Stev. 50 V Trstu, v petek 27. februarja 1920 Letnik XIV . »,-al- din. uiti cb ncce!;.iTi !n nraznik?h, zjutraj. — Uredništvo: uflca m ši > Asi*fce?a štev. .0. 1. nadstropje. — Dopisi na} se poiiljajo ured-■i -- Nef-.mMriiia prs-na s* ne ^prejtrnafo, rokopisi se ne vračajo. — ir» . c!;ovt rr*t nre^-if;: štetan Godina. — Lastnik konsorcij list« i — T sik te -Js.Tu-!. — Naročnina znaša na mesec L 3'—, po! .- -.i . ti ' • Telefon uredništva in upravo štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stot-nk. — Oglasi se računajo * itrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev obrtafnov mm DO '20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 slo. , o«*a«j denar »i,, svodov ;nm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj -t>* L I —. Og.ase sprejema inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamac»ic «?. -il'aio iz!.iiiiA:,o md-ivI Edinosti. Upuva in tnseratni oddelek se nahajata v 1: m »v. hi^.u. tsis Utofor o jdransiieiR uprnlanju. London, 20. febr. \V. SetonAVatson kritizira v svoji reviji Ni\v Kuro»pe zelo ostro postopanje za-napram Jugoslaviji, našteva naše . c za stvar enten-te, spominja na dela armade in jugoslovenskih legijonarjev i DruJ/.i in po drugih frontah ter razino-.j v svojem članku odgovor SUS vlade na vozniško (voiiiitiho v Albaniji, o .ečji cinizem diktirane ureditve , piše m, je določba glede Albanije. Ud Ju-lo^euov se zahteva, da žrtvujejo pol mi-jiij svodih rojakov in sprejmejo kot koni-n/acijo z drugimi besedami kot brez- • mno podkapriino liste severne alban- t? okraje, ki so jim bili »prisojen! v london-ir, d> 'ovoru. i o pomeni, da sta Francija Britanija oropali slabotnega zaveznika zada izpolnita obveznosti, k. sta jih krivično Undi in ki jih ne marata izvršiti s svojo Ino lastnino. To pomeni, da oni dve seda] {j vojo žrtev, naj se sama odškoduje in Je tako nizko kot oni dve s tem, da oropa [ ,:j slabotnega seseda. Upajmo, da bodo ;<>sioveni izpreviueli, tu Ji će se morajo loniti pol višjo silo, da L: njihov boj iia-! iat I.".«*ubil svojo moralno moč, in da bi si h nVaogo simpatij, ki jih sedaj uživajo, i se ;»•'mižali do takega dejanja. Jugo-iiiii,a prav nobene pravice do Skadra kateregakoli dela severne Albanije. V cm od**<• v u je ona velesilam jasno izra-s.cji željo, da postane Albanija neodvis-tiiu nesrečo je Lakoj nato namignila, bi iic* . protestirala v slučaju aneksije al-i, ke -j teritorija po drugih silah, da bi pa tudi pogoltnila svoj delež pri plenu. Mali I eiezija je dobro spoznala, da se godi zlo-ko se je prvič delila Poljska in vendar se ima udeležMa tega zločina s hinavskimi 1/aini ter podpisala usodni dekret. Jugo-lt i bi, v našem primeru, s tem da odkloni revni kateregakoli ozemlja, ki ji ne gre po j l i, povzdignila svoje ime pred svetom, a bi položila temelje balkanski solidarnosti bi ,»ukazala, da je bolj zrela za pripust k ezi r it do v, kakor pa tisti, ki je od njih i jeL ItimaUim. Če prične dr. Trumbič, ki iož visokih, načei in intelektualne pošte-s1 o politično bodočnost s tako od-pustil v zgodovini ime, na ka-l-jhko ponosen vsak Jugoslovan.« Vialor nadaljuje potem: i«vrši ureditev* kot zahteva ulti-nnt, morajo tisti, ki so upali na italijansko-slovensko prijateljstvo in za to delovali, tr: č: s • pustiti vse nade, kajti ta ultimat ,„• J je trdne podlage za sporazum, ampak •-I..MV -t'.:>rne točke. Jugoslavija ne bo tako •r ja; i v* i ' , da bi š!a v vojno; toda ne odreče ;vo| i;i narodnim idealom na ljubo oklop-l,eni zavezniški klofuti. Po mojih mislih bo ■ i svojo državniško sposobnost s tem, da se bo sklicevala na višjo razsodbo, ne na rae. , in zaupala v notranjo pravico svoje -.tvari. Veaidar ni nič manj jasno, tla se razorožitev na tem ozemlju zakasni, in da .bo i orala držati Italija svoje nedobrodošle-. anske .pt Krajine z oboroženo silo. Italija sklenila anektirati cvet slovanskega rodu. ijudi ki so 809 let branili vsako ped zemlje •oti nasilnemu nernštvu, in čiger kremeni-li odpornih lastnosti mehkužneiši. Italijani le bodo mogli streti. To je žalosten pogled v Jočnost za vse, ki bi raji v najkrajšem u videli, kako se Evropa v miru obnavlja. Z ozirom na stališče Zedinjcnih Jržav v jadranskem vprašanju poudarja \Vatson, da Amerika nikdar ne privoli v to, da bi se Jugoslaviji vsilila nepravična rešitev in da metode, ki jih uporabljajo zavezniki iproti Jugoslaviji. samo še bolj krep»jo odpor ameriškega senata proti pristopu k Zvezi naroilov. letoiu dnv pravi k splepu Scotus V iator, sem dokazoval v The New Euro»pe«, la je ureditev Adrije preizkusni primer za /vezo narodov. I);-ne.s je to bolj res kakor kdaj doslej. Jugoslcvcni in jadransko vprašanje. v l Ki IT, 2b. Basler Nachrichten priobču-» .