo, avstrijsko do-movstvo izgubi, ali če se obsodi zarad kakega hudodelstva ali kaznivega dejanja, katero izvira iz dobičkarije, ali je protivno nravnosti, ali javno pohujšuje; ima državna oblast za bogočastje terjati, da se odstrani od urada in da se mu cerkveni dohodki vzamejo. Ce se je pa kak duševni pastir tako obnašal, da je nevarno javnemu redu, če ostane v cerkveni službi, more državna oblast za bogočastje terjati, da se odstrani od cerkvenega službovanja. To velja tudi za tiste duhovnike, ki so namestniki, začasni upravniki ali pomočniki pri teh oblastnijah. Če ne zadostijo cerkvene oblastnije tej terjatvi v primernem času, šteje država ta ured ali to prebendo kot izprazneno, in vladi je za to skrbeti, da se tista opravila, katera državne postave zaupajo rednemu dušnemu pastirju, izročijo drugi osobi za toliko časa, dokler se dotična cerkvena oblast vnovič ne podeli po postavi.   Enako se more postopati, če iz
dragega uzroka redni dušni pastir ne opravlja gori omenjenih opravil.
§. 9. Če ne more več službovati kak samostalen sveten duhovnik, imati dotična državna in duhovska oblastnija skupno odloČiti, ali da dobi provizorija ali duhovnega pomočnika, ali da se ima v pokoj staviti, potem, ko seje odrekel duhovnijskih dohodkov.
§. 10. Ako je pa kak duhoven iz uzro-kov neomenjenih v §. J), zadržan svojo službo opravljati, mora pristojni cerkveni načelnik o pravem času preskrbeti, kar je potrebno. Za to mora državno dovolitev pripraviti si, Če ima vsled tega pomagati kak javni zaklad, ki je pod javnim varstvom j ali če se morejo dohodki prebende stalno obtoževati. Za administratorje cerkvenega urada veljata §. 6 in 8.
§. 11. Kadar se izprazni kak cerkveni urad ali kaka cerkvena prebenda, mora se to naznaniti deželni oblastniji.
§. 12. Izprazneni cerkveni uradi in prebende se morajo v enem letu zopet podeliti. Le če deželna sodnija dovoli, sme se ta obrok zdaljšati.
§. 13. Privatne pogodbe o nasledstvu v cerkvenih oblastih in prebendah so neveljavne.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
Ttotruiije dežele
V Ljubljani 22. jnnija.
Iz Itntnafa se poroča, da se pretre-suje mogočnost odpravljenja obeh rninister-stev za domobranstvo in preustrojenja ogerske bonvedske (domobranske) vojske.
Med <?€»#*• traje pred volitvami novi-varski boj, a kakor radi konstatujemo, še precej dostojen iu stvaren. Mladočehi bodo le malo kandidatov postavili. Njih organ, „Nar. Listyu pravijo: „Mi ne računamo na to, da naša politika (iti v deželni zbor) zmaga. Ali (staročeška) stranka nedelavnosti bode morala denes ali jutri od svoje politike odstopiti. Politika uečinnosti (pasivnosti) je pogubna, nečinnost je smrt, ali naš narod nij še mrtev, zato bo če ne denes pa jutri pokazal svojim pohlancem pot v deželni zbor. Našli so ga Moravani, našli ga bomo mi. Čem preje, tem bolje."
\<ni.ihf* politično društvo v Iglavi je sklenilo resolucijo, naj nemški narod zabrani tlačenje ogerskih Saksov od strani Magjarov, ter pozivlje i druga nemška društva k enakim resolucijam. Torej nova, Magjarom nevarna agitacija. In vendar ne nehajo drugo narode tlačiti!
Ogersko-*rf»#If* cerkveno-narodni zbor se snide 13. julija in bo volil srbskega patrijarha.
V sobotni seji iM/ersketja državnega zbora je interpeliral vodja levice Tisza ministra liitto o spremembi v vojnem mini-sterstvu in o „nekonstitucijonalnih ^ prikaz nih," ki so te spremembe spremljale. — liitto odgovor v prihodnji seji obljubi.
VnaiiJ«1 drittve.
Hriisrlfski „Nord" prinaša osnovo za posvetovanje mednarodne komisija, katera bode tukaj sešla se na predlog Gorčakova. Osnova je v poglavja razdeljena in obsega Bledeče stvari: vojnička avtoriteta v sovraž nikovi deželi, razloček mej vojaki in ne v vojsko umeščenimi soborilci, dovoljena in nedovoljena sredstva v vojevanji, obleganje, bombardiranje, šp?jonstvo , vojni ujetniki, ranjenci, oblast vojaških osob nasproti civilnim, rekvizicije, kontribucije, parlamentarstvo, kapitulacije, premirje, represalije.
