POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — JULIJ 1980 — ŠTEVILKA 7
Itfpii vlogo, ki ih it gre
Z razvijanjem novega družbenoekonomskega in političnega sistema postaja naša država še bolj socialistična samoupravna skupnost delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti. Bistvo naše trdnosti, neomajnega zaupanja v pravilnost skupne usmeritve temelji na nenehnem gibanju naprej, k vse višjim in bolj humanim oblikam človeških odnosov.
Toda čeprav sta pri nas delo in človek največ ji vrednoti, pa tako dejo kot delavec še velikokrat nimata prave vrednosti in tudi ne uživata pravega in zasluženega spoštovanja. Ena izmed posledic tega je, da ustvarjalno delo, pa ne le fizično, ampak tudi intelektualno, v glavnem še zelo šibko materialno vrednotimo. Potlej seveda ni nič čudnega, da nam še vedno ni uspe-
■j’ - < Bffi
lo zaustaviti selitve kadrov iz proizvodnih poklicev v druge, ki ne dajejo vedno enakih gospodarskih učinkov.
V naporih za spremembo sedanjega položaja mora imeti odločilno besedo mladina, ki je že neštetokrat dokazala in vedno znova dokazuje, da je pripravljena delati, da se v celoti zaveda izjemne pomembnosti pravega pristopa do dela za naš današnji in jutrišnji dan.
'bober delavec in samouprav-Ijalec je danes lahko le tisti, ki je oborožen z znanjem in si ga iz dneva v dan tudi izpopolnjuje. Znanje je tisti vzvod, s katerim bodo najbolj učinkovito odpravljali dediščino zaostalosti in dosegali boljše rezultate, delo in znanje sestavljata temelj zgradbe socializma in samoupravljanja. Tudi Tito je venomer poudarjal, da je moč napredovati samo z delom, da je samo s poštenim odnosom do dela moč uresničevati in uveljavljati pravice.
Delo je terilelj večjega dohodka, dohodek je temelj razvoja, samoupravljanje pa bi bilo brez razvoja le puhla fraza.
V trenutku, ko vstopamo v zelo pomembno obdobje našega družbenoekonomskega razvoja, so mladih ukaželjnost, njihova zavzetost za delo, znanje, ljubezen in ustvarjalni odnos do poklica močna spodbuda za vse nas, hkrati pa tudi velika obveznost. V precej večji meri bo namreč treba pospešiti prizadevanja, da bo delo, resnično delo, ki osvobaja in krepi položaj in vlogo delavskega razreda, dobilo takšno vlogo, kakršna mu gre, mesto, ki smo ga določili v naših strateških usmeritvah in ga zapisali v naše največje dokumente.
Še veliko bolj se bomo morali vsi skupaj potruditi, da bo vsak lahko opravljal poklic, ki ga veseli, v katerem mu bo delo vselej tudi užitek, vendar pa bo zanj dobival tudi ustrezno plačilo. Kajti samo vsestransko zadovoljen delavec si bo zares z vsemi Silami prizadeval za doseganje kar najboljših lastnih in skupnih rezultatov.
Ali bomo na ta način uspeli?
Uredniški odbor HMELJARJA si že več let prizadeva, da bi oživil dopisniško mrežo in s tem v čim večji meri uresničil vsebinsko zasnovo našega časopisa.
V	ta namen je na primer v preteklem letu predlagal, naj bi vse DO oziroma celo večje TOZD Hmezada imenovale delavce, ki bi bili odgovorni za informiranje prek našega glasila. .
Tako ta, kot tudi nekateri drugi predlogi pa so, žal, ostali brez odziva,
V	letošnjem letu skuša uredniški odbor dopisovanje poživiti na idrug način. Svoje delovne sestanke ima v večjih DO Hmezada. K sejam povabi tudi vodilne delavce, po možnosti tudi potencialne nosilce informiranja teh DO. Tako se neposredno skuša dogovoriti za sodelovanje. Skupaj se dogovarjamo o akcijah za boljše informiranje in popestritev vsebine našega HMELJARJA.
Dva taka delovna sestanka sta za nami. Prvi je bil v DO Celjska mesna industrija, drugi pa v DO Celjske mlekarne. Pogovori, sicer z manjšim številom, prisotnih iz DO so bili zanimivi'in konkretni. Bodočnost pa bo pokazala, če bo tako zasejano seme obrodilo.
Predsednik uredniškega odbora , Tone Gubenšek
Namakanje hmelja v Vrbju — Na- savinjskih tleh sta si moča in suša zelo blizu, zato varujemo vlago v tleh
DELOVNA ENOTA NT OBRTNA KOOPERACIJA
Poslovanje je steklo
Pravkar ustanovljena kooperacijska dejavnost z obrtniki je programsko in funkcijsko pogojena s planom srednjeročnega razvoja gospodarstva naše občine.
Formiranje organiziranega pristopa v aktivno povezovanje sredstev in dela drobnega ali malega gospodarstva bo še pospešilo nadaljnji razvoj te vse bolj pomembne gospodarske dejavnosti.
Vloga malega gospodarstva v nadaljnjem razvoju je nesporno znana.
Predstavlja pomembno in pestro prepletanje raznih panog dejavnosti, povezuje širše človekove aktivnosti, sprošča osebno iniciativo in ustvarjalno sposobnost, veča možnost zaposlovanja in zaposlitve delavcev vseh profilov.
Malo gospodarstvo je vse bolj dopolnilo dejavnosti združenega dela, omogoča aktivnost osebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo, visoko ekonomičnost poslovanja, popestritev ponudbe izdelkov na tržišču in s tem večje zadovoljevanje potreb.
Dejavnost malega ali drobnega gospodarstva povezujemo v kooperacijski odnos v storitveni kakor proizvodni dejavnosti.
Storitvena dejavnost temelji na pogodbenih odnosih med osnovnim naročnikom, to je v pretežni večini znan proizvodni TOZD, in kooperantom kot nosilcem storitvene dejavnosti.
Organizacijo in obveznosti kooperacijskega odnosa pa prevzema obrtna kooperacija.
Proizvodna dejavnost je pomembnejša zvrst malega gospodarstva, ki jo nikakor ne smemo zanemariti. Res je, da vse dejavnosti nimajo enakih možnosti za poslovni uspeh ali akumulacijsko sposobnost,
Razvoj kooperacijskih odnosov bi temeljil predvsem na povezovanju tistih zvrsti proizvodno usmerjenega malega gospodarstva, ki je v občinskem obsegu deficitaren in ki bodo zagotavljali največji trend gospodarske rasti.
Prvotna usmeritev dejavnosti obrtne kooperacije je temeljila le na povezovanju tistih obrtnikov, ki so usmerjeni v proizvodnjo opreme za potrebe kmetijstva.
Analiza dejavnosti in gospodarske moči malega gospodarstva v naši občini nas je usmerila v razvoj in povezovanje širše strukture obrtništva.
Na območju občine Žalec deluje poleg družbene obrti še privatna obrtna dejavnost, ki skupaj tvorita drobno gospodarstvo.
Privatno obrtno dejavnost opravlja 414 delavnic oziroma obratovalnic s 776 zaposlenimi delavci.
Struktura dejavnosti je sorazmerno pestra, saj' je registriranih kar 63 vrst-različnih dejavnosti. Od teh se 40% obrtnikov ukvarja s storitveno dejavnostjo (gostinstvo in prevozništvo). 20 % obrtnikov opravlja proizvodno storitveno dejavnost kot uslužnostno dejavnost.
Od ostalih obrtnikov je le četrtina obrtnikov s svojo proizvodno usmeritvijo primerna za povezovanje z združenim delom oziroma je primernih za vključevanje v kooperacijski proizvodni odnos.
Dobra polovica tega dela obrtnikov ustvarja ca. 9 milijard starih din prometa, ki pa je zaradi specifičnih proizvodnih in tržnih razmer že vključena v razne obrtne zadruge, ki so organizacijsko sposobne zadovoljevati potrebe proizvodnih - zahtev obrtnikov.
Analiza strukture dejavnosti obrtnikov nas nagiba k razmišljanju, da je v storitveni strukturi kar 14 % elektro in cevomon-tažnih obrtnikov, ki so v kvantiteti potencialni kupci veleprodajne ponudbe.	",
Iz danega sledi, da je delovanje in razvoj obrtne kooperacije poleg notranjih činiteljev pogojeno še z zunanjimi činitelji, in slednje moramo upoštevati kot prioritetne.
Organizacijo delovanja obrtne kooperacije moramo prilagoditi potrebam, da bomo sposobni v kooperacijskem. odnosu povezovati tako obrtniške storitvene dejavnosti kovinske in montažne smeri, obrtnike proizvodne usmeritve opreme za kmetijstvo in gradbeništvo, kakor tudi za proizvajalce finalnih izdelkov za neznanega kupca.
Ker je obrtniško zaledje za uspešen razvoj in delovanje obrtne kooperacijske dejavnosti prešibko, je nujno, da se usmerjamo na širitev in uveljavimo izven območja naše občine.
, Dosedanje razprave in analize so potrdile pravilnost usmeritve dejavnosti in organizacije.
Obveznost prodaje izdelkov obrtne kooperacije neznanemu kupcu bi prevzela TOZD Veleprodaja.
Zato bi kazalo formirati posebno dovolj močno in kvalitetno potniško službo, ki bi posredovala kupcem kompletni prodajni ■program Notranje trgovine.
Delo obrtne kooperacije mora biti organizirano tako, da bo v celoti kvalitetno in kvantitetno izpolnjevala syoje naloge. To pa je v marsičem odvisno tudi od organiziranosti znotraj delovne organizacije Notranja trgovina.
Obrtna kooperacija v sestavi delovne organizacije Notranja trgovina bi v celoti vodila organizacijo kooperacijskih proizvodnih aranžmajev z nabavnimi in prodajnimi funkcijami, ter materialno in finančno dokumentacijsko spremljavo oziroma- obdelavo podatkov.
Posebno slednja funkcija bo morala sloneti na modularni oziroma empirični organizacijski obliki delovanja. Organizacija dela v obrtni kooperaciji je usmerjena. specifičnim razmeram in potrebam dela in se bistveno razlikuje od potreb ostalih dejavnosti v. Notranji trgovini.
Malo gospodarstvo se srečuje z bistveno drugačnimi pogoji poslovanja kot druge OZD. Kažejo se v sami osnovni koncepciji dela, nabavi oziroma oskrbi reprodukcijskega materiala, ponudbi izdelkov oziroma uslug, opravljanjem oziroma prevzemanjem posredniške ali kooperacijske vloge, obračunavanja in vrednotenja dela, dela kooperacijskega odnosa itd.
Zaradi razmeroma manjših količin, a toliko bolj zahtevne in pomembne potrebe po zasigurani oskrbi z reprodukcijskim materialom, uslug in surovin, ki jih kooperacijski odnos potrebuje, so posamezni aranžmaji zahtevnejši od ostalih.
S potrebno širitvijo dejavnosti je vedno večja potreba po drobnem in zelo pestrem asortimanu določenih vrst materialov. Te je na tržišču zelo težko dobiti in tako marsikateri zelo zanimiv aranžman odpade, ali pa nastajajo težko rešljivi problemi zaradi prevzema odgovornosti neizpolnjevanja pogobenih obveznosti.
J. Zupanek
CELJSKE MLEKARNE
Veliki razvojni načrti
Hmezad je bil v preteklosti poznan po pridobivanju hmelja, danes ga pa v Jugoslaviji poznajo tudi vse bolj po proizvodnji in predelavi .mleka. Hmezad Žalec je nosilec razvoja proizvodnje in predelave mleka v celotni celjski regiji, vključno z Zasavjem, Koroško, Šmarsko — Kozjanskim območjem in za Ilirsko Bistriški predel.
Na tem področju proizvedeno mleko odkupijo Celjske mlekarne, v sklopu katerih je sirarna Šmarje pri Jelšah. Na Ilirsko Bistriškem področju pa odkupi proizvedeno mleko' mlekarna v Ilirski Bistrici. Na področju, kjer Celjske mlekarne odkupujejo mleko, odgovarjajo tudi za preskrbo prebivalstva, razen v Gornji Savinjski dolini, kjer odkupujejo mleko Ljubljanske mlekarne, prebivalstvo pa oskrbujejo Celjske mlekarne. Na odkupnem področju Celjskih mlekarn , je bilo že precej narejenega, saj letos v sezoni odkupimo že nad 130.000 litrov mleka dnevno. Skupno mlekarna v Celju in sirarna v Šmarju pri Jelšah lahko predlata le okrog 90.000 litrov mleka dnevno. Ostale količine nepredelanega mleka je potrebno prodati drugim mlekarnam.
