Razne novice. Godovi pribodnjega tedna, 29. nedelja: 7. po Binkoštih. Peter in Pavel, ap. 30. pondeljek: Spomin sv. Pavla, ap.; Oton, spozn. 1. torek: Teobald, pušč., Julij. 2. sreda: Obiskovanje Marije Device; Oton, škof. 3. četrtek: Helijodor, škof; Bertram. 4. petek: Urh, škof; Berta, devica. 5. sobota: Ciril in Metod, šk.; Domicij, škof. Iz poštne službe. Poštni adjunkt Josip Markut v Mariboru je imeriovan za poštarja v Ubelbacliu. Iz justične sliižbe. Pravna prajktikanta dr. A. Riha v Celju in Alojzij Šumenjak v Mariboru sta imenovana za avskultanta. * Iz učiteljske službe. Imenovana sta za8asna u8iteljica v Št. Jurju ob Taboru Fran8iška Levstik za stalno u8iteljico istotam, in zacasni u6itelj Fran Golež pri Sv. Kunigundi na Pohorju za stalnega učitelja istotam. V začasni pokoj je prestavljena u8iteljica Marija Bezlaj v Žifiah. * Rim. Naš r.ojak p. Ciprijan Napast, fran8iškan, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, je promoviral dne 19. junija v Vatikanu na posebni fakulteti paleologije in cerkvene diplomatike z odličnim uspebom. To fakulteto je ustanovil papež LeonXIIL, ko je odprl vatikanske arliive. * Odlikovan Sloveiiec. Plemstvo je podelil cesar podpolkovniku 37. topni8arskega polka, Alfredu Podboj, s pridevkom pl. Cenetov. * Roraanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Krščansko-soc.-Zveza, in sicer dne 14. julija t. 1. Da se ugodi želji romarjev iz mariborske okolice, gre eden vlak iz Maribora, drugi pa gre iz Celja. Voznina in cene za mariborski vlak bodo najbrž slede8e: Cena: III. razred. II. razred. Iz Maribora ob 5. uri 30 minut K 10'20 K 15-— Iz Iz Iz Iz Iz Iz Hoc Slivnice „ Rac Pragerskega „ Slov. Bistrice „ Poljfian „ 5. 5. 5. 6. 6. 6. » 41 „ » 47 „ » 52 „ n 4 „ » 14 „ n ^8 „ J) » n n 10-20 1020 10-— 10-— 980 980 J1 r> n *i n n 15'— 15 — 14-50 14*50 14-— 14*— Vozni red od Ljubljane naprej še ni natanfino doloSen. Tudi gori navedene cene za mariborski vlak niso popolnoma zanesljive, ker državna železnica svojih cen še ni naznanila, a veliko se ne bodo izpremenile. Spremembo cen naznanimo še pravoSasno. Vozni red in cene za celjski vlak, ki vozi tudi 14. julija, pa so slede6e: Cena: III. razred. ob 8. uri 10 minut K 6 80 23 „ „ 660 33 „ „ 6-60 48 „ „ 620 59 „ „ 6-- 7 „ „6-- Iz Celja Iz Laškega Iz Rim. Toplic Iz Zid. mosta Iz Hrastnika Iz Trbovelj 9 II. razred. K 11-— . io, io-- u ° „ 8-50 „ 8-50 Nazaj se vrnemo dne 15. julija zve8er. Vlak bo vozil nazaj iz Lesc, tako, da bodo lahko obiskovalci Bleda v Lescah vstopili v vlak. Takih kart, s katerirai bi se laliko v Ljubljani izstopilo, nam železnica žal ni dovolila. Za otroke nad 4 leta stare je treba pla6ati kakor za odrasle. Polovi8nih kart za otroke ni dobiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. C8. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogo8e skupno naro8ijo karte, ker nam prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo samo proti gotovemu predpla8i1 u. Karte je treba naro8iti najpozneje do 7. julija, ker nam drugaSe ni mogo8e naroSiti potrebnihvozov. Karte se naroSijo in denar naj se pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta, št. 5. VMariboru sebodokarteizrednodobiletudivTiskarn i s v. C i r i 1 a. Navlaku ne bo nikdo ve8 dobil karte, zato se naj iste pravo8asno oskrbijo. Z razpošiljanjemkartseboza8elo še-le 4. julija. * Romarskl vlak k Mariji Pomagaj bo šel tudi iz Brežic, in sicer dne 28. julija zjutra.j. Vozni red in cene za ta vlak se pravo8asno naznanijo. * Koroška slov. kršč. soc. zveza priredi v nedeljo, dne 6. julija, romarski vlak na sv. Višarje.Vlak vozi ob 9. uri 51 minut dopoldne iz Spodnjega Dravograda in pride v Žabnico ob 2 uri 23 minut popoldne. Drugi dan, dne 7. julija, vozi iz Žabnice ob 11. uri 51 minut. Vožnja iz Spodnjega Dravograda tja in nazaj stane 8 K. * Na katoliškl sliod v LjuMJano! Se-le prihodnji teden je mogo8e 6astitim župnim uradom poslati zglasilnice za katoliški shod v Ljubljani, ker čakamo še cen za posebne vlake, katere dopošljemo skupaj z zglasilnicami, da ne bo treba dvojne ekspedicije in župnim uradom ne dvojnega dela. Vsa oglasila za v.deležbo na katoliškem sliodu naj se vrše le po župnih uradih. Tako bo res vsakdo samo enkrat naznanjen ir- bodo izklju8ene zmešnjave. Da bo sijaj katoliškcja shoda tem ve8ji, prosimo one Slovence in Slovenke, ki so se udeležili cesarskoga jubilejnega sprevoda na Dunaju 1. 1908., da tudi v Ljubljano v nedeljo, d n e 24. a v g u S t a prihite v prekrasnih svojih narodmh nošali in da se jim pridružijo vsi, ki imajo prave narodne noše! Narodne noše bodo imele v slavnostnem sprevodu svoje posebne skupine. Priliite naj pa tudi vsa naša društva in družbe s svojimi zastavami! — Cilj nažega ljudstva naj bo 24. a v g u s t a središ6e naše domovine, bela Ljubljana! — Odbor kat. shoda. * Koledar Kmečke Zveze. Nekateri zaupniki so prav pridni pri nabiranju naro8nikov za koledar K. Z. Od mnogih pa še nismo dobili nobenega odgovora. Prosimo, da storijo vsi pristaši K. Z., posebno pa zaupniki, svojo dolžnost, in še te dni pridno nabirajo ude za Kmecko Zvezo. Koledar bo izšel še-le meseca oktobra. Kdor ho8e v koledarju inserirati, naj se takoj oglasi. Inserati v koledarju bodo imeli velik uspeh, ker se bo tiskal koledar v ve8 tiso8 izvodib. * Ostanki sv. Martina. V nedeljo, dne 15. junija, so pripeljali iz Francije v Sobotišce (Szombathely) na Ogrskem ostanke sv. Martina, in sicer kost iz svetnikove lobanje. Ker je Sobotiš8e, nekdanja Sabarija, svetnikovo rodno mesto, je ondotni škof izposloval od turskega nadškofa (Tburs v Franciji) omenjene ostanke, katere je spremljalo celopot posebnoodposlanstvo, obstoje8e iz 8 oseb. V Sobotiš6u pa jih je slovesno sprejel ondotni škof groi Mikeš, na kar so se v sve8anem obbodu prenesli v stolnico, kjer bodo zanaprej shranjeni. * Slovenskim materam. Kardinal knezonadškof dr. Bauer v Olomucu na Moravskem je nedavno govoril o slabih časopisih. Pri tej priliki je povdarjal, da so raatere odgovorne za 6asopise, ki prihajajo v družine. Matere bi morale skrbeti, da se slabi 8asopisi odstranijo iz hiše. Njegove besede slovejo: ,,Koliko bi zamogel v tem oziru storiti en sam opomin na matere! Ona je, ki mora imeti za otroke, za družino čujeSe oko, ona je za to odgovorna, kakšna je duševna nrana, ki prihaja v hišo." Te besede, ki jih je govoril kardinal dr. Bauer 6eškim in nemškim materarn, naj si zapomnijo tudi slovenske raatere! * Složno, po bratovsko! Dajesocialna demokracija dete propadajo6ega liberalizma, je znano. Socialna deinokracija dandanes napreduje, liberalne stranke pa propadajo skoraj povsod. Ta politični pojav je posebno važen za našo stranko, v še ve8ji meri pa za kme8ki