Fmncoshe narodne skupščine ustavna komisija ima denes sklepati o Perierovem predloga, naj se definitivno ustanovi republika. Večina te komisije je monarbična, zato bode najbrž predlog zavržen. A ker ga potem manjšina v komisiji za svojega vzame, pride kot votum odborove manjšine pred celo skupščino, v kateri je 350 glasov zanj gotovih. Torej, če za zdaj prav pade, vendar bode padel s prav neznatno večino glasov.
Iz Španije se potrjuje, da* so republikanci velikansko zmago imeli v bitvi pri Gandesi nad dvojno - številnejšimi Karlisti. Tudi o maršalu Concha se poroča, da bode v kratkem odločilen udarec na Karliste storil.
JVemški časniki v Prusiji vidijo v pro-vokatoričnih izjavah na takozvanem katoliškem shodu v Majncu samo naznanilo, da ultramontanci hočejo boj proti Nemčiji nadaljevati, ter obetajo da jih bode država od važno zavračala.
tfsktt stranka „Home-RuleB je imela 19. t. m. shod, v katerem so ti irski zastopniki formulirali svoje težnje v predlogu: naj Angleška da Irski popolno avtonomijo in naj ima skupni parlament le Bkupne državne zadeve določevati.
Dopisi.
Odi sor&kcfpa polja 19. t. m.
[Izv. dop. I Uže dvakrat ste omenili v svojem cenjenem listu, da so ponočnjaki žabni-škega učitelja po noči domov gredočega napali in teško ranili. Ker so se pa v enega vaših dopisov vrinile neke male pomote in mi je vsa stvar dobro znana, oprostite, da se tudi jaz oglasim.
Žabniški učitelj se je 31. maja po noči po železnici iz Kranja pripeljal in na kolodvoru na Trati v Ančnikovi krčmi maselc vina pil. Poleg njega sta pila dva kmetska fanta, najbrže od sv. Duha, ki sta učitelja poznala ter ga vprašala, če ga nij nič strah po noči črez polje domov hoditi. Odgovori jima, da nič. Na to fanta ostaneta ter odideta; kmalu za njima odide tudi učitelj. Ko pride na polje, par streljajev od AnČni-kove krčme, ga fanta napadeta, na tla po-dereta, mu palico iz rok izpulita, ga tepeta ter po glavi bijeta. Po tem odtečeta, ter pustita učitelja hudo ranjenega, ki je komaj do doma prilazil. Dve sodnijski komisiji, ena iz Loke, druga iz Ljubljane ste učiteljeve rane na glavi za teške izpoznali.
To je resnica! Da bi bili pa Žabničanji hudi na šolo in na učitelja, nij res; še prav vneti so za šolo. Tudi ondotnji duhoven gospod je šoli prijazen in z učiteljem v lepem miru živi. Veliki nasprotniki šole so pa sv. D u barji, ter ŽabniČanom še zdaj ne morejo odpustiti, da so jih hoteli v žabniški šolski okraj prikleniti. Sv. Duharji so Be z vsemi štirimi žabniške šole branili in so se je res ubranili. Morali bi svoje otroke v Loko v šolo pošiljati, pa koliko jih res hodi v Loko v šolo? Nij čuda torej, da je pri sv. Duhu surovost doma. Pred nekaj leti je neki sv. Duhar na žabniškega učitelja
skozi okno strelil, tako da so morali Žabni-čanje pri šoli železna polkna narediti. In da se tudi do sedaj sv. Duharji še nijso poboljšali, kaže ravno tukaj opisano hudodelstvo.
Iz jRuttOTlJlCC na Gorenjskem 10. jun. [Izv. dop.] Na vprašanje g. dopisnika iz Kamne gorice v štev. 131. nSlov. Nar.1' zavoljo ustanove požarne straže v Radovljici odgovarjamo, da se je bivši občinski predstojnik gr. Gastav Tharn dosti prizadeval požarno stražo tukaj ustanoviti, katera pa bi se s politiko nič ne pečala. Okolo osemdeset mož in fantov, ne samo iz mesta — temveč iz cele fare je k družbi pristopilo. Žalibog so jeziki to koristno napravo v rojstva zadušili. Posebno so naše Žene uganile rekoč: ta bramba bo le priložnost dajala, potepati se in pijančevati. Dragi so zopet rekli: zdaj bomo požar za požarjem prestali, ker tam, kjer je požarna bramba, tudi rado gori itd. Pravijo, da ho tudi tisti krokarji, kateri vsako naredbo, kjer nijso zraven sami, pomoriti žele, podpihovali, in na to vižo ta sad požrli. — Navdušenost je pomrznila in gasilna družba statutov nij izdelala.