Oplemenititi moramo delo delavcev na novih farmah, kot tudi kmetov, k ¡proizvajajo mleko in jim nakazati dolgoročnejše perspektive v proizvodnji mleka.
Kljub trenutnim težavam v predelavi mleka je najnujnejše odkupiti čim več mleka in vzporedno razvijati predelovalne kapacitete. Celjske mlekarne s skrbjo negujejo odnose s ’i:	mleka.
Skupno moramo premagati težke situacije v kritičnih letih, kot je bilo leta 1978. Največja napaka, ki jo lahko naredi mlekarna je, da ne odkupuje redno mleka.
V odnosih med proizvajalci mleka in mlekarno nastopijo včasih težave, vendar naraščanje odkupa mleka dokazuje, da se zaupanje proizvajalcev mleka v Celjske mlekarne krepi. Zelo si prizadevamo predelati čim več mleka doma, predvsem pa proizvesti več bolj akumulativnih proizvodov. Rezultat teh naprav je naš novi proizvod Kajžarski sir, ki so ga potrošniki predvsem po večjih mestih zelo dobro sprejeli. Ravno tako smo v sirarni Šmarje pri Jelšah pričeli izdelovati Šmarsko gaudo.
Poleg nekaterih novih proizvodov, ki bodo kmalu prišli na tržišče, bomo potrošnikom v začetku prihodnjega leta ponudili mleko s podaljšanim rokom trajanja v kartonski embalaži, podobno pakirano kot je alpsko mleko Ljubljanskih mlekarn, ki bo imela rok trajnosti štiri dni.
To mleko bo pasterizirano, izdelano iz najboljše surovine. Prepričani smo, da bo naš potrošnik, ki je vse bolj seznanjen z zdravo prehrano, raje segal po pasteriziranem mleku, kot po sterilnem mleku, kjer se del biološko vrednih sestavin uniči pri sterilizaciji.
Po ugotovitvah potrošnja sterilnega mleka na prebivalca v državah EGS pada, raste pa potrošnja biološko večvrednega pasteriziranega mleka. Tem ugotovitvam bomo prilagodili tudi naše razvojne načrte.
Analiza dosedanje prodaje in analize nadaljnjih možnosti kažeta, da je mogoče na obstoječem prodajnem področju že sedaj prodati takšne količine mlečnih izdelkov, kot se proizvedejo iz celotnega odkupljenega mleka na tem območju. Pomen razvoja mlečno predelovalnega kompleksa se razvedejo v DO Hmezad, saj za izgradnjo nove mlekarne v Celju in rekonstrukcijo sirarne v Šmarju pri Jelšah poba predlagane investicije pomeni realizacijo srednjeročnega programa stavile kot osrednjo razvojno investicijo SOZD, ravno tako pa izved-razvoja mlekarstva v Sloveniji.
Z izgradnjo nove mlekarne in z rekonstrukcijo sirarne v Šmarju pri Jelšah, ki se bosta skoraj pričeli, bomo celotnemu mlečnemu kompleksu v osrednji Sloveniji zagotovili svetlejšo prihodnost.
Načrtovana kapaciteta nove mlekarne v Celjp je 180.000 litrov dnevno predelanega mleka, sirarna v Šmarju pri Jelšah pa 50.000 litrov. To je tista predelovalna zmogljivost, ki bo dolgoročno pokrivala-vse proizvodne potrebe, kot tudi omogočila kvalitetno preskrbo prebivalstva.
Potrebe in načrti razvoja, ki jih potreba pogojuje, so torej velike. Njihova realizacija se bo'pričela 30. junija, ko bomo vgradili temeljni kamen nove mlekarne.
Adnrej Čulk, dipl. oec..
	. À- - , ■ „ f			
	1 1 ¡ÉÉ1 -.J § 1 ?■! - .			ppl ¿%
lUfi	B Blf ¡¡¡1 ¡g 11 1		1	gg i¡pl;,i,p
lil				BlllllliiSlijl - j
				
It^	-• ™ ili lili			
				
				
ÉSI1				
fen,				
¡¡¡¡¡¡Il				¡Maažk,...-. „ «if
!§§p||§|	^11			i—
Letos bomo občani Žalca praznovali občinski praznik v začetku julija v Gotovi jah
Vlak bratstva in enotnosti
Ob obisku letošnjega vlaka bratstva in enotnosti, ki je v Slovenijo pripeljal iz Srbije v juniju, je medobčinski koordinacijski odbor vlaka bratstva in e-nostnosti SR Slovenije odločil, da v občini Žalec-'prejmejo LISTINO za poseben prispevek pri organiziranju in razvijanju manifestacije Vlaka bratstva in enotnosti, povezovanju in sodelovanju narodov SR Srbije in SR Slovenije TT Prebold, TN Polzela, SIP Šempeter in SOZD Hmezad, plakete pa Edmund Božiček in Vinko IJšen.	Vy
Koliko prispevkov in davkov plačujemo iz naših osebnih dohodkov
Ob prehodu iz leta 1979 v leto 1980 je bila cela vrsta sprememb stopenj prispevkov in davkov iz OD. Stopnje so se ustalile s 1. 3. 1980. Po tem datumu je bila samo ena velika sprememba: začeli smo plačevati 1 % prispevek iz OD kot solidarnost za odpravo po-sledic potresa v Črni Gori (Uradni list SRS, št: 11/80 z dne 29. 4 1980).
Ker je uzakonjen princip, da je OD delavca bruto OD, od- katerega mora plačati prispevke in davke za dejavnost raznih samoupravnih interesnih skupnosti, je višina izplačanih OD odvisna od višine stopenj prispevkov in davkov. Čim višji so prispevki iz OD, tem manj ostane delavcu in obratno.
V dveh preglednicah navajamo, koliko odstotkov od našega bruto zaslužka bomo morali prispevati posameznim samoupravnim interesnim skupnostim.
Prva (tabela A) prikazuje domicilne prispevke in davke, to je prispevke in davke glede na občino stalnega bivališča, druga (tabela B) pa sedežne, torej prispevke glede na občino, kjer delavec dela.
TABELA A —- DOMICILNI PRISPEVKI (v % od bruto OD)
OBČINA	M ' G M 3 u	2 C/J	>(/) g O cz) ■	o G r <U > G f? If J	O u 3	O £3 £ O U i) 5 +-»	° 2 c > r—i +-» cd £ mk	2 2 .H Ï S’ ■§.§*§*
	v cd — Mv	cd O X3	X čd O >	o.§! -	- cd 3 Nr^	cd id .	GO (/)	O s_i p B. «
Celje	1,00	0,50	1,20	5,01	1,43	0,61	0,81	10,56
Žalec	1,00	0,50	1,49	5,33	1,01	0,62	0,84	10,79
Šmarje	1,00	0,50	0,76	5,93	0,74	0,23	1,30	10,46-
Radlje	1,00	0,50	1,06	6,05	0,73	0,24	1,20	10,78
11. Bistrica 1,00		0,50	1,18	5,60 '	0,65	0,26	1,20	10,39
Šentjur	1,00	0,50	0,80	6,14	0,85	0,32	1,41	11,02
Laško	1,00	0,50	0,78 ■	5,45	'0,77	0,37	0,79	9,66
Si. Konjice 1,00		0,50	1,04	6,46	0,78	0,37	0,87	mm
Mozirje	1,00	0,50	0,78	5,92	0,97	0,36	1,21	10,74
Velenie	1,00	0,50	1,07	6,13	0,91	0,56	0,65	10,02
Tolmin	1,00	0,50	1,10	5,28 '	1,05	0,35	1,63	10,91
Hrastnik	1,00	0,50	0,72	5,09	1,24	0,41	0,65	9,61
Zagorje	1,00	0,50	0,87	4,74	0,73	0,36	0,75	8,95
Trbovlje	,00	0,50	1,00	5,00	1,01	0,55	0,93	9,99
Ljubljana	1,00	.0,50	1,29	4,57	1,27	0,57	0,66	9,86
Slov.								
Bistrica	1,00	0,50 -	0,97	4,58	0,68	0,31	1,23	9,17
Mehanizacija in marljiva posadka v borbi z vremenom in časom za prvo košnjo na šeneških travnikih
TABELA B — SEDEŽNE STOPNJE PRISPEVKOV (v % od bruto OD) .
OBČINA	Za otroški dodatek	Za zdrav- . stveno Varstvo	Za invalid. pokojninsko zavarovanje	Za solidarno: za Črno goro	Sedežne stopnje skupaj
Celje	1,98	8,11	11,50	1,00	22,59.
Žalec	1,98	8,39	11,53	1,00	22,87
Šmarje	1,98	8,35	11,50	1,00	22,83
Radlje	1,98	7,50	11,50	1,00	21,98
11. Bistrica	1,98	6,96	11,50	1,00	21,44
Laško	1,98	7,54	11,50	1,00	22,02
Hrastnik	1,98	8,28	11,50	'1,00	22,76
Trbovlje	1,98	7,82	11,50 -	1,00	22,30
Tolmin	1,98	8,10	11,50	1,00	22,58
Skupne stopnje prispevkov in davkov iz OD dobimo iz navedenih podatkov tako, da seštejemo prispevke svoje občine bivališča iz tabele A in prispevke, kjer je sedež naše organizacijske enote (TOZD ali PE) iz tabele B.
Primer; Delavec s stalnim bivališčem v Celju, zaposlen pa je v Žalcu, mora plačati 33,43'%-jz svojih bruto OD (16,56 + 22,87), delavec iz Laškega, ki dela v Celju pa 32,25 % prispevkov in davkov (9,66 + 22,59).
Navedene stopnje veljajo samo za redno delovno razmerje. Pri-, pravniki plačajo prispevke po enakih stopnjah, le da ne plačajo republiškega davk iz OD. Za OD iz dopolnilnega (nadurnega) dela je treba plačati vse domicilne prispevke iz tabele A in prispevek za zdravstveno varstvo iz tabele B, poleg tega pa še 18,33 % republiškega davka iz OD.
To so torej sedanje stopnje prispevkov iz OD. V, Večini prime-, rov pri seštevku stopenj ne bi bilo večjih odstopanj od onih. iz leta 1979, Višje so v glavnem zaradi 1% solidarnostnega prispevka žal odpravo posledic potresa v Črni gori.
T. Gu.
Gotovlje — Priprave za občinski praznik so v polnem teku
jHti
TOKRAT O ŽALSKI TRGOVINI
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
skupščine žaleč
IS Skupščine .občine Žalec je imel 112. sejo v prostorih Hmezada DO Notranja trgovina, posvečena je bila analizi stanja in bodočemu razvoju organiziranosti trgovine in nosilcev trgovinske dejavnosti v občini Žalec.
Poleg članov IS so na seji bili predstavniki trgovinskih delovnih organizacij »Savinjski magazin«, NAMA in DO Notranja trgovina.
Oddelek za gospodarstvo in finance je pripravil na podlagi podatkov posamezne TDO izčrpno analizo. Skupna ugotovitev je, da je ta panoga v zadnjih treh letih napravila velik korak tako v pogledu obsega poslovanja, prav tako pa tudi v pogledu kvalitete opravljanja blagovnega prometa. _
Mesto občine Žalec je nekje na sredini v pogledu razvitosti trgovinske dejavnosti v SRS tako po prometu na prebivalca, kot tudi po prodajnih prostorih, čeprav pri slednjih že nekoliko zaostaja. Takšno je tudi mesto in vloga v regiji, kjer je po vseh kazalcih takoj za občinama Celje in Velenje.
Med nosilci trgovinske dejavnosti na drobno v občini Žalec, ki jih je 17, je nedvomno glavna vloga preskrbe prebivalstva z o-snovnimi živilskimi in drugimi artikli. Ta naloga pripada »Savinjskemu magazinu«, ki ima tudi največ organizacijskih enot od blagovnice, 19 samopostrežnic, do klasičnih prodajaln in specializiranih prodajaln raznih strok. Prav tako s povprečno 257 zaposlenimi — pretežno žensko delovno silo — predstavlja največji kolektiv srednje starosti — povprečno 32 let. Delovna organizacija obstoja že 30 let in je naj-štarejša trgovina v občini.
Z vsem svojim potencialom je v lanskem letu opravila promet v vrednosti 407,098.000 din.
