NEODVISEN POLITIČEN 1ST ZS SLOVENSKO LJUDSTVO P / Posamezna ^ ^a*f. t, Naročnina lis ‘ - <*'Cc*w '%cc*u3stfk> 18 din., čeirt ^ 0 kakor se jjač da, so pa tudi taki, ki v svoji razdivjanosti ne morejo držati jezika za zobmi, in ti I nam od časa do časa odprto in glasno razkrivajo * svoje nakane. Polieajdemokratski „Riječi,, na pri -mer, je izpolzelo med drugim tudi priznanje, da hoče na vsak način izvojevati edinstvo — to je po lieajdemokratski centralizem -- pa če bi bredla kri do kolen, V splitskem „Novem Listu“ pa čitamo fe-le. lavno izrečene zahteve obranovcev : 1. Prisiliti hočemo ministrstvo, da izvede ve-Iko revizro uradništva in da pomeče iz službe — vse antidržavne in nenacijonalne elemente, — to se pravi, vse uradnike in uslužbence,, ki niso po -lirično zanesljivi pristaši vladnih strank. . 2. Zahtevamo, da se z lepa ai; z .grda prisili -jo vsa uredništva listov, da pišejo v 'državnem smislu —. to je tako, da bodo vse vladne stranke in posebei še vsi ministri zadovoljni. 3. Zahtevamo ljudska sodišča, ki bodo presojala krivice posameznikov proti državi, narodu , narodnemu edinstvu in vladarju, — mišljeno je lašistovsko sodišče, ki bo imelo nad vsemi zakoni pravico linčati vsakogar, ki jim ni po volji. S jem so fašisti dovob jasno povedali, kaj so in kaj bi radi. Tajno in neznano vodstvo NO molče blagoslavlja te bedarije in ker se je v okvirju takih žalitev in ciljev že marsikaj dejansko izvr -šilo, vidimo, da se tajno vodstvo popolnoma strinja z raznimi plačanimi banditi, „Narodno Obrano“ so prali in zagovarjali že različni gospodje, nobeden pa ni nastopil 'kot mandator te famozne „organizacije“, temveč vsak je nenaprošen in nepozvan izražal z izrečnim pristavkom — svoje osebno mnenje. Tako govori neki Premovič o nacijonalpo vzgo jevalnem cilju NO, ter zatrjuje, da v okvirju „U-prave“ NO in njene ideologije Še ni bila in vzklila nobena nasilnost proti ljudstvu te ali one stran ke. Kai je to? Premovič ni v „upravi“, tudi nam ne pove, kdo je „uprava“, nasilje se pa v enomer vrši! Ostane torej samo to, 'da misli „Uprava“ dru gače kot Premov|č, aJi pa, da imajo fašistovske bande direktive lbrez vsake „uprave“. Bolj fhsen in kompetenten se nam zdi Član beograjske NO — Juriš», ki je s svojim obiskom osrečil tudi mari- borske fašiste. Ta deli državljane na dva razre-! da: na ; patrijote, to je pristaše vladnih strank im na ^neprijatelje“ države, ,to je cela opozicija j» za to ni čuda, da shvačajo po tej razlagi vsi t- branovci. da je proti njej divjaštvo m mestu. Kraljevina SHS. P a r J a m e n t a r n i h sejni, pač pa so na. ši poslanci pridno na delu v raznih odsekih im odborih, P r e d s e d n i k našega kluba dr, Korošec j« ostro nastopil pri Pašiču proti krivicam, katere > predvideva proračun katoličuom naše države Riba ki so čisto protiustavne. Poslanec S k o b e r n e se je izrekel v komisini za-redukcijo uradništva proti zmanjšanju števila poštnih uradnikov v Sloveniji in zahteval ustanovitev novih poštnih uradov. Isti poslanec se ie zavzel tudi za zbokSanie gmotnega stanja železničarjev, ■ ki že zapuščajo železniško službo radi nevzdržno nizkih plač. Demokrati in radikali se pulijo med seboj, kateri volilni sistem bi se naj uvedel v naši kraljevini, U i n i t e v Wrangloveev z naših mej je že bila soglasno sklenjena v finančnem odboru, a sedaj so demokratje na delu, da se ukinitev prekliče in obdrži Wranglovce kot obmejne stražarje, akoravno bi odstranitev te obmejne nadlege vrgla državi prihranek 104 milijone dinariev. Za p jom o č gladni Dalmaciji in za zaščito dalmatinskih ribičev se je potegnil na merodajnih mestih naš poslanec dr. Dubbie, REKA. R e. k a je f'ostala zopet centrum ital ijansko fa-šistovskih intrig, nasilja ter divjaštva, Séje nove faustovske kjonstiiuante sklicujeta kar^biiiljèrski poročnik Cabruna kot predsednik nove konstituan te in podpredsednik nacijonalist A, Depoli, Bo kake sklepčne seje še sploh ni prišlo, ampak se vrši vpoklic poslancev pod najustudnejšim na -silstvom. Zannilo va stranka zahteva neodvisnost po ložaia ra Reki kof je že obstojal pred pučem tec odstranriev italijanskega vojaštva z Reke. Nov tiskovni zakon. Beograjska «Politika« se že postavlja s sklepi posebnega ministrskega komiteja glede novega zakona o tisku. Ministri, med njimi je tudi Pribičevič, so se zjedinili v najreakcijonarnejši nakani proti tisku. — Njihov zakonski predlog naj bi veljal za celo državo in sodnijsko postopanje naj bi se z največjo naglico vršilo. Odgovorni uredniki se odpravljajo, za vse, kar je v listu, je odgovoren pravi ali glavni urednik. Njega se lahko obtoži tudi radi tega, kar kdo drugi s svojim podpisom objavi v listu. Kazni so visoke. Najmanjša kazen za razžaljenje kakega veljaka je zapor od dveh mescev in globa od 2Ö.000 K. — Pribičevič se je torej zopet izkazal. Svojemu pajdašu Cicvariču je bil že davno naročil naj piše v «Beograd-skem Dnevniku« kar se da umazano in ostudno, da dobi pretvezo za take odredbe proti vsem listom. Če dobimo ta reakcijonarni nestvor od tiskovnega zakona, potem se vladni listi seveda ne bodo spremenili, pisali bodo kot do sedaj, nikdo jih ne bo obtožil, vsa reakcija se bo obrnila proti tisku opozicije. Dosegli bomo svetu doslej še nepoznano slavo, da bo pri nas urednik kakega lista, ki označuje Pri-bičeviča in druge oblastnike, kakor jim gre, dalje zaprt, kot Ghandi, ki je Angležem celo Indijo zrevolucjjoniral. General Wrangel reorganizira, svojo vojsko , minister Ninčič pa odgovarja v skupščini na razne inte/pelacije, da je Wrangel samo begunec ia kot tak naš gost. Kako se vjemajo izjave ministra ip:pa delovanje tega „gosta“? Te dni se je iz Sr* Karlovca z avtomobilom pripeljal v Novi Sad n« obisk, iti pa. ne pomeni nič več in nič manj kot neko vefaško reorganizacijo. Najprej je v Novom Sadu obiskal svojega SHS kolego