V tnrpi Mi'n!. i» »olnto ,ji> p., pm.tnru. ^t. 30. V Mariboru 11. juniju 18(>S. Za vsak titrk je plakati koUk (MmftM) la M k Toc-aj I. Učimo se od Ceho-Slovanovl i. „Vi ste prave opice Čehov" pisal mi je nedavno nekdaj sloveč slovei.sk rodoljub, ki pa /daj hodi po potih za nas narod pogubnih in si prizadeva še tudi svoje rojake spraviti na to krivo stezo. To oponašanje se mi je že takrat, ko še nisem i/, snmo-vida poznal češke dežele, smešno zdelo od moža, kteri bi vendar moral biti dobro podučen v vseh slovanskih razmerah in bi moral torej tudi poznati čudoviten napredek Češko- slovanskega naroda, napredek, kakoršnega V tako kratkih letih in po tako strašnem pobit j i ne nahajamo pri nobenem narodu niti sta rej ih , niti novejših flSSOV. Zdaj pa, ko sem priložnost imel, popotvnti po češki zemlji in videti česki narod ne le pri veselicah na javnem trgu. ampak pri delu v njegovi hiši, v domačem kraji, zdaj sem se prepričal, da mi Žnlibog nismo opice Cehov, in da hi nam ne bilo ne na škodo in ne v sramoto v vsakem ozirit posnemati vrle naše severne brate. Še celo g. oponašatclju hi svetoval, naj bi se, namesto da svoj dragi čas trati z nerodovitno pohvalo še nerodo-vitnejšega 19, raje malo ogledaval po česki deželi, in mi bi njemu gotovo ne očitali, ko bi hotel posnemati češke voditelje V njih značajnosti, v doslednosti njihovih činov in si prizadeval služiti narodu ne glede' na svoje lastno mnenje in osebo, ampak le na želje in z«hte\e izrečene od naroda. Le posnemajmo Cehe na polji, v hiši . v delavnici, v šoli, na javnem trgu; posnemajmo jih V delavnosti, zmernosti, svobodo- in rodoljubji, v duhu enovoljnosti in asociacije, v značajnosti in pogumnosti; delajmo, kakor oni delajo, iu v malo letih se bo pokazal najobilniši plod našega truda. Tudi Cehi niso na en dan postali to, kar so zdaj. Ko sem češkemu prvaku, slavnemu g. dr. R. izrekel svoje začudenje o velikanskem napredku naroda njegovega, odgovoril mi je: „Ucs, lehko smo veseli danešnjega dneva (bilo je na dan položcnja temeljnega kam-nja narodnemu gledišču), kteri je prekosil vse, kar smo sami pričakovali od svojega ljudstva. Pa nikar ne mislite, da je vse to postalo čez noč; štirideset let že delamo neprenehlji vo, vsak po vseh svojih močeh. In ko mine danešnji dan, .se ne hodemo vsedli in mirno počivali na lavorovih vencih, ampak še z večini veseljem in večo eneržijo se trudili in hori 1 i za povzdigo naroda in domovine". Š t i r d e se 11 c t n o neiitnidljivo delovanje rodoljubov je torej rešilo Česki narod pogubo in vtopljenja v nemškem morji, in ga povzdignilo na sedaj no stopnjo blagostanja in narodne zavesti, ktero vsi občudujemo, Česki voditelji so tekoj v začetku sprevidili. da samo z gojenjem narodne ideje pri malo omikanem, v siromaštvu zdi svojo pozornost so obračali na kmetijstvo in obrtnijstvo. Posebno kmete so po teoretičnih spisih in praktičnih dokazih v izglednih gos p o d a rs t v i li, po shodih V okrajnih gospodarstvenih zborili itd. napeljevali na umno kmetovanje, po ustanovljenih kmetijskih založn a h, pa jim pokazali pot vzajemne pomoči iu jih tako rešili iz lakonmih rok Židovskih in nemških kapitalistov. Zato se pa tudi češko kmetijstvo odlikuje in lehko meri s holandiškim iu anglijskim , ktere še prekosi v niarsikterem oziru. Kakor na Ceskcin, je tudi pri nas na Slovenskem kmetijstvo najglavniši faktor in podlaga vsemu narodnemu razvitku. To je sprevidel naš voditelj g. dr. .1. Hleivveis že pred 26 leti, in pot, ktero je on nastopil, je bila edino praktična, rešiti naše ljudstvo poptujčevanja in ga povzdigovati i/, revščine in nevednosti do blagostanja in zavednosti. Pokazal se je v poslednjih letih že povsod veseli