Po prometu in glede na delež v širšem ne samo občinskem tržnem prostoru je zelo pomembna dejavnost TOZD Maloprodaja
delovne organizacije Hmezad — Notranja trgovina. Osnovna u-smeritev je specializacija v a-grotehnični blagovni skupini, a-sortiment pa je razširjen na ca.
10.000	artiklov, ki predstavljajo tehnične blagovne skupine kot: gradbeni material, vodo in elek-tro inštalacijski material, barve in tapete, orodja za profesionalce in hobi orodje, avtotehnično blago in nadomestni deli za avtomobile in kmetijsko mehanizacijo. Poleg tega se odvija' tudi del živilske in gostinske dejavnosti na TRŽNICI v Žalcu. Na prodajni površini skupaj s skladišči in razstavnim prostorom nad 2.000 kv. metrov je lani povprečno 60 zaposlenih v povprečni starosti 29 let opravilo 168,300.000 din prometa. Indeksi rasti prometa kot dohodka, kakor tudi ostalih kazalcev so glede na prejšnje leto zelo ugodni. Tembolj je razveseljivo, da je ta komaj pred tre-' mi leti ustanovljena dejavnost dosegla tako hiter vzpon in se afirmirala ne le v občinskem, temveč širšem jugoslovanskem tržnem prostoru.
Med največje nosilce trgovine v občini pa nedvomno sodi Veleblagovnica NAMA TOZD Žalec z osnovno usmeritvijo trgovanja z blagom široke potrošnje živilske, tehnične, oblačilne in športne blagovne skupine, poleg tega pa predstavlja znaten delež tudi gostinska dejavnost. Vse se odvija na enem mestu po znanem sistemu veleblagovnic Nama na površini ca. 3.560 m2 s povprečno 100 zaposlenimi delavci, ki so v lanskem letu dosegli 139,475.000 din prometa.
Poleg omenjenih treh nosilcev trgovine na drobno v žalski občini deluje še več manjših specializiranih prodajaln, ki s svojo dejavnostjo bistveno dopolnjujejo izbor blaga in kvaliteto blagovnega prometa v žalski občini. O-meniti je treba, da se odvija v DO Hmezad eksport-import iz-vozno-uvozna dejavnost, ki je e-dina v občini, seveda pa je njen obseg ozko usmerjen v izvoz hmelja in nekaterih sadežev iz
Medena detel/a. v izkrčenem hmeljišču na Rojah. Ostanke hmelja, v izoranih hmeljiščih uničujmo, š herbicidi posamezno dokler je še podorina
majhna. '•
prostega odkupa, uvaža pa predvsem kmetijsko opremo in reprodukcijski material za kmetijstvo.
Prav tako je v občini edinstvena grosistična trgovinska dejavnost TOZD Veleprodaja v DO Notranja trgovina, ki si kot mlada asociacija hitro utira pot ha širšem jugoslovanskem tržnem prostoru, kjer plasira predvsem kmetijsko opremo jugoslovanskih proizvajalcev, pri katerih dosega v pogledu odvzema njihovega blaga zavidljivo visoko mesto, saj pri nekaterih odkupi pretežni del proizvodnje.
Investicijska dejavnost naj bi bila po načrtovanju vseh glavnih nosilcev tudi v bodoče živahna, med temi je najbolj v ospredju priprava za izgradnjo potrošnega centra v Levcu, kjer naj bi poleg Lesnine NAMA zgradila skladiščne in prodajne prostore v bruto površini 4.350 m3. Priprave so v teku, po načrtovanju investitorja Name pa bi dela morala v kratkem steči.
Savinjski magazin je investicijsko intenziven. Usmeritev je v izgradnjo blagovnic tipa Šempeter v vseh večjih krajih občine Žalec. Takšna investicija je v teku na Polzeli, kjer bo še letos otvoritev, drugo leto naj bi se pričela izgradnja ca. 1.000 m2 tudi v Preboldu. Tu je preskrba
posebno pereča ob dejtsvu, da so trgovinske kapacitete že 20 let enake, ob tem je bilo priseljevanje zaradi blokovne in individualne izgradnje zelo veliko.
V Hmezadu DO Notranja trgovina TOZD Maloprodaja se ne predvideva večjih investicij, razen preureditev sedanjih skladišč v prodajni prostor ca. 400 m*, kjer bo stekla prodaja agrokemije.
Iznešena je bila problematika, ki je osvetlila kadrovske in finančne težave, v katerih se je ta dejavnost znašla spričo najrazličnejših administrativnih ukrepov, ki so trgovino pripeljali na rob rentabilnosti, ob tem da je zelo nizka akumulativnost, kar resno ogroža nadaljnji razvoj te dejavnosti.
Ob koncu se je perdsednik IS tov. Jan zahvalil direktorjem in delavcem TDO Savinjski magazin, NAMA in DO Notranja trgovina za požrtvovalno delo in napore, ki so jih izkazali, da je trgovina v žalski občini dosegla takšen napredek in mesto v SRS, ki ga danes ima. Seveda je bilo ob tem rečeno, da moramo tudi v bodoče poskrbeti za enak tempo razvoja s ciljem, da se čini bolje zadovoljijo potrebe kupcev in da teh pritegnemo čim več tudi od drugod. Franc Rezar
Dijaki prvega oddelka srednje kmetijske šole'v Žalcu na praksi V' Bizjakovem hmeljišču na Polzeli
fpjll
Korenine y. medvrstnem prostoru so še številne. Sedemdeset centimetrov dolga korenina hmelja to sredini medvrstnega prostora ie dokaz, da gnojimo narobe, če trosimo gnojila > samo po vrsti. Hmeljišča kultivirajmo plitvo, uporabljajmo pa čim več tudi brano!
Premiranje plemenskih telic
Tako kot že nekaj let nazaj tudi letos premiramo plemenske telice po pravilniku, ki ga sprejme zbor delegatov pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije.
V pravilniku je . nekaj določil, s katerimi morajo biti živinorejci seznanjeni.
Premija se izplačuje v letu 1980 po kakovosti telic v zneskih:
— 1,750 din za telice znanega porekla iz reje v kontroli A, breje 5 in več mešecev, ki so hčere krav z mlečnostjo 4.7001 in več v..standardni laktaciji. (305 dni)
' — ’ 1.200 din za telice znanega porekla iz Vej v. kontroli A, - breje 5 in več mesečev, ki so hčere krav z mlečnostjo' 3.7.00 do 4.699 litrov v zadnji J standardni lak-, taciji.
—; 750 din za telice znanega pprekla iz rej A, B in Z kontrole, breje 5 in več mesecev, ki so hčere krav,, z mlečnostjo manj kot 3.700 l v standardni laktaciji ter osemenjene s semenom bi-
kov po sprejetem programu osemenjevanja.
DO PREMIJ SO UPRAVIČENI
Zasebni rejci, ki imajo,krave v kontroli A.
Zasebni rejci, ki imajo krave.v kontroli B in Z (zaroda), če njihove telice glede porekla po očetu in oeerie po zunanjosti zadovoljujejo rejski smeri in napredku govedoreje'v okolišu,
Pogoj za Upravičenost-do premij je -tudi redna prodaja pridobljenega mleka organizatorju proizvodnje in reja telet za plenic ter pitanje telet pridobljenih od premiranih „telic in od vseh svojih krav, za katera mora z organizatorjem' proizvodnje skleniti ustrezne pogodbe.
Rejci, ki odprodajajo iz svoje prireje za rejo'Sposobna teleta v zakol ali hepogodbenemu kupcu, ali niso sklenili pogodbe No reji ali prodaji telet' z organizatorjem proizvodnje in ki pogodbeno spi-
tanih živali ne izdobavijo po pogodbeni obvezi, niso upravičeni do premij.
Premiranje kakovosti telic zasebnim rejcem:
' — Zasebnim rejcem izplačujemo premije za telice rjave in lisaste pasme.
^7-" Premije - lahko izplačamo tudi za telice križanke lisaste ali rjáve pasmé, če jé to v skladu s sprejetim • programom osemenjevanja. ' ■
— Za telicé črno-bele pasme in križankami s to pasmo lahko izplačamo premije v čredah z A-kontrolo,- usmerjeno na tržno proizvodnjo mleka, v skladu z razvojnim programom ter telicami B in Z kontrole, • če so osemenjene s' semenom bikov, določenih-- s, programom 'osemenjevanja- A- mesna- pasma Charoláis (šarole). '
Za telice morajo rejci ob pre-(Nadaljevanje na 6. strani)
Hmelj do srede junija
STROJNA ŽALEC — Pogled v halo, kjer sestavljajo obiralne stroje
za hmelj.
AGROTEHNIKA
|. Za 1,9° C je bil letošnji maj hladnejši od 20-letnega povprečja, druga dekada pa kar za 3,4° C. Čeprav je izgledalo, da je bilo veliko dežja, ga je bilo kar 43 mm manj kot jg, 20-letno povprečje,- Zaradi velikega .števila deževnih dni z malo padavin, je bilo sončnih ur premalo, zato hmelj zaostaja v rasti. Na dan 13. junija so bile višine hmelja od 3,40 do 5,30 m, v povprečju pa 4,60 m (12-letne meritve). Trenutno se gibljejo dnevni prirasti od 14——18 cm. ¿'¿Prilagajajte gnojenje z dušikom (KAN, UREA, NPK 17:8:9) višini hmeljne rastline. Za normalno razvite nasade zadostuje količina skupnega čistega dušika 130 kg/ha, za nižje od povprečja povečajte količino tudi do 160 kg/ha, za ves čas rasti od tega trenutka. Povečajte število obrokov z manjšimi dozami.
'Po dognojevanju pospešite s prvim plitvim osipanjem, da preprečite rast plevelom in novim poganjkom-. Če ni' potrebno, se iZo-
’ gibajte herbicidom, v medvrstnem prostoru - pa kultivirate . (srédhje globoko).
VARSTVO
Nalet' uši je močan. Ne .prehite-. vajte s škropljenjem krilatih uši -in belih ličink., Šele, .ko „te dorastejo in se pojavi mana ria vrhnjem delu lista, nemudoma poškropite. Uporabljajte FOLIMAT v. 0,12 '%. koncentraciji, zraven dodajte ..še ANTRACOL v 0,2% koncentraciji,- Poraba vode je za hmeljišča visoka od 4 m 1.500 1/ha, za višje pa 1.700 i/ha. Po potrebi, .če. hmelj slabo raste ali če je poškodovan po toči, dodajte zraven, še folirana gnojila (folifertil, bayfo-lan, vuksal) v 0,3 % koncentraciji. Za učinkovito delovnanje folimata mora biti temperatura zraka 18 do 20° C, zato škropite le v ugodnem vremenu, ko ni vetra in ne visoke temperature.
S ciljem štednje škropiv, ker folimata ne bo več, v prvi fazi samo obrobite njive, po kasnejšem pregledu notranjosti nasada, se odločite za akcijo temeljitega škropljenja. Količino vode z višino povečajte (400 do 500 1 za vsak. meter- višine). Za količino 1.5001/ha uporabite naslednjo šobno 'shemo za pršilnik Tayfun:
1. venec 1. X .2. JA 7 .3. DM 5 A 4
4.	DM 5 A 4
5.	JA 7
6.	JA 4
7.	JA 4
8.	X
2. venec JA 7	■
DM 5 A 4 DM 5 A 4 JA 7 JA 4 JA 4 X X
Bodite pozorni na izrabljenost sob, vsekakor pa izmerite izmet, vode še na dvorišču.
Inštitut za hmeljarstvo Žalec
«PÍ
HmSI
TOZD Gostinstvo in turizem
Premiranje plemenskih telic
(Nadaljevanje s 5. strani)
Plemenski bik šarole v osemenjevalnem centru Preska pri Medvodah
•	Foto: Jože Šabjan
11. Gostinsko-turistična razstava
Poslovna skupnost za turizem Celje je 16. in 17. aprila organizirala gostinsko-turistično razstavo v Celju, s katero je želela prikazati javnosti dosežke'na področju kulinarike in strežbe, med gostinskimi organizacijami pa težnjo po povečanju strokovnosti. Naši razstavljala:
TOZD Samopostrežna restavracija Celje: — s slaščičarskim in kulinaričnim izdelkom
TOZD Hmeljar Žalec: — s kulinaričnim izdelkom TOZD Hotel Prebold: — z dvema slaščičarskima izdelkoma, s kulinaričnim izdelkom in pogrinjkom.
Izdelovalcem najboljših dosežkov na goštinsko-turistični razstavi šo podelili tudi več zlatih, srebrnih in bronastih- plaket.