Iz JDooriVpolJ 20 junija. [Izv. dop.]   Od vseh stranij slišimo  tožiti kako slabe žetve se pričakuje; pri nas, bodi hvala najvišjemu, se nadejamo zopet dobre letine, ker naša polja so v prav dobrem stanu in nam obilno vseh pridelkov obetajo. Pa bodi bogu potoženo kakor se nadlog nikjer ne manjka, imamo jo, in sicer jako veliko tudi v Veliko-laškem  okraji, katero posebno mi Dobrepoljci jako občutimo, in ta nadloga je velikanska, ako ravno v pritlikovi osobi načelnika  cestnega  odbora.   Možiček je na vsak način načelništva popolnem nezmožen, poleg tega pa jako trmoglav.   Cestni odbori so za to postavljeni  da  bi  za blagostanje cest skrbeli in na to delali, da bi bile ceste bolje kakor so v Bosni; ker dobra cesta je prvi pomoček za povzdigo obrtnije in kupčije,  zarad tega je treba v cestni odbor prvič neodvisne potem zvedene in tako može voliti,  ki  so  za domačega okraja blagor vneti, ne pa Juvančeve baze može za načelnika  tako  velevažnim   odborn  postavljati, kateri še trdi, da so bili starodavni časi, v katerih sta uboga mula in osel teške tovore po slabih potih prenašala, boljši od sedanjih. Le pojte se s takim načelnikom solit. Zato morebiti je pri Žitnikovem mlinu cesta tistim starodavnim potom podobna, ker ima načelnik nad takimi  toliko veselje.    Cesto je treba  od Predstruge  do Strog razširiti ker na nekaterih ali več mestih je komaj seženj široka.   Načelnik tega ne  stori.   Ako nij zmožen, da bi postave bral  in po taistih energično delal v prid davkoplačevalcev, naj odstopi  in  to mesto kakemu za to zmožnemu možu, katerih se pri nas ne manjka, prepusti.
Za dobro stanje ceste ne zadostuje, ako tisto kakov Puški Štefanček smo pregleduje, ter s tem samo stroške napravlja, a dru-zega nič ne stori. — Ali le za tist košček ceste pri Žitnikovem mlinu na novo narediti, kar je tolikanj potrebno, tri leta premišljevati treba? Čemu vaših toliko nepotrebnih ogledov? — V okrajno kaso mi veliko plačamo, pa nam ta možiček enega kanala na Vidmu ne privošči, kateri bi morebiti komaj kakih 30 gld. stal. Izurjenost našega načelnika kaže, da se je teoretično
in praktično za ceste potrebnega v Rosni pred kakimi 30 leti učil, zato je okrajna cesta od Zdenskevasi do Račine tako izvrstna.
Morebiti bi nam načelnik gori omenjeni kanal omislil, ko bi kje bližje Pašče ali v kakem gozdu bil, da bi ga sam on naredil in prav drago zaračunil. — Ako je treba pri cestah kaj popravljati, namreč držaje, kanale, škarpe ali mostove, to je pri očitni dražbi podvzetnikom za oddati; to si naj načelnik zapomni, sicer bodemo kanale od Lašč do Lužarjev pregledali.
Mi smo davkoplačevalci in imamo pravico terjati, da se z našim premoženjem pošteno ravna, na kar načelnika tukaj opozorimo. Koncem mi svetujemo, da naj on od načelništva odstopi, ker sicer bodemo po kakem drugem potu to dosegli.