generala Mili“ ča, komandanta I. Armijske oblasti ter se dolgo časa ž njim razgovarjal. Pri episkopu je -bil »a obedu, potem je pa dolgo časa konferiral z ugled nejšimi Rusi. To gotovo ni nastop in obnašanje b« gunca in gosta, pa če minister še toliko to zatrjuje. Izgnan caristični general. Amerika izganja protibolf ševiškega generala Semjonova. Najprej so ga izgnale kanadske oblasti z motivacijo, da ne morejo trpeti v svojem območju človeka, ki ima toliko zločinov na vesti in ki je take grozovitosti počenjal v Sibiriji. Izgnan iz Kanade je ta okrutnež bele reakcije prispel v Vancover in kakor se čita v ameriških listih, mu tudi Zjedirijene države ne bodo dovolile bivati v Ameriki. Moral bo v Evropo in najboljše bo seveda sprejet v -— državi SHS, kjer so že več takih — pravih zverin v človeški podobi najlepše sprejeli. Kaj našim oblastnikom mar, da je ta divjak "in še drugi ujete in ranjene sovjetske vojake nabadal na kole, dovolj jßm ie, carist in .v ceristih, pa če so oajhpjši izmeček, vidijo celo'— Rusijo. BeogR&d. „Balkan“ piše: Ja uaš prekrasni Beograd poln je vseh lepot do skrajnosti Ce le maio dežuje, :e v Beogradu blata do kolena; če sije sobice samo dva dni, dvigajo se oblaki prahu, 'Celo' zimo smo cokali po vodi, snegu in blatu, a nekoliko dni sem, odkar je zopet lepo in suho vreme,, je zavita oela prestoliea v neprodirne obla ke prahu. Koliko časa bo minulo in koliko par se bo potrošilo, da bo ta naša prestoliea vsaj nekoliko higijenski urejena! Beograd ne more odporno či niti 'svojemu prebivalstvu, kaj še le celotni kraljevini! Usoda treh litrov sadjevca. Gostilničar, v Slovenj Grad' “ g, Franc Ferk je kupil po svojem o’ è'etu, Juriiu Ferk pri županu Ivanu Krén na Plavio 626 litrov sadjevca-leSnikovca, Ko je spravil Ferk oba soda sadjevca v klet, pride 24. januar ja 1922 kontrolni organ Kramer, kateri je poskusil tudi sadjevec in-trdil, da ni sadjevec, temveč — vino. Izjavil je, da je gostilničar goljuf, ker je trdili da e v sodcu sadjevec, a je bilo le vino v njem, Vzel je iz soda tri litre sadjevca, sod zapečatil in ooslal dotične tri litre sadjevca v Ljubljano na kemično preizkuševališče. Tisti trije litri , katere je finančni organ spoznal za vino, so ro -mali v' L-ubijano v Maribor in nato še celo v — Beograd' Kemična preizkuševališča v teh mestih so poskušala, kaj je v steklenicah. Rešitve ni hotelo biti od nikoder. Trebalo je, da se je poslanec Jugoslovanskega kluba zanimal za stvar. In po dolgem roman?u zaplenjenih treh litrov tekočine in svežnja aktov, je dne 17. marca došla ta-le rešitev iz Beograda: „Dotična tekočina je res sadjevec — hruškovec ali jaboličnik, — kateri vsebuje 5%. alkohola. A gospod Ferk moča plačati 160 K stroš -kov“. Take Salomone imamo v naši državi. Pri nas vsak navadni hlapček ali dekla ve razločevati sadjevec od vina, le naši kontrolni organi so tako brihtni, da trdijo drugače. Dnevne novice. Za tri gesla — za naše vojake, za bedno ljud stvo in za red v državi — se poslanci SKS stalno trudijo. Tako „Kmet. List“ štev. 12* Nobeno leto se še ni našim vojakom godilo tako slabo kot letošnjim rekrutom, ki so bili vpoklicani v vojake v sredini najhujše zime od vlade, v kateri sedi samostojni minister Pucol' Radi tolikanj smrtnih in bolezenskih slučajev pri rekrutih zahteva opo -zicija bivšega ministra generala Zečeviča na zar tožno klop. Vsi oni, katerim je res pri srcu zboli’ šanje rekrutske usode, so podpisali Zečevičevo obtožnico, samo samostojni ne, ki poznajo naše re -krute samo v svojem „Kmet. Listu“, v Beogradu pa sedijo pri skupni vladni mizi z onimi, ki so glavni krivci slabega ravnanja z našimi rekruti. Drugo samostojno geslo je: za bedno ljudstvo! — Pod nobenim režimom ni bilo toliko bednih, kot sedaj, ko vladajo samostojni, ki so to naše bedno ljudtvo oblagodarili s propastnimi davki; sami sebe so obogateli z ustavo, nemško živino ild. Za red v državi se borijo samostojni. Nikdar se še j ni pisalo, javno kritiziralo in pritoževalo od vseh strani nad državnim neredom kot sedaj, ko je * Puceb minister Samostojnim bi svetovali, naj pre j drugačno svoje geslo v toliko, da se bo glasilo : j za trpinčenje vojakov, za obuboženje ljudstva in za [ nered v državi se poslanci SKS res stalno in na j vso moč trudijo! Prošnja «Kmetijskega lista«, ki bo gotovo uslišana' j Zadnji «Kmetijski list tako lepo prosi, ko piše: «Te d d | priredi tovariš Pucelj v Sloveniji dva velika shoda. Naj ; stopijo bralci «Slovenskega Gospodarja« vendar pred to- j variša Puclja, ter ga poprosijo za pojasnilo.« Zagotavljamo ministra Puclja, da mu bodo to njegovo prošnjo čitatelji «Slovenskega Gospodarja« do pičice izpolnili v Št. Lenartu v Slov. goricah. Ce pa bo Pucljeva prošnja preveč izpolnjena, pa naj nosi sam odgovornost, ker vsiljivega berača se večkrat tudi požene skozi vrata. V znamenju občnega nezadovoljstva. Končen -tratoc naprednih sil dr, Kukovec je izjavil javno v narodni skupščini, kako so vsi Slovenci zado ; voljni in komaj čakajo, da se preuredi Slovenija j centralistično. V znamenju Kukovčevega zadovoli- j stva je tudi dejstvo, da so sklenili celjski sodniki, { da bodo delali samo gr.edooldan in še to le teli- j ko, kolikor se bo kateremu poljubilo in kolikor je sodnikova plača, primerna delu. Ta sklep je tako en del štrajka, a se ni u. zadovoljnosti , ampak iz skrajne nevolje, ker so sodniki tako škandalozno nizko plačani, da nikakor ne more;o več izhajati in bi si radi zboljšali svojo gmotno Stanje na ta način, da bodo v popoldanskih urah j opravljali kaka privatna pisarniška dela. Celjski • štrajk se bo gotovo razširil po celi Sloveniji in bo ! pričal, da je pri nas stopil v javnost z znakom o- ; gorčenega nezadovoljstva oni stan, ki bi moral ' biti v urejeni državi njen glavni podporni steber. Kje neki tičita sedaj zastopnika uradništva dr. ; Kukovec in