Med nagrajenci je tudi TOZD Hotel Prebold, ki je prejel:
—	srebrno plaketo za slaščičarski izdelek .
—	bronasto plaketo za kulinariko
—	bronasto plaketo za pogrinjek.
V pripravo posameznih izdelkov je bilo vloženega veliko dela in truda. Prav je, da smo sodelovali na razstavi in s tem po-': kazali, da je naše gostinstvo na zadovoljivi ravni.
■ Vsem zaposlenim v delovni organizaciji, ki jo na kakršenkoli način prispevali pri izdelavi posameznih izdelkov, iskreno čestitam z željo, da bi tudi v bodoče, na podobnih razstavah sodelovali ž enako _ zagnanostjo in s tem' pripomogli k povečanju strokovnosti in kvaliteti naših storitev.
Miloš Frankovič
gledu živali za priznanje premij predložiti dokaz, da so osemenjene ali pripuščene k licencirane-mu biku,
REJEC, KI PREJME PREMIJO, JE OBVEZEN:
—	da bo telico zlasti v zadnji dobi brejosti in v začetku lakta-eije krmil po strokovnih navodilih;
—	da bo takoj po otelitvi prijavil prvesnico za kontrolo mlečnosti,
—	če bi prodal premirano te-
lico, je dolžan o prodaji obvestiti pristojno službo;
—	da bo predložil veterinarsko potrdilo, če je moral telico odprodati zaradi bolezni ali poškodbe;-
—	da bo rojena teleta od vseh svojih krav in telic, sposobna za pitanje ali plemensko, rejo redil sam ali prodal organizatorju proizvodnje, za pitanje ali plemensko rejo.
Izvleček iz pravilnika sestavil: Jože Šabjan
Notranja trgovina
Prodaja sredstev za varstvo pri delu
V delovni organizaciji Notranja trgovina v okviru DE Kmetijska mehanizacija že nekaj časa deluje tudi oddelek prodaje sredstev za varstvo pri delu. Kakor je težak vsak začetek, je bile sprva tudi pri nas precej problemov, katere smo že ali pa jih skušamo še rešiti in tako ustvariti normalne pogoje za uspešno uveljavitev našega prodajnega programa na. ožjem pa tudi širšem območju.
. Prodajni program sredstev za varstvo pri. delu obsega kompleten izbor osebnih zaščitnih sredstev za .vse vrste delovnih procesov tako v kmetijstvu, živilski industriji, kemični industriji, gradbeništvu pa. tudi za najzahtevnejše delovne procese težke industrije kot je naprimer železarstvo. Tako nudimo kupcem o-ferog dvesto različnih artiklov, ki so zajeti v naš prodajni’program, med njimi je tudi nekaj proizvodov najbolj znanih svetovnih proizvajalcev zaščitnih sredstev npr. (rokavice SOFRAF, maske in respiratorji TOUCAN in drugo)-
Poraba delovnih zaščitnih sredstev v vseh' panogah naše industrije je precejšnja, široka- in pestra je tudi ponudba teh sredstev. Ker so tudi v naši SOZD Hmezad številne delovne organizacije,
ki uporabljajo precej sredstev za osebno zaščito svojih delavcev, je naša želja, da se tudi te organizacije, kolikor je mogoče, oskr-bojujejo z zaščitnimi sredstvi doma, saj smo tako po izbiri kot kvaliteti enaki drugim prodajalcem osebnih zaščitnih sredstev, konkurenčni pa smo tudi v cenah.
V letu 1980 v okviru SOZD Hmezad uspešno oskrbujemo s sredstvi za osebno varstvo pri delu Celjsko mesno industrijo, Tovarno krmil v Žalcu, DO Strojna, Celjske mlekarne in več drugih delovnih organizacij na področju celjske in žalske občine.
Zavedamo se, da bo za uresničitev zastavljenih nalog in ciljev potrebnega še precej, dela, a prepričani smo, da bomo s solidno dobavo, ugodnimi cenami in kvaliteto ponujenih artiklov osvojili precejšen del potrošnikov osebnih zaščitnih sredstev na domačem področju in tudi drugod.
A.	Šketa
Muhasto vreme
Stalno deževje ovira spravilo krme in povzroča gnitje jagod in drugega jagodičja, pokanje češenj in odpadanje jabolk. Tudi ječmen zori kar po sili. Obeta se nam manj, kot se je pokazalo.
3B

Samopostrežna restavracija v Gaberju po očiščevalni akciji mladih
Delovna akcija
Mladinci OO ZSMS Samopostrežne restavracije Celje smo se dogovorili na enem od sestankov, da bomo organizirali delovno akcijo — čiščenje okolice našega obrata družbene prehrane. Ker pa je vreme spomladi precej muhasto, nismo določili datuma. Toda mladi kar tako ne obupajo, tako tudi mi nismo in smo čakali lep dan.
četrtega aprila je bil lep sončen dan, le malce preveč vetroven, toda mladinci smo se odločili za akcijo. Zbrali smo se ob 13.30. Vodstvo nam je priskočilo na pomoč. Voditeljica kuhinje je zamenjala izmeno, upravnica pa je priskrbela orodje — grablje, vile, samokolnico, kolikor pa nam je primanjkovalo, pa so posodili sosedje., Upravnica nam je še dala nekaj napotkov, priskrbela pa je tudi brezalkoholno pijačo in hrano.
Dela smo se lotili zelo vestno, saj smo kmalu opazili, kako raste kup smeti. Smeti je bilo za dva kontejnerja. Na delo ne bi bilo preveč monotono, smo si pripovedovali smešnice. Tako smo
se tudi nasmejali, kljub temu da smo delali.
Akcijo smo zaključili ob 17. uri. Po končanem delu smo bili ponosni, saj je okolica naše samopostrežne restavracije izgleda-la čisto drugače.
Naslednji dan nas je tovarišica opravnica pohvalila in s tem tudi spodbudila, da bi takšnih akcij bilo v bodoče več.
Jožica šertl
HALLERTAU
Snežna ujma v aprilu
Skoraj celo hmeljarsko področje Bavarske je 24. in 25. aprila zajelo močno sneženje.
Težek sneg je povzročil občutno škodo po gozdovih, trgal je električne ' vode in v hmeljiščih zmrznil na žičnih vodilih in za-metel komaj odgnale poganjke.
Vy
Celjske mlekarne
In memoriam
Težko smo doumeli, da nas je mnogo prezgodaj zapustil član naše delovne skupnosti, zvest kooperant in hmeljar
VINKO DRČA
iz Grajske vasi
Rodil se je v številni kmečki družini BLAŽEVIH 21. 1. 1923 v Grajski ' vasi. V tej družini je zrasel v skromnega, mirnega in zvestega človeka in pozneje v delovnega in vzornega kmeta. Sedem in pol svojih mladih let je moral pustiti vojski doma in po svetu.
Vendar vrnil se je, si u-stvaril družino in z velikim veseljem kmetoval in še zlasti hmeljaril tudi v težjih časih, kot so danes, vse do svoje mnogo, mnogo prezgodnje smrti. Njegove lepp obdelane njive je lahko vsakdo že od daleč prepoznal. Bil je dolgoletni predsednik naše največje strojne skupnosti za obiranje hmelja na Gomil-skem. Našel pa je čas poleg vsega še za delo v domačem PGD.
V svojem življenju ni dal kaj prida na hvalo. Tudi danes ga ne bomo brez potrebe posebej pohvalili, saj sta ga najbolj hvalila njegovo vzorno delo in življenje, zaradi česar smo ga spoštovali in imeli radi.
Naj mu bo lahka zemlja, ki se ji je z veseljem posvečal in ji pripadal večji del svojega življenja.
TZO TRNAVA
Modelarstvo me veseli
Z modelarstvom sem se pričel ukvarjati že v petem razredu. Načrte za modele sem iskal pri'prijateljih in v reviji. Tim. Po teh načrtih sem izdeloval razne avtomobile,’.letala in ladje. V posebno zadovoljstvo mi je bila izdelava jadrnic. Mnogo teh modelov sem razdal prijateljem. Pozneje smo ž njimi prirejali tekmovanja v bližnji mlaki.
Priizdelavi modelov sem se srečeval z raznimi problemi, a z malo iznajdljivosti sem jih rešil. Izdelava modela tekmovalne, jadrnice mi je vzela veliko prostega časa. Ves trud pa je bil v hipu pozabljen, ko je jadrnica prvič zaplavala. Zaradi pomanjkanja prostora in časa se z modelarstvom ukvarjam.vedno manj, Kljub vsemu pa .z veseljem poma,-gam. prijateljem pri izdelovanju modelov.
.-	Gorazd Mauer, TVŠ Medlog
Za dan mladosti so v Tehniški vrtnarski šoli v Medlogu priredili gojenci pestro razstavo svojih najljubših opravil
Jaz rada vezem
Na razstavi sem sodelovala z ročnimi deli. Začela šem jih izdelovati 1. 1977, od takrat pa do danes se je zbirka zelo povečala. Pričela sem z izdelavo prtičkov, prtov, celih kompletov. Najbolj sem ponosna na svojo bluzo, v katero sem izvezla narodni motiv. Vezem gobeline, končala sem motiv »Na vasi«, sedaj delam gobelin »V lovu«. Največ delam v prostem času, v internatu in med počitnicami doma.
Jožica' Sepec
Znamke
Znamke zbiram že 7 let. Za zbiranje znamk me' je navdušil starejši' brat. Njprej.;:sem se .o-; mejeval na zbiranje “tistih znamk, ki sem jih dobil zastonj. Sedaj' pa zbiram tudi tiste, ki jih kupim. Znamke zbiram po državah. Znamke kupujem na pošti, nekaj pa tudi v tujini. Do sedaj sem jih zbral 6 albumov. Upam, da jih, bom še naprej tako rad zbiral; kot do sedaj,
Milan Črepinšek TVS Medlog /
Pogled na del razstave'v Medlogu
MLADOPOROČENCI
Priprava slovesnosti — poročno kosilo — je skrb vas, vaših sorodnikov in prijateljev.
Zaupajte izvedbo te,naloge Hotelu PREBOLD. Hotel razpolaga za te namene s prostori, ki omogočajo prijetno vzdušje v najožjem ali širšem krogu povabljenih. V prijetnem ambientu vas bomo postregli z izbranimi jedili in pijačo, ob zvokih glasbe po dogovoru. Mi se bomo potrudili, da boste z najlepšimi vtisi stopili na vašo novo življenjsko pot.
Vse storitve vam nudimo po ugodnih cenah, v kolikor je udeležba večja od 15 oseb pa vam podarjamo poročno torto.
Informacije in rezervacije:
Recepcija Hotela Prebold v Preboldu Tel.: (063) 722-000, 722-045
Temeljni kamen
V ruškem gozdu pri Arji vasi je SOZD Hmezad Žalec položil temeljni kamen za novo mlekarno 30. junija ob II. uri.
Položitvi kamna in kratki slavnosti so prisostvovali ugledni gospodarstveniki in politiki žalske občine, celjske regije in republike.
Vy
Malld v slovo
Trinajstega junija smo se v Celju poslovili od naše bivše sodelavke, upokojenke AMALIJE TELIC, ki je g umrla v 59. letu starosti. Komaj nekaj let je minilo, ko smo na zadnji poti spremljali njenega moža Matijo. Malka in Matija sta imela v Celju širok krog znancev in prijateljev. Ta krog znancev in prijateljev je bil tem širši zato, ker sta bila oba pripadnika tistega večinskega dela slovenskega naroda, ki se je v najhujših in najtežjih časih odločil za težak boj za nacionalno in socialno osvoboditev. Zato je člane Celjske mesne • industrije in njene upokojence Malkina smrt težko prizadela. Malka je kot socializmu predana in požrtvovalna delavka delala polnih sedem let v TOZD Maloprodaja in drugih delih delovne organizacije in tam tudi dočakala težko zasluženo upokojitev. Nepogrešljiva vrzel je nastala v vrstah naših upokojencev, ki so skupaj z Mal-ko ustvarili tisto, kar imamo v Trnovljah in širom celjske regije in kar je solidna in trdna osnova Za nadaljnji napredek in socialno varnost delavcev v pomembnem delu živilske industrije. Ob slovesu smo Malki zagotovili, da bo mladi delavski rod znal ceniti njeno žrtev in predanost in vztrajno in borbeno nadaljeval njeno delo.