napredek; tega pa nihče ne more tiijati , da bi mi po 26 letih že bili na tej stopnji, do ktere. so Čehi dospeli še le po več ko 40 letih. Ge torej v izgled postavim svojim rojakom bratovski češko - slovanski narod, to le storim, da dokažem na živem izgledu, koliko tudi mi še lehko dosežemo v kratkih letih, samo da smo še delavni Si, še bolj složni in energični, kakor dozdaj. Podlago imamo že precej zanesljivo; poduk slovenskemu kmetu namenjenih časnikov in knjig ni padel na nerodovitna tla. ljudstvo se jc začelo drainiti, rado se podučuje iu se poprijema novega, ko le spozna, da je res dobro in koristno. Na tej podlagi zdaj lehko naprej zidamo naš narodni dom , le tla še vzbujamo na kmetih in v mestih duh asociacije in solidarnosti, in tudi to se bo dalo doseči po sredstvih, kterih so se posluževali Čehi. O tem pa pozneje. Kar sem najbolj občudoval na Češkem, jc ncutrudljiva delavnost in vseskozna zmernost celega ljudstva. Na Češkem težko najdeš lenobnega postopača. Vsak, naj si bo kmet ali meščan, prost delavec, rokodelec ali dijak, vsak opravlja z največo marljivostjo svoja opravila. Ogleduj se po deželi in našel boš kmetije v najlepšem redu, zemljo sploh dobro obdelano, živino lepo rojeno, sadovnikc in hinelnicc po vrsti sajene najobilnejšega sadu donašajoče. Hodi po mestu in zdelo se ti ho veliko mravljišče, v kterctn se vsak občan trudi in dela, da povzdiguje svoje in občno blagostanje. Tam ni te. slabi-, navade, ktero nahajamo tii pa tam v naših slovenskih mesticili in trgih , da hi obrtniki po pol dneva po krčmah in kavarnah 30 pomikali in tratili svoj Čas in denar. Po dnevi delo, zvečer pa hajd na eno ali dve uri v „meščansko besedo" (Čitalnico), ktero ima vsako nicstice, vsak trg in še celo marsikoja vas. Citaje časopise in međusobno se pogovarjajo sc podučuje meščan in se izuri v vseh političnih vprašanjih, da se potem ne da vjeti in odvračati od pravega pota s hajočein ljudstvu nič ne bodo opravili. Nastopili so torej praktično,kakimi puhlimi frazami. Ccski meščan se čuti in obnaša pot, ter pred vsem sc lotili gmotnih (materijalnih) vprašanj. Vsojkot zvesti sin svojega naroda, on ne zaničuje kmeta, češ, ■ ——————i Na Dunaj i. 7. junija. Večkrat sem že bral in slišal, da se Slovenci doma čudite, kako je to. da naši poslanci na Dunaji v rajhsratu sede in nete domu, da ne razumeti' njihovega ravnanja itd. V tem časopisu je ondan nekdo djal, da je resnico povedati dolžnost, uljudnost pa ni dolžnost. Zato mi dovolite, da sem tudi jaz vam nasproti neuljuden in vam očitam, da ste nevedni v tej stvari: Kako prijetno je namreč v rajhsratu na Dunaji. Vsaj meni se je tako zdelo, dfl zbornikom tu lahko dopade, da malo manjka, da ne reko vsvojej blaženosti: „Gospod BeUBt, dajmo tu šotore postaviti, tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega, zakaj tukaj je dobro biti; dajmo sentimentalno in patetično osvobodi govoriti, ktere ni, iu če jc kaj, ne sine biti za vse; dajmo ktero Blovensko viso šolo že naprej zasinelmiti, predno jo reveži v mislih imajo, saj njihovih mož nobeden ne bo črhnil besedice zoper, kajti prijetno jim je med nami: dajmo v časi malo poropotati zoper Rusa, ki ima „nihilizem1' na zastavi zapisan in jo boje soroden tistim ljudem v Avstriji, l.mo pomislilo, v naši s ptujstvmn nametani okolici znano nam je dvojo prav krepkih 1 Koristnih kmečkih bralnih društev. Vred. *♦) Obraz sv. al. J867 Zv. I. str, 8«. — pie. da je kmet samo zato na svetu, da se dobrovoljno pusti pehariti < od meščana. On ve*, da sta oba uda enega telesa, ktero bo le 1 takrat zdravo in krepko, če vsi udje delajo v enem smislu složno -j in vzajemno. Tudi na Češkem je bilo še pred 20 leti, kakor zdaj ( pri