Iz Trsta 20. jun. [Izv. dopis.] Nij dolgo tega, kar sem bil v nekem dopisu od tu omenil novo politično društvo. Pravila tega društva so tudi v slovenskem jeziku tiskana izšla, da se ustreže slovenski stranki v Trstu in okolici. Društveni namen je: „vzbujati domorodni duh v Trstu in njegovi okolici, in na to delati, da se pripomaga k večjemu razvitku moralnega in materijalnoga blagostanja Trsta in njegove okolice." Nadalje imajo trije odseki: redovni, ekonomični in politični, vsak v tvojem delokrogu marljivo na to gledati, da se v mestu in okolici dobro gospodari, to je, da se ne zame-tu jejo novci volilcev le za nepotrebne reči in polepšan je Trsta, od katerega okolica primernih koristij ne uživa. Pazilo se bode tudi, da se ne bodo volilne pravice kratile, kako je bilo do sedaj, ko je bil vsak la-bonski vratar volilec, a okoličanov so izpn-ščali polovico iz volilne listine. To bode zdaj hvalevredno novo politično društvo vse bolj v razvidu imelo, in se nepostavnosti ne bode brez ugovorov vršile.
Dosedaj je v tržaškem mestnem zboru uže več let sem vladala neka klika, katera seje sicer „liberalno" imenovala, ali liberalna nij bila, ker njen liberalizem je bil despotizem. VeČ poštenjakov je izstopilo iz te klike in letošnje leto je užc drugi tak izstop znamenje, da v ladijo, katero je tržaški „Pro-gresso" vodil, uže voda teče in jo podgane zapuščajo. Ilermet, kot krmilec, vendar še upanje ima, da jo morda sam v zavetje dovede, kar nij več verjetno. Da se proces zazpada te klike pospeši, za to bode tudi imelo skrbeti to novo društvo.
Slovenci tržaški moramo nft to ozir jemati, da so pravo-liberani gospodje namah, pri ustanovljevanji društva se na nas Slovence ozrli ter poudarjali, da smo važen faktor, s katerim je treba računiti, da se namen doBeže. Posebno pa v Trstu, kjer je potreba zatreti protiavstrijsk lahonski duh. Da smo Slovenci pri tem političnem društvu dobro zastopani, kaže nam osobje naše politične stranke v vodstvu. Eden voditeljev naše stranke in zvesti zastopnik naš je odbornik g. dr. Bizjak, kateri bo svoj posel častno in možato izvrševal.
Domače stvari.
— (Časnik „Slovenski učitelj",) organ učiteljskega društva za slovenski Sta-jer, je izšel v drugi številki. Beremo v njem: „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" ima
▼ prvi vrati to nalogo, da izdaje šolski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih učiteljev po Slovenskem zlasti pa po Štajerskem. Ker bode nadalje to društvo edino na slovenskem Stajerji, ki se bode po vsej tej pokrajini razprostiralo, ker bode odločno narodno, zavoljo tega zasluži gotovo podpore od vseli slovenskih dorroljnbov. Saj druga drnštva (čitalnice, politična drnštva) so po večjem utihnila, in učiteljske in šolske zadeve pa vendar veliko več zanimajo učitelja in ne učitelja, zavoljo tega želimo, da bi se našemu društvu pridružili ne le samo učitelji slovenskega Staje rja, marveč, da bi to novo podvzetje podpirali učitelji in šolski prijatelji po vsem Slovenskem. Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po večji omiki svoji in svojih sorojakov; z večjo omiko bomo pa dospeli tudi do večjega materialnega blagostanja ln do večjega napredka. Temelj vsej omiki je pa narodno šolstvo, to pospeševati naj bi bila tudi slovenskega domoljuba prva dolžnost!"
— (V Zagreb) za vseučiliščno stolico kompetira — kakor se nam je povedalo — tudi Slovenec g. Ivan Župan, profesor reške gimnazije.
— (Vidov dan.) Iz Gradca se nam piše: „27. t. m. praznujeta skupno „Srbski Sokol" in vseslavjanska „Sloga", slovstveni društvi na višjih] šolah graških, v sobani „Prinz Koburg" (Zinzendorfgasse), vidov dan v žalosten spomin propada carstva srbskega. Sodelovalo bode pri tej svečanosti i slovensko pevsko društvo. Nadejati se moremo zaradi jako bogatega programa, glede na govore i krasnoslovje, vrlo lepe zabave."
— (Podzemeljska jama.) Iz Cerknega na Goriškem se piše v „G1.U: Pred kakimi 40 leti je bila v Ravnah (\ ure nad Cerknem) videti še precej velika in čudna podzemeljska jama s prelepimi, vmes prav snegobelimi stalaktiti (kapniki), katerih se je veliko odneslo; nahajajo se v ljubljanskem muzeji in po drugih zbirkah. Marsikaterega prijatelja narave je ta jama privabila v Ravne. Ko so pa blizu jame novo hišo zidali, so vhod, bog ve, iz kakega uzroka, zasuli in celih 40 let nij bil nihče več v jami. Se le letos se je po prizadevanji posestnika g. Ivana Kafola jama zopet odprla, vhod čedno popravil, pota po jami zravnala, da sme slehern brez strahu vanjo iti in naravo v njenih prečudnih izdelkih občudovati. Izplačalo bi se — misli „G1." — zlasti naravoslovcu specijalistu to jamo obiskati zarad podzemeljskih hroščev, katerih se obilno tamkaj nahaja.