Jože Zagoričnik
Ioy oddelek »Vse za zaščito rastlin v Žalcu«
Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec, TZ.0'Gotovije je poleg Kmetijske preskrbe Žalec naredila poseben prostor za prodajo zaščitnih sredstev. Takšno prodajalno so kupci že dolgo želeli, da bi lahko kupili vse za zaščito rastlin na enem mestu. Sedaj se je to uresničilo in lahko poleg zaščitnih sredstev dobijo vse za vzgojo okrasnih rastlin in strokovne nasvete.
Od sedaj naprej »Vse za zaščito rastlin« v Žalcu.. Obiščite jo in se sami prepričajte!
i F.
m
Mladi inovator
DOPOLNILO K RAZPISU AKCIJE »NAJBOLJŠI MLADI INOVATOR«
Vsak, ki izdela kakšno izboljšavo, prejme 300 din.
Za 1. nagrado 5.000 din mora biti izračunana gospodarska korist vsaj 25.000 din.
Za 2. nagrado 3.000 din mora biti izračunana gospodarska korist vsaj 15.000 din.
Za 3.' nagrado 1.000 din mora biti izračunana gospodarska korist vsaj 5.000 din.
Vsi, ki bodo prejeli nagrade, bodo DODATNO nagrajeni po pravilniku o inventivni dejavnosti SOZD Hmezad Žalec.
Akcijo bo ocenjevala 5-članska komisija v sestavi:
1.	Janez Uplaznik, predsednik
2.	Barbara Pristovšek, član
3.	Polde Škafar, član
4.	Vlado Plaskan, • član
5.	Ivan Vodlan, član
Konferenca OO ZSMS Hmezad
Očanci rte pomnijo, kdaj je bilo toliko cvetnega prahu kot letos. Povsod ga je bilo polno. Najbolj viden pa je bil na vodi, kar kaže tudi posnetek.
Foto: mgr. Milan Žolnir
PSEGatfaRi
Obilo, če dežuje in grmi, le pičlo bo pšenice in rži.
Ce je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo.
Ob Jakobu (25. VII.) mora pšenica zoreti ali zgoreti.
Uredniški odboi Hmeljarja je imel redno mesečno sejo v Celjski mlekarni. Spoznal še je z njihovim težkim položajem, z regijskim problemom — pripravami ža izgradnjo nove mlekarne, si ogledal obrate in pokusil njihove kvalitetne .izdelke.
Težave so vse večje, čim bliže smo cilju.
Tam, kjer roka roko umije, je največ umazanije.
Slovo
To pesem pišem tebi v slovo, zdaj vem da se poslavljam, steče najine nikdar'več ne bo, zato .te zdaj pozdravljam.
Bodi srečen-dragi moj, a nikdar 'me ne pozabi,, težko je slovo s teboj, a nikdar jse ga ne brani.
Če kdaj veselje te bo zapustilo, ne hodi k meni ga iskat, ker srce moje ne bo odpustilo, da drugo imel si rad.
Poljubila bi te v slovo, rosna imela bi očesa, a tebe ni in te ne bo,, odšel si brez slovesa.
Z. B.
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet. SOZD Hmezad Žalec.— Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, -dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Eva Orač, Jože. Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihal, kmet, inž. — glavni in odgovorni .urednik — Uredništvo .je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih '.— ' Mesečna -naročnina 12,5 din — Tisk AERO Celje: — tozd grafika.
Naš dolgoletni voznik ' Milan Terglav
ZA SMEH
PRENIZKA KAZEN
Tonček: »Sodnik za prekrške me. je najprej obsodil, ker sem poljubil tujo žensko, ko pa jo je videl, mi je kazen znatno zvišal, češ da sem bil tedaj gotovo pijan—
Letos gremo kar s čolnom na morje.
■ SAMOUPRAVNI , , .
fttedfusi
JULIJ 1980	PRILOGA HMELJARJA	ŠTEVILKA 35
Samoupravni sporazum
o ustanovitvi Hranilnice in posojilnice ter skupne hranilno-kreditne službe (osnutek)



OSNUTEK
V skladu , s 4., 5. in drugimi člani zakona g Hranilno kreditnih, službah in blagajn vzajemne, pomoči (Uradni list SRS,, šh 4/1980), 49. člena zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS» št. 1/1979) ter 18. in 24. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad sklenemo temeljne organizacije (združenega dela: Kmetijska zadruga Savinjska dolina — TŽO Bržtslovčp, TŽO Gotovlje, TZO Pettovčč, TZO Polzela, TZO Prebold, TZO Šempeter, TZO Tabor, TŽO Trnava in TŽO Vransko; - Kmetijski kombinat Šmarje — TOK Šmarje, TOZD Proizvodnja in storitve TOZD Kmetijska preskrba Šmarje; Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Latkova vas, TOZD Kmetijstvo Petrovče, TOZD Tovarna krmil Žalec; Celjska mesna industrija — TOZD Proizvodnja Celje, TOZD Prodaja na veliko, TOZD Prodaja na malo Celje, TOZD Združena hladil-
nica Celje; Celjske mlekarne Celje; Vrtnarstvo Celje, Sadjarstvo Mirosan; Strojna Žalec; jrjr .TOZD, Storitve Žalec, TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Žaleč; Kmetijstvo ilirska' Bistrica — TOK Kooperacija ilirska Bistrica, TOŽD Mlekarna Ilirska Bistrica, TOZD Blagovni promet Ilirska Bistrica; Gostinstvo turizem Žalec —| TOŽD Samopostrežna restavracija Celje, TOŽD Hotel Prebold, TOZD Hmeljar Žalec; Notranja trgovina — TOZD Veleprodaja, TOZD Maloprodaja, TOZD Transport Žalec; Hmeljarski inštitut Žalec, temeljne organizacije kooperantov gozdravstva GG Celje TOK Gozdarstvo Vransko, TOK Gozdarstvo Celje, TOK Gozdarstvo Kozjansko — Podčetrtek in Kmetijska zadruga Celje — TZO Celje, TZO Vojnik (v nadaljevanju besedila članice).
Samoupravni sporazum
O USTANOVITVI HRANILNICE IN S TEM USTANOVIMO SKUPNO HRANILNO KREDITNO SLUŽBO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE Cilji ustanovitve 1. člen
članice ustanavljamo Hranilnico in posojilnico (v nadaljevanju: HIP) v SOZD Hmezad; da bi zagotovile učinkovito zbiranje hranilnih vlog združenih kmetov in delavčev ter drugih Občanov na območju poslovanja članic, s tem pa omogočile zlasti združenim kmetom in njihovim pogodbenim skupnostim sredstva za potrebe njihovega proizvodnega sodelovanja, pa tudi, da bi Siefef Z izdatnejšimi krediti lahko pomagale šVojini članom in delavcem in sT tudi sariie zagotovile potrebne kredite, predvsem Za obratne namene.
Medsebojne pravice in obveznosti
2.	člen
Za hranilne Vloge in druga sredstva HIP ter za kredite, ki jih ta najema, odgovarjajo članice v skladu Z Zakonom in tem sporazumom.
3.	člen
HIP upravljajo članice p6 delegatskem sistemu in imajo- pri tem enake pravice in obveznosti.
4.	člen
HIP mora zagotavljati pri izvajanju Svojih dejavnosti smoterno uporabo Sredstev
članic, tajnost hranilnih vlog varčevalcev, varno kritje danih posojil in poslovno likvidnost.
Pogoji za začetek poslovanja
5.' člen
Članice zagotovijo sredstva za začetek poslovanja HIP tako; da združijo v HIP sredstva 'dosedanje HIP Hmezad Žalec, katere ustanoviteljice so bile do sprejema tega sporazuma. Ta sredstva združijo po stanju
1.	1. 1980 v rezervni sklad din ..L.......1....... in
sklad osnovnih sredstev ' din..........,..
Članica, ki pristopi kasneje k temu sporazumu prispeva za poslovanje HIP znesek, ki ga v sporazumu z bodočo članico določi upravni odbor. Sredstva iz prejšnjih dveh odstavkov bo HIP vrnila v skladu s členom 80. tega sporazuma.
II.	STATUSNE DOLOČBE
6.	člen
HIP je samoupravna finančna organiza- ■ cija in družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona in tega sporazuma. HIP je vpisana v. sodnem registru pri Temeljnem sodišču v Celju.
HIP posluje pod imenom: Hranilnica in posojilnica »Hmezad« Žalec; sedež službe je: Žalec, Hmeljarska 3.
Uporaba znaka Hmezad in enotnega zaščitnega znaka ZHKS Slovenije se določi v statutu HIP.
7.	člen
HIP posluje preko lastnega žiro računa.
8.	člen
HIP poslovno sodeluje s temeljnimi bankami svojega področja poslovanja in Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije.
III.	DEJAVNOST
9.	člen
HIP opravlja naslednje posle:
—	zbira hranilne vloge in druga sredstva občanov (v nadaljnjem besedilu: hranilne vloge);
—	organizira združevanje sredstev članic za naložbe v razširjeno reprodukcijo v zasebnem kmetijstvu po načelih skupnega dohodka ali v drugih oblikah kot njihov pooblaščenec;
4 — PRILOGA
— najema kredite;
—	daje investicijske kredite za proizvodne namene članom zadružnih organizacij in druge kredite tem članom, delavcem članic in drugim občanom vlagateljem v skladu z zakonom;
—	daje kredite ustanoviteljicam in interni banki;
—	poslovanje s čeki.
10.	člen
Članice lahko pooblastijo HIP, da v njihovem imenu in za njihov račun opravlja denarne in kreditne posle na podlagi pogodb o trajnem proizvodnem sodelovanju, sklenjenih z združenimi kmeti.
11.	člen
HIP ima ob ustanovitvi naslednje poslovne enote — izpostave: (glej priložen seznam 1).
Zbor delegatov lahko ustanovi še druge izpostave, obstoječe pa lahko ukine po predlogu upravnega odbora.
Posebna blagajniška mesta, izven izpostave ustanovi in ukinja upravni odbor na predlog kreditnega odbora izpostave.
IV.	LIKVIDNOST IN RIZIK
12.	člen
HIP posluje na tak način, da je zagotovljeno izpolnjevanje njenih obveznosti glede skupnega obsega in njihovih rokov, s čemer ohranja svojo likvidnost, Pri tem mora paziti zlasti na ustrezno razmerje med zbranimi hranilnimi vlogami in danimi krediti.
HIP sme prevzeti nove obveznosti kot dajalec kredita oziroma deponent le v obsegu, ki bo vsakokratni odločitvi o prevzemu obveznosti ne presega razpoložljivih sredstev na njenem žiro računu ali v drugih depozitih na vpogled.oziroma sredstev, zagotovljenih s kreditnimi pogodbami, zmanjšanih za že prevzete, a še ne izplačane obveznosti.
13.	člen
HIP mora imeti najmanj 5 od vsakokratnega skupnega stanja hranilnih vlog kot likvidnostno rezervo na posebnem računu pri Temeljni banki.
14.	člen
Na osnovi 8. člena tega sporazuma sklene HIP s temeljnimi bankami svojega področja poslovanja sporazum o zagotovitvi likvidnostnih sredstev HIP v primeru nastale potrebe.
22. člen
15.	člen
Članice odgovarjajo neomejeno in solidarno za hranilne vloge, ki jih prevzame HIP, prav tako in na isti način pa tudi za kredite, ki jih HIP najame.
Za najete kredite za določeno članico oziroma njihove združene kmete ter varčevalce jamči prvenstveno ta članica, subsidiarno pa ostale članice.
16.	člen
HIP odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Ce HIP preneha z delom, se poravnajo terjatve iz naslova hranilnih vlog pred poravnavo terjatev drugih upnikov.
17.	člen
S srednjeročnim planom in letnim načrtom določi HIP tudi način ohranjanja svoje likvidnosti in način prevzemanja rizika, ki izvira iz njenega poslovanja.
18.	člen
Poslovanje s hranilnimi vlogami in kreditno poslovanje se podrobno uredi s statutom HIP.
V.	UPRAVLJANJE
19.	člen
HIP upravljajo članice po delegatskem načelu.
Organi HIP.so:
—	Zbor delegatov,
—- Upravni odbor,
.— Kreditni odbori izpostav,
—	Zbor varčevalcev izpostav,
—	Direktor HIP.
Vsaka članica ima pri upravljanju HIP enake pravice, neglede na število združenih kmetov oziroma delavcev posamezne članice ’ in neglede na druge vidike.
1.	Zbor delegatov
20.	člen
Vsaka članica izvoli na zboru združenih kmetov in delavcev po enega (1) delegata in namestnika izmed varčevalcev v zbor delegatov kot organ upravljanja HIP.