stan. Socialna demokracija, politi8ni dedi8 liberalcev, je še strupenejša sovražnica kmeSkega stanu in krš8anskih strank, kot pa liberalci. Slovensko ljudstvo se za socialno demokracijo ne more vnemati ne iz verskega, še manj pa iz gospodarskega stališ8a. Da je socialni demokrat naš odkrit sovražnik, to vedo tudi liberalci, zato povsod, kjer le morejo, podpirajo svoje zaveznike. Pri nas gredo liberalei in soc. demokratje skupno proti nam. V Posavju sta liberalec in socialni demokrat. posebno ob volitvah najve6ja politi8na prijatelja. In že naprej lahko prerokujemo, da bodo liberalci pri slu6ajni ožji volitvi v Posavju glasovali kot en mož za socialnega demokrata. Na Moravskem so pri zadnjih deželnozborskib volitvah pri ožji volitvi glasovali socialni demokratje za liberalce in liberalci za socialne demokrate proti kandidatom katoliške stranke. Pa tudi v narodnem oziru so socialni demokratje vedno na strani naših narodnih nasprotnikov. N. pr. v Studencih pri Mariboru so ravno socialni demokratje najprej nasprotovali slovznski šoli. Ali pa poglejmo v Trst! Do8im so Slovenci pri deželnozborski ožji volitvi v I. in VI. okraju 12. junija t. 1. glasovali za socialne demokrate in jim pripomogli do zmage, so socialni demokratjevIII. in IV. okraju glasovali za nestrpne laške liberalce. Liberalni in soc.-deraokraški bratci torej nastopajo skupno. Na to se bo treba naši stranki ozirati. Dosedaj se je z naše strani proti socialni demokraciji postopalo nekako popustljivo, kot bi nam socialna demokracija ne bila nevarna. Odslej moramo upoštevati, da je socialni demokrat enako strupen, 8e še ne hujši nasprotnik katoliškega, loneSkega slovenskega ljudstva, kot brezverski liberalec. * Kako gospodarijo liberalcl, kako krščansko nilsleči mož|e. Dan za dnevom poro8a 8asopisje o milijonih, ki jih najamejo nemška in liberalna mesta kot posojilo. Ti milijoni pri8ajo o skrajno slabetn gospodarstvu liberalnih ob8inskih zastopov. Poglejmo samo naš Gradec, Maribor, Celje in druga mesta, kjer so liberalci na krmilu! Leto za letom se množijo dolgovi, ob8inske doklade so vedno ve8je, bremena za davkoplačevalce vedno obSutnejša. Liberalec je samo za to na svotu, da gazi poštenost v tla in da zapravlja ljndsko premožonje. Kako vse druga6e gospodarijo mesta, kjer so kršSansko misle8i možje na krmilu! Poglejmo saino Dunaj! ObSinski ra8un za leto 1912 izkazuje nad 1 milijon kron preostanka. Mestna plinarna pa izkazuje celo 6 milijonov in 400.000 kron čistega dobička. In liberalci, nemški kakor slovenski, zabavljajo 8ez dnnajski ob8inski zastop, ker je v njem večina krš8ansko-misle8ih mož! * Delo soc. demokracije. Nov dokaz o zapeljevanju socialnib demokratov je sedanji štrajk dunajskih pleskarskih in slikarskih pomo8nikov, katerega je povzro6ila rdeča organizacija. Pomo8niki so namro8 sklenili s svojimi mojstri pogodbo, na podlagi katere bi dobivali letos 69 vin. za vsako nro. Pogodba jo bila veljavno sklenjena. in so se mojstri po njej tudi ravnali. Malo pozneje pa so zahtevali socialno-demokraški pomočniki povišanje pla6e za 2 vin. na uro. Ker pa mojstri niso hoteli spremeniti pogodbe, so za8eli pomo6niki štrajkati. Posledica tega je bila, da so mojstri izkljufiili pomo8nike za 6 mesecev od dela. Mojstrom to ni8 ne škoduje. ker je letos itak malo dela na Dunaju. Pa8 pa štrajkujo8im pomo8nikom, ki izgubijo skupno 35.000 K dnevne pla8e. Vsled tega so silno uevoljni vsi tisti pomo8niki, ki niso v socialnodemokraški organizaciji ter skušajo končati štrajk, kar bi bilo za socialne demokrate silno hud udarec. Iz tega je razvidno, kako nesmiselna in nespainetna so na8ela socialne demokracije, ki ho8e s silo in uporom doseči uresni6enje svojih neizpeljivih namenov. * Soc. demokrat -- Izdajalec domovine. Kakšne posledice sledijo iz naukov socialnib demokratov, je pokazala dne 13. t. m. sodnijska obravnava v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. 371etni socialni deinokrat Janez Gindl je bil obtožen, da je dne 4. maja v Silherjevi gostilni v Erbu vpriSo drugih javno izrekel: ,,Ce bodo tudi nas socialne demokrato poklicali v vojsko, ali mislite, da bomo streljali na sovražnika? Nikakor! Mi bomo streljali na naše 8astnike!" Kljub opominu prioujo6ih gostov je Gindl še enkrat ponovil navedene besede. Sodiš6e je obsodilo socialnega deinokrata na en mesec je8e. * Neinška pravičnost. Glasilo koroških Sloven-> cev, ,,Mir", prinaša slede6e vrstice: JPovedale so se nam neverjetne reči! Naš deželni odbor daje namre8 vsako leto 4- do 5000 K obrtnikom-mojstrom podpore, posebno onim, ki imajo učence-vajence. Zatrjuje se nam pa, da se je naš deželni odbor načeloma postavil na to stališSe, da to podporo (100—300 K enemu na letp) daje le nemškim mojstrom in le tistim mojstrom, ki imajo samo nemške učence, ali pa se pisineno zavežejo, da bodo dobili le nemške trgovske učence. Tako liočejo Celovec in okolico poneineiti. Skandal!" * Pokažlmo se! Nemštvo zadnji čas zopet buta s podvojeno silo ob našo narodno last. Pokažimo našim narodnim nasprotnikom, da se jili prav ni8 ne bojimo. Približuje se god sv. Cirila in Metoda. Kakor dosedaj vsako leto, pokažite tudi letos, posebno vi slovenski niladeniSi, z zažiganjem kresov po našib gri8ih in gorah, da smo Slovenci na straži. Mladeni8i, pokažite se! Dosedaj je bilo tudi v navadi, da se je pri kresovih streljalo z možnarji. Opozarjamo, da se sme po novi vladni odredbi streljati le tam, kjer se je dobilo pravo8asno od okrajnega glavarstva potrebno dovoljenje. Da se obvarujete kazni, bodite previdni! Na ve8er 4. julija naj zažarijo stoteri kresovi z zelenih slovenskih gri8ev! * Železniška nesreCa v Bosni. 23. junija pono8i se je pri postaji Prenj v Hercegovini zgodila velika nesreSa. Lokomotiva osebnegavlaka in prvi vozovi so skoftili iz tira ter se prevrnili. Vzrok nesreSe je padec velike skale na progo in pomanjkanje 8uvajev. Kurja8 in neki uradnik, o8e osmih otrok, sta bila ubita, veliko oseb pa težko ali lahko ranjenih. Posebni vlaki z zdravniki so se odpeljali iz Mostarja na kraj nesreSe. 