nas: mesta večidel poncmčena, v njih židovski in nemški kupci, i kterim je kmet le bil pripraven objekt, na njegove stroške hitro i obogateti. Ko pa je v mestih začelo obvladati narodno meščan- 1 stvo, začelo je vzajemno delati s kmeti, pomagajo pri vseh pri- i pravali, ktere bi utegnile v korist biti kmetijstvu. Tako sc je iz- . vila v kratkem času vsa moč in veljava iz rok tujcem, da zidovi zdaj prav nič niso nevarni ljudstvu, če jih je tudi povsod v pre- \ oejšnem številu. Občno blagostanje pa se je povzdignilo in se še i povzdiguje na poprej nepričakovano stopnjo, a vse to ne po krat- 1 kočasnih veselicah in navdušenih napitnicah, ampak le po dolgoletnem delu in trudu. Brezova mast in ljubljanski nemškutarji. IV. Povsod enak glas srdite nejevolje se je razlegal po vsej zemlji, koder prebiva slovensko pleme, ko je „Presse" 29. maja na čelu svojega lista prinesla že poprej imenovani sestavek. Brez tolmačenja ga podajamo, naj si ga vsak tolmači sam, kar ne bode težave, ker ta spis dovolj očitno sam za-se govori. Sestavek pa je od besede do besede tak: „Osoda velicifa mož je, da jih brezumni posnemači posmehovanju predajejo. Kakor je prvi Napoleon svojega Toussainta Louverturja in tretji svojega Solompia imel za spako na strani, tako se Palackega in njegovega zeta Riegra petam pritikajo sence Bleiweissov in Gost. Niti en svetovno-zgodovinski čin se ne more dovršiti v „Čehiji",da mu ne bi „Slovenija" naredila spakudranega pagovora (epiloga.) Ko je bilo avgusta meseca I8G6. leta s Prusom skleneno premirje, snide se precej potem veliki „slovanski shod* v „mestu Frankfurtu", da hi so v visocem zboru pod ščitom Goluhovskega posvetoval, kako je ugodno priliko najbolje porabiti, da bi se iz tisoč ran krvaveča država izdala lederalceiu in jezuitom — pa zdajci se župan Gosta iz Ljubljane prikadi, ter grofu Belkrediju razodene vseh Slovencev globoko nezadovoljnost z niinisterskim zbornim programom. Kaj pomaga plašč, ako ni v svitek zganenV ter kaj hoče Gosta početi s federalizmom, kteri — ne da bi izkrožil samo en slovenski glavni deželni zbor, obsozajoč koroško, kranjsko, štajersko in istransko zemljo — Slovenijo daje notranje avstrijskemu zastopu? Torej tudi Riegru ni bilo zamere, da lani ljubljanskih „na-rodnjakov" vprašanju, kaj je početi zdaj, ko se je ustava spet povrnila, osorno odgovori, naj gospodje store, kar hočejo, ter naj mu ne delajo preglavice. Komaj pa so se domotali veliki državni dogodki pod sv. Jurija hribom in v Pragi, že tudi naši vrli Slovenci s tehtovitimi pestmi vjepeži pri Jezici osnujejo satirsko igro za nameček". „Mi pač v mozgovite kosti nemških turuarjev pretrdno upamo, da bi precej policijo na pomoč klicali, če jata (bande) Sokolovcev nanje plane. Tudi nam je rusko-česki običaj, po kterem sc politični prepiri do-vršujejo, i/, židovskih in štribrovskih rvanek na Češkem pod Belkredijem predobro znan , da bi se od Slovencev kaj drugačnega nadejali. Ali če tudi jako dobro vemo, da jabelko ne pade daleč od jablane, vendar smo mi svoji narodnosti in ustavi , na ktero so v zadnji meri vsi ti paglavski početki (bubenstrciche) obrneni. dolžni, da velike politične pomembe in vse lastnosti združeno osnovanega (combinirt) slovanskega rogovilstva ne odstavimo s pozornosti. Pri Bersunu česki časopisi nemškim dijakom samo groze s kmeti, pri Ljubljani Sokolovci bolj ob kratkem delajo. Ne mude sc z dolgim govorjenjem, nego svoje poštene seljake v rednih četah ob vsej veliki cesti z vojskovodno umeteljnostjo v z a sad o postavljajo po polji in po jarkih. Kakor kmet v časopisu „Fliegende Bliitter", ki jc pred sodnika z ročico od voza in s cepcem prišel, ker mu je v pozivu bilo naročeno, da dokazila