Mandat delegatov iz prejšnjega odstavka traja dve leti. Ista oseba ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljena v zbor delegatov.
21.	člen
Zbor delegatov zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat na leto.
Zbor delegatov odloča zlasti:
1.	o sprejemu, spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov HIP;
2.	o sprejemu srednjeročnega plana HIP in letnem načrtu za njegovo uresničevanje;
3.	o statusnih spremembah HIP;
4.	o ukrepih za izvajanje srednjeročnega plana HIP in o aktih njene poslovne politike;
5.	o zgornji meri zadolževanja HIP;
6.	o ukrepih za zagotovitev likvidnosti HIP;
7.	o poslovanju HIP;
8.	o sprejemu zaključnega računa ter o uporabi in razporeditvi ustvarjenega prihodka;
9.	o planu prihodkov in odhodkov ter finančnem načrtu HIP; •
10.	o izvolitvi oziroma imenovanju in razrešitvi članov izvršilnega odbora, kreditnih odborov in poslovodnem organu HIP;
11.	o sprejemanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih HIP in delavcev njene delovne skupnosti oziroma delavci delovne skupnosti IB; ki opravljajo administrativno strokovna in druqa dela za HIP.
O zadevah 1. do 3. točke prejšnjega odstavka odloča zbor delegatov ob soglasju vseh članic.
O drugih zadevah odloča zbor z večino glasov.
• 23. člen
O delu zbora delegatov piše zapisnik zapisnikar, ki ga določi zbor. Zapisnik vsebuje kraj in datum seje, število vseh in navzočih delegatov ter sprejete sklepe z navedbo izida glasovanja.
Zapisnik podpišeta predsednik zbora in zapisnikar.
Zapisnik mora biti poslan v 10-ih dneh po seji organom HIP, njeni delovni skupnosti in članicam.
2.	Upravni odbor 24. člen
Zbor delegatov izvoli izmed svojih' članov ter združenih kmetov in delavcev članic upravni odbor kot svoj izvršilni odbor, ki šteje 9 članov. Vsak član ima svojega namestnika. V statutu HIP se določi katere članice skupaj volijo svojega člana.
Več kot polovica članov mora biti iz vrst združenih kmetov, ki varčujejo pri službi.
Določba drugega, odstavka 20. člena tega sporazuma se ustrezno uporablja tudi za upravni odbor.
25.	člen
Upravni odbor opravlja zlasti tele zadeve:,
1.	Odloča o sklicevanju zbora delegatov;
2.	pripravlja predloge, o katerih odloča zbor delegatov;
3.	skrbi za izpolnjevanje nalog srednjeročnega plana HIP in letnega načrta za'njegovo izvajanje kot tudi za uresničevanje drugih sklepov zbora delegatov;
4.	odloča o poslih HIP med dvema sejama zbora delegatov v mejah pooblastil zbora,-
5.	odloča o najetju kreditov za dejavnost HIP v skladu s srednjeročnim planom;
6.	sprejema ukrepe za ohranitev likvidnosti HIP;
7.	sklepa o dajanju investicijskih ter kratkoročnih oziroma premostitvenih kreditov v primerih iz 3. odstavka 29. člena tega sporazuma, oziroma lahko določi kvote posameznim kreditnim odborom V . okviru razpoložljivih sredstev;
8.	ustanavlja odbore in komisije za izvršitev posebnih nalog, določa njihovo pristojnost in imenuje njihove člane;
9.	daje pobudo in obravnava predloge Za združevanje dela in sredstev na osnovah skupnega pridobivanja dohodka, kreditiranja ali financiranja hrez obveznega vračila z drugimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi družbenimi pravnimi osebami, ki niso članice HIP.
26.	člen
Na zahtevo posamezne članice je upravni odbor dolžan sklicati zbor delegatov.
27.	člen
Določba 23. člena tega sporazuma se ustrezno uporablja tudi za upravni odbor in druge organe PJ1P.
3.	Kreditni odbor
28.	člen
Zbor delegatov imenuje na predlog zbora varčevalcev za vsako izpostavo iz 11. člena tega sporazuma kreditni odbor, , ki šteje pet do sedem (5—7) članov. Konkretno število določi za posamezno izpostavo zbor delegatov.
29.	člen
Kreditni odbor odloča v skladu s srednjeročnim planom HIP in letnim načrtom za njegovo uresničevanje ter drugimi akti poslovne politike HIP o dajanju kreditov združenim kmetom in drugim prosilfcem ha svb-jem območju.
Vsota vseh kreditov, ki jih odobri kre-r ditni odbor ne more presegati vsote sredstev, zbranih na območju izpostave upoštevajoč že pred tem prejete obveznosti, depozite in druge omejitve povečane za kredite, najete od tretje osebe.
Neglede na določbo iz prejšnjega odstavka obravnava kreditni odbor tudi zahtevek za kredite, ki presegajo kreditno zmogljivost izpostave. Ce ugotovi, da je tak zahtevek utemeljen, ga s svojim mnenjem odstopi upravnemu odboru (6. točka 25. člena tega sporazuma). Kreditni odbor odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, sklepi zbora delegatov in upravnega odbora HIP.
30.	člen
Za kreditni odbor■ se ustrezno uporabljajo določbe 23. člena, razen tretjega odstavka, in 24. člena toga sporazuma, razen %. Odstavka, če gre za kreditne odbore v okviru TOZD.
Zapisnik kreditnega odbora se šteje za poslovno tajnost,
31.	člen
Kreditni odbor ima predsednika in namestnika, ki ga izvolijo člani izmed sebe.
Seje sklicuje in vodi predsednikov odsotnosti pa njegov namestnik. Seja kreditnega odbora je sklepčna, če prisostvuje 2/3 članov. Odloča z večino glasov, svojih, članov.
Sejo sklicuje po potrebi.“ Sejo mora sklicati po sklepu upravnega odbora HIP, na zahtevo direktorja HIP gli člgnov kreditnega odbora,
4.	Zbor Varčevalcev
32.	člen
Zbor varčevalcev sestavljajo vsi varčevalci iz območja posamezne izpostave.
Zbor sklicuje predsednik kreditnega odbora po. sklepu upravnega odbora HIP, kreditnega, odbora, izpgstgye, gli na ,zahtevo ¡direktorja flip. Zbor vodi delovni predsednik, ki ga izvolijo varčevalci izpred sepe., Na zboru se piše .zapisnik,, ki se dosta'vi upravnemu odboru in) direktorju HIP. Zapisnik podpišejo: predsednik ‘zbora, zapisnikar in dva overovatelja.
33.	člen.
Zbor varčevalcev izpostave se sklicuje najmanj enkrat letno.
Pristojnosti zborg so:
1.	Obravnava srednjeročni program ter letni načrt poslovanja;
2.	Obravnava letno poročilo in zaključni račun HIP in poročilo kreditnega odbora izpostave;
3.	Predlaga kandidata v zbor delegatov HIP in voli kreditni odbor izpostave;
4.	Obravnava problematiko varčevanja na svojem področju, delo kreditnega odbora in HIP kot celote in daje predloge za izbnlj-, sanje poslovanja;
5.	Opravlja še druge zadeve za napredek hranilno kreditnega poslovanja svojega po^ slovnega področja.
S statutom HIP se lahko določijo postopki glede sklicevanja, vodenja in delovanja zbora varčevalcev izpostave.
5.	Direktor HIP
34.	člen
§lpžba ima direktorja kot svoj individualni poslovodni organ, ki ga imenuje in razrešuje zbor delegatov (10. točka 22,¡člepa tega sporazuma).
35.	člen
Individualni poslovodni .organ je lahko občan, ki izpolnjuje z zakonom in statutom HIP določene pogoje....
36.	^člen
Zhor delegatov imenuje individualni poslovodni organ po javnem razpisu na predlog razpisne komisije,
Razpisno komisijo sestavlja enako števil
lo.	članov, ki jih imenuje zbor delegatov, sindikat in občinska skupščina v Žalcu.
Za imenovanje in razrešitev individualnega poslovodnega organa se smiselno uporabljajo določbe zdkOPO O združenem delu in drugih predpisov, ki veljajo ?a temeljne organizacije združenega dela.
32, člen
Individualni poslovodni organ predstavlja in zastopa HIP. Njegove pristojnosti so predvsem naslednje:
—	vodi njeno poslovanje v sklgdu s predpisi, samoupravnimi splošnimi akti in sklepi organov HIP;
—	odgovarja za zakonitost dela HIP in za izpolnitev njenih v zakonu predpisanih obveznosti;
—	izvršuje, izvaja oziroma skrbi za izvajanje sklepov zbora delegatov, izvršilnega odbora in drugih organov HIP;
—	ima pravico in dolžnost, da sodeluje na sejah zbora in upravnega odbora HIP, vendar brez pravice odločanja;
r— sodeluje tudi s poslovodnimi organi članic HIP.
Individualni poslovodni prgan vodi de_ lo delovne skupnosti HIP oziroma koordinira delo skupaj, z direktorjem IB, skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih HIP in delavci DS IB, ki opravljajo administrativno strokovna in drugà delà za HÎP.
Individualni poslovodni organi je pooblaščen sklepati v imenu HIP vse pravne posle v skladu z zakonom in sklepi organov upravljanja HIP, Po potrebi daje pooblastila drugim za sklepanje , posameznih pravnih paslgv,
.,	, 38, člpn. v
Individualni poslovodni organ je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in zboru delegatov.
3,9. člen
Če individualni poslovodni organ meni, da je akt organa HIP v nasprotju z zakonom ali z drugimi predpisi,, s tem sporazumom ali z drugimi samoiipravriimi splošnimi akti HIP, mora na to opozoriti organ, ki je tak akt sprejel.
Če organ kljub opozorilu vztraja pri svojem sklepu, zadrži poslovodni organ izvršitev akta in opozori na to v treh delovnih dneh pristojni organ skupščine občine.
Na način iz prejšnjih gd§ta.vko,v postopa individualni poslovodni , organ tudi tedaj, kadar meni, da je protizakonit.tudi akt delovne skupnosti.
VI.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
40,	- člen
HIP: ima nadzorni odbor, ki ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti organa samoupravne delavske kontrole v organizaciji združenega dela.
41.	člen
Nadzgjrni pdbpr ima pet (5) članov, ki jih izvolijo članice oo nučin in za dobo i? 26. člena tega sporazuma.
Član nadzornega odbora ne more biti član zbora delegatov, izvršilnega ali kreditnega odbora niti poslovgdni orgnn.
42,,	člen
Nadzorni odbor nadzira zlasti:
1, izvajanje tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih, splošnih aktov HIP;
2.	izvajanje srednjeročnega plana in aktov poslovne politike HIP;
; 3..izvajanje sklepov organov HIP;
. 4. če se družbena sredstva HIP uporabljajo in če z njimi razpolagajo družbeno odgovorno in ekonomsko smoterno;
5.	če so članice pravilno obveščene o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in kontrolo dela HIP.
43.	člen
Individualni poslovodni organ je dolžan dati nadzornemu odboru na razpolago potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v delo HIP oziroma zagotoviti uresničevanje nadzora.
44.	člen
Nadzorni odbor ima pravico in dolžnost, da obvesti o zapaženih pojavih in svojem mnenju organe in HIP, ki imajo pravico'in dolžnost, da jih odpravijo. Organi morajo obravnavati poročila in mnenja nadzornega odbora in poročati članicam o svojih ukrepih.
Če organi ne odpravijo pravočasno ugotovljenih nepravilnosti, mora nadzorni od-’ bor o tem obvestiti pristojni organ družbenega nadzora izven HIP.
VII.	PLANIRANJE IN POSLOVNA POLITIKA
45.	člen
S plani HIP se določizo razmerja, pravice in obveznosti članic kot nosilk skupnih interesov pri zbiranju in združevanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti članic in za uresničevanje ciljev določenih v tem sporazumu.
46.	člen
HIP sprejema plane na osnoyi planov svojih članic in jih’usklajuje s plani Interne banke, temeljnih bank, družbenopolitič-nik skupnosti in drugimi institucijami s katerimi poslovno sodeluje.
47.	člen
HIP sprejme srednjeročni plan in letni načrt za njegovo uresničevanje. Podlaga za srednjeročni plan je samoupravni sporazum o osnovah plana HIP, ki ga sklenejo članice.
Srednjeročni plan. in letni načrt sprejme zbor delegatov na način iz 22. člena tega sporazuma.