<» pogovor svojega poročevalca z neko ugled-r.o jiit^-slovensko osebo, katere imena dopis-n.k ni omenil. Ta jugoslovensk? oseba se je i/javila o reškem vprašanju takole: *-ii Ju^osioveni pričakujemo z zaupanjem i/:d spora glede mesta Keke. Italija sama iazume, da so njene zahteve neizpolnjive. iako se izjavlja že pripravljena cdreči se Ke"; <* in povrniti se k londonski pogodbi v ,ri:o anek .ije Dalmacije, kjer je komaj 5 "„ talijun. kega prebivalstva. Italija brani še s v c?j»* zahteve, toda v kratkem bo popustila. Ce fci Amerika hotela, bi lahko v kratkem ča u povzročila padanje vrednosLi vseh zavez-rn"i: i valut. Italijo podpirata še, seveda, dva njena evropska zaveznika Anglija in Fran-• ja. l'.ancija bi ne hotela, Ja stopi Italija na ii.an Nemčije, ter bi ji dala kot odškodnino • ritvijo, erega b( Seovus Če se Reko. Tako je Francija izgubila v Jugoslaviji veliko simpatij. To ne izključuje poznejše sklenitve odklonjene zveze. Italija vodi samo interesno politiko in bi bila jutri pripravljena združita se z Nemčijo, če bi Francija nadaljevala tako nesrečno politiko, kakor je bila ona glede vprašanja izročitve krivcev. Francija hoče / droge strani ščititi svoje koristi na Jadranu in gotovo ne želi, da bi bila Boka Kotorska italijansko oporišče. Diplomat ni zanikal, da tudi Anglija še vedno »podpira italijanske zahteve po Reki, in da Trumbič ni imel sreče na svojem zadnjem potovanju v London, toda zatrjeval je, da je sporazum v ententnem taboru bolj navidezen kot bistven, in je zaključil svoje izjave, poudarjajoč, da ostaja Jugoslaviji v roki še vedno dober adut : delovanje brez francoske pomoči s pomočjo zveze s Čehoslovaško, Poljsko in Avstrijo, ker potrebuje posebno ta poslednja ju^oslovenbkih živil. Wiisonov odgovor na zavezniško noto. — Nittijev in Millerandov odhod iz Londona. LONDON, 25. Danes opoldne je izročil ame-»iški ooslanlk Davies ministrskemu predsedniku i_loydu Georgeu Wilsonov odgovor na zavezniško noto. Besedilo note se drži zelo tajno; mnenja o vsebini note pa se v glavnih točkah strinjajo. Govori se, da predsednik v/ilson zelo odločno poudarja, da ni nikakor primemo, da Francija in Anglija nadomestu-jfcte načrt, ki ga je že Amerika odobrila, z novi.u načrtom, ki ga ne more sprejeti ne Wilson ne Jugoslavija, in katerega edina posledica bi mogla biti, ua se Zedinjene države odrečejo vsaki odgovornosti za sedanje konferenčne sklepe. Nota pojasnjuje baje tudi stališče Zedi-njenih držav nasproti vzhodnemu in ruskemu vprašanju, to je, da je zastonj sklepati ;brez privolitve Amerike. Nota je naslovljena na Francijo in Anglijo, vsied česar se smatra, da se razpravlja tudi o veljavnosti ati neveljavnosti londonske pogodbe. Zatrjuje se nadalje, da Wilsonova nota i/.kiucuje vsako možnost pogajanj na novih podlagah. Uradno poročilo konference pravi, da se razprava o noti odloži na poznejši čas. Ze i/, tega je razvidno, da WiIson odklanja zavezniške predloge, ker bi v nasprotnem slučaju Tie bilo treba odlagati razprave. Tako bo rešitev jadranskega vprašanja bržkone še nekoliko počakala, dokler se ne izpremene razmere v Evropi in Ameriki. V par dneh bo medtem razkrita tajnost dosedanjih dopisov v Ameriko in iz Amerike, ker se vse te listine priobče. Smatra se, da Nitli in Millcrand ne moreta ostati več dolgo v Londonu. Bržkone odideta iz Londona že v soboto. V slučaju kakih novih dogodkov bo zastopal Italijo Scialoja. RIM, 26. V Rimu se u v ideva, da Wilson ne bo popustil, in da zavezniki ne morejo rešiti jadranskega vprašanja proti njegovi volji. To prepričanje prevladuje, čeravno ni še znana vsebina Wilsonove note, in vsied tega se je večina vdaki misli, da se bo Nitti povrnil v Rim, ne da bi rešil jadransko vprašanje. Toda v kiji: b temu se še ni izgubilo vse upanje na skorajšnjo rešitev. Smatra se namreč, da tudi Jugoslovenoii! ni všeč Wilsonova rešitev, ker vključuje veliko število Jugoslovenov v reško vmesno državico, dočim zadnja zavezniška rešitev prepušča to ozemlje, izvzemši obalni pas, Jugoslaviji. Pričakujejo se lorej novi predlogi iz Belgrada, ki bi bili nekako srednja pol med Wi!sonovim in Lloyd Georgovim načrtom. \Vilsonova nota le pomirljiva. ■LONI K)N, 2(>. (S.) Daily Mail« pravi, Ja >e \Y ' in va n; ta napisana v pomirljivem duhti da ni v njej nobvncKa sledu groženj, ki jih jc v-e-I)*.vala njegova izccnja nota. — List trdi. da bo Nnti odpotoval iz Londona iprihcdnjo soboto in da se bo ustavil nekoliko ur v Parizu. Pašič, Rybaf in Zolgar v Londonu. PARIZ. 2'j. (S.) Pašič. slavni odposlanec kraljevine ji'jvjslavije je odpotoval danes opoldne v sprctristvu Z 1.1 ga rja in R\l»ara v Lomjon. 'dilleraitd odpotoval iz Londona. LuMKiN. 26. (S.) Millcrand je odpotoval iz L< udi;iia v lJariz. Nova vlada in jadransko vprašanje. BELGRAD, 21. (Zakasnelo. — JDS) Včeraj smo poročali, da je ententa oz. Anglija in Francija izročila ponovno ultimat v jadranskem vprašanju. V tem ultimatu se zahteva, da sprejmemo predlog od 20. januarja 1920 ali v pr:meru, da tega ne storimo, da se uveljavi londonski dogovor. Z ozirom na to, da se je med časom vlada izpremenila in da je prišlo na krmilo Protič-Koroščevo ministrstvo, je nastalo v Belgradu vsied ultimata veliko razburjenje. Znano je, da Protič in Pašič nista nikdar odločno branila slovenskega Primorja. Po mestu krožijo različne vesti o zadržanju Pašiča napram ultimatu, ki sta ga izročili Anglija in Francija 20. januarja 1920. Natančneje se o tem zadržanju Pašičevem ni moglo dognati. Govori se pa, da ni bil mnenja kakor demokratska vlada, ki je z vso odločnostjo zavrnila ultimat. Ker bo nova vlada o jadranskem vprašanju v najkrajšem času razprav- ljala, se »pripravljajo v Belgradu na vel»ko manifestacijo v prid rešitve Primorja in Reke. Te manifestacije naj pokažejo tudi novemu kabinetu, da si bo ljudstvo znalo braniti svojo zemljo tudi v primeru, da bi vlada v tem' vprašanju popuščala. Radićevstvo zopet oživelo? ZAGREB, 25. Benkovič in tovariši, ki so jih pred par tedni zaprli zaradi hujskamja urad-ništva na stavko, še niso zaipustili preiskovalnega zapora, ker vztrajajo pri svojem sklepu, da mora