precej s seboj prinese, tako je vsak izmed teh poštenjakov bil naorožen s krepelci in kolci. Pač, ko bi se ti ob- mož, Bukovinec. Ali klopi okrog iu okrog so bile skoro prazne. Štel sem vse sedečo poslance in naštel sem jih kacih dvajset. In med temi je govornika, kateri ima res malo slab glas, poslušalo kacih pet. Med druzimi sta se po dva iu dva prijateljsko pomenkovala, tam je eden časopis bral, tam eden s svinčnikom na papir mislil. Za klopmi pak se jih je kacih petnajst ali šetalo, ali v male gruče zbiralo. Jaz pak sem si mislil: „Ubogi govornik ti stari! Koliko si morda ti časa in truda potratil, da si svoj govor sestavil v glavi, potem si ga iz glave del na papir, in iz papirja si ga moral zopet v glavo prenašati. In zdaj! Zdaj te še poslušati nete! Žalostna parlamentarna osoda! .Salv avi animam meam". Bravo! Konec jo. Vstaja drugi govornik, olajšuje si srce in za njim tretji. Ta govori glasno, navdušeno maha z rokami. Vratica na več krajih se začno odpirati in poslanci vrše noter veselih obrazov. Nabere se jih precej obilo. Približajo se govorniku, obstap-ljajo ga spred in zad in poslušajo. Tam stoji eden razkoračen, s plemenito malomarnostjo pod razpeto elegantno suknjo na neimenljivem delu svojega č. telesa drži roke, tam se je eden še s plemenitejo malomarnostjo na stopnico vsel, ki drži do prvosednikovega vzvišenega mesta, kakor bi hotel nam strmečim gledalcem na galerije povedati: rut se vsedemo kamor čeino, ker smo mi. Glejte! Tam za klopmi prihaja precej velik, tenek duhe .... očali, mož v svoji najlepši starosti, pa že malo plešaste glave. 'IV j< itebet cestni razbojniki ne bili preverili, da maslo pogumnosti je previdnost, bilo bi težko preračuniti nesrečo, ktero je utegnilo to sramovito paglavsko dejanje načiniti. Vse to je bilo daleč raz teg u en, z veliko promišljenost jo osnovan skrivni zmenek (Complott), čegar politična namera se že iz tega jasno sveti, da je to kakor udarec padlo na ljubljanskega mestnega odbora volitve, pri kterib so nemški svobodnjaki zmogli. Izpolnila se je torej tista grozitev, ktero je takrat neki narodni voditelj izrekel, da hoče vso deželo sklicati proti ljubljanskemu mestu. Bilo hi torej na ravno t po otročje, ako ini ne bi razumeli, če se polove zarobljenci, kteri so javni mir tako grdobno prelomili, da se s tem dovrši naloge samo tisti manjši del, kar se ga tiče kraja, kjer sc je to godilo. Okrajni glavar Pajk je temu poslu po polnem kos, kakor kaže, da nas torej to policijsko opravilo nikakor nič no briga. Ali neogibno potreba je, da se poz vedo in s korenom odpravijo politične napake, ktere so krive, da je mogoče tako rogoviliti, ter da se delo ustavi propagandi, čegar nesamovoljno orodje so ti nalovljeni kmečki siromaki, kteri so s tem v nesrečo zabredli. Naj se le reče, da imamo v Sloveniji samo z ničlami opraviti, ali poleg tega ni pozabiti, da tisti hip, ko morda spet kak minister Belkredi stopi na njih čelo, utegnejo se te ničle premeniti v številke, in v Avstriji, kakor bi kvišku pogledal, pokopati ustavo". „Ali se morda prištevamo tistim, kterib je sram po škodi spametovati se V Največ davka plačujoči ljubljanski meščani so se dokopali do spisa (Memorandum) na vlado, v kterem jej očito razlagajo, da na Kranjskem ona sama podpira prizadevanje svojih najsrditejših nasprotnikov, ker ni dovolj skrbna; mi bi pa v megleni ošabnosti, nos v oblakih držeč, pozabili strašuega spomina, ki smo ga od ustavljajoče politike prejeli ravno v Ljubljani? Še pod Šmerlingoni se je „pismeni slovenščini" celo po praslovenskih občinah vse smejalo, rekoč, da to sta si Bleivveis in Toman na svoj dobiček izmislila, ter v tem jezici pisani državni zakonik se je z