2elezniška uprava ima baje 100.000 K škode. * Grozna nesreča. Na topni8arskem slreliš6u v Tatri, ki je tako obsežno, da lahko na njem vsi topni8arski polki krakovskega armadnega zbora vadijo, je enoletni prostovoljec poljskega topniSarskega polka, Blach, kljub strogi prepovedi pobral 8 cm granato in jo dal v tele6njak, da jo vzame za spomin s seboj domov. Ko so korakali vojaki z vaje, je pa granata s strašnim pokom razpoSila in raztrgala Blacba, kakor tudi enoletnega prostovoljca Rudolfa Langerja v drobne kosce. Kosi trupel nesre6nih enoletnih prostovoljcev so bili vrženi 30 metrov dale8. Nekemu tretjemu vojaku je odtrgala granata tele8njak in suknjo, ki je za8ela goreti. Gore8a suknja je bila vržena na bližnjo streho, ki je tudi pri8ela goreti. Poleg razmesarjenega Blacha in Langerja so še 3 topni8arji tako nevarno ranjeni, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. * Vročina. Iz Ainerike prihajajo vesti, da je v ondotnih mestih silna vroSina. V Nju-jorlru je umrlo 18. t. m. 20 oseb vsled soln8arice. Ljudje prebivajo po vrtovih in parkib terpreno8ujejo na prostem. Temperatura v Nju-jorku znaša v senci 40 stopinj C. — Pa tudi pri nas na Spodnjem Stajerskem je bila lelos že izredno huda vroSina, ki je zahtevala 81oveško žrtev. Dne 8. t. m. je namre8 umrl na posledicah soln8arice poštni poduradnik Matija Pavlie s poštnega urada v Celju. Tisti dan, ko je moral spremljati železniško pošto iz Celja v Spodnji Dravograd, bilo je na prostem 30 stopinj C vro8ine, v poštnem vozu pa celo 39 stopinj. Ko je Pavli8 izstopil popoldne iz železniškega voza, ga je vsled vroBine zadela kap, na kar je po no6i umrl. — V Istri in na Krasu je vsled ve8dnevne vro8ine veliko pomanjkanje vode. 2ito je vse zgorelo. Poljski pridelki, kakor koruza, krompir, fižol, grah, korenje, pesa, solata, se sušijo. Pašniki so od vro8ine popolnoma požgani. Ce ne bo kmalu dežja, bo razven grozdja vsa letina na našem jugu uni6ena. — V dobi poletne soparice in vro8ine je važno in potrebno, da si ohranimo stanovanje hladno. Zato je treba, da si stanovanja rano zjutraj prezra6ijo, na kar se morajo zapreti okna do poznega ve8era. Pono6i naj bodo okna vsaj deloma odprta! S lem se varujemo proti raznim boleznim, ki jih povzro8a poletna vro8ina. * Dopust vojakov v podro6iu 15. In 16. armadncga zbora. Armadni nadzornik Potiorek v Sarajevu je odredil, da smejo na 21dnevni dopust vsi vojaki, ki so sedaj v aktivni službi v podro8ju 15. in 16. armadnega zbora. Cas d8pusta je dolo8en od 26. junija do 16. julija. * Za obrtnike. C. kr. urad za pospeševanje obrti na Dunaju ima posebno vzorno delavnico (šolo), \ katero bo letošnjo jesen sprejemal rokodelce, kakor kleparje, klju8avni8arje, izdelovalce raznega orodja, kolarje in knjigoveze. Oglasiti se je treba do 15. septembra pri štajerskem zavodu za pospeševanje obrti, Gradec, Burggasse 13. * Tržno poročilo. Zadnji dež je zelo blagodejno vplival na razvoj žita. Ce bi bilo suho vreme trajalo naprej, bi ostala zrna drobna, sedaj pa se pri6akuje, da bo žito bogato obrodilo. Cene žitu so zopet obSutno padle. Ogrski mlini, ki so po zimi za visoke cene nakupili žito, so ustavili delo. — Cena živini še vedno polagoma pada. Posebno slabo ceno ima plemena živina. — Na denarnem trgu je vrednost državnih in vrednostnih papirjev radi pretece vojske med Srbi in Bolgari zopet padla. — Veliki vinotržci so cenolanskemu vinu znižali za 4 vin. pri 1 litru. Letos se pri6akuje splošno ugodna vinska letina, posebno glede na kakovost. * Slovenski obrtnlkl pozar! Opozarjamo na inserat nHiša za obrt" št. 768. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne 22. junija, je umrl g. Franc Kralj, c. kr. poštni oficijal. Pogreb je bil v torek popoldne. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec. Naj v rniru pociva! m Marlbor. Na mariborski gimnaziji se vrši vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo, dne 29. junija in dne 16. septembra, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti se vrše dne 5. julija in dne 17. septembra. m Maribor. Na zadnji sejem dne 12. t. m. je bi- 10 pripeljanih 623 glav goveje živine, in sicer 207 volov, 11 bikov, 372 krav in 33 glav drobnice. Cena živi teži na 100 kg je bila slede6a: pitani klavni voli po 74—90 K, poltolsti po 66—76 K; suhi po 60—70 K; vo- 11 za pitanje po 72—88 K; tolste klavne krave po 68 do 78 K; poltolste po 64-74 K; suhe po 52-60 K; biki po 80—90 K; molzne krave po 72—80 K; breje krave po 64—74 K; drobnica po 62—72 K; teleta po 82 do 98 vin. za 1 kg žive teže. Prihodnji sejem se vrši 9. julija. — Otvoritev novega dravskega mostu ne bo 18. avgusta, kakor se je nameravalo, ampak nek drug dan v mesecu avgustu. m Tezen pri Mariboru. Onašem nadu8itelju Ignacu Lešniku moramo enkrat izpregovoriti odloSno besedo. On se namre6 zelo veliko briga za politiko; koliko se briga za šolo, je njemu samemu znano. Posebno rad prireja veselice za nemški Sulferajn, ki potujSuje naše slovenske otroke. Ta slaboglasni Sulferain je tudi pristopil k popolnoma brezverskemu ,,novonemškemu kulturbundu". Ravno tako nedopustno je, da naš nadučitelj uporablja otroke za dela, ki se za šolsko mladino ne spodobijo. Prejšnjo nedeljo so morali šolski otroci celi predpoldan nositi plakatirane deske po cesti in vabiti na šulferajnsko veselico. G. Lešnik, za taka dela res niso šolski otroci, ampak za taka dela si najmite postrež6eke. G. nadu6itelj, javno Vas vprašamo, kdo je kriv, da so ti šolski otroci pretečeno nedeljo ostali brez sv. maše?! Ubogi otroci, kateri se odgajajo tako ,,versko nravno"! Kaj pa stariši, ali se ne boste ni6 ganili? m Sv. Jurij v Slov. gor. Umrl je Andrej Skamlec, o6e vl6. g. župnika Skajnleca v Leskovcu. Na njegovi sedmini je nabrala za Slovensko Stražo Roza Ferlinc 15 K 20 vin. Hvala iskrena! Slovenci, ne zabite tudi na sedminah Slovenske Stražn! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Redek sluftaj. Pri Juriju Frasu v Ženjaku, ob8ina Sv. Benedikt, je krava dne 22. junija povrgla popolnoma zdravo tele z dvema glavama, tremi gobci in štirimi o8mi. Tele je na dveh o6esih slepo. m Ploderšnica. V torek, dne 17. junija smo v dolinah na pokošenem senu opazili slano. Slane v juniju še niliSe ne pomni. — V soboto, dne 21. t. m. popoldne pa srno videli ogenj v Jurjevškem dolu pri Standekerju in na Spodnji Velki pri Tomažu MilialiCu. Udarila je strela. m Hoče. Neusmiljena smrt nam je vzela letos že 3 Marijine h8erke, in sicer Ivano Gstaltner, Ano Trnjak, 16. junija pa smo spremili Terezijo Meglič, ki nas je zapustila po dolgi in mučni bolezni, stara 19 let. m Maribor. Podružnici Slov. Straže v Mariboru (v mestu in pri Sv. Magdaleni priredita v nedeljo, 6. julija ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Krajnc v Radvanju ljudsko veselico. Spored obsega petje, godbo, javno telovadbo in razne ljudske zabave. Začetek ob 3. uri popol. Vstopnina 30 Tin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, 13. julija. Slovenci in Slovenke iz Maribora in okolice, prihitite v nedeljo, 6. julija v obilnem številu v Radvanj. m Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrot. niki: Legat č. g. Matija Šinko, profesorja in župnika v pokoju 400 K; Rehar Anton, za kruh sv. Antona 4 K; Janez Vreže, profesor in duh. Bvet. 25 K; dijaška veselica gimnazijcev pri Sv. Lovrencu 116 K; Vaupotifi v Pušencih za kruh sv. Antona 5 K; dr. Alojzij Kraigher pri 8v. Trojici v Slov. gor. 30 kron; Kramberger od Sv. Urbana eno vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom stotoro Bog plati! m Jarenlna. V nedeljo dne 29. t. m. ima naša dekliška zveza mesečni shod Vse Jareninčanke se prijazno vabijo. m Sv. Lenart v Slov. gor. Slavna Posojilnica je darovala po šentlenartski podružnici Slovenski Straži 50 K. Našemu požrtvovalnemu denarnemu zavodu prisrčna zahvala. m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 6. julija vesolico z gledališkimi predstavami. m Sv. Jurij v Slov. gor. Iskreno se zahvaljujemo slavni Posojilnici v St. Lenartu v Slov. gor. za velikodušno podporo društva ,,Edinost" v znesku 50 K. m Rnše. Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vabi na izlet, ki 86 vrši v nedeljo, dne 1». julija čez Bolfenk k Sv. Arehu na Pohorje. Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Franc Josip-ovi coBti. Odhod točno ob pol 5. uri zjutraj. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Pri Sv. Arehu služi Teleč. g. dr. Anton Medvod iz Maribora sy. maio. Vsi na plan! Pfujski okraj. p Ptuiske novlce. Krčevinsko bralno društvo je priredilo v nedeljo, dne 22. junija, pri g. Poto6niku v KrSevini zabavni ve8er, ki se je prav dobro obnesel. Navzlio neugodnemu vremenu je priliitelo obilo ob6instva iz okolice in tudi iz mesta; priprosto, in vendar okusno, je bil prirejen oder, na katerem so deklice Dekliške zveze najprej podale šaljiv prizor, ki je vzbudil obilo smeha. Igra: ,,Marijin otrok" nas je naravnost oearala. Ne samo zanimiva snov, ampak zlasti izvrstno pogojene vloge Marije in Ernice (gde. Petrovie in Kotaik) — pa tudi vse igralke so izvrstno rešile. svojo nalogo — so nam pokazaie mojstrsko roko neumorno delavne voditeljice gd8. Erne Razlag! Tudi pevski zbor pod vodstvom organista Frasa je splošno ugajal. Tako je Kr8evinsko Bralno društvo zopet pokazalo, kako se zna naša mladina pošteno zabavati. Se večkrat kaj takega! Igra se ni vršila ve6 v ptujskera Narodnem Domu kakor doslej, ker je tam za6el veti veler, ki nam je vse, samo prijazen ne! — Precejšnja suša pritiska zlasti na polju; sena je bilo rnalo in slabo. — Skrlatioa zopet hudo razsaja v Brstju in Budini pri Ptuju. p Sv. Vid pri Ptuju. V petek, dne 20. junija t. 1. smo pokopali kmetico Katarino VidoviS, p. d. Pogrensko. Ne le domači, ampak tudi dale8 na okrog so poznali dobro in izvrstno kuharico. N. v m. p.! p St. Janž na Dravskem polju. V Setrtek, dne 12. junija, so bile pri St. Janžu ob8inske volitve, katere so se izvršile prav dobro. Vsi izvoljeni odborniki so krš6anski, slovenski možje. Upati je, da bo vse ostalo pri starem. Mesto par starih odbornikov je izvoljenih par novih, ki so pa vsi pošteni in zavedni kme8ki posestniki. Kdor pozna naše šentjanške razmere, lahko re8e: dobro so volitve izpadle. Možje, vam pa kli6enio: Bog vam daj mo8, delati za blagor naše lepe ob8ine! p Trnovška vas pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. V naši ob8ini se vrši v ponedeljek, dne 3o. junija, velik živinski sejem. Ker se pričakuje mnogo kupcev, naj priženejo posestniki obifc lepe živine na ta sejem! Drugi sejem pa se vrši dne 2. septembTa. p Sv. Barbara v Halozah. Tukajšniemu Slovenskemu izobraževalnemu društvu so nekateri udje darovali nekaj knjig, za kar se jim društvo javno zahvaljuje. — Pogorela je dne 20. jhnija v Brezovcu posestniku Francu Fija6ko hiša in gospodarsko poslopje. — Umrl je pri nas priden in pošten fant Janez Stumberger iz Gradiš8, ud Marijine družbe. Žalostnim sorodnikom izrekamo sožalje. — Dne 20. junija je bila tukaj velika povodenj. Potoki so na ve8ih krajih prestopili bregove in preplavili travnike ter odnesli ve8 brvi. Posestniki travnikov, ki še niso pokosili, imajo veliko škodo. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Meseca maja je obiskala srnrt Mundovo blago družino ter ji ugrabila blago in skrbno mater, krš6ansko in vzgledno gospodinjo. Pokojna je vselej z veseljem vzela naš list ,,'S1. Gospodar" v roke ter z velikim zanimanjem sled7ila našim katoliškim organizacijam. N. v m. p.! — Isti dan se je preselil v boljšo domovino mlad mož in gospodar Peter Lepuša, ki je zapustil žalujo8o ženo in troje malih^otrok. Naj mu sveti ve8na Iu8! p Sredlšče. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem Orla in Dekliške zveze v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu g. A. Lončarič gledališki predstavi: ,,Spreobrnjena teta" in ,,Tihotapec". Med odmori svira M. Kocjanova godba. Vstopnina: sedeži 80 vin., stojišče 30 vin. ^gj -fj^ p Oslušovci pri Veliki nedelji Slov. Kmečka Zveza priredi^. v nedeljo, dne 29. t. m. to je na Petrovo, popoldne ob pol 4. uri v gostilni gospoda Kovačeca političen shod. Govorit pridejo poslanci ptujsko-ormoškega okraja. Pristaši, agitirajte za številno udelcžbo; posebno bi bilo želeti, da se udeležijo shoda volilci iz marjetske fare.isj Ljutomcrski okraj. 1 Ljjutomer. V nedeljo, dne 13. julija t. 1., bo na Cvenu pri Ljutomeru slavnostna otvoritev žrebetnjaka. Na vsporedu je mnogo zabavnih in pouSnih to8k. Jaha6i, dirka&i in opleteni vozi8ki se zbirajo zjutraj ob 8. uri na kolodvoru v Ljutomeru. Zrebetnjak se bo slovesno blagoslovil. Pred blagoslovora bo sveta maša na prostem. Drugi dan bo konjsko premiranje v Ljutomeru. 1 Ljutoraerska okollca. Casniki so poro8ali, da je Karpate (gorovje na Ogrskem) pobelil sneg. Ta je ohladil zrak tudi do naših krajev. Ko smo šli na Vidovo v cerkev, nas je ob8utljivo zeblo. Ko smo v torek zopet osipavali koruzo, smo opazili, da so tikve ali bu8e malo pozebljene. Imeli smo torej slano. Sena nismo dobili mnogo, otavo pa nam ho8e vzeti suša. Polje kaže lepo. 1 Ščavnica. Ko sem prehodil lepo S8avniško dolino, me zanese usoda v 'Orehovce. Mislil sem obiskati o6ka Bra8kota. Neki mož pa mi odsvetuje in pravi, da to ni lahko, ker jo neki drugje in malo doma, od kar je ženo odslovil. Zato sem se napotil v Radgono. Med potjo dojdem voznika, ki pelje drva BraSkovi ženi, ki ,je od njega sodnijsko Io8ena. Žena stanuje pri neki ubožici v Gornji Radgoni, ki sama ne more najemnine pla8evati. Mislil sem si, kako je to? Pred 8asom je bil nek mož pri gornjeradgonski sodniji od dr. Mešiča obsojen na okoli 20 K kazni za ubožno blagajno, ker je pred pri8ami rekel nekemu možu ,,bra8kijanec". Castno ali nečastno, in zakaj je tožljivo!? Prosimo g. dr. Meši6a, da nam to pojasni v ,,Slovenskem Gospodarju" ali ,,Straži". 1 Sv. Križ na Murskem polju. Kakor vsako leto, smo imeli tudi letos 12. in 13. junija molitev v čast presv. Rešnjemu Telesu. Pobvalno moramo omeniti, da je bila udeležba res vzorna. — Tukaj dobimo telefonsko postajo; žice so že napeljane od železnice do pošte. Imeli bomo zvezo celo s cesarskim Dunajem. Potem pa naj še kdo re8e, da ne napredujemo! 