biti istočasno ž njimi izpuščen tudi Stjepan Radić. Njihovi pristaši so započeli me-d zagrebškim uradništvom akcijo, da nastopi v kolikor mogoče velikem številu za Radića in Berrkovića. V petek se je res zbralo par sto uradnikov, med njimi večinoma življi, ki so bili na ulici v Rauchovi dobi in v onih žalostnih dneh ob Izbruhu vojne. Hoteli so iti na Markov trg, pa jih je policija ustavila v Mesnički ulici, ter jim dovolila samo, da odpošljejo deputacijo na banski dvor. Deputacijo je sprejel vodja notranjega poverjeništva, dr. Bošnjak, ki je izjavil, da je ban*pač izpustil iz preiskovalnega zapora dr. Benkoviča in tovariše, ker je preiskava proti njim v toliko dovršena, da je odstranjena nevarnost vplivanja, da pa Radi-čeva zadeva ne spada v njegovo kompetenco. Li radništvo .se je nato razšlo, razširja »pa po celem Zagrebu živahno agitacijo za izpustitev Radića. — Benkovićeva družba je, osokoljena po izpremembi v vladi, slednjič prišla s pravo barvo na dan. Priznab je odkrito, da stavi Radića v iste vrsto s svojim voditeljem, aretiranim dr. Beukovićem. Priznala pa je s tem tudi, da obJolžitve proti dr. Benkovieu niso bile neutemeljene, kakor je prej ves čas kirčala, in Ja Benkovič nika»kor ni mučenik svojega socijalnoga delovanja in svojega boja za uradniške pravice. Sedaj je tembolj utemeljena sumnja, da so Benkovič in tovariši izrabljali stanovsko uradniško gib&nje v nečedne politične namene. Demonstracija belgrap»kega mestnega sveta. BELGRAD, 21. (Za.kasnelo.) Ko se je včeraj zjutraj raz vedelo, da se nahaja med novimi Protićevimi ministra tudi dr. Halid be-g Hra-snica, se je sestal belgrajski mestni svet k izredni seji, v kateri je v najostrejši obliki protestiral proti temu, da postane ubijalec minister, in s tem belgrajski meščan. Mestni svet je sklenil, da odstopi, ker noče načelo-vati mestu, ki bi moralo šteti med prve meščane navadne morile«. Šele ko je prišla vest, da mora dr. Hrasnica odstopiti, je mestni svet svoj odstop umeknil. Dalmatinski urandiki nočejo služiti novi vladi. SPLIT, 24. (JDS) Vsied imenovanja nove vlade je cela vrsta dalmatinskih uradnikov zaprosila za upokojenje, češ, ker nočejo služiti vladi, ki bo s svojimi reakcijonarnimi in separatističnimi stremljenj ubijala njihove življenjske, s tolikim trudom vsaj deloma uresničene ideale. D'Annunzijeva propaganda v Zagrebu. SPLIT, 25. Prošli četrtek je bilo v Zadru nalepljeno na tisoče propagandnih lepakov v italijanskih barvah. Nosili so napise »Zivio pe-snik-vojak!< »Zivio dardanelski junak! < Nalepljeni so bili tudi razni D'Annunzijevi prigodni spisi, med njimi znani njegov »Očenaš«. Prepoved komunističnega shoda. SPLIT, Pred dnevi so tukajšnji komunisti prijavili politični oblasti, da prirede protestn shod proti draginji in la bodo hkrati izvedli enodnevno stavko. Oblast jim tega ni dovolila. Vsied lega je bilo pripravljeno orožništvo in vojaštvo za morebitno vzpostavljenje reda, ako bi se kršil. Došio ni do nikakih nemirov, ker so šli delavci redno na delo. Frankovski list na Dunaju. ZAGRKB. 25. Dunaj je bil za irankovce vedno obljubljena ce/ela. Ni torei čudo, da se zopet vračajo k svoji stari ljubezni. Dunajska oficijelna politika se le sicer zadnje čase izpremenila, toda .po mestu mrgoli še vedno ogromno število stebrov stare habsburške politike, in v tej dražbi se počuti naš ljubi Ivica ikakor doma — tako doma, da bo začel baje v- kratkem izdajati tudi svoj dnevnik na Dunaju Člani habsburške liiše v Švici sicer brioko tožijo, češ da žive v najhujšem pomankanju in bedi. toda za taiko »plemenite« namene, kakor jih ima stari jim prijatelj Ivica, se najde v njihovem žepu še vedno kak grošič. Med drugimi blagimi dušami je tudi princ \Vindischgratz. ki bo baje dal novorojenemu listu. Ivici in njegovim prijateljem vsa siodstva na razpolago. Toda vkljub vsemu in vsem, resnici na ljubo in prizadetima v čast se mora vendarle priznati, da sta Frank in Sachs značajna moža: svojemu imenu ne delata sramote iu svojrh -NtariJi prijateljev ne zapuščata, četudi se imenujejo... Habsburžani! Iz ČeskoslovaSke. Jugoslovanski novinarji v Pragi. PRAGA, 24. Odbor za izlet jugoslovenskih novinarjev na Čehoslovaško je že dovršil obsežne priprave. Člani odbora so praški župan dr. Baxa,, pisatelj dr. Holeček, profesorja dr. Daneš in dr. Domin Pata, legacijski svetnik Šiiniek itd. Jugoslovenski izletniki ostanejo tukaj 14 dni; obiskali bodo razen Prage tudi moravsko glavno mesto in tekstilno središče F C D L i S T FK za staro pravdo. t tu«;) i .Lo«-t i>e .ma: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Da. je rekla Anka. Nikdar! Nikdar! je mahnila Sofija z roko. Veš li, sestra, je vprašala Anka, koliko solznih oči je prebdela tvoja mati radi Taho-ve^a nasilstva? V eni.- Hočeš li, da bi se mati zopet veselo smeh ijala v miru na svojem imetju in na svojem poses.1 vu ?« Hočem »pri svoji duši. Hočeš li, da se odpravi krvniško prokletstvo z glave izmučenega ljudstva, da tvoje solze usahnejo, da te bi lo blagoslavljali tisoči in^ler, žena, otrok, starcev? Hočeš li, i>o-fija?- Hočem, ali kako — — je odgovorila deklica v začudenju. Vzemi Gabrijela Taha, kajti, ako to storiš, odseli se stari krvnik iz tega kraja, tvoji materi se povrne posestvo in ti boš bivala pri njej s svojim možem. V tvoji žrtvi je naša odrešitev.« Molče, silovito sopeč, je stala Sofija pove-šene glave sredi sobe. -Obotavljaš se? Ne veruješ? je pripomnila Anka. »Dotbro. Cula boš.