8	— PRILOGA
48.	Sten
Srednjeročni plan HIP izhaja iz skupnih ciljev članic, da bi povečali zbiranje in združevanje sredstev za povečano proizvodnjo in produktivnost dela združenih in drugih kmetov ter delavcev ter svoj in celotni družbeni dohodek.
Srednjeročni plan vsebuje zlasti:
1.	skupne cilje in naloge razvoja, ki se uresničujejo s tem planom;
2.	višino, način in pogoje za zbiranje ih združevanje sredstev, kakor tudi namene in pogoje za uporabo zbranih rn združenih sredstev;
3.	način in pogoje za najemanje in uporabo kreditov;
4.	način oblikovanja in uporabe sredstev, ki so združena v skladih HIP;
5.	način prevzemanja rizika in ohranjevanje likvidnosti HIP;
6.	način razporejanja.skupnega dohodka
HIP.	...
Finančni del srednjeročnega plana se sestavi za vso srednjeročno dobo in po posameznih letih.
49.	člen
Z letnim načrtom za uresničevanje srednjeročnega plana se usklajuje možnost uresničevanja srednjeročnega plana z možnostmi HIP in njenih članic.
Letni načrt vsebuje zlasti:
1.	vire in pogoje združevanja in zbiranja sredstev kot tudi namene ih pogoje za njihovo uporabo;
2.	namene in pogoje za dajanje kreditov;
3.	plan prihodkov in odhodkov ter plan kreditne bilance HIP.
50.	člen
Skupaj z letnim načrtom sprejme zbor delegatov tudi akte za njegovo izvajanje, zlasti pa:
1.	akt o načinu in ukrepih za uresničevanje letnega načrta HIP;
2.	tarifo plačil za storitve, ki jih opravlja HIP;
3.	akte o načinu in ukrepih za phranitev likvidnosti HIP;
4.	finančni načrt HIP.
51.	člen
Srednjeročni plan mora biti usklajen s tem sporazumom, letni načrt in akti, poslovne politike pa morajo bit j v skladu s srednjeročnim planom.
52.	člen
Zaradi večjih možnosti uresničevanja svojih planov in planov svojih članic, sklepa HIP samoupravni sporazum p skupnih
ukrepih z drugimi hranilno kreditnimi službami, IB Hmezad, temeljnimi bankami in z Zvezo hranilno kreditnih služb Slovenije.
53.	člen
HIP je dolžna redno obveščati svoje članice o izvrševanju planov in aktov poslovne politike in sicer v rokih in na način, kot to določa statut HIP.
VIII.	SKUPNI DOHODEK IN SKLADI
54.	člen
HIP ugotavlja prihodek po določbah zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, ter zakona o temeljih kreditnega ih bančnega sistema.
55.	člen
Prihodki HIP se oblikujejo iz:
—	deleža pri dohodku iz skupaj ustvarjenega dohodka iz skupnih vlaganj;
—	obresti od danih kreditov;
—	plačil za razne storitve in
—	drugih prihodkov,, ki jih HIP ustvari s svojim poslovanjem.
Med odhodke poslovanja HIP spadajo:
.— Obresti za najete kredite in druga sredstva;
—	obresti za sredstva iz hranilnih vlog občanov;
—	plačila za bančne storitve;
—	odpisi neizterljivih terjatev;
—	amortizacija;
—	stroški za poslovne prostore in opremo;
—	stroški za storitve tretjih oseb in , — drugi stroški poslovanja HIP.
Iz prihodkov HIP se izločajo sredstva za osebne dohodke in za' skupno porabo delavcev delovne skupnosti v skladu z osnovami in merili, ki so določena v samoupravnem sporazumu, sklenjenem med HIP ih delavci delovne skupnosti Interne banke.
Ta sporazum mora biti v skladu z družbenimi dogovori in Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah v SOZD Hmezad o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v-delovni skupnosti in mora zagotoviti, da so sredstva za delovno skupnost odvisna od vrste, obsega in kakovosti dela ter stopnje odgovornosti delovne skupnosti.
Prihodki HIP po odbitku odhodkov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost Interne banke, ki opravlja storitve za HIP tvorijo skupen dohodek HIP za določeno časovno obdobje. .
56.	člen
Skupni dohodek HIP se razporeja po določbah zakona o temeljih kreditnega in
bančnega sistema ter zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči.
Skupni dohodek HIP, dosežen v določenem časovnem razdobju, se v celoti razporeja med članice in vplača na njihov žiro račun.
Udeležba vsake članice HIP na ustvarjenem skupnem dohodku se ugotavlja
—	na , osnovi združenih sredstev članic (vloge in depozit) in
—	na osnovi sredstev HIP, ki jih uporabljajo članice.(koriščeni krediti).
Za razporeditev se uporabi razmerje razlik med aktivnimi in pasivnimi obrestmi HIP kot celote in doseženimi obrestnimi razlikami iz poslovanja posamezne članice.
Ta izračun se mora napraviti za vsako članico posebej, in to za sprejeta in za plačana nadomestila (obresti).
57.	člen
Del skupnega dohodka HIP, ki ga članice razporedijo med seboj, združujejo v sklade HIP. Višino določi Zbor delegatov HIP, ko odloča o potrditvi ZR.
Sredstva v sklade HIP združujemo članice HIP iz sredstev svojih skladov.
58.	člen
Za zagotovitev varnosti in likvidnosti poslovanja ter materialne podlage HIP, ima le-ta:
1.	rezervni sklad in
2.	sklad osnovnih sredstev.
Sredstva skladov se vodijo na ime članic HIP.
59.	člen
Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo za ohranitev tekoče likvidnosti HIP, kakor tudi za odpis neizterljivih terjatev in za kritje drugih rizikov, ki izvirajo iz poslovanja Hranilnice in posojilnice.
Sredstva rezervnega sklada se tudi lahko uporabljajo v skladu z drugimi predpisi s katerimi se določa način njihove uporabe v organizacijah združenega dela, če ni v zakonu, o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči ter v tem sporazumu drugače določeno.
Ce sredstva rezervnega sklada službe uporabijo za odpis neizterljivih terjatev morajo biti vrnjena v ta sklad v roku, ki ne sme biti daljši od petih letih, pri čemer je treba vsako leto vrniti najmanj petino uporabljenih sredstev.
PRILOGA — 9
Sredstva rezervnega sklada sp izločena na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva (33. člen zakona o HKS).
60.	člen
Sredstva, ki.se vsakoletno združujejo v rezervni sklad službe ne smejo znašati manj kot 0,1 % od stanja plasmajev- Hranilnice in posojilnice po zaključnem računu za leto, za katero se izločajo sredstva v sklad.
Članice združujejo sredstva v rezervni sklad HIP po osnovi plasmajev, ob ustano-. vitvi HIP pa s prenosom sredstev rezervnih skladov HIP, ki so jo ustanovile pred sprejemom tega sporazuma. Sredstva se prenesejo po stanju 1. 1. 1980.
Ko dosežejo sredstva rezervnega sklada službe skupaj -najmanj 1 % osnove iz prvega odstavka tega plana, preneha obveznost nadaljnjega združevanja sredstev v ta sklad.
61.	člen
Članice lahko dvignejo ob odpovedi tega samoupravnega sporazuma svojo vlogo v rezervnem skladu ali jo prenesejo na druge članice.
Sredstva iž rezervnega sklada lahko dvigne članica po petih letih od pismene odpovedi tega sporazuma.
Izjemoma lahko dvigne sredstva iz rezervnega sklada tudi pred potekom petletnega roka, če članica likvidira SY0je poslovanje, in če da na to svoj pristanek zbor delegatov. Z odpovedjo tega samoupravnega sporazuma se članica ne izogne prevzetim obveznostim 'in ne rizikom, ki so nastali v poslovanju HIP,- v času pred odpovedjo.
62.	člen
Sklad osnovnih sredstev HIP sestavljajo poslovni prostori, pohištvo, stroji in druga oprema, ki so namenjeni za opravljanje njene poslovne aktivnosti.
Denarni del sklada osnovnih -sredstev uporablja Hranilnica in posojilnica za svoje posle.
63.	člen
Sredstva v. sklad osnovnih sredstev službe združujejo članice iz sredstev svojih poslovnih" skladov in sicer sorazmerno- njihovemu deležu v razporeditvi skupnega dohodka Hranilnice in posojilnice.
S sklenitvijo tega sporazuma pa združijo v sklad osnovnih sredstev sredstva skladov osnovnih sredstev HIP, katere ustanoviteljice so bile do sprejema - tega sporazuma.
10 —PRILOGA
Ta sredstva združijo po stanju 1. 1. 1980. Višina in delež posamezne članice se ugotovi v skladu z določili 56. člena tega sporazuma.
64.	člen
Članica HIP nima pravice dvigniti sredstev, ki jih je združila v sklad osnovnih sredstev.
Članica lahko izjemoma dvigne sredstva iz prejšnjega člena v primeru likvidacije, če sklene zbor delegatov HIP, da se ji lahko vrnejo sredstva v denarju, vendar šele potem, ko poravna obveznosti, ki jih ima do HIP.
IX.	POSLOVANJE S HRANILNIMI VLOGAMI
65,	'člen
HIP sprejema hranilne vloge na svojih izpostavah od združenih kmetov in delavcev ter drugih občanov. Od OZD in drugih organizacij sprejema hranilne vloge, če lete izvirajo iz organiziranega varčevanja delavcev ali članov organizacij 'ali .vzajemne pomoči in šolskih hranilnih blagajn ali drugače zbrana sredstva od občanov.
HIP sprejema vloge ih izplačuje dvige v neomejenih zneskih. Najmanjši znesek, ki se lahko vloži oziroma dvigne iz hranilne knjige, se določi v statutu.
661 člen
Vsak vlagatelj prejme hranilno knjižico.
Hranilna knjižica se lajiko glasi na ime varčevalca ali na geslo. O tem odloči sarn varčevalec.
67.	člen
Vse vloge varčevalcev se obrestujejo kot navadne ali vezane vloge po obrestni meri ki jih določi zbor delegatov z letnim finančnim načrtom- Ob vsakem pologu na hranilno knjižico varčevalec izjavi ali vlaga nevezano ali vezano in rok vezave.
68.	-člen
Tajnost hranilnih vlog je zajamčena.
Delavci izpostav, ki vodijo hranilno kreditno poslovanje in drugi delavci, ki po službeni dolžnosti zvejo za hranilne vloge varčevalcev ter člani organov upravljanja morajo te podatke imeti kqt strogo zaupne.
69.	člen
S statutom HIP ali drugim samoupravnim splošnim aktom se določijo postopki s hranilnimi vlogami in hranilnimi knjižicami.
X.	KREDITNO POSLOVANJE
70.	člen
HIP daje iz sredstev hranilnih vlog, iz lastnih sredstev in drugih virov članicam in varčevalcem kredit za naslednje namene:
1. proizvodne kredite;
,2. investicijske kredite;
3.	potrošniška posojila v skladu z zakonskimi predpisi.
Zbor delegatov na predlog upravnega odbora določi kreditne limite, odplačilne roke, obrestne mere in druge pogoje za posamezne yrs,te kreditov oziroma posojil.
71.	člen
Kredite odohravajo kreditni odhori na podlagi prošenj varčevalcev. Pri odobravanju kreditov mora kreditni odbor zlasti upoštevati spiejeto. PP.slpvnp in kreditno politiko, limite za posamezne vrste kreditov in kreditno špdsofeiiost kreditojemalcev.
Predloge za odobritev kreditov utemeljijo in predlagajo poslevoidni organi članic. Le-ti so. tgcU odgovorni za namensko uporabo odobrenih kreditov..
72.	člen
S sklopom O odobritvi kredita se določi namen za katerega se daje, pogoji, medsebojne obveznosti in način zavarovanja.
73.	člen
S statutom ali drugimi samoupravnimi splošnimi akti se podrobno določi postopek kreditnega poslovanja HIP.
XI.	OPRAVLJANJE ADMINISTRATTVNO-STROKOVNIH OPRAVIL
74.	člen
Članice se sporazumejo, da opravlja vsa administrativno-strokovna, pomožna in druga dela za HIP DSSS IB.
Razmerja med DSSS IB iz prejšnjega odstavka in HIP ureja samoupravni sporazum, sklenjen po določbah zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79).
Posamezna blagajniška in druga administrativna opravila na izpostavah opravljajo delavci članic po posebnem dogovoru.
75,	člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena sprejmejo za HIP njen zbor delegatov (točka 11. člena 22. tega sporazuma), za DSSS IB pa njeni delavci na zboru.