prof. Reisner, da ju tako dejstvo, kot štrajk celjskih sodnikov pusti hladokrvna. S praz pimi frazami doma, v Beogradu pa z izdajstvom in najustudnejšo lažjo ter klečeplazstvom se tudi napredno uradništvo ne bo več zadovoljilo. Klic duhovnim sobratom. Ali nas res nič ne more zganiti, da tudi v naši škofiji začnemo stanovsko organizacijo — niti sedaj, ko nam v gmotnem oziru ponekod nasproti reže lakota in nagota? Baš v Mariboru je ob I. Orlovskem taboru bilo sklenjeno, pričeti z organizacijo, ter se je med tem „Vzajemnost“ že, po večini jugoslovanskih ško fij ustanovila; le pri nas vse spi. Moj nujni pred- E log, Čisto konkreten je ta: vj centru škofije biva naš sobrat, ki uživa, kot malokateri splošno zaupanje ter ima tudi potrebno agilnost, ravnatelj g. dr Jerovšek Prosimo ;ga, naj skliče pripravljalni shod ter ukrene za ustvaritev organizacije vse potrebno Duhovnik. Duhovniška vest. Č. g. štefanStiper, kaplan v Ribnici na Pohorju, je prestavljen na Pako. Občni zbor PDJA v Ljubljani. Dne 18. t. m. se je vršil semestralni občni zbor Podpornega društva jugoslovanskih akademikov v Ljubljani, kjer so včlanjena vsa akademska društva. Predlagane so bile štiri kandidatne liste: demokrati, kat. dijaštvo, neorganizirani in Primorci. Glavni boj se je bil meddemokrati, ki so se zvezali z ruskimi študenti, in med kat. dijaštvom. Demokratsko,vranglovski predsedniški kandidat je dobil 260 glasov, kandidat kat. dijaštva pa 247 glasov. Tako si je demokratsko-vranglovska reakcija iztriumfirala predsednika s 13 glasovi večine. K temu bi še pripomnili, da uživa 100 vranglovskih študentov vsak po 1600 K mesečno, 20 pa po 800 K, med tem, ko dobiva naše lastno dijaštvo povprečno po 300 K (!) mesečno. Iz navedenega lahko sklepamo, da skuša sedanja vlada le tam štediti, kjer bi bil v prvi vrsti prizadet slovenski narod. (Primer: neenakost dijaških podpor, dovršeno ukinjenje medicinske fakultete v Ljubljani, zavlačevanje imenovanja profesorjev na ljubljanski univerzi, nameravano zaprtje bolnic v Sloveniji, po srbskem poslancu predlagana redukcija uradništva v Sloveniji itd.) Sicer pa smo na željo pripravljeni, doprinesti natančnejše podatke. — Akademik. Uniformirani bogovi. Dolgoleten narodni delavec za ljudski blagor nam piše : Imel sem radi obmejn h težav opraviti v Mariboru, Moram do poveljstva graničarjevpAVranglovoev. Ko ga dosežem, precej na onem koncu sveta se nahaja — pa zunaj sloneči redov dolgo premišlja,, ali me naj pusti 'dalje ali ne. Ko-sam grem proti vhodu tiste kalupe, mi zabiča, naj zunaj počakam. Pride poveljnik, a moram mu kar zunaj pod kapom svoje želje razložiti., No, mož mi je vsaj še uljudno povedal, aa mi on ne more ustreči, naj grem k u-ravniku cannarne. Grem zor et na ta konec svela in slednjič srečno naiđem tisto „kučo“ ter vstopim in povem, s kom želim govoriti. Nek sluga ali poduradnik — ne vem — pomišlja v nekem čud -nem strahu in pokaže dotična vrata pa zopet reče, naj počakam, on pa rahlo slopa tje noter,Med tem čitam na vratih, Ida je strogi) zabranjeno, — brez napovedji vstopiti. Omenjeni „nekdo“ pristopi-ca nazaj ter nekam čudno plašen pravi: Se že oblačijo in pridejo (bilo je 9*12. uro). Hotela mi je zavreti kri, češ : ne le kot akademično izobražen človek, ampak še kot Slovenec in državi.an SHS imam venaarue pravico stopati v svilisce" velikaša, ter hočem noter, Pa že je prišel visoki gospod in hitel mimo mene. Ustavim ga s predstavitvijo ter hočem povedati svojo željo, a on mi pokaže, naj grem vun ~- ž njim, da me potoma milostno posluša. Razložim mu gospodarsko škodo , ki jo imamo dvolastniki, ker nas s samo prolazni-eo brez slik (ki pa si jih ne moremo za vse delavsko osojne nabaviti, dokler ne pride fotograf vun) ne puste naši — ne avstriiski graničarji preko me je. „A zašto,si ne uzmete fotografiju?“ odgovori malomarno, kakor da je triöettrtüne mojih besed preslišal Povem še svojo posebno težavo: ker radi malega posestva ne morem imeti lastne vprež -ne živine, si moram voznike, orače itd. sproti pro siti, kjer pač katerega prej dobim. Ali moram torej zdaj pol vasi dati fotografirati, da bodo naslikani vsi vozniki, ki bi mi utegnili kdaj pomagati. „A kupite si volove i kola, mi modro odvrne. Bi že, pravim, a nemam ni novaca, ni štale. „E Šta je ovo!“ — Sredi živahne ulice sva že in jaz vidim, kako sem v svoji plebeiščini nadležen ime -nitnemu gospodu Drzno ga še prisilim, da mi mora roko podati, pa se poženem na svojo beraško brèikelsko* rozinamo, ter na povratku od brezuspešne ekspedicije premišljujem, da je pač le ve likanska razlika med gospodom v svetli uniformi, ki v sv< napol-vsemogočnosti samo veleva: „kupi si, uzmi si. . pa med ubogo civilno paro v duhovski obleki; ki mora danes dan na dan premigli ati, kako razdeliti svoje — ne tisočake, marveč pare, da bi ,se nekoliko dalje časa otresal la_ kote in vsaj za silo zakrpal svojo ponošeno in o-guljeno obleko. Bogovi in turška raja v SHS!? Okrajna cesta pa taka! Vem za drage slabe okrajne ceste v ljutomerskem okraju tudi, a prednjači menda ona od Sv. Duha črsz Grabšince in Grabšinski vrh proti Ptuju. To ni več cesta, to je albanski ali kak gozdni kolovoz poln jarkov in ilovnatega blata po sredi. Bog ve, koliko let že niso te zmrjavljene ceste posuli s kamenjem. Ali so morda pozabili na njo? Ali so jo zatajili? Cestarji storijo, kar le morejo, Nadeljujejo jo z zemljo, ki jo nakopljejo ob straneh ceste in v obcestnih jarkih. To vam je imenitna vožnja , po tako gladki cesti, kot je ta! Bi privoščil cestnemu nadzorniku, da bi moral nogati ali se peljati v deževnem vremenu po njej. Gotovo bi jo dal temeljito popraviti. Naj se vendar usmili voznikov, pešcev, živine in ceste! Bomo mu vsi — hvalo peli. JFlnaucarjž ga pihnejo. Dne 17, t. m. na vse zgoda? so totali.po Sv. Jurju za petrole jem z ve -likimi kanarni ter se oskrbeli