lepim priklonom vračal na Dunaj, kajti nihče ga ni razumel. Zdaj se pa spomnimo, kakšno popako je Belkredi v kratkih mesecih naredil iz stare nemško-di-žavue dežele, v kteri je do zdaj nemška omika bila povsod na prvem mestu. Komaj je bil „škofovski" državni minister kranjsko zemljo slovenskemu du-hovstvu v plen vrgel, pa so Bleiweisovi in Costini spremljači tako vladarili po galeriji deželnega zbora, da so v tej nemško-zvezni deželi celo Anastazija Zelenca (Griina) prekričali, dokler ni stopil iz zbora. Pod pritiskom nezaslišanega ustrahovanja so se bili Nemci začeli seliti iz kranjske zemlje ; tako daleč je bila dorinila svojbina (Clique), kteri je bil dober vsak pripomoček, da je le ž njim teptala nemško meščanstvo in „pot odpirala" fevdalno-ultra-inontanske kaste koristim. Kako je bilo narodno-duhovsko podpihovanje ogromno narastlo, to smo s strmo grozo videli, ko je bilo pri volitvah 18li". leta nemštvo iz deželnega zbora skoraj iztrebljeno, in k o j e te ro riz e m v en rog z narodnjaki trobiti p r is i 1 i 1 c el o n ec e ga p ro f eso rja dunajske trgovske akademije, kteri je danes svetnik ni i ni-sterskega oddelka pod Auerspergom, torej gotovo ni federalec, iu ko \% državni kancelar po razpuščenem deželnem zboru videl, da je bila pri novih volitvah vladina oblast po polnem opešala nad duhovsko močjo". „Ali naj te čase, v kterib zmotnjavi so bile volitve ljubljanskega mestnega odbora prva puščavska zelenica, zopet k nam zavrnejo žuljave pesti slovenskih kmetov, ktere kaplani in Sokolovoi vodijo? Ali moremo kaj taeega dopuščati, da ne Iti s tem dali tudi prvega žreblja za raket (trugo) državnih osnovnih zakonov? da ne bi s tem konkordatu pripravili vstajenja od mrtvih? Ali nečem o tudi ni i enkrat del a t i, kakor izkušeni ljudje? Magjarji gospodarijo — da o Hrvaški niti no govorimo — celo po Frdeljskem z izjemnimi zakoni (Aus-nabmsgesetzen), saj še z Bachovimi tiskovnimi ukazi od 1851. leta. Mi ne želimo, da bi se ta izgled pri nas posnemal;*) ponosni smo, da repenčljivim Čehom iu Slovencem mero vseh svobod, kar smo jih sami sebi priborili, voščimo z vrhom natreseuo in z vrhom natlačeno, akoravno Ogerska celo s Saši, pobožnimi kakor jagnjeta, ne izhaja brez ti ran 81 v a. Toda še dalje odlašati s korenitim ozdravilom nenaravnih razmer, ktere je na Kranjskem Belkredi ustvaril, to bi bila našega značaja neodpustna slabota, ki nam ne bi rodila zahvale ampak škode, pri kteri bi nam za sramoto ne-bilo treba skrbeti. Spis ljubljanskih meščanov bodi torej vladi tem silneje na srce položen, ko je celo še po Belkredijevem padcu *) Ne? Zakaj ga pa imenujete? Greuter iz Tirolov, kateremu dunajski poredni listi pater pravijo. In njemu nasproti prišeta svojega okroglega trebuščka, Napoleonovega nosa s predrznim „cvikarjemu na svilnatem traku, in svoje špičaete brade vesel — Šindler. Srečata se , v roko si sežeta, nasmejeta se, pokramljata in gresta eden n« levo, eden na desno. Vse prijetno! Tik zraven ministerske klopi stoji postava profesorja Kluna in P0' sluša. Ko bi ga njegovi ljubljanski volilci videli, kako verno mož tu stoji, veseli bi ga bili, kakor sem ga jez vesel. Najznameniteje na njemje to, tla ima dve uri, ali vsaj jaz sodim, da ima dve, kajti čez spodnjo prsi mu vise dve zlati verigi, do vsacega žepa na obe plati po ena. Ko bi bil jaz jud. cenil bi te verižici drago, škoda da nisem. In slovenski poslanci? Vem, da bi ne bilo nič hudega, ko bi povedal, kako ta in ta sedi ali stoji, kaj mi na njem dopade in kaj ne, kedaj govore in kedaj ne govore, a uevarnoje. Modro je molčati. Celo, ko bivam skrivaj povedal, da se mi zdi, da se dobro počutijo tu v rajhsratu, da setf nektere prav vesele obraze