— (Iz Trsta) se poroča: OkoliČanski poslanec gosp. Nadlišek je v seji mestnega zbora 19. t. m. interpeliral župana, ali se bode kaj skrbelo za te, da se onim okoličanom pomaga, ki so vsled nevihte v toliko škodo prišli.   Župan je pomoč obljubil.
— (Iz malega Repna) na Primorskem se nam piše: Dne 20. junija zvečer ob 7. je toča debela kakor jabolka padala. Ena je pezala l/i tdtkt Streho je tudi poškodovala. Sreča božja, da nij več nego pet minut padala. Kar stari možje pomnijo, nij še bilo take toče. Ko bi bila kakega člo-veka na polji dobila, gotovo bi ga močno ranila.
— (Iz Cmureka) 20. jun. se nam piše: Denes 20. o pol četrti uri se je vsula po emureški okolici, ko jajca debela toča in
v četrt ari vsa upanja na polji uničila kmetom. Vihar je tako divjal, da je velika drevesa lomil in s koreninami vred izrnval. — Kako daleč je ta huda nevihta segala še nij znano j ko več izvem, bom natančneje poročal.
— („Bcseda" v ljubljanski čitalnici) zadnjo nedeljo večer na goBtilničnem vrtu je bila dobro obiskana in so pevci peli ter je godba igrala s pohvalo in zadovolj-nostjo zbranega občinstva.
— (Umor.) V Ljubljani so v nedeljo jutro ob štirih trije delavci ubili na dunajski cesti pred gostilnico ,. pri bavarskem dvoru" svojega tovariša tudi delavca v Čin-klovi fabriki, valgo Županovega iz zgornje Šiške doma. Udarjeni je precej mrtev obležal. Govori se, da se je uboj zgodil zavoljo tega, ker ubiti nij hotel s svojimi tovariši vred delavski „štrajk" napraviti, ker je bil oženjen in priden delavec.
— (V vodo skočil) je včeraj po-polndne okolo 6. ure vojak tukajšnjega artilerijskega polka. Pravijo, da je ukral nekaj forintov svojemu tovarišu vojaku, ter potem ubegnil; včeraj se je posrečilo vojaški straži ga zopet ujeti. Ko so ga hoteli odpeljati v zapor, ubegnil jim je zopet med potom, ter skočil z mesarskega mosta v Ljubljanico. Po dolgem trudu so ga trije vojaki od tukajšnjega pešpolka Sacbsen - Meiningen iz vode na suho izvlekli, ter ga potem pol mrtvega vojaški bolnici izročili.
Razne vesti.
* (Pogreb hrvatskega pisatelja Fr. Kurelca) v petek je bil — kakor v „Obzoru" beremo, najsijajnejŠi. Udeleženi so bili: vsa narodna društva, meščanstvo, mladina. Nagrobni govor je govoril kanonik Veber, proslavljajoč Kurelčevo domoljubje, njegov značaj, njegovo učenost in marljivost in njegove zasluge za hrvatski jezik.
* (Klerikalno.) Provikar trientski je razposlal svojemu duhovenstvu okrožno pismo, v katerem zapoveduje, naj verne odvračajo od gledališča, od plesov in cnacih veselic. — Južni Tirolci so torej rešeni.
* (Zvest do smrti.) 11. t. m. so v Biku, v zoloskem komitatu na Ogerskem nesli k pogrebu Gustava Mrakoviča in njegovo soprogo, rojeno Jankovič. Mož je bil star G7 let, žena pa deset let mlajša. Ko je bila žena uže blizu smrti, jo soprog objame in poljubi, gre potem v drugo sobo, ter se ustreli. Tri minute potem umre žena. Mož je bil znancem večkrat dejal, da ne bode mogel živeti po smrti svoje soproge   s katero
tako dolgo srečeu živel. Marković je bil nekdaj notar požeškoga komitata, in je bil vsem jako priljubljen.