« Gospa Konjska je naglo odprla vrata bližnje sobe. Vstopita, gospoda!^ je zaklicala. V sobo sta stopila Stepko Gregorianec in Ga.špar Alapič. -Kdo vas pošilja, plemeniti gospod? je v prašala Anka. - Franjo Tahi, je odvrnil grbavec. »V kaki stvari?« Da sporočim gospe Uršuli, da jej Tahi povrne z odškodnino vse posestvo in da se odseli iz tega kraja, če se gospica Sofija Heningova poroči z gospodičem Gabrijelom Lahom. Ali si čula, sestra? . je rekla Anka, vali še omahuješ? Sofija, privoli! Radi matere! je dodal Stepko. Sofija! Hči moja! je vzkliknila Uršula, pri-jemši deklico za roko, mari ne ljubiš matere? Deklica je pritisnila roki na srce. Gledajoč v tla ja zasukala glavo ter se je, razprši roki, Da, da, da! Srce ste mi ranili — tu je imate, \puatlla v glasno, obupno ihtenje: pogazite je! Pojuem s sinom krvnika, žrtvujem se za bedno ljudstvo. Vzemite me! Ubijte me! Hočem, ali — sedaj me pustite, pustile!« — in deklica je obupno pohitela proti vratom. Tu se je sprijela z Marto. »Marta! Sestra! Duša! Odvedi me s seboj, na zrak, odvedi me, za rane božje — zblaz-nim.« Sestri ste odšli v park. V solzah, vzdihih; joku in boli je mladenka povedala svoji sestri vse, a s Sofijinimi so tekle tudi Martine solze. Prišli ste do mesta pred lopo, kjer je deklica prvikrat stisnfla Niladeničevo roko, kjer ji je vzcvel na ustnah prvi tismev ljubezni. Vzdihnivši iz »duše je Sofija nagnila glavo na Martine grudi in rekla: »Nagibal se je tedaj dan h kraju, pa tudi sedaj se mrači polagoma. Tu sem stala jaz, a tu ou. Cvetje je cvetlo, ptice so pevale, nad nami se je smehljalo modrikasto nebo. Govoril mi je, vsa>ka njegova beseda je bila mojemu srcu kot kapljica rose rdeči roži. In stisnil mi je roko. Oh, tedaj se je odprlo nebo pred menoj. Sedaj? Sedaj se nebo temni, sedaj vene cvetje; tu stojim, kače mi izjedajo srce, prodana sem, pogažena žrtev, a — on? Oh, sestra!« je zaječala Sofija, spustivši se na Martine prsi, ^njega ne bom videla nikdar več — nikdar!' in Marta je prijela z obema rokama sestrino glavo, jo poljubila, in debele solze so padale kot rosa na zlate kite Sofijine. Brno, slovaško glavno mesto Bratislavo, premogovnike Ln železniinsko industrijo v Moravski Ostrovi in Viktovice, pivovarne in Skodove tvornice za orožije v Plznu. Prihod 3. marca, odhod iz Plzna 16., oziroma 17. marca. Obenem se bo vršil delovni kongres jugoslovenskih in čehoslov aških časnikarjev. Nove volitve na Cehoslovaškem. PRAGA. 25. (S.) Odlok, ki razpisuje splošne volitve za državni zbor. se bo objavil prihodnji teden. Nove volitve se bodo vršile 11. ali 18. aprila po čeJu*iovaškem volilnem zakonu. Vojaki bodo imeli volilno pravico, toda vse stranke so se obvezale. da ne bode delale nobene politične propagande v armadi, ker bi to škodovalo organizaciji iste. ________ IZ RUSIJE. Mirovna pogajanja med Latiši in boljševiki. HEL SINGFORS, 25. Po semkaj dospelih vesteh je latiška vlada končno veljavno sklenila, pričeti s sovjetsko Rusijo mirovna pogajanja. Boljševičke zahteve na severu. DUNAJ, 25. Radiobrzojavka iz Moskve z dne 23. t. m. p/a vi: Poverjenik za vnanje stvari Cičerin je pcsl*J angleškemu ministru vnanjih stvari lordu Curzonu tole radiobrzojavko s prošnjo, da pošlje en izvod Litvinovemu: r-V odgovor na Vašo brzojavko se obračamo na Vas s prošnjo, da sporočite takoimenovani severnoruski vladi in zasedbenim oblastim na severnem ozemlju te le pogoje: Vse severne dežele, ki so nekdaj pripadale ruski državi, se morajo takoj in brez omejitev ali ovir prepustiti vladi sovjetske republike, vštevši karelij-sko in rnurmansko deželo ter obali do meje, ki je obstojala pred L 1914 med Rusijo, Norveško in Finsko. Čete morajo istočasno izročiti sovjetski vladi tudli fvse orožje, vojaško opremo, municijo, živila itd., ki so v njihovi posesti. Častnikom, vojakom in mornarjem takoimetnovane severnoruske vlade se zajamči življenje in prost prehod, če se izroče takoj in prostovoljno. Sovjetska vlada upa, da bo angleška vlada zastavila ves svoj vpliv na sever-norus>ko vlado, da ustavi sovražnosti brez nadaljnjega prelivanja krvi in brez upiranja v svrho vzpostavitve celoskupnosti severnih dežela ruske države. Iz Sto&fiunske. danostna izjava Sikulcev. BUKAREŠT, 25. Brzojavna agentura Dacia javlja: V zbornični seji je podal sikuiski poslanec baron Fay romunski vladi vdanostno izjavo sikulskega naroda. Baron Fay.je naprosil vlado, naj vzame pod svoje varstvo sikuiski narod, s katerim je dosedanja madžarska vlada ravnala zelo slabo. Madžarske zarote proti Romunom. KOLOŠ, 25. Brzojavna agentura Dacia poroča: Tukajšnjemu okrožnemu sodišču so bili izročeni bivši madžarski veliki župan Ugron, bančni ravnatelj Potrubany in več drugih madžarskih osebnosti, ker se ofedolžem zarote proti romunski državi in vojski. Policija in vojaške oblast: so našle vagon orožja, strojnic in municije, ki so jih obtoženci zakopali na pokopališču. Razven lega nima bančni ravnatelj Potrubany za potrošena dva in pol milijona nctbenih dokazil. Javne razprave proti obtožencem se prično te dni. Iz Bolgarske Nove volitve na Bolgarskem. SOFIJA. 