med njimi videl, ko narod doma ni vesel, tttef nil bi se komu zameriti, kar pa ne maram. Celo vrednik bi morda potem , ne hotel teh vrst tiskati, ker bi so bal, da bi kak Slovenec ne agitiral zoper njegov flot euskl časopis! K. G. / s svojimi učečimi se rojaki skupno hoteli izstopiti iz vojske, morali 90 sc naravsko kaznovati po postavi, ravno tako, kakor sami Srbi. in nepokorščina je morala biti kaznovana. Iz tega je razvidno, da je cela stvar po ptujib listih zmedena in lažnjivo raznesena. Bolgari bi morali hvaležni biti srbski vladi, da jih ona , izdržuje in izobražuje v vojnem poduku, in s tem posredno podpira namere iu želje bolgarske po osvobodjenji. Politični razgled, Zbornica poslancev je nadaljevala svoje posvetovanje o finančnih predlogih. Mesto Skeneja poroča Banbans v imenu večino proračunskega odbora in nasvetuje, naj se preide o vladinem predlogu o davku na premoŽenje k dnevnemu redu. Nasvet obvelja, proti njemu je glasovala levica. Sprejela se je postava o povišenji davščin od loterijskih dobitkov (25°/0 dobitka pri državnih loterijskih srečkah in 15% pri zasebnih loterijah). Nadalje se je po nasvetu Skcnejevem sklenilo: Vladi se zakiti, naj nemudoma predloži zbornici svoje nasvete, kako bi se pobotal po nadačenji primanjkljej leta 18GH. Ta nasvet je podpiral tudi poslanec dr. Toman in dokazoval, da Kranjska ne more plačevati viših davkov. Glede primanjkljeja prihodnih let je obveljal nasvet odborove manjšine. Vladi se zakiti , naj nemudoma v parlamentarno obravnavanje izroči osnove postav, po kterib 1. imajo zadobiti vsi obstoječi neposredni davki pravičnišo podlago, 2. se povišajo po izgledu dežela ogrske krone davki od sladkorja in se uvede davek po razredu (Classensteuer). Po dolgem razgovoru se je dovolila prodaja državnega nepremakljivega imetka po nasvetu odborovem. Poljaki so se vrlo potegovali za deželno premoženje a zastonj; nadalje se je brez besedovanja dovolilo mini-sterstvu, da sme najeti 2f> milj. nezaloženega dolga; tudi brez besedovanja se je sprejela neka sprememba postave o dunajski borzi in postava o dedinskem nasledovanji pri kmetiških posestvih. „Politiki" se piše iz Dunaja: Iz gotovih, v ozki dotiki z minister-stvoin notrajnib zadev stoječih krogov so se pozvali dualistično-ustavni kolovodje po posameznih pokrajinah, naj skušajo ustanoviti političnih društev v smislu decemberske ustave, kterim bi pripadala častna naloga pošiljati ministerstvu pisma zadovoljstva, pritrjevanja in kar bi bilo sploh treba, česar ljudsko ministerstvo od ljudstva potrebuje. Princ Napoleon je na Dunaji in si pušča od manjih in večih gospodov dvoraniti. Med velikimi političnimi vprašanji je potreba tudi manjih zagonetek. Teh ena je: Kaj iščo princ Napoleon zdaj na Dunaji V Kdor nima kaj boljega delati, naj se poskusi. Iz Dunaja pojde v Pešto, iz Pešte v Beligrad itd. Kdor daleč po svetu pride, ve kaj povedati! Deželnim zborom ne morejo najti niti pravega načrta v ustavi niti dostojnega časa njihovemu zborovanju. Od 15. junija preloženi na 15. avgust bodo zdaj čakali, kakor se sliši celo mesca novembra, če se potem zopet ne odrinejo. Zato pa«bo letos brž ko ne še enkrat zboroval državni zbor in pa delegaciji. Skupščina na Visoki gori v Česki je bila prepovedana in vse pritožbe gori do bezdvojbeno svobodomiselnega ministra Giskre niso mogli prepovedi z moči; kar je pisano, je pisano! Prihod Nj. veličastva presv. cesarja v Prago se zdaj naznanja na 20. dan junija mesca. Slovaški, srbski in romunski drž. poslanci pripravljajo nekaj krepkih interpelacij zavoljo osnove postave o narodnostih. Srečni Srbi, Slovaki in Romanci, za ktere vsaj kdo še interpeluje! Ogcrski listi se posmehujejo erdeljskim