1 Vučja vas na Murskem polju. Tudi pri nas imamo Bralno društvo, ki je pa žal glavno zbirališ8e in vzgojevališ6e liberalcev. Društvo, ki je že itak revno, kli8e semkaj celjske liberalne kolovodje in jim deli svoje zadnje groše. Ker se g. C. ni posre6ilo dobiti v naši domaci vasi pristašev, se je jezno obrnil naravnost v Bu6e6evce in si najodli6nejše postavil v odbor. Pu8kovo žganje in mariborska kaznilnica tudi igrata pri tem ne malo vlogo. Vu6jevašeani pa za liberalizem ne damo ne poSenega groša. 1 Veržej. Večkrat smo slišali o liberalnih učiteljih, kaki strankarji so, a mi tega nismo razumeli. Sedaj pa nain je odprl oci g. nadu8itelj Fr. Cvetko iz Vu8je vasi. Dne 8. junija po rani službi božji je pri]>eljal s seboj potovalnega u6itelja in otvoril shod za pašniško zadrugo. Navzo8i privrženci Narodne stranke so izjavili, da jam6ijo, da se bo osnovala pašniška zadruga. G. Cvetko jim svetuje, da naj imajo za naprej prostor, v katerem se izredijo krasni konji za vojaštvo. — Možje, kaj je naredil dr. Kukovec za ta nesre6ni pašnik? Pokažite! Ali vam je kaj pomagal? Nikdar in nikoli! Niti poznali ga niste. Poslal je k vam nekega potovalnega učitelja. [Ali mislite, g. Cvetko, da se Vam bo pustil kmet, kateri plaSuje za Vas, ukleniti v jarem Narodne stranke? Ne, in stokrat ne! Muropoljci smo bili in ostanemo zvesti naši Kme5ki Zvezi. Delo liberalnib u8iteljev je, nas kmete vkleniti v liberalni jarem. Sedaj, ko se gre za pla6ilo, se perete Vi, g. Cvetko, in dr. Kukovec z izgovori, reko8: ,,Midva bi Vam rada pomagala, ali zakrivilo je o.^ kra okrajno glavarstvo". Možje, slišali ste sami, kaj vam je p. Cvetko govoril. G. Cvetko, svetujemo Vam, da pustite Vi veržejsko pašo pri miru. Veržejski gozdi Vas ni8 ne brigajo. Ostanite v Vaši Vu8ji vasi, ani Vas ne rabimo! 1 Kapela. Trgovec in gostilni8ar Hausmann v Ra8kem vrhu naznanja po lepakih, da bo na Petrovo otvoritev njegove nove gostilne s plesom. Za6etek ob 2. uri popoldne. Petrovo velja kot praznik prve vrste; tam ga bodo praznovali s plesom. Navada je v naših krajili, da se pred žetvijo ne clajejo plesne licence. Kdo jo je dal g. Hausmannu? Županstvo ali c. kr. okrajno glavarstvo? Kdorkoli jo je dal, je žalil Vin-!stvo, ki je po veliki večini dobro. Ob 2. uri popoldne se v župnijski cerkvi za8nejo veeernice, priHausmannu pa ples. Se li ne pravi to, norSevati se iz božje službe? Je li mladina še premalo pokvarjena, da jo ravno med ve6ernio9mi izvabljate na plesišSe? Kdor še 8uti versko, kdor ima srce za mladino, ve, kaj i- ma storiti! 1 Ljutomer. Veteransko društvo za Ljutomer in okolico prired 6. julija tombolo v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru." ZačetekJ ob 6. uri zvečer. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo je Konstantinovo jubilejno slavnost, naznanjeno za dne 22. t. m. zaradi slabega vremena za teden dni prestavilo. Opozarja se torej slav. občinstvo, da se ta elavnost vrši nepreklicno na praznik sv. Petra in^Pavla dne 29. t. m. Ka vsporedu je petje, govor in gledališki igri: ,,V tem znamenju boš zmagal" in ,,Zaldeta soba". Sodeluje pomnoženi tamburaški zbor. Goste ed Sv. Križa, Sv. Tomaža, Male nedelje in drugod prosimo, da nam oprostijo, ker so tokrat zastonj prišli. Upamo pa, da nas sosedje in domačini 29. t. m. še v večjem številu počaste.f {jgl^ Slovenjgraški okraj. s Iz slovenjegraškega okraja. Pri našem c. kr. okrajnem glavarstvu so nastopile razmere, da nam ni veS mogo&e molSati. Ne glede na to, da se krajni šol-. ski sveti še vedno nadlegujejo z nemškimi rešitvami, kakor tudi druge stranke, je uradovanje v drugem oziru za ljudstvo združeno s slabimi posledicami. Tako je prosil meseca decembra 1912 kmet za zasilno. klanje ene krave. Protipostavno se mu je to za enkrat prepovedalo, in sedaj po 6 mesecib je prišla vendar rešitev, da sme kmet dotiSno kravo zaklati. Drugi prosi za vinoto8 pod vejo. Ponovno drezanje, osebne prošnje, a rešitve le ni. Listine, ki se predložijo, samo v podpis, ležijo na mizah po cele mesece itd. Ali naj bo kmet takšnih oblastnij vesel? Kako se mora vsak vinar davka to8no odrajtati! Ako pa uradniki vsled neznanja našega jezika in slabega razumevanja našihTazmer ne morejo zmagovati pl81ega dela, se nam naj da pa našib ljudi za uradnike, katerih. imamo dovolj in bo to nam in državi v korist. s Smartno ob Paki. Tukaj je umrl dne 11. t. m.. daleS na okrog znani mizarski mojster g. Franc Pav-. šek v visoki starosti 84 let. N. v m. p.! s Šoštan]. Nemško-protestantovski odvetnik dr. Petritschek je po zborovanju zadnjo nedeljo zopet pokazal, da nastopa tako, kakor ne storijo drugi advokati. Na cesti je klical ljudi skupaj, govoril proti posojilnici in begal ljudstvo. Poslanec dr. Verstovšek mu je zabrusil marsikatero v obraz; ljudstvo uvideva, da protestant ho8e izvabiti kmete na preve8 8uden na6in v svojo pisarno. Radi tega, za advokata nevrednega nastopa, ga je državni poslanec dr. Verstovšek javil odvetniški zbornici. s Soštanj. Ko smo prete6eno nedeljo slišali, kako so pri naši liberalni posojilnici liberalci gospodarili in kako ,,odli8no" vlogo je igral ,,nesebi8ni" voditclj Narodne stranke, dr. Kukovec, smo se spomnili nekega obcnega zbora liberalne Zveze v Celju, kateremu je predsedoval dr. Kukovec. Zaupniki Soštanj6anov so zahtevali, naj se posojilnica uredi, predlagal se je skupni sana8ni odbor, za skupno postopanje za korist slovenskih denarnih zavodov se je zavzemal g. dr. Jurtela, a dr. Kukovec je babato odgovoril, da je že vse urejeno; danes pa vidimo, da so le ekspenzarji (pla6ila) advokata urejeni, drugo pa popolnoma ni6. Tudi g. Stiebler je napram prejšnjemu tajniku Posojilnice izjavil, da je vse urejeno. Ta dejstva so znacilna za liberalno stranko. Niti pri važni gospodarski zadevi, kjer se gre za obstoj nad 300 kmetov, ne poznajo resnice, tem manj v politiki. Upamo, da bodo tudi tisti kmetje v Saleški dolini, ki so se udinjali liberalizmu, po teh dogodkih obrnili hrbet Narodni stranki. s Soštanj. V nedeljo je bil v botelu ,,Avstrija" dobro obiskan sbod zadružnikov, na katerern je poročal poslanec dr. Verstovšek o rešitvi šoštanjske posojilnice, o njenein žalostnem stanju, o lievarnostili, katere pretijo zadružnikom in o korakih, katere je storil dosedaj, da bi se saniranje izvršilo. &. poslanec poziva ljudstvo, naj mirno eaka, da se reši ta zadeva. Posebno je svaril vlagatelje, da ne pritiskajo s tožbami, katere vlaga protestantovski advokat dr. Petritschek, ker bi tak pritisk lanko spravil na stotine kmetov ob vse imetje. s Velenje. Liberalci vedno pravijo, koliko dobrega store