ž njim za dalj časa. Kmalu smo izvedeli, kaj to pomeni. Za nekaj ur pride eden izmed njih k nekemu trgovcu, da pregleda v-Jogo p e troie i a, ker mora ’rgovec pri vsaki kili doplačati 1 dinar kot nekako monopolsko takso. Nismo bili razočarani, da bomo poleti šve _ tiliz z dražjim petrolejem, ki mu je država sama, kakor hitro je postal monopol, tako močno zvišala ceno. Veliko bolj smo bil] presenečeni, ko smo spoznali brihtnost naših jinancov, ki so pač natančni in strogi napram s ranicam, ne pa napram sebi, če gre za njihov žep. Takrat nehajo vsi.pred pisi in oziri ha korist državne blagajne. — Sličen slučaj se je zgodil v Negovi. K tamošnjemu trafikantu je prisopihal financ, po tobak, ki ga je precej nakupil Cez nekaj časa se vrne in zahte -va vpogled v zalogo tobaka, ker mora izterjati raz liko med prejšnjimi in ravnokar dvignjenimi ce nami. Aha, za to si pr.ej prišel po tobak, ker si ga hotel še dobiti po'stari ceni Ne bi mislil, da se tudi na take reči razumejo gg. financi, tako je modroval trafikant ter bil omajan v veri v niiho-vo vestnost in nepristranost. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj bi rekli njihovi predstojniki na tako ravnanje. Morda veljajo za finance drugačni pred pisi, jU' za druge ljudi, kdo ve, če ne?! Zagrebški veliki župan dr. O, Gavrančič je podal v soboto ostavko, ki je bila sprejeta. Kontrihucija. Novosadski „Deutsches .Volks -blatt“ poroča, da je neka nemška občina v Bački padla pod pravo kontribucijo. Občini se fe odredilo in naložilo, da odda za uradništvo krajne in okrajne oblasti odre,eno količino pšenice. Urad nik, ki je proglašal to kontribucijo, je stvar še toliko podprl, da je kar enostavno določil, koliko pšenice ima dati ta in oni kmet. Daleč smo prišli, da se nekateri oblastniki lahko že nemoteno poslužuje io turških manir. Aktivnih Častnikov šteje naša vojska 6389, ki dobivajo na leto 95 milijonov 909,504 kron plače. Vojaški uradniki vlečete letnih 5 milijonov kron « Med aktmvnimi oficirji imamo dva vojvoda« 24 generalov, 424 pukovnikov, 462 podp likovnikov, T tisoč 97 majorjev, 861 kapetanov prve klase, 1176. kapetanov druge klase, ,815 poručnikov in 1537, (podporočnikov. Koliko pa stane hrana, orožje in prevoz 200.000 vojakov, je lahko izračunati; ako stane državo mesečno vsak vojak 3,300 kron, Dobrovoljci in slepi invalidi zahtevajo zemljo. Delega čija udruženja dcbrovoljcev je bila te dni pri Pašiču ter zahtevala od njega, da se dobrovoljcem podeli zemlja, ki jim je že davno obljubljena. Pod vodstvom slepega kapetana Luje Lovriča so posetili invalidni slepci predsednika narodne skupščine dr. Ribara in ga prosili, naj on podpre njihovo prošnjo, katero so naslovili na zakonodajni oabor in v kateri prosijo, da se jim da zeirilja za obdelovanje. Kredit za kraljev dvor. Listi poročajo, da je vlada odobrila kredit 2,300.000 dinarjev za dovršitev kapele in u-metniškega paviljona v kraljevem dvorcu . . . Kraljeva vila v Han Pijesku. Kralj si je dal v Han Pijesku v Bosni zgraditi vilo. Poslopje je že dograjeno,. Sedaj še urejujejo park okrog poslopja. V bližini kraljeve vile si bodo baje belgrajski bogataši zgradili svoje privatne vile, kamor bodo prihajali na letovišče ... Država in škandalozno postopanje brodarske _ ga sindikata SHS, Prva sekcija finančnega odbora se te nedavno bavila z vprašanjem brodar -stva. V tej zadevi je sekcija ugotovila sledeče: takoj po „oslobojenju“ je država sama aranžirala plovheni park. Dokler je bilo brodovje izključno v njenih’ rokah, je v treh mescih in desefih dnevih’ bilanca izkazovala ,2.0 milijonov dinarjev suficita. Pozneje te clržava odstopila prevozne parnike in drugo brodovje brodarskega sindikata pod pogojem, da dobil država 50% čistega dobička. L. 1920 je izkazal brodarski sindikat čisti dobiček v izno-22 milijonov dinarjev, Od katerih bi glasom po godbe mor/dla dobiti država H, milijonov. Sekcija je ugotovila, ua ie sindikat vpostavil pogodbeno za jamčeni procent amortizaetee, ki bi se moral iz -ločiti iz budžetnih dohodkov radi ugotovitve čistega dobička, v tistih 11 milijonih, kar je znašalo o koli 9 milijonov, tako, da je država, imela mesto 11 miii„onov samo 2 milijona -dinarjev čistega dobička. Sekcija je nadalje konstatirala, da so po-samezni lastniki ladij, ki so bile ža časa vojne po škodovaue, zahtevali od države, 'da jim ista odstopi svo e ladje v najem. Država je to storila, teda, ko je terjala, prvo najemnino, so prišli najemniki in prosili,, da naj jim država ne računa na. -jemnine, k veetemu razliko v tonaži poškodovanih ladij med onimi, ki uh je dala država v najem . To zahtevo je vlada usvojila, ali sekcija, se s tem ne zadovoljuje. Zahtevala je, da se 'predložijo vsa pogodbe in bilance, sklenjene z brodarskim sindikatom in privatnimi lastniki, — (Oh tej prilite bo di dovonena opazka, da je umorjeni minister Dra-škovič svojčas najbolj forsiral oddajo brodovja v privatem roite. Draškoviču, Šefu zloglasne Izvozne banke, in njegovim prijateljem iz beogradske porodice se ima sedaj država zahvaljevati za milijarde obsegajočo škodo; op. uredn.) Dolgovi mestne občino Beograd, Beograjska mestna občina si je dosechte za vsa javna dela im p^eudui puaruoju izposuuua avo;>e veyuatD. poso p pri upravi fondova. Prvo v iznosu 25. miljjjonov dinarjev v zlatu, drugo pa, ki je bilo sklenjeno 1, 1921., v iznosu 27,000.000 dinarjev v srebru. — Prvo posojilo ie bilo potrošeno za izplačilo što rih dolgov, kanalizacijo in moderno tlakovanje posameznih ulic. Drugo posojilo je namenjeno inve’ sfieijam v električni centrali (okoli 9 milijonov di-nar ev), razširianju vodovoda (5,500.000 dinarjev), tlakovanju (12,500.000 dinarjev), izplačteu zaosta -lih anu. tet (6 miljonov dinarjev), ostanek pokoli 4 milijone dinar ev) pa manjšim napravam, kakor; zidanj« šolskih paviljonov,, obnovi parkov ter nabavi