lloinunceni in njihovemu gibanju , pa so pri tem veselem delu bolj prestrašeni kakor veseli. Liber seriptus profereturl V Trstu biva Menotti Garibaldi in pokajo petarde. Zvezno svetovalstvo neki namerava izročiti sverno-neniškemu državnemu zboru predlog, kteri bo tirjal, da se imajo do leta 1872 odpraviti vse banke za igre. Cesar Napoleon je zbolel, ker mu je poginil njegov pes Neron. Mož, ki ima na svoji vesti tisoče in tisoče ljudi, solze pretaka na grobu svojega psa. Zbornica poslancev italijanskih je dovolila, da se poviša za leto 186!) in 1870 dohodnina za 10. del; za toliko je tudi povišala davek na nepremakljivo premoženje. Povsodi le davek, davek! — Vlada bi si rada izposodila na pograbljeno cerkveno premoženje 200 milj., a posoditi jih nihče noče. Francoski minister Moustier si je vedno prizadeval pri avstrijski vladi proti davku na kupone. Novi ruski poslanec v Parizu, g. Stackelberg je odkrito izrekel, da bi Rusija mirna ostala, ko bi se vnel boj nad Francijo in Prusijo , in to zato, da bi sc Avstrija ne mogla vojska vdeležiti; Rusija bi le potem za orožje prijela, ko bi Avstrija pomagala Franciji. Ukaz ruskega cesarja pomiloščuje politične zločince. Poslano. Maribor, (i. junija. (Podi is tk ar j u KirJgappo) v „Slov. Narodu" 4. junija — v pojašnjenje.) Ni moj namen, prepirati se s pod-listkarjem glede mariborskih njegovih vtipov, kterim služi marib. duhovništvo za gradivo; pojasniti mu hočem lo zadnji odstavek njegovega sestavka pod listom, kar zahteva moja lastna čast, ktero podlistkar oskrunja. — Piše namreč, da zmed duhovnikov mariborskih ni žurnalistov, „razun odnega edino ga, in tu je še lo v nujnovejšom času postal „„Leibkorrespondent"" in so jc brž ko brž pogrozil, da bode „Slov. Narod" na oder poklical, ako ne bodo lzdatelj in odgovorni vrednik Anion TouiAić. Laitniki: po njegovem „žniahu" pisal". — Kdo da je ta. po mislih podlistkarja „eden edini" žurnalist zmed duhovščine mariborske, kaže očitno konec navedenega ■tavkft, pri kterem podlistkar pred očmi ima dopis iz Maribora v „Danici od 15. vel. travna, list 20. V onem dopisu res nekdo iz Maribora tako on-gavi. da se je marsikomu rudno dozdevalo; da je tudi „Slov. Naroda" dobro Mete. fcei, da ga bode na odgovor poklical, ako lebodfl proti cerkvi zaganjal Kar jaz o tem mislim, ne bodem tukaj razglabal; pa spomniti moram podlistkarja, da se jako moti, ako misli, da je oni dopis v 20. listu „Dan." od navadnega dopisnika Daničnega, kakor je tudi pomota velika, da bi le „eden edini" duhovnikov v novine dopisoval. Kako podlistkar to zna? Čisto odločno tedaj podlistkarja povem, in zamore mu „Danice" vrednik sam to spričati, da oni po mislih podlistkarja „eden edini" žurnalist marib. duhovnikov tistega dopisa v 20. list „Danice" pisal ni*), da je tedaj podlistkar opravljivo sodil, češ , da je ta „edini" žurnalist še le v najnovejšem času „„IieibkoiTcspondentu" postal. Preden, ko je podlistikar ono žalivno besedo izustil, naj bi bil pogledal prejšnje liste Daničine, in našel bi bil prvič: da se navadni Daničin dopisnik zaznamuje se znamnjem + ali pa A, kterega znamenja pa nima dopis v 20. listu; drugič bi bil iz dopisov navadnega dopisnika v „Danici" se lahko prepričal, da ta nikdar za kterokoli osebo rekla-mov delal ni, nego je zvrševal le po svoji vesti dolžnost dopisnika, ki naznanja dobro in zlo, bodi si tu ali tam. Da 'Kni^an/ioe celo v privatne poslove in veselice duhovnikov svoj nos vtika in to po širokem 9vetu razglaša, ne razodeva ravno posebnega „takta", in menda je hotel s tem le opravičiti izmišljeno si ime nM%aQpoflu, ki pomenja tudi „irrisorem", kar pa ni lepo biti. Mislim, da je stokrat pametneje, po dovršenem opravilu (in d a ga dovršujo duhovniki, epibarinos sam priznava, kar je zopet pošteno od njega) zajcev in lisic streljat iti, kakor pa ljudi po novinah krivo soditi in pikati. In kar zadeva pretakovanja vin, je menda epiharmu samemu znano, da, kdor vina ima, ga pretakovati mora, ako je pameten gospodar. Ko bi podlistkar vedel, kako trda jo za duhovnika, iz vinskega pridelka si prevžitek loviti, pač nebi enacih praznih vtipov sam lovil. Ako podlistkar celo postavi svojega domišljenega nasprotnika ne prizanaša, iu svoj vtip nasoliti skuša z izrekom Rimljana; naj ne zameri, ako mu posolimo z drugim izrekom, ki je brez vse primere veljavniši od njegovega, in se glasi: „Non subtruhet personam cujus([uam, ipioniam pussillum et rna-gnum ipse fecit et aecpialiter cura est illi de omnibus. Fortioribus autem for-tior instat eruciatio". Sap. G, 8, 9. Slednjič bi bilo sicer vrlemu epiharmu svetovati, naj si pri svojih prihodnjih spisih za „motto" vzame modro besedo Slomšekovo: „Vadi se, slabosti in pregreške človeško omilovati, ne pikati, dane boš ostremu trnu podoben, kojega se vsakdo rad ogne". Drobt. 1. 1802. Navadni „Daničin" dopisnik A iz Maribora. *) Tega tudi mi nismo mislili. Listek v naglici pisan. Vred. Javne dražbe 15. junija. Krnj 11 ako: Sop. II. izv. d. Neuintiičevo pos. let. št. 1402 pri okr. ur. v Metliki zar. 610 gl. 60 n.; cena 510 gl. Prest. izv. d pos. Ivana Muleja iz Studcnćičah urb. št. 525 ad Stoiu pri okr. ur. v Kadoljci. Prest. III. izv. d. pos. Ivana Muleja iz Studenćič urb. št. (26 ad Stein pri okr. ur. v Radoljci. Prostov. dražba posestev g. lvnnn Gušela v Loki a) urb. št. 110 h. št. 190 cena 8200 gl., b) h. šš. 99 0, 4200 gl., c) hlevi in skedenj urb. št. 185/1 c. 400 gl., d) vrt urb. št. 127'/, c fiOO gl,, lom, urb. it. 140/1 c. 180 gl., 300 gl. na Brazdi 525 gl., o) travnik Viršek urb. št. 7 c. 30 gl., f) Hffl, za KuoloiD O. 500 gl., g) les za građom iiiurčev part c. 80 gl. in vočja dolina 0. 40 gl., h) les iu vinograd urb. št. 2102 pri Loki, cena 450 gl. pri okr. ur. v Loki. Štajersko: II. izv. dr. Zabnvnikovo pos. v Ojstrici pop. št. 40pri okri ur Vranskem zar. 168 gl., cena 840 gl. 10. junija. Kraj ns ko: II, izv. dr. pos. Fr. Javorek-a urb. št. 850/1 pop. št. 710/1 okr. u. Vel. Lašeo zar. 000 gl. cena 1410 gl. II. i/.v. dr. Hudovernikovega pos. urb. št. 900 v okr. ur. Grosslaschitz; c. 1800 gl II. izv. dr. Mavsar-uvega pos. urb. št. 557 pri okr. ur. Grosslaschitz; c. 320 gl. III. izv. d. Pireevo pos. h. št. 0 pri okr. ur. v Kamni. Št ajersko: I. izv. d. pos. Ivana Maćoka v Praprotim dom. št. 085 in 680 ad Montpreis pri okr. ur. na Laškem zar. 200 gl. cena .100 gl. I>iiiiaj«ltn borza od IO. junija. ■>"!„ metalikc 58 II. — kr. Kreditne akcij« 18!) (I. 30 kr. 5% metalike z obresti v maji in nov. 50 fl. 80 London 110 H. 05 kr. 5% narod, posojilo 68 ti. 10 kr. Srebro 113 fl. 75 kr. 1800 drž. posojilo 84 11. 40 kr. Cekini 5 fl. !i3 ViokT- Akcije narod, banko 71 fl. 40 kr. Idslnira uredništvu. Gosp. Vnlent. Hreznik post. rest. t Ljublj. Homo pošiljali; po rokopisu smo sodili, da žo dobivalo list — v zamembo. — G. A. v P. No zamerite, dopis pride prihodnjič v natis; list, ki izhaja le trikrat na leden, prido posebnu pri večih sestnvkih mnogokrat v zadrege zavoljo prostora — zatoraj prosimo vso svoj« dopismko, naj imajo sem ter tjo malo potrpljenja z nami. l*rofluj»liiictt clišercga, tvarilnega in barvenega blaga \ Iflariboru, sprejema »viičenoa'Vi kmečkega atami, ki mora biti najmanj 14 let star, je obiskaval jedno leto realno šolo v Mariboru, in jc v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izvd pri oprav-ništvu „81ov. Naroda". Dr. Jote VoHiijttk in drugi. ~~ Tiskar Ldunid Junzič,