XII,	OBVEŠČANJE CLANIC
76.	člen
Članice morajo biti redno, pravočasno, vsebinsko pravilno in razumljivo obveščene o celotnem poslovanju HIP, stanju zbranih sredstev in danih kreditov, o finančnem stanju in likvidnosti HIP, o rezultatih, doseženih z združevanjem dela in sredstve v vseh oblikah združevanja, o pripravah na splošno ljudsko obrambo in g uresničevanju družbene samgzaščite kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za razmerja med članicami in HIP.
Podrobnejše določbe o obveščanju vsebuje, poleg posameznih določb v tem sporazumu (tretji odstavek 29. člena, 27., 30. in 59. člena) statuta službe,
XIII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
77.	člen
Naloge v zvezi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po zakonu izvaja DSSS IB skupaj z DSSS SOZD Hmezad na podlagi sklenjenega sporazuma.
Zbor delavcev DSSS IB izvoli v odbor za ljudsko obrambo ig družbeno samozaščito svoje predstavnike,
78.	člen
Podrobnejše določbe o načinu uresničevanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite vsebuje statut HIP.
XIV.	PRENEHANJE hip
79.	člen
HIP preneha po soglasnem sklepu članic o prenehanju HIP.
HIP preneha tudi v primerih in na 'način, ko preneha organizacija združenega dela oziroma ustanoviteljica.
80.	člen
. Ce preneha HIP po sklepu članic, se opravi njena likvidacija. Po likvidaciji preostalo premoženje pripada posameznim članicam v razmerju, kakor so k njemu prispevale.
XV.	PRISTOP IN IZSTOP CLANIC
81.	člen
K temu sporazumu pristopi lahko organizacija združenih kmetov (1. odstavek 6.
PRILOGA — 11
člena zakona o združevanju kmetov) in temeljna organizacija združenega dela v sestavi kmetijske zadruge ali delovne organizacije kooperantov oziroma druge delovne organizacije, če pristane na določbe tega sporazuma in je s članicami povezana v procesu gospodarjenja ter pridobivanja dohodka.
82.	člen
Članica lahko preneha biti članica HIP, če pismeno odpove sporazum vsaj šest mesecev pred koncem leta in, poravna vse svoje obveznosti do HIP.
V primeru iz prejšnjega odstavka preneha članstvo ob koncu leta.
Bivša’ članica odgovarja za obveznosti HIP v smislu 15. člena tega Sporazuma, ki so nastale do prenehanja njenega članstva.
XVI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
83.	člen
Poleg tega sporazuma in statuta ima HIP še naslednje samoupravne splošne akte:
1.	Samoupravni sporazum o temeljih plana HIP;
2.	Srednjeročni plan razvoja HIP;
3.	Letni načrt HIP za izvajanje srednjeročnega plana;
4.	Samoupravni sporazum o opravljanju strokovnih, administrativnih' in drugih del med HIP in delovno skupnostjo IB Hmezad Žalec.
S statutom še podrobneje urejajo vprašanja in odnosi, opredeljeni s tem sporazu-
mom, z drugimi splošnimi akti se ureja im terno poslovanje HIP.
XVII.	KONČNE DOLOČBE
84.	člen
Ta sporazum je sprejet, če se z njim strinja večina članov in delavcev oziroma večina delavcev vsake članice.
Na podlagi sklepov iz prejšnjega odstavka sklenejo ta sporazum združeni sveti oziroma delavski sveti članic in določijo podpisnika.
Po določilih tega sporazuma se organizira poslovanje dosedanje HIP s 1. 1. 1981. S tem preneha dosedanji Pravilnik o organiziranju in poslovanju HIP z dne 30. 12. 1971.
85.	člen
Statut in druge samoupravne splošne akte sprejema zbor delegatov na način določen v 22^ členu tega sporazuma.
86.	člen
. Določbe prejšnjih dveh členov veljajo tudi za spremembe in dopolnitve tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov.
Komisija za pripravo sporazuma
V............. 1980
Podpisniki:
Samoupravni sporazu
1
O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN DOLOČITVI SKUPNIH OSNOV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE IN POSOJIL ZA IZGRADNJO ZASEBNIH STANOVANJ
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
1.
V	6. členu se v 2. odstavku, 1. alineja besedilo je osnova osebnega dohodka nadomesti t besedilom mu je osnova osebni dohodek.
2.
V	9. členu se v 3. odstavku besedilo Izdatki za realizacijo planov stanovanjske gradnje bremenijo- združena sredstva v celoti črta.
V	4. odstavku se besedi in izdatkih črtata.
3.
V	41. členu se pri poglavju Družinske razmere za alinejo upokojenec doda alineja mati ali oče samohranilec 10 točk.
4.
V	naslovu in tekstu samoupravnega sporazuma se beseda enotnih črta.
5.
V	17. členu se 3. odstavek črta.
6.
V	27. členu se 2. odstavek črta.
7.
V	39. členu se besedi 21 m2 nadomestita z besedama 12 m2.
8.
• V 50. členu se v 4., odstavku na koncu za besedo položaju doda besedilo: ter kadrovska stanovanja po 88. členu.
9.
V	57. členu se v 1. odstavku v 3. točki besedi 47 m2 nadomestita z besedama 57 m2.
10.
V	62. členu v 3. odstavku se besedilo: uporabljajo stanovanje udeleženke tega sporazuma ali, črta.
11.
V	76. členu se v 1. odstavku črta besedilo: ali drugi člani 'njegove gospodinjske skupnosti.
12.
V	96. členu se' v 2. odstavku 1. alineja, ki glasi:
— izdaja odločbe o dodelitvi Stanovanj po sklepih pristojnih organov udeleženk, črta.
V	5. alineji se črta besedilo: izdaja odločbe na podlagi sklepa odbora.
13.
V	99. členu se v 1. odstavku beseda odbora nadomesti z besedilom: o dodelitvi stanovanja oziroma posojila.
14.
V	111. členu se črta besedilo: uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje.
V	Žalcu, ID. 6. 1980
Predlog samoupravnega sporazuma je bil objavljen v Samoupravnih predpisih maja 1980 št. 34.
PRILOGA — 13





i swmi


j»jS§i! fo$&aÿxÿift ,tt














SEZNAM IZPOSTAV HRANILNICE IN POSOJILNICE
ŽALEC
Izpostave združujejo
1.	BRASLOVČE
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TOZD Braslovče
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas — PE Braslovče
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko ža kmete tega področja
2.	GOTOVLJE
—	KK Savinjska dolina Žalec — TZO Gotovlje
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
3.	PETROVČE
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Petrovče
—	Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Petrovče
—	GG Celje —- TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
4.	POLZELA
:—KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Polzela
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas — PE Polzela
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
5.	PREBOLD
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Prebold
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas ;— PE Prebold
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
6.	ŠEMPETER
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Šempeter
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas — PE Šempeter
—	Kmetijstvo Žalec — DSSS
—	GG Celje •— TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
7.	TABOR
—	KZ Savinjska dolina Žalec -— TZO Tabor
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas — PE Tabor
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
8.	TRNAVA
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Trnava
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
9.	VRANSKO
—	KZ Savinjska dolina Žalec — TZO Vransko
—	Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas — PE Vransko
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Vransko za kmete tega področja
10.	ŠMARJE
—	KK Šmarje, TOK Kooperacija —. ZE Šmarje
—	KK Šmarje, TOZD Proizvodnja in storitve — PE Strojni servis, PE Betonarna
-r- KK Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba — poslovalnice: Dom, Trgovina z rezervnimi deli, Šentvid, Slatka Gora
KK Šmarje —- DSSS
—	Celjske mlekarne — DE Šmarje
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Kozjansko Podčetrtek za kmete tega področja
11.	PRISTAVA
—r KK Šmarje, TOK Kooperacija — ZE Pristava
—	KK Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba— poslovalnice: Pristava, Zibika, Kristan, vrh
—	KK Šmarje, TOZD Proizvodnja in storitve — PE. Sadjarstvo Skrbnik, PE Betonarna
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Kozjansko Podčetrtek za kmete - tega področja
12.	IMENO
—	KK Šmarje, TOK Kooperacija — ZE Imeno
>— KK Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba t— poslovalnice: Imeno, Polje ob Sotli, .Virštajn
—	GG Celješ — TOK Gozdarstvo Kozjansko Podčetrtek za kmete tega področja
13.	KOZJE
—	KK Šmarje, TOK Kooperacija — ZE . Kozje
—	KK Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba— poslovalnice: Kozje, Buče,
, Podsreda, Lesično, Drensko rebro
—	KK Šmarje, TOZD Proizvodnja in storitve — PE Hmeljarstvo
—	GG Celje — TOK Gozdarstvo Kozjansko Podčetrtek za kmete tega področja
14.	BISTRICA OB SOTLI
—	KK Šmarje, TOK Kooperacija — ZE Bistrica ob Sotli
—	KK. Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba — Poslovalnica: Bistrica ob Sotli
—	KK Šmarje, TOZD Proizvodnja in 'storitve ntepPE Hmeljarstvo
15.	ROGAŠKA SLATINA
KK Šmarje, TOk Kooperacija ¡7- ZE Rogaška Slatina
:— KK Šmarje, TOZD Kmetijska preskrba ■— poslovalnice: Rogaška Slatina, Rogatec, Kostrivnica
—	KK Šmarje, TOZD Proizvodnja in . storitve Hi- PE Sadjarstvo Rogatec -
—	GG Celje TOK Gozdarstvo Ko-- zjansko Podčetrtek za kmete tega
področja
16.	ILIRSKA BISTRICA
: ; Kmetijstvo Ilirska Bistrica, TOK Kooperacija — ZE Ilirska Bistrica, ZE Prem, ZE Knežak
—	Kmetijstvo Ilirska Bistrica — TOZD Mlekarna
—	Kmetijstvo Ilirska Bistrica — TOZD Blagovni promet
Kmetijstvo ; Ilirska Bistrica — DSSS
17.	STROJNA ŽALEC
—	Strojna Žalec — TOZD Proizvodnja : kmetijske mehanizacije
—	Strojna Žaleči' TOZD Storitve ^^Sstrojna Žalec —■ DSSS, .
18.	VRBJE
.— Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo .Petrovče — PE Vrbje.
19.	GOSTINSTVO
—	Gostinstvo in turizem Žalec — TOZD Samopostrežna restavracija Celje
-r— Gostinstvo in turizem Žalec — TOZD Hotel, Prebold
—	Gostinstvo in turizem Žalec — TOZD Hmeljar. Žalec
—	Gostinstvo in turizem Žalec — DSSS
20.	NOTRANJA TRGOVINA
7^ Notranja . trgovina . Žalec — TOZD Veleprodaja
—	Notranja trgovina Žalec — TOZD Maloprodaja
—	Notranja trgovina Žalec —TOZD Transport
—	Notranja trgovina Žalec — DSSS
21.	ŽALEC
—	Kmetijstvo Žalec — TOZD Tovarna močnih krmil Žalec
—	SOZD Hmezad Žalec H- DSSS
KZ'Savinjska dolina Žalec DSSS ' 'V- Interna banka Hmezad Žalec -— DSSS
22.	EXPORT IMPORT
Hmezad Export import Žalec- H
23.	MLEKARNA
Celjske mlekarne Celje
24.	MESNINE
—	Celjska mesna' industrija Celje — TOZD Proizvodnja
r— Celjska mesna industrija Celje — TOZD Prodaja na veliko
—	Celjska mesna industrija Celje SS TOŽD prodaja na malo
—	Celjska mesna industrija Celje —-TOZD Združena hranilnica Celjska mesna ‘ industrija Celje — DSSS
25.	VRTNARSTVO
—	Vrtnarstvo Celje
26.	MIROSAN
—	Sadjarstvo Mirosan Petrovče
27.	INŠTITUT
?~0r Inštitut za hmeljarstvo in pivovar-•! stvo Žalec
28.	CELJE
Kmetijska zadruga Celje —4 TZO Celje
—	Kmetijstvo: Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče PE Celje
—	KZ Celje — DSSS
:.'Cv-tt— GG Celje, TOK -Gozdarstvo Celje za kmete tega področja
29.	VOJNIK
—	Kmetijska zadruga Celje .— TZO ■ Vojnik
—	Kmetijstvo Žaleč, TOZD Kmetijstvo Petrovče — PE Vojnik^
—	GG Celje, TOK Gozdarstvo Celje za -kmete tega področja.