kanalizaci skega in sanitetnega materijala). Od drugega posojila je bilo na dan 31. decembra 1921 potrošenih 26,207,467,10 dinarjev, Razen o-men'eniù posojil dolguje občina Upravi fondova — 244.964.10 dinarjev v zlatu na hipoteko, tako, da znaša skupna zahteva Uprave fondova 24 milijonov 8!5.864.10 'dinarjev v! zlatuj in 26 milijonov 207.467-10 dinarjev v srebru. Drugemu upniku; finančnemu ministru, je dolgovala beograjska občina nai da^ 31. decembra 1921 skuono 26 milijonov 548.704,43 dinarjev v sre bru. Trettomu in zadnjemu upniku, Narodni ban -ki, dolguie občina 1 milijon 594 J9 9.85 dinarjev. — Skupni dolgovi občine znašajo potemtakem 79 milijonov 166.234.48 dinarjev* V tej svoti pa so še všteti 24. mil. 815,863.10 dinarji v zlatu. Da bodo naši čitatelj celo stvar bolje razume-lia dodajemo to-le pripombo: Upr.ava londova, ta denarna inštitucija z zvenečim imenom ter od vla-< de imenovanimi „upravniki“ je v današnji centra lis ličn i državi nekak moloh, ki neprestano in ne -kontrolirano požira velike svote državnega (ljudskega denarja, Nikdo pa naj ne misli,, da je beo grajska „opština“ edina dolžnica. Niti in zveze beograjskih porodičarjev so tako skrivnostne, da jih prečanske butice le težko izsledijo. Iz „gazdovan-ja“ beograjskih „opštinara“ pa posnemamo tehtno vprašanje: Kdo bo vse to plačal? Cirilica v Subotici. „Obzor“ poroča: Mestna upr.ava v Subotici je sklenila, opirajoč se na ministrsko naredbo, ki določa, da se mora v vsaki občini uporabljati na prvem mestu ona pisava, ka lene se poslužuje večina ondotnega prebivalstva , da se ludi v Subotioi napravijo poulični napisi najprej v latinici m pod latinico še v cini,e: V mestu Subotici prebava 90,000 Bunjevcev, ki se poslužujejo in znajo samo lainico; a sano 5 do 6000 pravoslavnih Srbov,, ki znajo oiriUco. Pod sedanjim klikarskim režimom pa so sub hišk' vlati inovei zgornjo naredbo ukinili in porin'-" v ospredje novo, ki ukazuje, da morajo bij poulični napisi najprej v cirilici in nato še le v latinici, — Mestna klikarska uprava uraduje celotno v cin -lici. Stranke pa morajo na to s temi cirilskimi od loki tekati okrog po mestu, da jim kedo raztolmači, kaj da prav za prav hoče mestna uprava. — Policijske legitimacije so izstavljene vse v cirilici, „Obzor“ zaključuje : kakor je bilo nekdaj pod av -sirijskim režimom v Subotici vse madžarski, tako je sedaj vse ekavski in v cirilici, ker ječimo pod režimom, ki pozna enakopravnost samo na papirju- ’ ' v; Štrekel dr. K.: Historična slovnica slovenskega jezika. Snopič L Tiskala Mohorjeva tiskarna na Prevaljah. 1922. Cena IO din. Prvovrstno znanstveno delo, kakoršnega do-sedaj še nimamo. Že eta 1918 je Zgodovinsko društvo razposlalo poziv, s katerim je vabilo na naročbo tega dela in prosilo za podporo. Odziv je bil takrat dokaj ugoden in je društvo takoj odkupilo rokopis. Toda prišle so vmes rn-zne ovire in šele sedaj je izšel I. snopič. Že pred vojno je po posredovanju dr. Murka avstrijsko učno ministrstvo obljubilo podporo za izdajo tega dela, ki ga je že takrat imela izdati Mohorjeva družba, a po izbruhu vojne je obljubo — preklicalo. Sedaj mu je segla pod roke Jugoslavenska akademija v Zagrebu. I. snopič obsega za vsakega izobraženca zanimiv zgodovinski pregled slovenskih slovničarjev, slovenske grafike in pravopisa, nadalje članek o glasovih slovenščine po njih iztekih in o razmerju med glasovi našega jézika in glasovi stare slovenščine ter drugih jezikov. Zunanja oblika je prav lična in cena za znanstveno delo nizka z ozirom na sedanje razmere, ko moramo večkrat prazne tiskane čenče prav drago plačevati. Naročbe sprejema Zgodovinsko društvo v Mariboru, a dobivala se bo knjiga tudi po vseh večjih knjigarnah. Hotelirji, gostilničarji, pozor! Ministrstvo za narodno zdravje v Beogradu je izdalo dne 16. julija 1919 «Pravilnik za hotele, kavarne, krčme, pivnice itd.« Ta pravilnik mora biti v vsakem lokalu nabit na vidnem mestu. Gostilničar, ki tega ne stori, se kaznuje z zaporom do 30 dni, oziroma z globo do 150 dinarjev. Policija in žandarmerija revidira zdaj gostilne, če imajo ta pravilnik obešen na zidu. Dose-daj je to bilo nemogoče, ker tega pravilnika ni bilo nikjer dobiti. Od zdaj naprej pa se dobi ta pravilnik v Cirilovi tis- j karni v Mariboru in sicer komad po 1 dinar. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 298 . francoski frank 29.50—30 naših keon. Za 100 av -Sirijskih kron je plačati 4,75—4.85, za 100 čehoslo vaških kron 595—603, za 100 nemških mark 120 do 125 in za 100 laških lir 16.15—16,35 Jugoslav, kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.52 centima. (1 centim = 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za tri točke. Or« Irgolič proti dr. Leskovarju. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem prizivna obravnava v tožbi dr. Irgoliča proti dr. Leskovarju. Ko je bil dr. Irgolč prvič gerent mestne hranilnice mariborske, je v zavodu strašno gospodaril. Imenoval je 16 uradnikov, dasi bi jih zadostovalo 10; med temi uradniki je bila raz-ven nekaj izjem cela vrsta nekvalificiranih, nesposobnih in brez vsake prakse. Uradnike, ki so bili dr. Irgoliču všeč, je v petih mescih povišal od 9. v 5. činovni razred. — Proti odredbi deželne vlade si je dr.Irgolič dal izplačati mesečno po 2000 K kot remuneracijo za svoje poslovanje kot gerent. Kratko, dr. Irgolič je bil pravi paša v Mestni hranilnici in sicer v škodo zavoda. Za dr. Irgoličem je prišel upravni odbor, ki je nedostatke in nered odpravil. A demokrati niso mirovali in deželna vlada je upravni odbor razpustila ter zopet imenovala dr. Irgoliča za gerenta. Povodom oddaje poslov gerentu je dr. Leskovar kot pravni konzulent Mestne hranilnice dal na zapisnik odločen protest proti temu, da vlada vnovič imenuje gerentom dr. Irgoliča, ki je za časa svojega prvega gerentstva spravil ta zavod