2ii. (S.) Uradno se sporoča, da se bodo vršile volitve v sobranje 2N. marca. Novo sobranje se sestane najkasneje do 13. aprila. Iz Madžarske. Proti Hahsburžanom. LONDON, 24. Z ozirom na vest, da je konferenca poslanikov sporočila madžarski vladi, da zavezniki ne morejo trpeti vzpostavitve prestola Habsburžanov na Madžarskem, javljajo »Times«, da je bil prepis te note poslan čehoslovaški, jugoslovenski in romunski vladi. O madžarskih spletkah pišejo »Times«: Vlade v Pragi, Bukarešti in v Belgradu so se dogovorile, da bodo postopale skupno v vseh vprašanjih glede Madžarske. List protestira proti temu, da se v Londonu trpi rovarjenje Madžarov, kar bi moglo škodovati razmerju novih držav napram Angliji. Is Avstrije. Avstrijske umetnine se ne razdele. DUNAJ, 25. Z ozirom na madžarsko noto glede izročitve dunajskih umetnin Madžarski objavljajo listi izjavo ravnatelja umetniško-zgodovinskega muzeja na Dunaju, ki velijo, da se Avstrija v tein ozirti drži saintgermainske mirovne pogodbe, ki je v tej točki popolnoma jasna in ki vsebuje določbe, v kateri se predvsem ugotavlja, da ne more biti govora o razdelitvi nemškoavstrijskih umetnin narodnostnim državam. K položaju v Avstriji. DUNAJ, 24. Državni kancelar dr. Renner je imel na številno obiskani skupščini v Purkers-dorfu govor o vprašanju finančne politike in gospodarskega življenja. Opozarjal je, na kake težkoče zadevajo stremljenja, stopiti s sosednjimi državami v ožje slike in je izrecno izjavil, da bo Avstrija poskusila, cdpomoči si sama, ako jo bodo podpirale zapadne države. To je bil en pogoj, da se Avstrija odpove priključitvi k Nemčiji. Dr. Renner je nadaljeval: Dan na dan me bolj skrbi, ko vidim, kako je naše stanje vsak dan resnejše. Obstoji nevarnost, da pride pomoč prepozno. Izrecno poudarjam to, ker se resno bojim, da pomoč, na katero računamo, ne pride pravočasno. Ako Cipazujem dogodke zadnjih dni, se mi zdi, da bi pomoč vendar lahko prišla in da je dviganje kronskega tečaja v Švici slutnja naucjanega se kredita Avstriji. Ako pa bo la pomoč vedno izostajala, tedaj pride trenutek, v katerem boin moral reči, da več ne morem. Potem se bo moralo večini Ljudstva dovoliti, da si poišče nove rešitve. To je vprašanje priključitve. Zapadnim silam in sosednim narodom moramo povedati, da je pomoč bistven predpogoj naše politike, ki se bo zrušila, ako pride pomoč prekasno. Državni kancelar je nato govoril o vprašanju samopomoči in je izjavil, da ne bo ostalo pri oddaji premoženja, temveč da se bodo zvišali direktni in indirektni davki ter da se bo uvedel prometni davek, da se pokrije primanjkljaj. Govor je bil sprejet z živahnim pritrjevanjem. Nemški nacijonalci so poskušali dve uri trajajoči govor z medklici preki- njevati. Ogromna večina zboro»nlcev jih je zavračala. Lrzberger odstopi. CURIM. 25. Iz Mirna kove;..! poročajo, da ie finančni minister Krzberner prosil :J.r/av iieua pied-sednika Eberta, na,i rnu dovoli, da odstopi /a ^s, d o takošnji stavki, ki so jo določite poDoldne /elezilič-ars-ke zveze, se iu* izvršil ob iN. Obratno osebje je zapustilo delo oh omenjeni uri in se je večinoma napotilo k pr< štorom posameznih izvez p«) navodila svojih \« J«-tel.ev. Stavka se ne bi bila mogla začeti med 25. t. m. po noči. ko ne bi bili kurjači «n strojevodje zapustili svojih mest že ol> eni zjutraj, čeravno so se navcJla n iliove zveze glasila drugače. Odlok o povrnitvi za-eženih posh»p>i. RIM. 2(». (S.) Ministrski predsednik ie poslal vsem ministrom okrožnico, s katero je odredil, dj bo moral biti od sedaj dalje navzoč : ri povrnitvi •zaseženih poslopij za vladne prostore ne samo njihov lastnik ampak tudi komisar za stanovanja. Stanovanjski komisarji morajo biti navzoči iad; tega. da bed«) zainogli nadzorovati, če se povrnjeni prostori zares rabijo za stanovanja, izvzemši -HiMilniške prostore, ki se zopet lahko učprejo. Naloga komisar lv je tudi, da ukrenejo vse potrebno za pravilno porabljanje takšnih prostorov, če bi se drugače postopalo, in t«> oblast iim daie odlok od 4. januarja I<>20. št. 1. Protijugosiovenske demonstracije v Genovi. GENOVA, 25. Danes zjutraj okoli 11 so priredili dijaki tehnično - navtičnega zavoda, li-cejev Dorije in Cclomba ter drugih srednješolskih zavodov demonstracijo v protest proti nameravani rešitvi jadranskega vprašanja, zahtevajoč aneksijo zasedenega ozemlja. Demonstrant: so krenili v sprevodu po ulicah Cairoli, Garibaldi in Carlo Felice, prepevajoč narodne himne in vzklikajoč »Doli z Jugoslo-veni in njihovimi zaščitniki!« itd. Na trgu De Ferrari, pred Garibaldijevim spomenikom je posredovala policija, ki je demonstrante deloma razgnala, deloma aretirala. Toda precejšen del dijakov se je vkljub temu vendar zbral in vdrl proti srbskemu konzulatu. Demonstranti so z groznim krikom začeli obmetavali poslopje s kamenjen, tako da je ostalo le malo šip nepoškodovanih. Srbski konzul g. Stevo Brkič je obvestil o dogodku telefonskim potom mestnega prefekta, nakar so prihiteli oddelki orožnikov in policije, ki so razgnali demonstrante. Koazul je vložil protest pri prefektu in clbvestil brzojavno o dogodku poslaništvo v Rimu. Podkvestor se je prišel popoldne opravičili zaradi neljubih dogodkov. Dr. Frank je gouoril! n. Dr. Frank ie torc govoril. Govoril tako. da ie namen (rčividćn: varati je hote! glede voistva in namenov — stranice ne lnoreu.e reči — družbe, ki se'zbira okeli nje^a. Pri priiatel.il mu, pii !isiu idej Naziotialc se mu ie moraa p«. > reč Me to; a!i v pošteni in d< st< :»i n u: javnosti morejo njegov l* izjave — če jih dozna le pomnožiti in p:-:- triti tisti čut. ki ie imela ta javnost /e doslej o trankovstva: čut studa! V izjavah dr. L'rnnka napram poročevalcu it.d,-•anskega lista se odraz:; vsa prav., nara; te dru.