za gospodarski napredek kmečkega ljudstva. To dobro obstoji v tem, da zahteva liberalna Zadružna Zveza v Celju 7% obresti od onih posojilnio, katero od nje dobivajo denar. Kljub temu pa še mnogo posojilnic vstraja pri liberalni Zvezi. Saj bi posojilnice brez liberalne Zveze boljše izhajale in imele ve8 ugleda. s Marenberg. Zadnjo nedeljo nam je g. dr. Hohnjec blagoslovil novo zastavo mladeniške Marijine družbe, krasno dunajsko delo. Na podlagi podob, ki jih nosi zastava, je v pridigi razvijal vzvišene misli in mladini na prikupljiv na8in v skoro eno uro trajajočem govoru polagal na srce nauke, ki so važni za njih zemeljsko in ve8no sre8o. Med sv. mašo je bilo skupno sveto obhajilo mladeničev in deklet. Hvala gospodu organizatorju za požrtvovalni trud! Tako se torej gibljemo. Kaj je pa z našimi zvezami, mladeniško in dekliško? Malo nas je v Marenbergu zavednih fantov in deklet, pa to je gotovo, da osramotimo marsikatero župnijo na Spodnjem Stajerskem, ki živite v bolj ugodnih razmerab in nijnate prestati toliko nasprotstva kakor mi, pa spite. Naši Zvezi krepko delujeta; člani in članice se zanimajo za vsakovrstno berilo in priredijo veckrat tudi kako igro. Žal, da smo izgubili izvrstno moč, desno roko našega društvenega življenja, v osebi mladeniča Jakoba Frasa, ki se je preselil k svojim starišem k Sv. Rupertu v Slov. gor. Še najdejo ljudje po naši domovini, žal, ne v malem številu, tudi omikani in olikani, tudi taki, ki imajo tu in tam v človeški družbi izpregovoriti kako važno besedo, katerim se zdi mladinska organizacija nekaj otročjega, melenkostnega; bolj moško se jim zdi zabavIjati in modrovati o tem, kar se po svetu godi pametnega in neumnega. Jaz pa pravim: Bog živi slovensko mladinsko organizacijo! V delu je moč in rešitev. Ne s praznimi frazami, ampak z resnim in značajnim življenjem bomo rešili, kar se da rešiti. Fantje, dekleta, naprej! — Mladenič iz Marenberga. s Sv. Duh na Ostrem vrhu. V nedeljo, dne 29. juuija na praznik sv. Petra in Pavla bo po drugem cerkvenem opravilu občni zbor našega katoliškega izobraževalnega društva. Govorita gg. dr. Hohnjec in poslanee dr. Verstovšek. Konjiški okraj. k Konjice. Pri razstreljevanju kamenja sta se v Stranicali ponesrečila delavca ivliha Stoleger in Franc Soji6. Zadnjega je vrglo v stran, Stoleger je pa od razstreljenega kamenja smrtno nevarno ponesreceji. k ZreCe. V ponedeljek opoldne je pogorela parna žaga z vsemi za žaganje pripravljenimi skladi plohov, ker je vlekel veter proti njim.; od vetrovne strani so pa zgoreli najbližji kupi desek. k Briiijeva gora. Dne 18. junija popoldne je udarila strela v jagnjed pri g. Filipu Lajhar, p. dom. Gregorc, ter mu usmrtila 3, v ograjenici pod drevesom ležeče svinje. Ko je lani tam blizu gospodar kosil travo, je v isto drevo ne daleč od njegovega poslopja ndarila strela. Iz tega se vidi, da je jagnjed dober strelovod, po razmerah pa seveda tudi nevaren. ! Celjski okraj. c Celje. Umrla je žena stavbnega mojstra Gologranca. Pokojna je bila marljiva in dobra gospodinja. Maj poeiva v miru! c Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško slovenskih gimnazijskib razredov v Celju se bo vršilo 5. julija in 16. septembra od 8.—10. ure, a sprejemni izpiti bodo iste dni od 10. ure naprej. c HmelJ. Up in nada savinjskih kmetov mora lelošnje leto mnogo prestati. Zgodnji in topli spomladanski dnevi so privabili rastlino, da je zgodaj pognala. Sodilo se je splošno, da bo rastlina letos najboljo uspevala. Kmalu pa so nastopili mrzli dnevi, kateri so rast močno zavlekli. Zopet nastala vročina je pognala limelj k bujni rasti, in ta nagla rast je zopet spravila rastlino iz pravega tira. Oni hmelj, ki je bil v jeseni obrezan, je kljuboval vremenu in je dosegel nad dvetretjinsko visokost, dočim je spomladna rez dosegla komaj dobro polovico drogov in še ne. — Zgodnji hmelj in ,,golding" se pripravljata k cvetu, in splošna sodba je, da bomo imeli letos prav malo pridelka, ker rastlina ne bo mogla pognali dovolj stranskih panog, katere dajejo najboljšo žetev. Precejšnja množina hmelja je letos že naprej prodanega. Skoro gotovo so si bmeljarji zavrgli precejšnje svote, ber kakor se sme soditi, bomo pridelali jako malo limelja, ki bo moral imeti boljšo ceno, kakor so bile predprodaje sklenjene, namreč 170 K do 200 K za 100 kg. O razvoju rastline kakor o kupčiji bomo porocali. Hmeljar. c St. Jurij ob juž žel. Kako so se liberalci veselili, ko je prižel v konknrz konzum, koliko so pisali njihovi listi, čeprav bi pri konzumu še ne bilo izgube, čo bi ga ne bili spravili liberalci v konkurz. Morda pa ne bo dolgo, ko bodo liberalci z nekim svojim gospodarskim društvom morali napraviti isto, kakor so svoj eas napravili s konzumom. Za sedaj še molčimo, a če bo ,,Narodni List" redno napadal naše somišljenike, bomo pa tudi mi vrnili. G% bodo naši streli močnejši in če začnemo streljati nazaj, bo marsikateri razkrinkan. Storili bomo vse, da branimo pred izmišljenimi napadi naše somišljenike. c St. Jurlj ob juž. žel. Kakor dolgo je že pošta v St. Jurju, je bila vedno v gornjem trgu, kar je pa prišla nova poštarica, pa ji ni nič prav ter lioče prestaviti pošto tako, da bi bila njej prav. Kaj se ona zmoni za to, če je to občinstvu prav ali ne. Tako bo delala zdražbo med strankami. Ce ji ni všec v St. Jurju, saj lahko pripusti to pošto komu drugemu, ki bo zadovoljen z dosedanjimi prostori. Odkar je zapustila prejšnja poštarioa pošto, je na pošti vedno več nemščine. Liberalcem je to menda prav, saj je celo njih vodja dr. Kukovec prijatelj ve6 nemščine. c Sv. Juri. ob južni železnici. Mesto da vodstvo na dolgo in široko vabi kmetovalce, naj se poslužujejo mlekarne, naj bi rajši povedalo, kako cela reč stoji, koliko je dolga in kakšne ima zveze. Zlasti naj pa pojasni, kar je že ,,Slovenski Gospodar" javno zahteval, zakaj se naših pristašev odstop zavlačuje čez pravila, ki so že itak nevzdržljiva. Ce si enkrat zapleten, te ne izpuste! Zlasti zakaj si načelstvo ni dalo vplačati od udov takoj ves deležev znesek, ampak le nekoliko deleža, tako, da je dosedanje članstvo dvomljivo in še-le, ko hoee eden članstvo odpovedati, se ga vpiše s celim deležem, da mora potem še 3 leta biti zraven. Mleko bi še tuintam v mlekarno kateri dajal, ko bi ne bilo tega preklicanega jamstva. c Sv. Jurij ob juž. žel. V torek, dne 3. junija, so napravili dijaki I.Arazreda slovenske gimnazije v Celju izlet v naš trg. Prikorakali so po pešpoti eez Hrušovec, Podgorje, obiskali rifniške razvaline in planoto vrh Riinika, od koder se nudi krasen razgled po bližnji in daljni okolici. Nadaljna pot jih je vodila skozi Novo vas, Bezovje v naš trg, kjer so se za malo casa ustavili pri našem