* (Trideset tisoč okostij.) V Med-lingu pri Duuaii ste dve cerkvi, ki se prištevati k najstarejšim v Tnižji Avstriji. Pri tako-imenovani „gornji" cerkvi je zvonik, ki ga ljudje spli.h „karner", t. j. kostišče zovejo. Nek gospod je te dni preiskaval ta stolp, in našel je, ko je odprl neka vrata, strašno veliko kopico človeških kosti j. Daljne pre-iskavanje je peljalo v velikansko visoke, ob-lokane prostore. Gotovo je kostij od trideset tisoč ljudi), in kakor se na črepiujah vidi, so bili to bržkone Mongolci. Ko je bila kuga se je gotovo tudi veliko trupel vrglo sem. Med njimi ro mazil jena trupla, na katerih se Še črevlii drže.
* (Stekle lisice) se zadnji čas na Koroškem dostikrat priklatijo do človeških stanovanj ter silijo proti ljudem, da bi jih popadle. Pred desetimi dnevi so v neki vasi dve ustrelili.
* (M a g j a r s k e j eč e.) Slovaške „Slov. Novinv" pripovedujejo, da je v barČskem komitatu nek nadžupan, ki ljudi zapira v kletko, kjer more le en Človek utaknen biti, in katera in po tleh in ob straneh ima bodeče ostrine, tako da ubogi ujetniki ne prestanejo muk več kot po tri ure, in se torej menjaje le po tri ure zapirajo. Lepa azijatska kultura.
* (Morska pošast.) Kakor poroča italijanski časopis „Dalmata" v Zadra v Dalmaciji, ujeli so tam blizu velikansko ribo, katera je vagala trinajst centov. Ko so jo razparali, našli so v njenem droba požretega enega psa, zanjko iz železnega drata, kakor ga konjederci upotrebljavajo za lovljenje psov, in manjšo morsko ribo, katere ribiči v tem kraji nijso poznali. Rečeni časopis svari, naj bodo oni previdni, kateri se hodijo v morje kopat, ker taka velika pošast tudi lehko Človeka požre, ki se koplje v morji.
* (Kako se živali razumejo.) Nek anglešk list prinaša sledeč interesanten slučaj. Nek kramar je imel visok sod in nekaj sira notri. Ko je neki dan pogledal noter, nij videl nič sira več, pač pa celo kardelo podgan, ki so bile sir pojedle, pa ne več iz soda mogle. Kramar gre po svojo mačko. Ta pogleda v sod, ter beži proč. Kmalu pride Še z eno drugo mačko nazaj. Obe gledate v sod, oči se jima bliskajo, zagrme ter zbeže proč. Končno pridete Še s tretjo mačko nazaj, in vse tri brez obotavljanja skočijo v sod. A zmotile so se. Podgane so dve mački do smrti obgrizle, tretjo je pa
kramar komaj otel gnjnsnim beštijam. ___
21  in 22. j u n i j a:
Evrofia:   Klin<rer iz Celovca.
Pri Slonu: Ambrož, o. kr. rudniški oskrbnik iz Idrijo. — Vin, z frospo ti Itcke. — "VVondraizok iz Linca. — Rejce iz nv. Tomaža. — Beisingor, l družino, TJnbovie, z gospo iz Trsta, — Dr. Culestin Franco, Wcyrauh z Dunaja. — ZeiUinffOr iz Gradca. — Hahn Jus. I gospo iz Anischdorfa. — Brkifi iz Siska.
Pri JVInllel : Siiss, Brod z Dunaja. — Pogačnik iz Žavca. — Schoidenbergor iz Beljaka. — Pachnor, ogerskl o. lejtnaut iz Ralasa. — Frtedl z Dunaja. — Uranič iz Trsta.
Pri Zniuorei: Mautnor. potnik iz Zagreba.
V prostorih na strelišči.
Dessort-ov
slavni €inatomivni mu&ej
(filijala) v 2. razredih.
Največja zbirka umeteljniskih prisportabljanj iz oblastja telesnega življenja človekovega. I. Razredi
I lik vi žirija.
Galerija orodij, ki so bila v srednjem veku pri sv. inkviziciji za mučenje in siijenjo navadne, kazano v življenskn-velikih podobah in voščenih preparatih posameznih delov života. II. Razred:
Anatomija in narodoslovje.
il u/«-j je VNitk ilan o«l H. /jiuim j do Večera o«lpri.  —   Vlorek   in   pri«-I.   po po k ml m- od
1. ure «lo večeru Je muzej le /,u dume odprt.  —  Gospodje  brez razločka v tem času nema j o pristopa. — Dauio pa imajo razen onih y.a nje posebej reserviranih UT vsak dan še tudi pristop.