-be. Drzno -zatemn^Lvanje resnice, v vračanje dej-s.tev. nesmiselnost trditev, zavestna laž, dr .nost in zavratm si. v zasranu vanju in obrt kovanju po-.te-nih življe v naroda. di> u sovraštvo j»roti _i/.ivi SllS: t« so Javne označi.c izjav terca frankov Ae-•m prvaka. Z eno i;csedo: avstrijakantstvo \ vsej svoji nagoti! Ie izjave nai bi prevarile ticjiiM>-Jovenski svet in mu prikrile edino in golo resnico: da bi hoteli razbiti državo SI iS in da bi potem na nien h razvalinah oživele /<;pe« nade avštrijs'kantstva! Pe-jdimo lepo po vr-.ti! -Siranka prava da se ;e ir.eležila revolucije I. 1*>1M. proti av .tro-ogrsk! menarhiji. Ivur ni:j hi nomen alo. da so se te rev.-lucije udeležili t udi dr. P ran k in njegovi, nit u vredni pristaši. To gr-o zatemnjev:mje resnice. Mož z-molčuie namreč, da e je stranka prava razcepila že davno p«rprej; in sicer /ato, ker pošteni in ^t.lidni življi v stranki ruso hoteli več l»iti v družbi irankovcev. Ti so se združili v novo skupino čiste stranke prava;, ki se je potem naravnost srdito zaganjala proti stranki prava. oi:Ji zvesti načelom in tradicijam svojega ustanovitelju, dr. Ante Starčeviča: n egovemu izrecno 'n neizprosno protlmadžaridteinu in protidunaj.skcuiu programu! A kaj in kako so delali franke, ct? Njihovi kolovodje so neprestano zlasti p^ v ča--u kriz na Hrvatskem - letali v isto Budimp* '.o in na isti Dunaj, kjer so spletkarili svoji lastni domovini na škodo; pošiljali so na Dunaj in v Hudim- Stran IL »EDINOST« štev. 50. pešto -spomenice, pošiljali Nemcem in Madžariem »materija!'. preskrbljaJi jim »armaturo« za rušenje politične in gospodarsk-e neodvisnosti Hrvatske; cvajali in cbrekovali so najboljše ljudi v svoji domovini vsakokrat, ko so se ti ljudje trudili in mučili za utr jen je razmer v Hrvatski v smeri neodvisnosti. Vsakokrat, ko je narod preživljal najtežje čase, so bili frankovci eksponenti sovražnikov naroda v Budimpešti in na Dunaju. In celo v tistem naikritičnejSem trenutku, zgodovinsko znamenitem za narode in im drŽavo, ko so namreč naredi podali svoje majniške deklaracije, ki so v svojih posledicah zapečatile propast monarhije: celo tedaj so se Sachsi in Franki — kar je bilo neoporečno ugotovljeno — potikali po Dunaju! V kak namen? Jasno je: šli so na roko njim, ki so hoteli udušiti plamen ideje osvoboditve in uedi-njenja naroda! A dr. Frank ima sedaj toJi drzno čelo, da hoče govoriti v imenu »stranke prava« in da hf če u ver ja ti. da je bi! tudi on velik revolucijo;««^ pr-.ti avstro-oerski monarhi*!! Ce pa kdo še ne bi J>!1 na jasnem gleie habsburške rabe te Frankov. Sachsov iu njim sličnih, če •.e ne bi b-1 uverjen o nrdobi frankovskih namenov, mu rnera odpreti oć» Frankov o izavzemanie ?a neodvisno Hrvatsko«, Slovenijo, Dalmacijo, Cr-ii«.koto. bosno-HercesovIno! Mari ne odgovarja to staremu prekletemu geslu. ki ga ie Dunaj vedno uveljavlja! napiain Jugoslovenom: divide et »m-pera! Razcepliai jih. da jih boš mogel »vladati«! Kar je pomenjalo po avstrijskem slovarju: da uh bo'-, mc-gel — daviti! A v stri'ski mogotci so sicer padli in ne morejo vec daviti naroda. Ali nade niso še izgubili po-vsem ie računajo, da bi se morda mogli .zopet pov/peti v eilh., če bi se jim posrečijo razbiti t Jiii' t. o naroda in razcepiti na toliko in tohko ne<- visnih - republik! Ne more ga biti pametT nega in počenega člrveka v narodu. 'ki ne bi si /ivi p-■••J--ta\J-al. \ kakem položaju bi lnl ta narod dane- v t<-i veliki d i bi velikih odločevanj, če ne ■bi se bil ueiinii in če ne iu se bil oprl na že organizirano držav o t njeno utrjeno pozicijo v mednarodnem /ivljeniu. < »onemogel, žo-sra. v rokah kabinetne čipkiuacije. kaplja na veji, ki jo more <:d-nes-ti vsaka sapica. Seda; preživljamo dobo — viharjev! Tak pclcia« bi hoteli frankovci nartniti narodu, ker bi to vic v račune — gospoda, k> inia ^edaj v Švici prilike, da razmišlja o grehih svojih in svcie premodre< in »apostolske« -hiše«. Uedi-n i enega naroda ne morejo zajet* habsburški no-j rti. od razkosanega pa bi mogli morJa pograbiti kak kos! Za tem gredo habsburški računi, na to delajo njihovi eksponent: — Franki in Sachsi! Frank se -icer zgraža ravno na tem. da se očita frankovcem avstrijakntstvo in prisega svoje »revolucijo-narstvr proti a v stro-ogrski monarhiji. To pa ve ravne tisti drzni manever, ki naj bi prevari! vnanji svet _ posebno pa italijanski — in ki naj bi pn-•kril resnične njegove namene, ki jih zasledu e sedaj s svojim tihotapskim potovanjem. Dr Frank je govoril še marsikaj drugega, kar zahteva zavrnitve. Pa tudi na naslov Itabe in Italijanov treba i/pregovorili besedo. Za danes bi se nam preveč raztegnilo. Zaključek torej prihodnjič ________ Demafe vesti- Vprašanje generalnemu civilnemu komisarju. Ce se ne motimo, so takoj po zasedbi teh krajev cb,nsti razglasile, da se nemščina povsem odpravlja iz državnih uradov, glede slovenščine in hrvaščine pa je bilo rečeno, da ostanete v polm veljavi in v prejšn:em obsegu z vsemi dosedanjimi pravicami. Praksa pa govori: ali ta odredba m bila resno mišljena; ali se podrejeni orgiani ne pokore odredbam vuših oblasti; ali pa so vse prvotne namene pr-ekopicnUi vplivi od iavestnih strani in protesti po iz vestnih Ustih!! Naj bo že prava ali prva. ali druga, ali tretja domneva — na v^ak način se nam višje oblasti kažejo v nekoliko čudni luči. Z ozirom na dejstvo, da moreš na