ob rob propada s svojim postopanjem pri imenovanju nekvalificiranih uradnikov. S tem protestom se je čutil dr. Irgolič razžaljenega in je tožil dr. Leskovarja radi razžaljenja časti. Z ozirom na pismeno izvedeniško mnenje revizorja Škrlepa, ki je uredništvo hvalil in našel vse v redu, je dr. Leskovar pri prvi razpravi umaknil dokaz resnice in bil obsojen na denarno globo. Prijavil pa je priziv. Pri včerajšnji prizivni obravnavi je dr. Leskovar nastopil zopet dokaz resnice za svojo trditev in sicer zato, ker se mnenje revizorja Škrlepa, ki ga je podal pri sodniji kot izvedenec, bistveno razlikuje od revizijskega poročila, ki ga poslal o Mestni hranilnici mestnemu magistratu v Mariboru. Dr. Leskovar ponudi dokaz resnice za sledeča dejstva: L Dr. Irgolič je nastavljal kot gerent nesposobne u-radnike. Dokaz temu «ravnatelj« Kreditnega društva Mestne hranilnice Josip Štuhec. Ta gospod je od navadnega solicitatorja avanziral po dr. Irgoliču za ravnatelja zavoda z bančnim poslovanjem, ne da bi ime! kako prakso in kvalifikacijo. Ravnatelj Toman ga je zdaj imenoval za podravna-telja Trgovske banke v Mariboru. A upravni odbor te banke je zahteval od g. Štuheca kvalifikacijo, ki je pa ni imel. Zato je odredil, da mora bivši «ravnatelj« v Ljubljano vsaj tri mesece prakticirat, nato mora napraviti zpit, in še le potem, če bo izpit prestal, bo lahko nastopi kot bančni u-radnik pri Trgovski banki. 2. Dr. Irgolič je nastavljal tudi nezanesljive uradnike. Dokaz g. «ravnatelj« Štuhec in vodja Kreditnega društva Ferdo Leskovar, ki sta kot uradnika brez odborovega dovoljenja in brez kritja jemala iz blagajne denar, pod svojim imenom kupovala valute in z njimi špekulirala. Tako postopanje bi Mestno hranilnico lahko spravilo v velikansko škodo in propad! 3. Nesposobnost uradnikov spričuje tudi slučaj Marinič, o katerem bomo poročali še posebič. 4. Čudno je knjigovodstvo pri Mestni hranilnici. Mestna hranilnicasi je izposodila od ljubljanske Mestne hranilnice cirka 8,000.000 K, ki so vknjižene na hranilnični palači v Mariboru. In to posojilo so «sposobni« uradniki vknjižili kot hranilno vlogo, da bi stem izkazali pred svetom čim več vlog. Da je tako postopanje nedopustno, temu mora pritrditi vsakdo! 5. Uredništvo in gerentstvo je pod dr. Irgoličem zakrivilo čisto navadno tihotapstvo. Vtihotapili so za 12 milijonov kron predvojne avstrijske rente in zenjo iztihotapili cirka 8 milijonov naših kron. To je kažnjivo dejanje in ima za hranilnico lahko grozne posledice. Ako finančna oblat za to izve in postopa v smislu predpisov, potem lahko konfiscira teh 12 milijonov avstrijske rente in hranilnica izgubi lahko celo svoto! To lahko spravi hranilnico v propad! Soodgovoren je za to tudi upravni odbor, ki je to Irgoliče-vo postopanje izrečno odobril. 6. Lahkomiselnost vodstva in uradništva Mestne hranilnice pa dokazuje posebno še to, da denarni zavod, kakor je Mestna hranilnica, za nakup teh 12,000,000 kron avstrijske rente nima prav nobenega obračuna in prav nobenega potrdila, da je res za to izplačala cirka 8,000.000 kron. Tako postopanje je več kot nečuveno! Kdo je kupil rento? Tega pri hranilnici ne izdajo! Kako je bilo mogoče, da se je ta renta izplačala po 62.50 naših kron za 100 avstrijskih kron, ko se vendar v letu 1921 za 100 nemških kron nikdar ni izplačalo nad 27 naših kron?! Kdo je vtaknil ta dobiček v žep? To bo treba dognati. 7. Revizijsko poročilo omenja še cel ovrsto neredno-sti, in nedostatkov. Prof, Hinko Druzovič: Oratori! flsSumptio. B. Muzikalni del. Svetovna literatura je bogata na oratorijih. Osobito so to obliko gojili Italijani, Angleži, Francozi in Nemci. Število oratorijev, ki bi opevali Marijo, je pa razmeroma manjše; največ se jih najde pri Italijanih in Špancih.Ker je oblika oratorija obsežna, je umevno veselje, katero se je izrazilo takrat, ko je dal P. H. Sattner svoje delo javnosti. Smo pač majhen narod in majhne so naše kulturne vrednote, ki se ne morejo meriti z umetniškimi količinami drugih velikih narodov; tembolj je bila radost nad tem dogodkom utemeljena. Kot izliv globokočuteče muzikalne narave je našla Suttnerjeva glasba vedno srčen odmev istotako pri poslušalcih, kakor pri proizvajajočih. K temu pripomore pred vsem priprosta, na narodni glasbi sloneča in vsled tega, lahko umljiva melodika. Harmonika je istotako priprosto in blagoglasna. S tem odgovarja že muzikalnemu čudenju našega širjega občinstva. Upošteva se pa tudi vseskozi dramatiški moment, ki daje priliko stopnjevanja do mogočne veličastnosti. Polifonija v 3. delu je zasnovana na izrazitih in krepkih tematičnih oblikah. Blagoglasni in učinkoviti so poedini samospevi, recitativi in dvospevi v 2. delu. Instrumentacija je prozorna, nikoli vsiljiva in podpira pesemsko deklamacijo. Kakor je svoječasno vplival slavni Händel s svojimi oratoriji na muzikalni razvoj^ angleškega naroda, tako trdimo lahko, da označuje Sattnerjeva skladba važno postojanko v razvoju naše muzikalne umetnosti. -Pripravlja pot k pojmovanju večjih muzikalnih umotvorov. In to more le doseči, če se poslužuje izraževalnih sredstev, ki so širjemu občinstvu umevna in dostopna. Je, kot pri pridigarju. Občudujemo ga, če zna govoriti vsem v umljivi in v srce segajoči obliki. In tako se veselimo tudi tukaj u-motvora, ki je pri dosedanjih proizvajanjih dokazal, da zamore vnemati poslušalce in proizvajalce, tu jih povzdigniti ; za hip nad nekdanje skrbi. Njegov pomen je torei pred-i vsem odgojevalen in odgojevalnim namenom služi tudi i cela prireditev. Ravno ta misel je izražal naš svoječasni muzikalni list (Novi akordi, XI), ko je poročal o tej skladbi. Med drugim je omenil sledeče: «Podčrtati nam je pomen, ki ga ima o-j ratorij za našo domačo glasbo sploh, torej ne glede na ; skladatelja: Sattnerjev oratorij je oratorij za ljudstvo, za 1 slovensko ljudstvo! V tem oziru je oratorij naravnost idea-i len čin, ker zasleduje z idealnimi sredstvi idealen smoter, ’ pridobiti množino slovenskega ljudstva za resno in pleme-! nito umetnost. V lepi popularnosti umetniške, zlasti glas-> bene tvorbe vidimo — vsaj pri nas, ki si ne moremo raču-■ nati z muzikalno inteligenco — najidealnejšo nalogo u-I motnosti. Ta poljudnost, ki temelji na plemeniti podlagi, je ' tisto, kar smatramo mi za najbolj častivredno in zaslužno ' na Sattnerjevem delu. Kaj dobrega, plemenitega ustvariti, j kar ugaja tudi okusu manj izobraženega poslušalca, in s : tem pripravljati pota do njegovega srca onim delom, ki 5 pričajo o ravno tako plemenitih mislih in namenih, a ne ! znajo govoriti tako poljudno, tako priprosto, tako domače, j v tem leži po našem mnenju glavna in velika zasluga Satt-nerjevega oratorija.