Vstopnina 30 kr., c. kr. vojaštvo od feldveblja nižje polovico.
Vstopiti smejo le odraščeni ljudje.   Kažipot (katalog) so na kasi dobi za 12 kr. (UiO)
Poziv na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, kate jim naročnina poteče konec junija in druge narodu jala1 vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
.,.*»! o v. \«r«>«l" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na d« m:
Za pol leta.....« gld. 50 kr,
Za četrt leta .... 3 „ 30 .. Za mesec julij .... I n lO .. Za pošiljanje na dom  se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
H pošiljanjem po posti velja:
Za pol leta.....8 gld. — kr.
Za četrt leta     ....     -4   „    — „ Za mesec julij   .   .   .   ,     1   „ „ Za gospodo   u«'iiri i« -   na ljudskih šolah iu za dijtiltc velja zill-v.ii 12 it Cena in sicer :
Za Ljubljano za četrt leta & gld. .»O kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „  — „ sitim itfivt »•<K'iJtf „Sli>v. J%Ta»'Ofiaf't
JPe*fi»JU«J».
\sem bolnim moč in zdravje hrvz leka in brez stroškov po izvrstni
Odstrancnje vseh bolezni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno brano Kevnlesciere du lhirry iz Londona, katera pri odrasčenih in otrokih svojo stro-Sko oOkrat v drugih sredstvih prihrani
Izpisek iz 7f>.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobn, v prsih, na nljucah, v grlu, v duS-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se ua zahtevanje posnetki zastonj in franko doposljejo:
Spričevalo št. 84.210.
V Napolji, 17. aprila 1862.
Moj gospod ! VHled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijseui bil v stanu no citati niti pisati; moji živci so so tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem zini nun razburjeno živce, da nijsein nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov jo Bvojo umetnost poskušalo, a ne da hi mojo trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sena Vašo Revalescicro poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, so zahvaljujem ljubemu Bogu. ltevalcscicro zasluži naj-večo hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Martpiiso de Brehan. Spričevalo št. 65.810.
Nouichatcau (Vogesen), 23. dec. 18G2.
Moja lici, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki bo dvomili na mogočesti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, ltevalcscicro dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, so zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officiere Coinptable en retraito.
Tečnoj Si kot meso, prihrani Kevalesciero pri odrasčenih in pri otrocih SOkrat svojo ceno za zdravila.
V plehastib pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 luuta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fuutov 36 gold.,
— Revaleseiere-Biscuiten v puaicah i 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — RuvaieHciero-Uhocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 guid.50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 4« tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 Lold., za 2b« tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry d u uarry &. Comp. na Dunaj), WHlltlscliKH«j»e st. b, v l.jiiltljitui Eii. Manr, v fciratlol bratje Oboranzmoyr, v Iiis-bruku DiocLtl A Frank, v Celo vol P. Birn-bacher, v I,ouei Ludvig M iiller, v Mariboru P. Kolotnik <k M. Murič, v Jlerauu J. B. StockhanaoD, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošuja duaaj-ska .usana vbo kr^je po poštnih nakaznicah uli povzetjih.
V Nežtini je
mm ftilijard
i vsemi pripravami precej, pa najdalje že v tem mesecu za prodati,
Natančneje se poizvo pri l.i/.i llohl-ueiniilli v S./Miii. (lf,9_i\
Dunajska borza 22. junija
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld Enotni drž. dolg v srebru . 1860 dr/., posojilo ....
74
109
50 90
kr.
Akcije narodne banke .	992	
Kreditne akcije   . .	223	, 50
	.   . 111	, 90
	.   .    8 t	, 94«/
		I
		, 15
PRODAJA.
V eotrteli po ltrc»»iiem rinovu, to je 25. Junija 1*474, ali Se bi
bilo potrebno, tudi naslednje dni, vsakokrat dopoludne od 9. do 12. in popoludne od 3. do 6. ure, — bode v farovži pri devici Mariji v ■•olji iz zapuščine ranjcega gospoda fajmoštra Jflariina 1'ajka — premakljivo blago, namreč: živina (6 krav, 2 konja in 7 prešičev), drva, žito, seno, in dru^a živinska klaja, jesih, mošt, razna vina, tudi žlahtna v steklenicah (buteljah), vezovi, konjske uprege, gnoj, poljsko, hišno, kuhinjsko i u kletsko orodje in priprave, obleke, perilo, postelje, lovsko in drugo orožje, in razne bukve itd. po očitni dražbi (licitando) prodajano.