gostilničarju Fr. Kincl. Po kratkem počitku so obiskali farno cerkev ter odkorakali popoldne čez"Pešnico in Sv. Rozalijo proti Celju. Mladi dijaki so se zelo spodobno obnašali in spoštljivo vedli. Ginljivo lepo je bilo videti, ko so dijaki, vstopivši v cerkev, korakali naravnost pred veliki oltar in tam v vrsti spodbudno klecali. Izlet je vodi, njih razrednik, tukajšnji rojak profesor Rabuza,. c Dramlje. Prejšnjo nedeljo nas je pofiastil s svojo prisotnostjo profesor bogoslovja, g. dr. K o v ač i c. Pri ranem kakor tudi pri poznem sv. opravilu nam je v cerkvenem govoru v izbranih besedah orisal našega morilca, ki se imenuje alkohol. Po drugem sv. opravilu je imel v šoli zammivo predavanje o škodljivem uplivu alkohola na človeško telo. Predavanje je pojasnjeval s slikami. Clovekoljubnemu možu izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. c Rečica ob Savinji. Posestnikovemu sinu Francetu Rakunu v Polanah je panj bučel v teku 14 dni dal 5 rojev. Pa8 redek slučaj v letošnjem letu, ako se pomisli, da so bile lansko leto bučele vsled slabe letine skoraj za nič. c Smarskl okraj. Slučajno rni pride v roke zadnja številka ,,Narodnega Lista" z dne 5. junija, kjer najdem dopis od Sv. Petra na Medvedovem selu. Ker so mi razmere precej znane, navedem par stavkov kot odgovor na neumnosti zabitega šentpeterskega liberalčka. Ker hvališ sedanjegaposiližupana kot fiislanega moža liberalcev, ti povem, da se je nekofi ravno od vaše strani krepko 8ez njega zabavljalo. Potem tudi izrazi:babe, in da je liberalec po našem mnenju ferdaman, popolnoma označuje liberalno šentpetersko ligo. D,rugi8 piši rajši od župana, kako je neko5 govoril o nekem Jantu-naborniku, kako je opljuval ,,Slov. Gospodarja" itd. Našel boš še vedno gradiva dovolj za svojo liberalno cunjo. Ce boste pa še naprej take oslarije pošiljali v svet, bomo tudi mi spravili marsikaj na dan, kar Vam gotovo ne bo v 8ast. Gradiva imamo nabranega dovolj. — Eden, ki Vas dobro pozna. c Sv. Ema. Naše Iizobraževalno društvo je imelo dne 22. junija svoj občni zbor, na katerem je govoril naš rojak dr. Ogrizek o pornenu izobrazbe ter nas je navduševal za sveto narodno delo. Nato je deklamirala Malika Harinski pesem ,,Naš narodni dom". Govorili sta še Micika in Pepica Debelakova. Odbori Izobraževalnega društva, Mladeniške in Dekliške zveze, so ostali vecinoma stari. c Savinjska dollna. V Savinjski dolini je še veliko občin, kjer ni ne Orlov, ne podružnice Slovenske Straže in drugih prekoristnih društev. Tako n. pr. bi v Braslovčah lahko bila krepka podružnica Slov. Straže in Orli ter druga taka društva. Savlnjčani, zdramite se! V sovražnih taborih se gibljejo! c Vransko. Naš g. župan je postal zopet za en nauk bogatejši, katerega je dobil od c. kr. okrajnega glavarstva, da so namreč še višji gospodje kakor on in njegov tajnik. Zoper volilni imenik so je namreft vložilo ve8 reklamacij. Pri nas imamo priznano dobrega jurista, ki je tudi v občinskem odboru, toda gospod župan ni njega poklical v reklamacijsko komisijo, ampak druge ,,juriste", o katerih je bilo pričakovati, da rnu bodo prikimali. In res so vse naše reklamacije, razven ene, zavrnili. Toda na naš rekurz je okrajno glavarstvo v vseh točkah ugodilo in tako dalo reklamacijski komisiji dober nasvet, da ni prav, 8e župan za vse misli, ampak da ima vsak glavo za to, da sam misli. In g. župan mora tudi z žalostnim srcem imenik popraviti. c Zabukovec pri Grižah. V nedeljo, dne 15. junija, se je vršil pri Knailiču javen sbod J. S. Z. Ve.foslav Zajc je v svojem govoru kot delavec jasno sl'kal, kake važnosti je po vseh krajih J. S. Z. Nato se je pa začela vojska med socialnimi demokrati in govornikom Zajcem. Prispel je namreč iz Celja nalaš6 povabljeni voditelj socialno-demokraške stranke, Marn po imenu, ki je hotel s svojim protiverskim govorom vse pobiti, ki je vpil kakor lev v pušfiavi in javno udrihal po duhovnikih ter naši krščanski organizaciji. Nato mu je govornik V. Zajc povedal nekaj takih, da se mu ni ljubilo ve8 ugovarjati. Obed v Grižahjnu gotovo ni posebno teknil. c BraslovCe. Zastopstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je prevzel za braslovško okrožje gospod Franc Prislan v Parižljah. Braslovčani, zavarujte svoja poslopja in drugo pri tej domači zavarovalnici! c Luče. Dne 8. t. m. smo imeli pouk o sadjarstvu. G. nadučitelj Franc Praprotnik je lepo razložil pomen sadjarstva v gmotnem, kakor tudi kulturnem oziru. Povedal nam je marsikaj tudi o škodljivcih dreves. Ljudje, kateri so se v obilnem številu udeležili, moški kakor ženske, šolarji z učiteljstvom vred, so prav zadovoljni zapustili društveno dvorano. Da je#g. nadučitelj v svojem predavanju zelo ustregeltukajšnjemu prebivalstvu, se je lanko posnelo iz pogovorov, ki so jih imeli kmetje med seboj. To naj mu bo za placilo, za trud in daljno pot! c Solčava. Iz ugledne Klemenšekove hiše, kjer je 18. aprila zatisnila trudne oči k vežnenm počitku 80 let stara mati Marija Klemenšek, ki je bila vzor prave kršeanske, slovenske matere, si je pretečeni teden izbral družico za življenje Ivan Germolj, tukajšnji trgovec. — Vsled zadnjega deževnega vremena je toplota tako padla, da so bili v nedeljo zjutraj vrhovi gora pokriti s snegom. c Jurklošter. Na dan sv. Antona smo imeli izvanredno veseli dan. Naš priljubljeni dušni pastir 6. g. Karel Tribnik, tukajšnji župnik, častni obcan in lastnik zaslužne zlate kolajne za 401etno pastirsko službovanje je obhajal 201etnico svojega pastirstva v jurklošterski fari. Ta dan je povabil g. župnik vse italijanske oglarje tukajšnje grašfiine — nad 200 družin — ob 9. uri k slovesni sveti maši ter delavcem, ki ne umejo našega jezika, razložil v italijanski pridigi pomen praznika njihovega patrona. c St. Lenart nad Laškim. Dragi gospod urednik! Malokdaj dobite iz naše gorske vasi kak dopis. Zdaj pa vendar moram nekpliko okrtačiti naše liberalce. V nedeljo, dne 1. junija, so imeli igro pri liberalnemu trgovcu M. Gufieku. Pri tej igri se je v prvi vrsti zasmehovalo kmeta. Vi liberalci, ako ne znate drugačne igre, kakor da v njej zaničujete kmeta, ostanite prihodnjič raje doma za pečjo, S takimi igrami dokažete, da vam je toliko za kmeta, kakor mafiki za česen. Toliko za danes. — Faran. c Sv. Miklavž nad Laškim. Po nenavadno vrocih dnevih zadnjega tedna se je dne 7. junija zjutraj nagloma potemnilo nebo in je udarila strela v kozolec Antona Ožeg na Koncu, ko so ravno spravljali krmo nanj. Udarec od strele je bil tako hud, da je razklalo močan steber. Posestnik ni bil zavarovan. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! c Celje. Izobražovalno društvo priredi v nedeljo, 6. julija pri ,,Belem volu" popoldne narodno igro: ,,Tibotapci". Ob enem se vrSi izredni občni zbor. Na dnevncm redu je izvolitev novega predsednika. c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 29. junija po večernicah se vrši občni zbor Dekliške zreze v Kat. domu. Govori Pepica Senica. Osnuje se dekanijski odbor. Povabljene bo mladenke cele dekanije in sosednjih župnij. Pozno sv. opravilo je pri Sv. Abacu tik Grobelnega; od 10. vlaka se še prav pride, ker je najprej procesija. Łi;iU,*"".» c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, 29. jun. se vrši ob 3. uri pop. v župnišču ustanovni zbor stavbenega društvaj za stavbo nove cerkve, na to občni zbor moške in ženske podružnice Slov. Straže. Konečno se še ponovi predstava krasne in ganljive igre^ ,,Na srcu Marijinem". Kdor od domačinov in sosedov je še ni vide),, naj si ja pogleda tokrat. Na veselo svideuje. fi^SŽb1*".- c Sv Jakob nad Kalobjem. V nedeljo, 29. junija 1.1. ob}3. uri popoldne priredi kmetijska podružnica Št. Jurij ob juž. žel. podučen govor o letnih opravilib v vinogradu. Zborovanje se vrši pri Graseli-ju. Pri tej priliki se bo razdeljeval gumi za zelno cepljenje. Brcžiški okraj. b Brežlce. Na praznik sv. Janeza Krstnika se ,jo v tukajšnjem Izobraževalnem društvu osnoval odsek ,,Svete vojske", ki ima že 34 članov, 28 na drugi stopinji in 6 abstinentov. Odsek je sicer v Dekliški zvezi že od jeseni obstojal, a sedaj se je razširil na celo društvo ter stopilo v zvezo s ,,Sveto vojsko" v Mariboru. b Posavje. Zoper stavbinsko vodstvo pri regulaeiji Save se nepretrgoma pojavljajo pritožbe posestnikov na levem bregu Save; poslanec dr. BenkoviČ je vložil interpelacijo na ministra notranjih zadev in javnih del ter na merodajnih mestih odločno zahteval, da se napravi vzroku teh pritožb konec. b Blanca ob Savi. D'ne 5. t. m. je po kratki in zelo mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti, mir- no v Gospodu zaspala Ivana Cerne. Za njo žaluje njenih 8 nepreskrbljenib otrok. N. v m. p.! b Rajhenburg. V naši župniji imamo nekega mlinarja, kateremu sta naša Marijina družba in Dekliška zveza trn v peti. Ob vsaki priliki govori zaničljivo o Marijinib članicah. Prvega rožnika smo imela dekleta sbod, in ker je bil tisto nedeljo naš ljubi mlinar v Rajhenburgu, je imel priložnost, videti lepo število hčerk Marijinih. Mesto, da bi se bil veselil ob pogledu na to mlado žensko četo, ki si je izvolila Marijo za mater, ga je to še tako razkačilo, da je prav pridno brusil jezik. Tudi poprej se je menda mnogo trudil, tako da tistih, ki nosijo žito v njegov mlin, ni bilo pri nauku. No, pa v Vašo nezadovoljnost bodi povedano, da samo dveh ni bilo, samo dve sta se zbali Vaših besed. Pa povem Vam, gospod mlinar, da takih, ki poslušajo Vas, mi itak ne potrebujemo v naših vrstah. Le govorite še naprej, kar se Vam ljubi. Vedite, da mi toliko maramo za Vaše govorjenje, kot za lanski sneg. Jaz znam dobro svetovati; zato poslušajte svet: Ne jezite se, ker jeza zdravju škoduje. Ce bi Vas ne bilo, kdo bi nam žito mlel? Pa kaj še to! Kdo bo po' tem skrbel za Marijino družbo? Vidite, da ste jako potrebni, zato si varujte zdravje. — Vse dobro Vam želi Marijina družbenka. b Rajhenburg ob Savi. ,,Slovenski Narod" pričel je zadnje case pravmarljivo pisariti o bodočih rajhenburških občinskih volitvah. Dopisun se je dne 20. t. m. lotil tudi trgovca Mihaela Žmavca ter trdi, da se poteguje ta za županski stolček. Pisarenje ,,Slov. Naroda" je sama neresnica. Žmavc ni častihlepen, kakor piše podpihalček ,,Slovenskega Naroda", Ce bi bi, Žmavc častihlepen, kakor je dopisun ,,Slovenskega Naroda", bi bil danes Žmavc odbornik naše občine! L. 1910., ko so se bližale občinske volitve, so poslavili liberalci in njih nasprotniki vsak svoje kandidate ter se je v obeh listib nahajalo tudi ime 2mavc. Tudi na prigovarjanja obeh strank se je Žmavc bvaležno to cast odklonil in se ni dal voliti. To naj pricata še živeča gg. Kunej Anton in Josip Tratnik! — Porocevalec v ,,'Slov. Narodu" poje o starib Rajhenburžanih. Mi jih vsaj čislamo, kolikor jih je še, a vi? Dopisnik ,,Slov. Naroda" naj le s številkami dožene, kdo je star Rajhenburžan in komu se ima on zabvaIiti, da živi?! Znacajnost g. Agreža in Zmavca pa vi liberalci sploh ne morete meriti, ker ne veste, kaj je značaj. — Rajhenburške liberalce zelo veseli, da jim odpira urednik ,,Slovenskega Naroda" vrata za laži in obrekovanja. Povejte pa samo, se li bo rajbenburška liberalna stranka veselila tudi tedaj, ko bomo mirno pogledali v vaše smrdeče gnezdeoe?? b Brežice. V nedeljo, dne 29. junija se vrši ob 3. uri popoldne pri g. županu Zorko shod J. S. Z. Poročat pride g. Vek. Zajc. Hlapci, dekle, riničarji, dninarji, železničarji, obrtniki in drugi, pridite! Najnovejše. Cesar se poda dne 2. ali 3. julija na svoje letovišče Išl na Gornjem Avstrijskem. V cesarjevi vili so za cesarjevo bivanje vse potrebno pripravili. Na Balkanu. Položaj je še vedno nejasen. Bolgarska in srbska armada čakata na povelje, da udarita. Med tem pa se državniki obeh držav posvetujejo, kaj storiti. Pašičevega odstopa kralj Peter ni sprejel. Pašiča bo pozval kralj, naj zopet sestavi ministrstvo. Ker je Pašič zmeren politik, je upanje, da Srbija vsaj deloma odneha od svojib zahtev. Srbski brzojavni urad razglaša vsebino odgovorov in pojasnil, ki jih je poslala srbska vlada bolgarski. Po teb odgovorih vstraja Srbija na svoji zalitevi, da se bolgarsko-srbska pogodba glede delitve zavzetega ozemlja izpremeni tako, kakor zahtevajo Srbi. To zabtevo podpirajo Srbi posebno z dejstvora, da so se na bojiSčih ob Vardarju borili skoro izključno samo Srbi in da oni niso dobili zaželjene poti do Jadranskega morja. Srbska vlada zahteva, da Bolgarija pristane na to, da se obe državi razorožita na cetrtino dejanskega armadnega stanja. Srbija vstraja tudi glede ruskega predloga, naj se sestanejo v Petrogradu ministrski predsedniki zveznih držav, 8e se pa to ne posreci, pa naj v spornih točkah odloči ruski car. Nekateri listi že poroCajo, da je Srbija voljna glede nekaterih svojih zahtev popustiti. Vsekako pa je položaj nejasen. Pri Zletovu med Kočano in Kratovom se je vršila med Bolgari in Srbi mala praska. Spoprijele so se predstraže. Tepeni so bili Srbi. — Turški sultan je dne 23. t. m. potrdil smrtne obsodbe morilcev in sokrivcev umora Mahmud Sefket-paše. Dne 24. rano zjutraj so bili morilci obešeni. Stotnik Kiazim je zaklical pred usmrcenjem: ,,Zivela pravica! Proc s trinoštvom! Proč s prostozidarji! Uimreti moram, a v Turčiji bo nastalo na stotisoče Kiazimov!" Napetost med Kitajsko In Japonsko. Kitajska vlada je prepovedala Japoncem vsako naselitev in nakup posestev v Mandžuriji. Proti temu odloku je japonski poslanik odločno protestiral.