tem zasedenem ozemlju pat brzojavni v eksotičnem japonskem jeziku, ne pa v našem, ki je jezik večine .prebivalstva na tem ozemlju; z ozirom na dejstvo, da je n. pr. zavarovalnica prob nezgodam popolnoma izključila naš jezik, da pa rnia tiskovine tudi z nemškim nadpisom; z ozi-rem na dejstvo, ca okupacijske oblasti rabijo za nekatere naše slovenske kra.e še vedno nemške, od Avstrije zverižene nazive; z ozirom na konkretno dejstvo, da so na pečatu poOuca d'Aosta*% ker se ima ta naplavina porabiti za razna pristaniška dela. ki jih bo izvršila pomorska uprava. Kdor bi želel vzeti nekaj grušča ali peska z omenjenega mesta, bi moral imeti za to posebno dovoljenje od tehničnega odseka pomorske vlade. Pipčarji. danes zvečer sestanek. Važna stvar. Potrebna udeležba vseh. Mestna zastavljalnica. Oanes, v .petek, pred-poldne se bodo profajali razni dragoceni predmeti serije št. 144 od št. 205S01 do št. 205900. kateri so bili sprejeti v maju 191^.; popoldne razni nedra-goceni predmeti serije 144, ki so bdi sprejeti v juniju 1919.___ Velika tatinska družba se ulovila v past. - Sedemnajst aretacij. Človek bi moral biti zares slep. ko bi ne izprevidel, da so tržaške tatvine malo čudne. Ko se nam -pove, da se je izvršila danes kaka tatvina v tej ali oni aprovizacijski trgovini, ni to samo po sebi nič kaj posebnega; vsak si bo pač misJil. da gredo ta.tje iskat blago, ki um je ootrebno. tja, kjer vedo. da ga bodo našh. Ko se črez leto dni kakega lepega dne zopet kaj ukrade na istem mestu, ni to tudi nič posebnega, m tudi do tretjič rado gre. kakor pravi pregovor. Ko pa vidi človek, da se tatvine vršijo v nekem pravilnem tempa ter se ponavljajo v tako kratkih pre-sle-kih. da ti postane stvar nekako tajinstvena, tedaj moraš videti, akc nisi slep, da imaš opraviti s posebno vrsto tatov, kateri so manj neznani kot se navadno misli, kadar pravimo, da so neznani tatovi ukradli to in to. vdrli v to in to prodajalno itd.« Posebno pa tatvine v vojaških skladiščih, ki se često dogaja:o. bi bile popolnoma, nerazumljive, ko bi tatje bili zares »neznani", z drugimi besedami. ko bi lopovi prihajali cd zunaj kljub stražam, ki varujejo z nabito puško državno blago. Kadar se dogodi kaka tatvina na takšnih mestih, se lahko že vn&are' trdi s precejšnjo verjetnostjo, ja tatje niso d. !eč. Da je to res, se je dokazalo povodom aretacije o.!e bande tatov — 17 oseb — ki jih je spravila poHcijj pod kPuč. kar vse.- naenkrat. Kot uv I bodi povedano, da je bila policija zaplenila pred kratkim v ulici dell'lstria št. 98 v hiši nekega Luigija'Liatti in Carla Coce-varja za kakih 20.000 Hr raznega blaga. Ta do-go-Jek je pokazal orožnikom sled, ki jih je pripeljala do popolnega uspeha. Orožniška postaja v ul. del-1'lstria si je bila nadela nalogo, da mora odkriti in izslediti vse. kar bi bilo v zvezi z .zaplenjenim blagom. V področju te postaje se nahaja tudi skladišče vojaške obleke, iz katerega se oskrbu ejo vse čete. ki se nahajajo na Primorskem. Ker se je zgodilo v omenjenem skladišču več tatvin, ne da bi še vedelo kako. začeli preiskavo v tej smeri. Sum je padal na osebje datičnega skladišča, toda kdo so krivci in kako jih najti? Nič ni nemogoče in vse se tnore- samo če se hoče. Orožniki so izmislili to pot precej duhovito zvijačo. l>va sta se preoblekJa v civilno obleko ter sta šla na delo, kot bi bila trgovca. Brez nobenih težav se jima je posrečilo stopiti v zvezo z nekim narednikom in z dvema voakorna voja'kega skladišča pri Sv. Soboti. Omenjeni vojaki so bili pod sumom, da so bili oni tisti, ki ukradli blago, katero je zaplenjeno v ulici deiristria in ki ie bilo last vojaškega -kladišča. kakor se je takoj ugotovilo. Ta sum ie bil upravičen, ka.j-ti vojaki so sami priznali svojo kupčijo obema trgovcema«, ki sta zadobila brez velikih težav njihovo popcino zauanpje. Stvar e tekla potem gladko. > Trgovca«- sta napravila ž njimi mostno kupčijo za kakih 60.0t:0 Kr. Slo je za obleko, a vojaki so se obvezali, da jo bodo ukradli 24. t. m. po noči iz skladišča pri Sv. Soboti. Ko je bilo vse dogovorjeno, sta jim dala trgovca« 200U lir na račun. Prišli pa so v poste v še trije drugi vojaki in en civilist, ki bi imeli .pomagati pri tem opravilu. >Trgovca< pa sta se svoje strani obečala, da prideta s kamijonom, in tako bo vse v najboljem redu. Ko ie napočil dogovorjeni hip. ni mankalo nič drugega, kot da se pogodba izvrši. Posrečilo pa se je privabiti vojake v mesto, in tedaj so bili že v pasti, ki se je neusmiljeno zaprla za njimi. Bili so nampeč aretirani, a ob istem času -so se rciskale v ulici dell'lstria tudi civilne osebe, ki so v številu, in tako so imeli v rokah celo dru/bo. Zanmivo je. kako so kradli. ka;ti zaplenjeno blago, katero smo omenili gori, ni še nič v primeri s ;em. kar so ekspedirali iz skladišča. Samo, kar so oblasti zaplenite, je vredno okoli 800.000 Ur. ^vedelo pa se je, da je šlo blago tudi v Istro, v htprlanijo in v Jugoslavijo črez Logatec. Iz skladišča niso nosili blaga, temveč so ga vozili na avtomobilih nekam v okolico, kjer so ga prekladali na druge avtomobile, ki so tako} šli dalje. Neki kaplar, ki je dodeljen skladišču, jim je dajal potrebna dovoljenja, da so se lahko brez skrbi od-dalievaJL Ko so bili na delu, jim je čuval stražo neki vojak, a ključar skladišča je bil neki strelec (bersalier). ki jim je bi! vedno na razpolago. Kakor >e vidi. ie to cel roman. Seveda so bili vsi bogati. Pri naredniku -se. je našlo 3000 lir, a za nekega drugega vojaka trdijo, da je skril nekje 10.000. Tudi so poštljali domov mnogo čenarja, kakor se je dal-j posneti po pismih, ki m> e našla pri njih. Za sedaj so .pod ključem samo ti-le: O narednik □aetano Salvlo. iz skladišča pri Sv. Soboti. 