V Ljubljani, 15. junija 1874. (156-3)
Pred sleparstvom se svari!
Mod mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske
Erebivalco preslepariti. Naj so VBak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za atore firma prodajalca no da dovoljno garancije.   Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokaz najstrogejše (tolitluostl !
Neverjetno, pa resnično!
ttfk If-M   j.* "I   if-\   švicarska moderna porcolan-email-ura, z lepimi soljankaini Kl» 111 J. in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni,
Za 1 gl.
koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. rfr* Q   JO   in "11  <r|   P™va angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-vorižico, z 5 ©    medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantiinim listom, in z
reservnim urnim steklom vred. Taisto kmno-časomorne uro, najfinejše v ognji pozlačeno samo 12 gld. 50 kr.
JO ili   I ^ tr\   velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *" &    jo najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. bo
te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme.
TfAf* \\  ju   |W tri   se dobijo moderno vojaško uro, lehko, lične, polog toga jako ologantno KO 111 lO ^1. jn 0kusne, jn kar je glavna reč, zel6 natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantiinim listom, k^lllin 12 Iti   I % fl   srebma cilindrasta ura, b pravim zlatim obročem naskok, močnim k^ctllltf l.m> 111 J.«J kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantiinim listom vred.
I % n|| OfJ <y*l   prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom,
K3nlllU MtM clll &\J t^l. najfinejše gravirana, s pravo talmi-zlato  verižico in garantiinim
listom vred. »
Wot||fj "13 ir\ prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, mo-
OctlllU daijunoin iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantiinim listom,
SdlllO I4t i^l. taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom.
^Hlllft Ifi 'lil IT crl prava angleška Prince of "VVales-remontoarna ura, najmoČnojšega ^**"*" *• ■ obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikolna v pravom, čistem
talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantiinim listom vrod zastonj. W ,j m f»   19   tr|   prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim i  «111 Ili   J.O  ^1. kristalnim steklom, in se tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantiinim listom vred. Slmiin   IH   i) 11    17   crl   celo majhna ura za gospo, iz pravega srebra in prav pozlačena, s ^«111111   J.4*  «111   m. §       i • pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantiinim listom vred. Wo|||fi   |W   \y\   Of)   «r*|   prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronomo-111 A    terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejšo emailirana,  s fino
verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantiinim listom vred. Knnm   Ift  ali   90   iti   Q\   crl   najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru-t3«llllU   lO  Clll   &\j   111   f^tJ binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal-
jonom, usnjatim etuijem in garantiinim listom vred.
Ojf I   in   O^t   if\   srebrna temontoarna ura,  se brez ključa navija,  a talmi-zlato ►JJtllllU   i^VF   111   ^,*J   gl« verižico in medaljonom vred.
Samo 23, 25 in 27 gl. iS^^SgO8p0 z verižico' modaIJ°nom in earantilnim
MIHCI *A( I ili   i (\ crl   Ptttva angleška srebrna romontoarna ura z dvojnim po-
k^dlim <u\7, «J«J» 111 gl« krovom, garantovana in patentovana.
SfilHO 35, *J:5 ili 50 gl. j)rava angleška zlata siderna ura s kristalnim steklom. W,)ltw. £ii t J n   iiU\ t ,«|    tina zlata romontoarna ura s kristalnim steklom,  105 in
n,llllu v^  •      111 *Vy ©l- 116 gl. z dvojnim steklom.
Vmido Ol III      '21111 «1-1   pravi angleški kronometer, z remontoarom, dvojnim pokrovom Kazen tega vse kje drugod ali od kogar druzega razglašene ure eeueje.
Delavnica za poprave ur.
Stare uro, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s Dietno garancijo gl. 1*/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Pismena naročila
"u      i,°^,,l° povzetje ali poHiljatev zuetika v 24 urali izvršč.   Na posebno zahtevanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošljo.
Mojo ceno so vedno nižje kakor najnižje povsod in jaz  Btojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
Vsi, ki si nove uro naročiti žele,
Vsi, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti.
(50-15)
Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien. \;&si<>> nuj no <ioI>ro /aiioiuiti.
Izvrstni /.aslopniki za dežele se iščejo.
Izdateij in za nredmđtvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.
K24H