« Z ozirom na zgoràjomenjena dejstva predlaga dr. Leskovar, da se razprava preloži in rekvirira od magistrata revizijsko poročilo. Sodni dvor temu predlogu pritrdi in tako se bo to umazano perilo še prihodnjič enkrat pošteno «žehtalo«. Dokument policajdemokratske sramofe, Zagneb ški „ Obzor“ ie zasadil mariborske taborite pri tat-ivini 'eljiona, ki je v, Zagrebu izšel pod pravim na slovom „Batonala“. Tabòritov se je, kakor dokazuje najnovejša tatvina, zopet pilotila žurnaJIstid na kleptomanija.. „Obzor“ jih Strigla tako-|le: — »,Feljton (podlistek) je preveden' od besede do besede, .v opazki j® citiran celo naslov knjige. Taboriti so pozabiiii, oz. nalašč opustili šifro „Obzo rovega“ sotrudnika „rm“„ To je v resnici centralistična mistilikacija duševnega dela, ki se brez takega eufemizma pri nebatinaških elementih drugače naziva“. Tako „Obzor“. Čudimo se, da gospod SDindler, ki je v Mariborski tiskarni nedavno nastopil službo „političnega in tehničnega direktorja mariborskih časopisnih podjetij“, ni podučil svojih varovancev, da je plagijatstvo tatvina tulih duševnih Proizvodov, „dokument sramote“. — Najbrž pa tudi nima tega namena, ter se hoče ravno na ta način udejstviti kot dvojni direktor: politično se je že z našim „memorandumom“, v tehničnem oziru bode pa taka kleptomanija izzvala samo njegovo odobravanje in dopadenje, ker je sam z najboljšim uspehom in v veliko proslavo po ložil izpit iz plagij atorstva. Pika. Na praznik Marijinega Oznanenja se vrši ob 5. uri po-poldne v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma akademija srednješolske kongregacije. Na sporedu je petje in štiridejanska igra «Sv. Just.« Zato pridite ta dan popol dne vsi v Narodni dom! Ženski tečaj JSZ in Zveze služkinj se na, praznik Marijinega Oznanenja radi akademije v Narodnem domu ne vrši. Naše ženstvo je povabljeno na akademijo v Narodni dom. Orliški krožek v Mariboru priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Splavarski ulici v dvorani Strokovne zveze dve veseloigri «Oh ta Polona!« in «Prisiljen stan je zaničevan.« Vsi pijatelji prijetne zabave prisrčno vabljeni! Primorski dijaki prhedijov pondeljek, dne 27. marca 1922, ob pol 8. uri zvečer, v gledališki dvorani Narodnega doma Funtekovo dramo v treh dejanjih «Tekma« v korist Dijaške kuhinje. Med odmorom svira dijaški orkester. S— Vstopnice se dobijo v predprodaji pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici in v tobačni trafiki v Gosposki ulici. 13.000 rabljenih znamk je podaril tukajšnji podružnici Jugoslovanske Matice g. nadučitelj R. Vabič. Lepo urejeno zbirko so nabrali učenci I. r. lj. šole in trg. nad. šole. V posnemanje! — Podružnica Jug. Matice. Čevljarski pomočnik iz Zagreba, dobro izvežban želi službe pri kakem katoliškem mojstru v Mariboru. Več pove uredništvo lista. S;?!®»**« Podpirajte športi Šport je v korist vsakemu narodu, ki ga razume smotreno in pametno gojiti. Krepi mladini ude, duh, varuje je pred alkoholizmom, ki je strup naroda. Tukajšnji slovenski športni klub je v svoji odborovi seji sklenil posvetiti vse sile skrbi, da nudi mladini možnost udeležiti se raznih panog športa. Ker se pa še rabijo razne priprave za to sploh in primanjkuje za to tudi gmotnih sredstev, ki bi pospeševala razvoj športnega življenja, apelira odbor na naklonjenost p. n. prebivalstva in blagohotno podporo. Slovenski športni klub priredi Vpospešitev njegovega namena dne I. aprila t. 1. «Elitni ples« v Götzovi dvorani s popolno vojaško godbo ter da s tem p. n. občinstvu priliko zabave, pa tudi priliko podpore. Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati, Kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Federa že čez 25 let priljubljena in nriznana sredstva za lepoto: Fellerova — „Elsa“ pomada za lice, Fellerova „Elsa“ Tanochi-na pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo jEisa“ lili no mlečno milo najboljše „milo lepote“, 4 kosfi poštnine prosto 98 kron. Eugen V, Feller, Stubica donja, Elsatrg 329, Hrvatsko. 626 pom 5 Skladba se je doslej edinole proizvajala v Ljubljani. Zahteva namreč v to velik vokalni in instrumentalni apa-f rat. Glasbena Matica je leta 1912, meseca marca, podala ’ skladbo zaporedoma štirikrat in sicer vsakokrat v razpro-j dani dvorani. Poročevalci so pisali, da tolikega navdušenja še doslej ni rodilo nobeno drugo muzikalno delo pri pev- cih, kakor tudi pri občinstvu. Na podlagi pridobljenih iz-, kušenj je neumorni avtor delo predelal in izboljšal, ter v j tej prenovljeni obliki proizvajal mesesca decembra lanske-j ga leta dvakrat s pomnoženim cerkvenim zborom frančiš-j kanske cerkve v Ljubljani. Strokovni ocenjevalci so pov-darjali napredek, kojega kaže predelana skladba, osobito, j ker se je skladatelj v dobi 10 let izpopolnjeval zlasti v in-: strumentaciji. Še tekom tega leta se bode oratorij proizva-i jal v Sarajevu in v Zagrebu. C. Skladatelj P. Hugolin Sattner. t ( t . M Življenje našega skladatelja ne nudi nikakoršnih za-; nimivih zunanjih biografskih podatkov. Rojen je 29. XI. L i 1851 v Kandiji pri Novem mestu. V gimnazijo jé pohajal v • Novem mestu, kjer je dobil tudi svojo prvo glasbeno na-i obrazbo. Pridno je sodeloval pri dijaških zborih in pri or- , ; kestru, zraven pa tudi orglal prršolskih mašah. V Novem i mestu je bilo isti čas muzikalno življenje lepo razvito, ker # se je nahajala tam vojaška godba. Po vstopu v frančiškan-;j ski red je služboval v Nazaretu v Savinjski dolini, v Gorici, i v Novem mestu,in v Ljubljani. Povsod je bil pevovodja in organist. Njegov ljubljanski frančiškanski cerkveni zbor, ; slovi kot najboljši cerkveni zbor. Z izredno marljivostjo se je izpopolnjeval v vseh muzikalnih strokah in v ta namen obiskoval strokovne tečaje v Gradcu# na Dunaju inv Ino-, ; mostu. P. H. Sattner nam je podal lepo število cerkvenih in i svetnih skladb. Od večjih skladb, s spremljevanjem orkestra, so znane njégove kantate:-Jefteje va prisega, Oljki, Soči in V pepelnični noči. Zadnja se je letos z velikim uspehom proizvajala v Beogradu. K 70letnici in v proslavo godu sv. Cecilije pa je podal v Ljubljani svoj nanovo predelani oratorij «Vnebovzetje.« Potrti neizmerne žalosti, javimo vsem . sorodnikom, znancem in prijateljem tužno j vest, da se je danes ob pol 24. uri ne- j nadoma preselila v večnost naša dobra skrbna mamica, tašča, stara mati i. t. d. gospa Frančiška ?lj*Mata. Prodajalna prodaj. Naslov lista. majhna, v Mariboru na v upravništvu 1—3 130 Uovo izučen ali učenec se sprejme pri Žunko Jurij, Radvanje, Maribor. 128 čevljarski pomočnik STAVBENO PODJETJE ACCETTO m DRUGOVI , družba z o. z fcppn maeiboe =^==, vogel: Frančiškanske in Wildenramerjeve ulice. Se priporoča. Cene zmerne, in solidna. Postrežba točna i—12 I31 Vnaififfl želim hišico z ilujclll malo zemljiiščem, kier bi bila branjarija ozir. se kupi. Naslov v upravi. 2—2 I27 Kot vodja SÄföj energič n, zmožen in i.prašan tesarski mojster, jugoslovanski državljan. Ponudbe na": Ljubljana, poštni predal I27. 3 3 119 Drirlrn in izurjeno dekle, ki ril OHO je že služilo, se išče i k slovenski uradniški rodbini 3 ! oseb. Plača 400 K. Naslov pove uprava. 2—2 121 Žepne ure vlja najsolidneje tvrdka R. Biz-ak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 25—30 ANDREJ OSET Maribor. Aleksandrova c. 57, Telefon 88 trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo — po najugodnejših cenah. — Brzojav: Andrej Oset Maribor. 5-6 * (07 jf«f Mirila zaYeliko strojno lUll VUDJa mizarstvo se išče intel.energ. zmožen m izar-ski mojster, jugoslovanski državljan. Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal I27. 3—3 Na drobno TRGoirmA Na debello emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu Albert Ital, Maribor, Slavni trg 5. na praznik Mirinega Oznanenja, v soboto, dne 25. marca se vrši s pojedino puranov, v gostilni «pri Urbanu», Vrbanova ulica 28. Pričetek òb 16. uri. Vina obče znana prvovrstna. Priporočata se Ivan in Valerija Šober. Dežne plsušce Klobuke »s pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2 's&mzvszoasi.ft&ù'sr. POZORI Iincerplavotisk 1 m K 74, šifem la 1 m K 68 do K 84, pepita loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140 do K 220, hlačevina I28 cm širok 1 m K I80, žičnate žimnice, velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave,kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, Seneke in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne siamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, mila za roke, britve, žepne nože plahte im pregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki ve-likosti po m K ;oo —, pa-namaštof beli I80 cm širok j m K 26o'— i. t. d. vse po ngjnižjih cenah v trgovini ALOJZIJ GNIUŠEK Maribor, Glavni trg 6, no i Trapistovski sir t isikiirstjižinadji « se dobi prvovrstno pri Matija Lah-u f Maribor, Glavni trg 41 X AA A. JK. A AA AA.A-A.Xft WWW W WWW I Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da zavaruje svoje imetje proti požaru in tresku. Kapital za požar: Delniška glavnica20,000.oc o frank., rezerve 52,000.000 frank. Francoska zavarovalna delniška družba, ustanovljena 1. 1828, v Parizu L 1829. Dolžnost vsakega roditelja je, da zavaruje svojo družino in otroke na življenje. Police na življenje veljajo kakor kavcije za gg. častnike. — Kapital za življenje : Dein, glavnica 10 mi lijonov frankov, rezerve: 342,000,000 frankov. Zavaruje : proti požaru in tresku hiše in ostala poslopja, pohištvo, blago v prodajalnah, skladiščno blago, tovarne, mline, žage i t. d. Zavarovanje življenja na doživljaj in za slučaj smrti z raznimi kombinacijami in s pravico na delež v čistem dobičku. Dota deklicam in glavnica dečkom. Vsa pojasnila daje podružnica v Zagrebu, vsa generalna zastopstva, vsi mestni zastopniki in potniki. Iščejo se mestni zastopniki za Štajersko, Koroško in Prekmurje. Generalno zastopstvo v Mariboru, Mlinska uiica 30. Hm drobne! Ni etebato! Poskusite kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. Telateli It. 1$a m Cen® untrue! NestreStm tožna i Zadružno gaspodarsha bonha Id Podružnica v Mariboru ~ Začasne: Korsika cesta 1 A —Telefon 311. — bnekrt: fepebwks, Central«: Ljubljane. Podružnice: Biskovo, Sarajeva, Somber. Split, Šibenik. Elesse silim: lisi brterestt z Sveopće Zanatlija ko banko i 1 v Zagrebu in njeno po Karlovo« ki Gospodarsko banko 4 d. v Nova» Sadu. Kapitel In rezente skepao t »tiliietliami tei K 50.A5i.MI*—•. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lorn bar dira vrednostne papirje, kupuje in prodaj* tote valute ki devize, sprejema vloge v tekočem račun* in a* vložne knjižic« kr preskrbuje v«« bančna ko borzne transakcije pod wy ugodnejšimi pogoji. PoobiaSeni prodajalec srečk držama razredne Marito * m Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.« O*te«vomi «rednik: Vlad* Pušenjak. Tisk CirS*ve tiskarne v Maribora.