2) kaplar Ghiseppe Tede-cbini. 3) strelec Franoesco Cefialo. 4) vojak Carmelo Canale. 5) vojak Luigi Cataldb, 6)vojak Antonio Colosaro. 7) vojak Ar-naldo Peretti, 7) Alessancro Cingolani. Civilistov e bilo aretiranih deset: 1) Lui-» Lictti. ul. deH'1-stria 98. 2) Carlo Cocevar ul. deiristria 9». 3) Francesco Stoppar. ul. F. Severu 48. 4) Cristiano Stoppar. ul. Androna Romagn« 2. 5) Francesco Vercion Vrdela-Sv. Ivan 1229, 6) Cario Rustia škorklja (Coroneo) 756, 7) Francesco Bordinich. iz Rocola Sette Fontane 186. 8) Santo Lullo, iz Rocola Sette Fontane IK9, 9) Luigi Crobatz iz ul. Carpison št. 14. Kakor smo rekli ostane pri tem le za sedaj, kaiti preiskava se nadaljuje. Vlom ▼ delavsko konsumno zadrugo. Preteklo noč so neznani tatovi vdrli*v prodajalno delavske konsumne zadruge št. 35 pri Sv. M. M. Zg. Campanelle. Orožniki in nočni čuvaji so jih zasačili na delu in jih zasledovali toda vkljub temu so odnesli tatovi pete in s seboj 250 kg sladkorja, 160 kg kave, 100 kg sira, 20 kg slanine, 9 -praznih vreč in veliko drugega blaga. jNa travniku Montebello se je našel zjutraj zaboj pralnega mila. O tatovih ni ne duha ne sluha. Pretep v starem meslu- B. Peter, 22 let star, stanujoč v Rejami, zaposlen kot kurjač na par-nrku Carolina , je šel včeraj s svojimi prijatelji — kakor je to njegova navada — v gostilno -> AJ Ponte v ulici Riborgo 8. V gostilni so se začeli prijatelji po daljšem času prav po moško pretepati, kar seveda ni ugajalo krčma-rju, ki jih je spodil iz gostilne. Na trgu Rosario so nadaljevali svoj pretep in konec je bil ta, da je B. Peter ranjen iz samokresa v desno ramo. B. Petra so nemudoma odpeljali v bližnjo lekarno Sutli na s odkoder so ga spravili v mestno bolnišnico. Njegov o stanje je zelo nevarno. Žepni tat. Včeraj zjutraj ob 11 je dospela Marija Putzer z istrskim vlakom v Trst, da si nakupi perilo in pohištvo. Ko mkm Prevažanje knkoršne^Koi! filsga se sprejme dnevno na pro^i Trst - Ko bdi! - Vipava H. FERJMČIČ, ulica Cunicoii št. S, 8, Trst Lastna skladišča Trst-Vipava IT i ^ Dcln. glav. Iv 30, ) )J.000, K=sirvfs i; p | CenSral j: T Hit fiatoa đi X\mm 5 - Vi3 i. M) i Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar, I juo ljana. Metković, Opatija Split, Šilienii; Z.iJar s Ekspoziluca: Kranj, u Obavlja vse v b mćno strj'^a spiiije!i pjsta i Sprejema vfisge na hranilne knjižice proti JJi/s' j letni n »'jre ^ - S stim. v baneogiro-prornetu proti viJ o letni :i o 4 X brestbn. T,'a odpoved navezane zneske spie 'J i S Jema po najugodneje b pogojili, ki se i maj j H pogoditi od slučaja do slučaja. I »ti S V ulici Udi ie (prej 3elvedcre) štev. se | ^ Osje v najani varaasfas ?r2j]|j (i]i'j> Jž.niilJU nsbaja PKCOAJAl.NA KO/, v>!o:. ^ Blagajna posluje od 9.:m > !■ vseh čevljarskih potrebščin. - Specijaliteta' * ' Za krojenje in prešivanje (štepanje) zgornjili delov najmodernejše lascne, Fii'.pčit: in tiru^. Trst, vojsl Via N^jova - S. €?.tsrina. Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za moškj in ženske. — Blago za suknje, žamet, bu hant, srile. et'iniin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižan h konkurenčnih cenah. Ml .--i - — 1 ; ' t In brez čeHusti, zlate krone in tudi obrobkl i I ViUEM TUSCHER«*« £ TRST, ul 30. oktobra (ex Gaserma) I t, a ! Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. predp Pozor I | ia SEMENA, I Izdelujem vsa lasna dela iz ^ f5] Fratelll Sgaravatti česanih (mešanih) in rezanih |tj Saonara (Radova) las po najnižjih cenah. — Ku- g« pujem izčesane in rezane lase.; ^ ^ hektarjev obdelanih JOSIP KOLAKOVIČ, brivec In || CENIKI BREZPLAČNO iasničar — Ajdovščina.-- imBrr^•fff^MBfflffvarv-f. . ta-^« »n if; mi M i/ellka trgovina mrivasUift prsLinetau pl I A _ . ______}••. J ^e® S L-/ lŠ TRST - Trg Giomiiaitista Ifico siv. 9. R z daljšo prakso, ki ume žagati na veneci-jE| Prodajajo se venci iz biserov in ko- janko, polnojarmenik in brciSi*) Žage na Ja vine kakor ludi i/ unn iuili cvetlic. smirkeSj, spiejmem takoj v službo kot ŽagDVCcSjO- — Prednost: starejša samo- Po naročilu iudi venci i/ svetni cve- 9H tlic. - Sveče, svetilniki, angelčki, mrt- s&j vaške krste itd. Sprejemajo se po- jj8| stojna in energična moč. — Ponudbe s 9H snemanja in povečanja vsjliovrstnih prepisi i pričeval in zahtevo plače na naslov: slik, tudi na porcelano. CeiR zmerne. H A. ROVAN, parn:i žaga, Col pri Vipavi, j M Postrežba to^na. Delo zajamčeno, gg i '..jr,.-t ; ^r-': -: y \ ■ " \'"-'•'v r ■■iiiiiniini in asaiaar?sTE»saBast-£3Brezes?^ :»>• ■ ■ ■" • '" FORCESSIN Prodajalna obuval uL Udina 2 (prej Belv.derc) Hajprillčnelše nakupavallšče obucnla zn gospode in Sospe. p Pore^Tsest za ožreka- ^cssbnost za | Velika irbo; no^avk, gun;. napelnih^v „rirelEi", vpušc ifi mai la sa oaunala. Na drobno in na debelo. Postre/.ba točna. iih:n!!lillllll|lllil! l|!IIH!ill!!ilIIIII!i|!l|illllllllll i i V mm R---- y|gca ^©isl štev- 14. Naznanja se slavnemu občinstvu, da se to popolnoma na novo preurejeno kopališče, pod drugim vodstvom, otvori sa Kopališče bo odprto ob delavnikih od 8-18 in ob nedeljah in praznikih od 8 13. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii