Leto LIX. iteullKo Z5Ö. D Ljubljani, v četrteh 4. nouenAra 19Z6. Ceno Din vso Iin&ia vmm dax> popoldne, lzvsemAJ nedelje m prainike. - u&aaraiL do 30 petit a 2 u, do 100 vrs> 2D 50 p, večji fnseiati peth vista 4 D; notice, poslano, izjave, .ekiame, preklic beseda 2 D. — Popust po dogo ▼cru. — mseratni davek nosebet. — »Slovenski Narod* velja etno v Jaj?osiavij 240 D, za inozemstvo 420 D i Opravntatvo: Knailova ulica štev. 5, pritličje. - Telefon sle t. 304. Orednlstvo ttnaliova oilca št. S, i. nadstropje - Telefon štev. 34 MT Poštnina plačana • gotovini. Novi atentat na Mussolinija Italija ima novo senzacijo, ki je popolnoma v skladu z njenim notra* njim razpoloženjem. Atentat na Mus* solinija je razburil duhove in podžgal že obstoječo nemirnost, da se je raz* plamenela do viška. Atentat sam na sebi je veren izraz razmerja, ki vlada med fašizmom in opozicijonalnimi krogi, organiziranimi in neorganiziranimi. Motivi atentator« jevi, sploh obeležje, iz katerega je iz* šlo dejanje in atentator sam, vse to je še mnogo premalo pojasnjeno, d* bi se mogli napraviti podrobni zaključki. Ka* kor poznamo italijansko justico, je tu* di malo verjetno, da bi -rAla v javnost prava slika stanja, ki bi v objektivni luči osvetlila dejanje. Ali navsezadnje to niti ni bistvenega pomena. Nasprotje med fašizmom in njego* vimi mnogoštevilnimi notranjimi na* sprotnlki je zavzelo zelo ostre dimen* zije. Pritisk vlade na vso Italijo je to* lik, da se obseg tega nasprotja ne more pokazati v pravi meri; spoznavamo pa ga iz srdite kampanje, ki »o vodijo ita* Ojanski emigranti zoper fašizem ino* zemstvu. osobito v Franciji. Ali v emi« gracijo so se nogli podati samo najbo* fje situirani politiki, pov> in; hkrati možje v zrelih letih. Kako neizprosni nasprotniki fašizma so morali ostati še* le do a! In ti elementi nimajo nikake prHike. da bi dali duška svojemu rteza* dovoljstvu; nimajo r iti najsk*omnejše tribun., s katere b« se mogli bodisi v besedi bodis* v dejanju boriti zoper svoje nasprotnike. Fašizem je dobesed* no ukinil državljanske svoboščine, naj* imenitnejšo pridobitev moderne civilis zacije; politične svobode zdaj v Italiji ni več. Kljub temu, da je nekaj ljudi, ki se tudi načelno strinjajo z diktaturo, s fašistično ureditvijo javnega življe* nja v državi, je vendar obilica onih, kj ne morejo in ne marajo resignirati na najosnovnejše družabne pravice mo* dernega človeka. Saj je bila Italija v zadnjem stoletju dežela, v kateri so se pojavile skrajne svobodomiselne ideje; ta razvoj se vendar ni mogel popolno«* ma prekiniti z nastopom gospoda Mus* solinija. Za te ekstremne elemente res na* posled ni preostalo drugega sredstva za borbo, nego — pot atentatov. Sledijo si po vrsti; v njih vidimo, da se izraža ne* izprosno nasprotstvo do fašizma.V njih je mogoče gledati protest zoper faši= stični režim, ali pa tudi dobesedno na* do, da se z osebo Mussolinijevo odstra* ni izvor diktature, v domnevi, da faši* zem ni sposoben postaviti na Mussoli* nijevo mesto enakovrednega nasJedni* ka. V vsakem slučaju je jasno, da sta* nje na znotraj ni umirjeno in da faši* zem ni zgrajen na povsem solidnih osnovah. Kako močni so nasprotniki fašiz* ma, se iz atentatov ne da sklepati. Za enkrat je gotovo, da jih je atentat le oslabil. Vsak ponesrečen atentat rodi za inicijatorje neugodne posledice in ojači baš onega, zoper katerega je bil naperjen. Takoj se je to pokazalo v barbarskem činu, ki je sledil atentatu. Linčanje se je v vseh civiliziranih de* želah odpravilo; le iz najbolj divjih predelov Amerike prihajajo še vesti o te vrste justici. Sedaj so se fašisti tudi v tem pogledu pomaknili daleč nazaj na lestvici civilizacije in kulture. Če bo* do s tem ostrašili svoje nasprotnike pred ponovitvijo poskusa, pa je veliko vprašanje. Eno je izven dvoma: Preudarni fa* šisti bi se morali iz ponavljajočih se atentatov učit: in b; morali ^očeš nočeš odpreti nezadovoljnosti legalnega izho* da. To je poglavitni nauk zadnjih do* godkov. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V ZAGREBU — Zagreb, 3 novembra. Danes je bila tukaj otvorjena železniška konferenca, katere se udeležujejo po svojih zastopnikih poleg Jugoslavije še Češkoslovaška, Avstrija in Italija. Konferenca se bo bavila predvsem z ureditvijo železniškega prometa med ime-livanimi državami in jadranskimi lukami. V prvi vrsti gre za Češkoslovaško jadransko železniško tarifo Jugoslavija pri tem ni direktno zainteresirana, ker gre večina Češkoslovaškega blaga v tržaško luko in gre pri tem samo za tranzitni promel preko našega ozemlja. Našo državo zastopa na konferenci dr. Dragomir Markovič, šef oddelka prometnega ministrstva, z včejim številom železniških strokovnjakov. TOVARNAR FRANCK UMRL — Lhtz, 3. novembra Tu je umrl v visoki starost? 78 let tovarnar Carl Franck, soustanovitelj znanih «Franckovih tovarn* za cikorijo. Po atentatu na ITIussoliniia Mussolini pri svoji rodbini. — Atentator sin fašistovske rodbine. Fašisti sestavljajo listo talcev. — Nad 2000 aretirancev. — Prepoved izhajanja slovenskih in vseh nelašistovskih listov. — — Trst, 3. novembra. Ziena ministrskega predsednika Mussolinija, dona Rahela se je v trenutku atentata nahajala v posebnem vlaku na železniški postaji v Bologni. kjer je pričakovala s svojo hčerko Edo Mus-«olinijevega prihoda. Ko je Mussolini pri spel na postajo je sporočil svoji ženi, kar se je pripetilo ter ji pripovedoval podrobnost' atentata. Ko je vlak prispel v Faenzo se je hotel Mussolini povrniti v Bologno. Stopil je k telefonu ter govoril s prefektom v Bologni, ki pa ga je zagovarjal, da je v mestu najlepši red. Zato je Mussolini svojo name ro opustil in se odpeljal v svojo vilo v Car teni, kjer navadno živi. Pol ure pozneje je prispel iz Bologne tudi Mussolinijev brat Amaldo, glavni urednik fašistovskega gla sila >Fopolo d* Italia«; ostal je v vili preko noči. Mussolini bo ostal v Karteni več dui in se še le nato vrnil v Rim. kjer mu pripravljajo svečan sprejem. V Forliju je bil Mussolini zaslišan od preiskovalnega sodnika Pn tej priliki je izročil sodišču kot corpus delicti od revol-verske krogle prestreljeni suknjič. Zatrjuje se, da nosil Mussolini kakor večkrat tako tudi v Bologni pod obleko jeklen oklep od katerega se krogla odbila, ker je malo verjetno, da bi ga rešil mali red sv Mavrici ja TTst. 3 novembra. Kakor poročajo iz Bologue je policija v zvezi z nedeljskim atentatom izvršila številne aretacije. Med aretirauci je muogo gimnazijcev, ki so bili sošolci linčanega atentatorja Zambonija Povod za aretacije so dali baje neki spisi, ki so jih našli pri hišni preiskavi v sobi atentatorja Zambonija Tam so našli med drugim obrazec prisege, ki so jo razni gim- nazijci podpisali s krvjo in s katero so se obvezali, da ubijejo Missohnija. To senzacionalno odkritje hišne preiskave dokazuje, da je iskati izvor atentata v mladostni romantiki Našli so tudi več Zambonijevih pesniških osnutkov, v katerih opeva svetovno svobdo in poveličuje mučeniške žrtve fašizma. Zambonija opisuje njegov oče kot sanjavega fanta, ki se nikoli ni pečal s političnimi vprašanji. 20letni atentatorjev brat Assnto Zara-boni je korporal v neki milanski vojaški tiskarni. Vest o dejanju in tragični usodi svojega brata je posnel iz časopisov. Novinarjem je izjavil, da ne razume, kako je mogel njegov patri jot iČno vzgojen brat izvršiti tako dejanje Cela rodbina je prežeta s fašizmom in Mussolini je bil v njej stalno predmet najvišjega občudovanja. Tudi mladi atentator sam je bil fašist. Predpostavljeni oficirji označujejo anteutatorjevega brata Assunta kot odličnega vojnika, ki se je ude-lešil tudi pohoda na Rim. Vojaške oblasti so ga dale kljub temu aretirati in odvesti v vojaške zapore. Aretiran je bil tudi atentatorjev oče. — Milan, 3. novembra. V zvezi z nedeljskim atentatom je bilo doslej zaprtih preko 2000 oseb. Med aretiranci i« nahaja vsa rodbina m sorodstvo atentatorja Zambonija. — Trst, 3. novembra. Vsi listi brez razlike strank, ki riso fašistovski, so zabra-njeni. Urednikom je zabranjeno prihajati v uredništva V Istri so zabranjeni vsi hrvatski in slovenski listi, nemški listi pa na Južnem Tirolskem. Tudi strokovni listi ne smejo izhajati, ako člani uredništva niso organizirani fašisti. Zamboni do nedolžnem ubit? Po privatnih vesteh je bil Zamboni nedolžen in pomotoma lin-čan. — Pravi atentator je baje pobegnil in se pravočasno skril Pariz, 3. novembra Poročila, ki jih prejemajo protifašistovski krogi od svojih posebnih poročevalcev iz severoita-iijanskih mest. beležijo vesti iz Milana, da se je dogodila po atentatu na Mussolinija v splošni zmedenosti in razburjenosti ter v hipni podivjanosti fašistovske milice strahovita pomota in zamenjava osebe atentatorja. Že prvotne vesti, da ie meščanstvo linčalo atentatorja, so se izkazale kot neisrin te. Mladeniča so pogazili oddelki faMstovske milice, torej del redne italijanske vojske, ter ga pobili. Prsni koš ubittga mladeniča izkazuje več smrtn h ran. Vedno bolj se širijo vesti, da na M sso-linija ni streljal Zamboni. Sodi se. da je pravi atentator v nastali zmedi pobt emil v hišne veže. med tem ko so se razjarjeni miličniki polastili slučajno na tla padlega Zambonija. Slučaj linčanja po atentatu v Bologni je prvi te vrste v Italiji, zlasti ako se upošteva, da so ga izvršili miličniki, ki so zapriseženi na kralja. Nevtralni krogi v Parizu menijo, da je bila s tem omadeževana čast italijanskega kralja in vojske. Milan, 3. novembra. «Corriere dela Sera» poroča, da so se vršila v Ferrari v ponedeljek dolga zaupna posvetovanja pod predsedstvom milUnega generala in fašistovskega poslanca Balba. Posvetovanja so bila strogo zaupna. Zatrjujejo pa. da je bilo na tem sestanku zaključeno ustanovvti fašistovsko tajno policijo, ki bo sestavljala liste fasistov-skih nasprotnikov ter _ izvajala teroristične represalije. Fašisti so sklenili, da bodo zlasti socijaliste strogo nadzirali. Kongres avstrijske socijalne demokracije Stranka se pripravlja, da zavo-juje državno upravo Od sobote do torka se je vršil v Lotizu letošnji kongres avstrijske sociialno-demo-kratične stranke. Udeležili so se ga pred-stavniVi sooialno - demokratičnih organizacij iz cele Avstrije, prisotni pa so bili tudi sociialistični poslanci iz Nemčije. Po poročilih strankinega vodstva se ie razvMa razprava o novem strankinem programu. Diskusijo ie otvoril poslanec dr. Bauer, kl ie naglasi!, da izraža nov strankin program predvsem voljo do močM in sklep, da si je treba osvojiti večino. Dr. Bauer je odklonil razredno vlado ter opozoril na primer ruske revolucije, ki ie pokazala, da ie sam suženi nasilja, kdor uporablja nasilje proti drugim. Zato se mora avstriiska socijalna demokracija izjaviti za načelo: Ostati za demokracijo dotlej, dokler gre. ter pograbiti po diktaturi šele tedaj, ko pritisne skrajna sila. Prišla bo dolga deba. v kateri bodo obstojali tako kapitalistični, kakor sociialistični obrati. Socfjali-zem ho zmagal. Če bodo podružabllen* obrati proizvajali boljše in ceneje ter dovoljevali višie mezde kakor kapitalistični. Poslanec dr. Fric Adler ie rzvajal. da obstojata v Avstriji samo dve resni stranki: krščansko - socijalna in sociialno demokratična. Socijaln! demokrati so mnenja, da mora izginiti razred izkoriščevalcev. Poslanec Klöckel je trdil, da ne gre več samo za ljudsko šolo. marveč da se mora Proletariat polastiti tudi srednjih ta visokih Sol. Poslanec dr. Danneber ie kritiziral dr. Setplov govor, ki da Ščiti pod svojim prelat- skim klobukom Velenemce. liberalce in demokrate, črnožolte in celo Žide. samo če so nasprotniki delavstva. Dr. Seipel le danes vodja vseh sovražnikov delavstva v Avstriji. Graški Župan Muchitsch ie opozoril na brezposelnost in propadanje delavstva, med tem ko trosi vlada milijarde državnega denarja za sanacijo krščansko - socijalnih strankarskih bank. Zborovanje ie zaklhičil dunajski župan dr. Seitz, ki ie izjavil, da je radost gledati kako se je avstrijska socijalna demokracija razvila v poslednjih 30 letin. Danes smo v Avstrrji že tako daleč, da si la-hko resno postavimo nalogo, kako si osvojimo večino v parlamentu. Zanimivo je. da je temu socljalistlčnemu zborovanhj prisostvovala tudi ga. Elizabeta Whdtschgrätz. hčerka bivšega prestolonaslednika Rudolfa in vnukinja cesarja Franca Jožefa. Res, časi se spreminjajo. Novi proračun — Beograd. 3 novembra. Finančni minister dr. Peric bo prihodnje dni Izročil novinarjem daljšo izjavo o finančni politiki vlade. Delo na državnem proračunu gre h kraju Proračun bo tekom 8 dni dotlskan skupaj s finančnim zakonom. Proračuni poedinšti ministrstev so že dotlskan! Gfctal ie samo proračun vojnega ministrstva, glede katerega se vodi živahna polemika, vendar izgleda tudi tu, da je dosežen sporazum v vseh bistvenih točkah. Gre samo še za podrobnost! Proračun prihodnjega leta bo samo za 800—900 milijonov manjši od letošnjega. Vlada je prvotno obečala. da bo znižala proračun najmanj za dve milijardi dinarjev Potemtakem je doživel finančni minister velik neuspeh in bo imel v Narodnj skupščini zelo težko stališče. Današnja seja Narodne skupščine Predsednik sam priznava, da vlada prezira skupščinski poslovnik in ustavo. — Ostra kritika razmer v ministrstvu saobračaja ■— Beograd, 3. novembra. Danes je bil edini važnejši dogodek seja Narodne skupščine, bi je bila otvorjena ob pol II. Za sejo ni vladalo posebno zanimanje od strani občinstva, še manj od strani poslancev, ki so srednje zastopani Sejo je otvoril predsednik Na-rodnP skupščine Manko Trifkovič, ki je danes prvič nastopil po svoji zopet-ni izvolitvi. Marko Trifkovič se je zahvalil Narodni skupščini za izkazano zaupanje povodom izvol:tve za predsednica rednega zasedanja Narodne skupščine ter obljubil, da bo storil vse, da utrdi in poveča avtoriteto parlamenta. Po končanih formalnostih in prečitanju zapsnika zadnje seje se je oglasil k besedi dosI. dr. Zanič, ki je kritiziral vlado, zlasti pa notranjega ministra Božo Maksimoviča. češ da ne odgovarja na stavljene interpelacije. Dr. Zaniču ie odgovoril predsednik Trifkovič, da je slede interpelacij storil, kar j„ mogel in da bo o tej stvari še interveniral. Nato je zopet povzel besedo dr. Zanič, ki ie v daljšem govoru osvetlil protiustavno postopanje vlade glede interpelacij, ki so bistveno pravo vsakega poslanca. Posl. SDb Bnžovič je vprašal predsednika Narodne skupščtoe, ali hoče kot predsednik parlamenta zaščititi poslansko imuniteto. Svoj čas je vložil na zunanjega ministra dr. Ninčiča interpelacijo radi albanskega poslanika v Beogradu Cena bega. Dr. Ninčič pa ni odgovoril na interpelacijo, kakor predpisuje poslovna Narodne skupščine in določa ustava, marveč je vložil proti posl. BožovU ču pri sodišču tožbo radi razžaljenja časti in klevete. Sodišče v Beogradu je pozvalo poslanca Božoviča, da izroči sodišču pismen odgovor na tožbo zunanjega ministra dr. Ninčiča. kar pa je posl. Bozovič odklonil, ker nasprotuje ustavi in imuniteti Sodišče ima pravico zahtevati take informacije samo pre&o parlamenta. Predsednik Trifkovič je pritrdil posl. Božoviču ter mu sporočil, da je predsednišrvo narodne skupščine dopoldne uradno obvestilo prvostopno sodišče, da nima pravicp zahtevati direktnega odgovora od posl. Božoviča, ter da ima svoje želje predložiti predsednišrvu Narodne skupščine. Posl. Božovič sc j* zahvalil predsedniku za njegovo podporo in pravilno stališče v tej stvari. Na to pa je vehementno napadel zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki ni odgovoril na njegovo interpelacijo. S tem da je dr. Ninčič škodoval interesom naše držav* in njenemu ugledu. Nato je Narodna skupščina prešla na dnevni red, to je na razpravo o predlogu glede izrednih kreditov ministrstva saobračaja za leto 1926/27. Pri tej napovedi je nastal v dvorani smeh. Opozi-cijonalni poslanci so klicali večini: «Pa-zite, gospodje, zgodovinski moment prihaja. Vlada dela!...» Tudi dei večine se je pridružil splošnemu smehu. Minister saobračaja Vasa Jovanovic je branil predlog glede izrednih kreditov izjavljajoč, da ti krediti ne bodo zvišali izdatkov, ker bodo prosto preneseni z raznih postavk, ki so že predvidene v proračunu. Za ministrom se je prvi oglasil poslanec zemljoradniške stranke Dimitrije Vujič, ki je kritkziral predlog. Za njim je poslanec demokratske zajed-nice Pera Markovič opozoril skupščino na partizanske zlorabe, ki so baje v ministrstvu saobračaja na dnevnem redu. Ministrstvo dela brez vsakega smotre-nega programa. Za njim je govoril poslanec SDS Demetrovič, ki je tudi žigosal brezglavost in partizanštvo, ki vlada v ministrstvu saobračaja. Naša država je menda edina, kjer je ministrstvo saobračaja defiertno. To nünistr-stvo prednjači glede deficita ostalim ministrstvom, ki so vsa skupaj žrtve nesmotrene in nesposobne vladine gospodarske in saobračajne politike. Radie bojkotira Strossmayer-jevo proslavo — Zagreb. 3. novembra. SvojČas Je Stepan Radič napovedal, da se udeleži Hrvatski seMaški klub korporarivno velike proslave odkritja Strossmayerjevega spomenika, ki bo v nedeljo 7. novembra v Zagrebu. Da bi se njegovi poslanci lažje sestali, ie sklical sejo poslanskega kluba za 6 november DanaŠnj' «Dom» pa ob-javija sklep predsedništva HSS s podpisom vsega predsedništva. v katerem odpoveduje sejo poslanskega kluba, sklicano prvotno za 6. november in izjavlja, da poslanci HSS ne bodo sodelovali pri odkritju spomenika vlaüki Strossmayerju. V isti številki «Dorna» objavlja Stepan Radič daljši članek, v katerem napada odbor za odkritje spomenika češ, da bo svečanost samo nenarodna. nehrvatska in neseljaška parada gospode, ki nima na narod nobenega vpliva Hrvatska sel jaška stranka izvaja po zatrdilu Stepana Radiča program vladike Strossmayerja praktično in v narodu samem. Proti zlorabi Strossmayerjeve proslave _Beograd, 3. novembra. Poslanec Da- vidovičevega kluba Orga Angjeliuovič je naslovil na ministrskega predsednika vprašanje radi bližnjega odkritja spomenika Josipa Juraja Strossmayerja v Zagrebu, na kar zahteva podvizan odgovor na prvi seji Narodne skupščine. Javnost je pričakovala, da bo vlada smatrala odkritje tega spomenika kot splošno narodno proslavo. Vlada pa dopušča sedaj, da se to slavlje pretvarja v navadno partizansko in partikularistično proslavo. Poslanec Angjelinovič ie mnenja, da ie treba vsak veiik dogodek Iz srbske, hrvatske ali slovenske preteklosti proslaviti v vsem narodu. Sedaj pa se ie dovolilo neodgovornim elementom, da so higosloven-skemu Sokolu onemogočili pristop na proslavo njegovega duševnega očeta in utemeljitelja. Kot druga točka proslave je postavljena nadalje svečana seja seljaške sloge, to le radičevske strankarske organizacije. Zato vprašuje dr. Angjelinovič: Ali misli krallevska vlada sodelovati pri proslavi odkritja Strossmayerjevega spomenika v Zagrebu kot predstaviteljica države in naroda kot celote in kaj namerava ukrentti, da se proslavi odvzame partizanski značaj In omogoči sodelovanje vsem pristašem dela m Mej vladike Strossmayerja. Zveza jugoslovenskih mest Predkonferenca v Zagrebu — Zagreb, 3 novembra. Sredi mesec k novembra se bo vršila v Zagrebu predkonferenca za ustanovno skupščino Saveza mest SHS. Predkonferenci bodo prisostvovali zastopniki Zagreba, Beograda, Sufoo-tice, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, Novega Sada, Osijeka, Maribora in Splita. Dnevni red konference obsega štiri točke in sicer: 1. Potreba saveza; 2. začasni pravilnik; 3. začasni prispevki mest in 4. razprava o novem zakonu o mestnih občinah. Sedež Saveza bo v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, izmenično vsako leto v drugem mestu. Člani Saveza bodo lahko vsa mesta in vse občine z nad 6000 prebivaki. Upravni odbor Saveza bo obstojal iz 14 odbornikov: Zagrtb in Beograd volita po 4, Ljubljar.it 2, ostala mesta skupno 6. Predsedniki Saveza bodo lahko samo župani mest Beograda, Zagreba in LJubljane. SENZACIJONALNA IZKLJUČITEV IZ HSS — Beograd, 3. novembra. «PoHtfka» javlja iz Zagreba, da ie predsedništvo HSS izključilo iz stranke dr. Josipa Košutiča, bivšega kabinetnega šefa Stepana Radiča. Dr. Josip Košutič se je kljub prepovedi družil z bivšhn ministrom dr. Nikičem ter ga povabil na rodbinsko proslavo. Dr. Josip Košutič je bratranec RatBčevega zeta inž. Košutiča. J/ Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Wien 798.50—301.50, Berlin 13.475—13.505, Bruse! i 790.5—793.50, Budimpešta 795.50—798.50. Italija 241.623—243.623, London 274.54—275.34, Newyork ček 56.581 —56.781, Pariz 182—184, Praga 167.60— 16S.40, Curich 10.9275—10.9575. Valute: lira 239—241. Efekti: 7 odst inv. poa. 1921 76 h* tri četrt do 77 in pol 2 in pol odst. dri. rente za ratnu štetu 334, 335—336, Ljubljanska kreditna 150, Hrv. eskomptna banka 100 do 100.5, Kreditna banka, Zgb. 100—101, Hipotekama banka 56, Jugobanka 96—06, Pra-štediona 866—8675, Drava d. d. Oaijek 880, Sečerana, Oaijek 425.-435, Isis d. d. 45, Nihag 12, Gut man 240, Slaveks 100, Slavo-nija36—40, Trboveljska 810, Vevče 102, Agr. 43—44. INOZEMSKE BORZE. — Curich Beograd 9.145, Pariz 1634. London 25.135. Newyork 518.75, Milan 22.10, Praga 1535. — Trst: BeogTad 41.10—41.40. London 113.25—114, Curih 452—455. J Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 4. novembra 1926. Zanimioosfi iz naših kraieo Mednarodni pustolovec prijet v Beogradu- — Težka nesreča na pirovanju. — Samomori v Zagrebu Voznik ni mogei voza več ustaviti. Dekle je ležalo tako. da so kolesa truplo popolnoma razmesarila. Ko je voz kmalu na to obstal, so našli na tiru samo še kup krvave mešanice obleke, kosti in mesa. Policijska komisija, ki je prihitela na kraj nesreče, ni mogla ugotoviti identitete samomorilke. Ostanke so prepeljali v mrtvašnico. Kdo je nesreč-nica in kaj jo je gnalo v smrt, bodo morda ugotovile šele policijske poizvedbe. Pred par dnevi je dospel v Beograd z dunajskim brzovlakom neki zelo elegantni parček. Že njuna obleka je vzbujala pokornost radi pretirane elegance. Pri policijskem komisarijatu na kolodvoru, kjer se morajo zglasiti vsi tujci, sta se vpisala kot gospod in gospa Berber, veletrgovec z Dunaja. Ker so bili njuni dokumenti v redu, sta brez vseh sitnosti pasirala kontrolo ter se nastanila v najelegantnejšem oddelku hotela «Moskva>. Nastopala sta povsod izredno elegantno ter razmetavala denar. Policija, ki stalno nadzira tujce, je imela tudi ta par v evidenci. Pri nadzorovanju je policija ugotovila, da trgovec, ki je prišel v kupčijskih zadevah v Beograd, sploh ne dela nikakih kupčij, pač pa s svojo ženo pridno zahaja v najele-gantnejše nočne lokale, kjer vzbuja s svojo razsipnostjo občo pozornost. — PoHciiskemu komisarju Ačimoviču se stvar ni zdela popolnoma v redu in je zato odredil v hotelu hišno preiskavo pri Bergerjevih. Tu pa je policija ugo-toväa, da se piše Alfred Berber prav za prav Siegfried Weiss ter da je rodom iz Nemčije. Če tudi med njegovo prtljago niso našli nič posebno sumljivega, je policija vendarle na tihem tele-grafično vprašala v Berlinu, kdo bi bil ta Berger-Weiss. Že naslednjega dne pa je dospel brzojavni odgovor sledeče vsebine: Obdržite Siegfrieda Weissa in njegovo ženo v strogem zaporu in pod močno stražo. Zakonca Weiss sta v Lübecku defravdirala veliko vsoto. Izročitveno postopanje bo nemudoma uvedeno. Zaslužili ste si tudi premijo v znesku 2000 zlatih mark (26.000 Din), ki je razpisana na aretacijo. Weiss je po vsej Nemčiji znan goljuf in mednarodni pustolovec. Zakonca Berger-Weiss sta seveda takoj nato odromala v glavnjačo, od koder ne moreta več pobegniti. ♦ V Knjaževcu se je pripetila minulo nedeljo težka nesreča. Posestniški sin Vukašin Jovič je obhajal svojo zaroko z lepo Jeleno Vukosavljevičevo. Vršilo se jo po starem običaju veliko pirova-nje, na katerega so bili povabljeni vsi sorodniki in prijatelji. Veselo razpoloženi gostje so tudi streljali. Med drugimi je hotel tudi ženin sam v proslavo veselega dogodka oddati strel. Da bi dosegel kar najmočnejšo detonacijo, je nabasal patrono z dinamitom, pri vži-ganju pa je bil tako nepreviden, da mu je patrona eksplodirala v roki. Učinek je bil grozovit. Njemu je desno roko popolnoma raztrgalo, tako da so bili kosci mesa in kosti raztreseni po vsej sobi, vsi ostali gostje pa so bili več ali manj cžko ranjeni. Najhujše je ranjena ne-esta, ki je sedela poleg ženina. Na iavj in prsih je zadobila več globokih m. Osem oseb so morali takoj prepe-tfcj v bolnico, med njimi tudi ženina in •esto. a Samomorilna manija v Zagrebu od : do dne narašča. Že mesece sem ni ) dneva, da bi ne bil izvršen ali poli sen vsaj eden samomor. Tudi vče-i je izvršilo neko neznano dekle, naj-rže iz okolice, ob belem dnevu sredi .ige samomor. Ko je privozil po Savski ;esti motorni voz cestne železnice v najhujšem tempu, se je vrgla neznanka bliskoma tik pred vozom na tračnice. fioia v ganil Kino Ideal. izpred sodišča ^Poglejte te suhe kosu, ie so mojega moža spravile v tako revščino. Vse dni leži ta človek in vsa fara ga črti.» — Tako je nagovorila huda Ižanka svojega soseda, ki se je pred kratkim stepel z njenim možem in ga je precej težko poškodoval. Radi poškodbe moža je dobil njen sosed že svoje plačilo, toda tudi ona Je bila obsojena, ker se je !e malu preveč nerodno izrazila o sosedu, na 400 Din globe. Žena pa se je pritožila češ, da je bila opravičeno razburjena in da pri njih leh izrazov ne smatrajo zu žaljive Senai je res vpošteval ženin zagovor v toliko, da ji je znižal kazen od 400 na 50 Din. Ker ni znal cirilice, je šel kapral Z- tam od Podgorice k svojemu tovarišu, redovu Mariji, m ga Je naprosil, da mu je ponaredil vojaško opjavo, s katero se Je nato kaprai tudi srečno pripeljal do Karjovca, kjer pa so sleparijo razkrili Ln ga prljeli-Pri razprav? se je Matija zagovarjal, da je res ponaredil to objavo, toda le pod pritiskom kaprala, katerega se je bal posebno še, ker mu je zagrozil z raznimi Si-kanami, ki so pri vojakih možne napram redovu. In senat je res vpošteval ta zagovor in je fanta oprostil, opozoril pa ga je predsednik prav resno, da naj drugič pusti take nerodne pisarile »Nevaren kolesar ste vi, K- Odkod ste doma?» «Iz Hraš, gospod, tam na Gorenjskem.> «Že parkrat radi tatvine ka2inovan, ste se vrgli sedaj na kolesa. Povejte po pravici, če ste res ukradli Ivanu Haušiču v rirašah kolo?» *Ja, gospodje, res je. Prilika me Je pripeljala v to nepriliko. Sel sem v vežo in zagledal kolo. Najpreje sem mal«-» poskusil, 5e znam še voziti, in ker ml je dobro Šlo, se mi je vožnja dopadla :n v^zil sem dalje in dalje ln vedno mi ie br»;j ugaja:o, tako, da sem prišel nazadnje v K>anj. Tam pa sem dobil prijatelja Dom!-ka, k! mi je dal za kolo eno ob»eko in pa 250 dinarjev Preoblekel sem se In se šel krepčar po vožnji, toda kmalu se me prijeli tn sedaj sem tu in prosim, da me -dite £<• nvMostl.» No, in še enkrat so fantu ma o spregleda1! in so mu prisodili samo 5*ist mesecev, ket upajo, da se bo morda v er.dar !e še poboljšal. Vsesovjetski kongres Listi objavljajo ekspozč, ki ga je imel Buharin na 14, kongresu ruske ko* munistične stranke, ki se baš te dni vr* ši v Moskvi. V poročilu se opisuje splošna mednarodna situacija. Buharin ni optimistično razpoložen glede izgledov svetovne revolucije. Sedaj sta na dnevnem redu dva ogromna dogodka: stavka v Angliji in revolucija na Ki» tajskem. Na teh dveh točkah se razvijajo silni dogodki svetovne važnosti. Socijalna revolucija pa vendar napre* du je. kar dokazujejo sledeče tri činje* niče: utrjevanje in napredovanje sov» jetske Rusije, stavka v Angliji, revolu* cija na Kitajskem. V tej revoluciji so* deluje več sto milijonov Kitajcev. An* gleški delavci napredujejo s premišljen nimi koraki, sovjetska Rusija pa nasto* pa proti kapitalističnemu družabnemu redu. Referat Buharina je bil sprejet z burnim odobravanjem. Po kratki d is* kusiji je bilo poročilo odobreno. Za njim je vzel besedo Stalin, ki ie poročal o položaju sovjetske Rusije. Kritiziral je delovanje opozicije. Pokreti v ino* zemstvu se morajo voditi tako, da ne bodo izzivali napadov in intervencij kas pitalističnih vlad proti sovjetski Rusiji, ker je vsako oslabljenje komunistične države usodcpolno za vse svetovno de* lavstvo. Kongres jc sprejel vse Stalino* ve predloge: di se prisili onozicionalne voditelje, da se drže svojih obvez, da se nadalje izvede energična borba pro* ti socijainim demokratom in da se r>o= jasnijo zmote oportunizma. Nato je bil potrjen sklep, s kate= rim se izključuje Zinoviev iz tretje in= ternacijonale. Razk^lnikov- je preeital pozdrav centralnega komunistične^ i urada, komisar Rikov je končno podal poročilo o gospodarskem položaju. Gradbene oblasti so zgradile 12 velikih električnih central, ki bodo služile elek* trifikacij ruskih železnic. Na področju Dona je produkcija premoga poskočila za 17 milijonov ton. Industrijska pro* dukcija je za 18 odstotkov večja ka* kor v mirnem času. Kongresu prisostvuje 850 delega* tov. Propadajoči dunajski aristokraii Visoka dunajska aristokracija in plu* tokracija preživlja težke čase. Zlata doba, ko so razni nadvojvode, princi in baroni živeli lahko tudi od brezdelja, je za vedno minula, kajti blagajne, ki so bile poprej tej porodici na stežaj odprte, so se neusmiljeno zaprle. Nekda* nji aristokrati so prisiljeni, da si iščejo zaslužka, da prodajajo svojo posest, gradove, dragocenosti in rirugo, kar jim je še ostalo. Umevno je, da so še mno* gi, ki se v spremenjene razmere ne mo> rejo živeti: v teh slučajih je katastrofa neizbežna. V noči od nedelje na ponedeljek se je na Dunaju sredi Karlovega trga ne* nadoma zgrudil na tla neki elegantno oblečen moški. Pasantje so obvestili re= silno postajo. Medtem so ga položili na stopnice bližnjega poslopja, kjer se je neznanec za hip zavedel. Povedal je, da se piše baron Hans Mayerhofer in da si je radi neke bolezni hotel kon* čati življenje. V njegovem žepu so na* šli stekleničko s strihninom. — Ma* yerhoferja so nato prepeljali v bolnico, Kjer se bori s smrtjo. Baron Msyerhofer je potomec stare aristokratske rodbine. Bil je popreje častndk v avstrijski armadi, prevrat pa ga je našel nepripravljenega. Nikakor se ni mogel uživeti v misel, da so lepi časi minuli. Pred leti se je sicer poročil s hčerko bogatega dunajskega industrijca, toda tudi to ni imelo ha-ska. Mayerhofer se ni lotil nobenega pametnega dela in sorodniki so ga zaman poskušali zainteresirati za razne o-cfclice in podjetja, kjer bi mogel kaj zaslužiti. Pač pa se ie Maverlofer udal kokainu Padal in pogrezal se je vedno bolj in prišlo je tako daleč, da se je zapletel v umazano in škandalozno afero, s katero se je baš te dni imela baviti dunajska policija. Baron Mayerhofer ie bil stalen gost grofice Salm. Nekega dne je grofica ovadila polievii, da ie bilo njeno stanovanje za časa njene odsotnosti z Dunaju popolnoma izropano. Grofica je pred svojim odhodom prepustila stanovanj* v varstvo svojemu nečaku baronu Erlanger ju, ki pa je s svojimi tovariši, samimi kokainisti. prirejal v stanovanju pravcate orgije- Ta družba je popolnoma oplenila grofičino stanovanje. Tekom preiskave je policija čedno družbo izsledila in izročila sodišču. Ukradene predmete so našli pri nekem draguljarju. Kakor javljajo dunajski listi, je bil v afero zapleten tudi baron Mayerhofer. To dejstvo, splošna apatlja do dela in mržnia do vladajočih razmer so ga pognale v smrt Prosvet Repertoar Narodnega gledališča v Ljubliani. Drama Sreda, dne 3. novembra: Skopuh. C. Cetrrek, dne 4. novembra- Zaprto. Petek, 5.: Drutmrti oče* ta režiserja Skrbinška se je moral sinoči v drami nenadoma spremeniti repertoar. Me* sto naznanjenega Muchcfha so dobili isti abonenti predstavo Joy — Abonente reda E opozariamo, da mora vsled obolelosti opernega pevca g. Bukska odpasti nocojs* nja predstava v operi. Isto dobe abonenti začetkom prihodniega tedna. Danes ostane operno gledališče zaprto. Trostovi koncerti. Naš klavirski vir* tuoz prof. Anton Trost priredi v prihodnjih dneh tri samostojne klavirske koncerte. V petek, dne 5. t. m., nastopi v Glasbeni Matici v Ptuju, v nedeljo v čitalniški dvorani v Kamniku, v ponedeljek 8. t. m. pa v Filhar= monični dvorani v Ljubljani. Na njegovih programih so med drugimi sledeči skladatelji; Jean Philippe Rameau, Beethoven, Marx. Debussy. Albanez, Chopin in Liszt. Vstopnice so povsod že na razpolago, v Ljubljani v Matični knjigarni. Otvoritev dunajske Volksopere. Dunajska Voiksopera, ki se že dolgo zvija v krizi, se naposled vendarle otvori. Prva predstava bo v nedeljo, dne 81. oktobra. Pela se bö Bizetova -Carmens. V naslednjih dneh pridejo na vrsto: Hoffmannove pripovedke, Lohengijn, Faust, Tan ah aus er, Tose«, Huge-noti in druga dela Zavodu stoji na celu Hermann Frisrhler. Cerranfeiov rojstni dan — španski narodni prainik. Letos 30 v Španiji prvič obhajali Cervantesov rojstni dan kot splošen narodni nraznik. Knjigarne so prodajale in druga dela velikega ro-mancierja po j^iižanih cenah, na univerzah tg ljudskih visokih šolah pa so se vršila predavanja o tem geniju španske proze, ki je e svojimi umotvori oplodil vso svetovno literaturo. Spomini >'. Krupske, vdove po Ljeninu, so pravkar izšli v moskovski državni založbi. eiezmea .... IJtC" naj bol j še. najtrpo-^ricjšc zato naja&ri^jše. Dauer«: Sreda, 3. novembra 1926; toli&uü-" Hubert; pravoslavni: 21. Oktobra, Ilarion; muslimani: 26. rebi-ul-abira 1345: >idjo: 'Jb\ oiarhešvana Jutri: Četrtek, 4. novembra 1926; katoličani: Karo!; pravoskvni: 22. oktobra, Averki.i* ; muslimani: 27. rebi-ul-ahira 184">: židje: *-27. marheSvana 5687 D A N A 9M J B PRIREDITVE. Gledališče: Drama: i Skopuh; C, opera zaprta. Kino Matica: >Sibirija:; Ljubljau>ki d»or-': »Danse Macabrec; Kino Id«**': s-Variete-c. DEŽURNE LEKARNE. Daues: Trnkocv. Mestni trg: ftimor. Miklošičeva c. Jurri: Bohinc. Rimska v.; Levstik, Resi jeva c BfttMt zaide danes ob 16.47, vzide jutri ob 6.41 in zaide ob 10.45, Mesec zaide danes ob 16.15, vzide jutri ob 5.08 in zaide ob 16 3S. Sport Še nekatere nogometne tekme NEDELJA IN PONEDELJEK. Maribor: Rapid — Merkur 7:8 (6:3,. Stanje prvenstva v Mariboru je sedaj sit deče: Maribor 5 tekem, 9 točk, Rapid 5, Merkur 5, 6, Ptuj 4, S, Svoboda 4, 2, Mui 5, O. Tekma Ptuj — Svoboda še ni odigran n Beljak: Villacher SV — SK Maribo 6;3 (4:2). Nezaslužen poraz Maribor. Gradec: Slovan (Dunai) — Sturm b (1:0). Dunaj: Prijateljske tekme: Admira — FAC 6:2; WAC — "Hakoah 3:0 (2:0), Her tha Wacker 2:1 (2:1). Budimpešta: FTC — Rapid (Dun;t 4 : 1 (2 : 1). Dunajčanam se je pozn. utrujenost. Bratislava: BAC (Dunaj) : SK Brati, va 5:2. — &K Ilirija (nogometna oekcija). \ tekočem tednu trening v četrtek in p§U ob 16. uri na dva gola, in sicer le ob ugod nem vremenu. — Načelnik. — Stanje prvenstva na Dunaju. Stjn • prvenstva na Dunaju je sledeče: BAC 8 !«• kern, 15 točk, Admira 7, 11, Simmering ,s 10, Rapid 7, 9, FAC 6, 9, Wacker 7, 8, Viea na 7, 5, Sportklub 8, 5, Amateure 8, 5, Ha koah 7, 5, Slovan 6, 4, WAC 8, 2, Rudolf* hiigel 8, 2. V drugem razredu vodi Herth i s 14 točkami pred Vorwärteom 6, ki jih je v sedmih tekmah dosegel 11. — Tudi Sparto velja turneja v Aiue riki. Praska Sparta se vrne g svoje turneje po Ameriki 15. t. m Kakor javljajo če ski listi, bo Sparto njena turneja veljala več igralcev. Tako sta baje podpisala pogodbo za pristop k nekemu klubu v Chicagu znana igralca Sparte Steiner in Cerveny. Sokol »Ljubljanski Sokol* (Narodni dom > sporoča svojecnu članstvu in naraščaju, da predava v četrtek 4. t. m. ob pol 9. zvečer v društveni sobi načelnik JSS br. dr. Viktor Murnik »O sokolski ideji«. S tem večerou se otvarja ciklus predavanj o imenovan; temi. Predavanja se bodo vršila vsak četi; tek, nanje se v prvi vrsti opozarjajo bntj. telovadci in sestre telovadkinje. Na sporv du so še tudi druga zanimiva in aktualn. predavanja, ki bodo odsev vseh tistih vpra sanj, ki zadevajo sodobno družbo, narode i; človeštvo. Članstvo naj se vseh predavui mnogoštevilno udeležuje. Zdravo! Prosvci ni odsek. 996-1 Vabilo Trgovski, industrijski, bančni In drugi privatni nameščenci*člani Trgov ske bolniške blagajne v Ljubljani sv vabijo na protestno zborovanje, ki se vrši v četrtek dne 4. novemb: a ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Me s? nega doma. DNEVNI RED: 1. Ukinitev Trgovske bolniške bi j« gajne v Ljubljani. 2. Uporaba v Sloveniji vplačanih prispevkov za borze dela v Sloveniji. Sklicatelji. Spominjajte se nesrečnih poplavijencev! Maurice Baue: 46 Skrivnes? im iwt" Roman. — Zaupam tvoji bistroumnosti. Ali ..'pozoriti te moram, da Sf. moraš čez dan vrniti v svojo ječo. Utegne se pripetiti, da se pojavi nenapovedan obisk, in bilo bi vrlo opasno, da te ne najdejo doma, Le pod tem pogojem pristanem na sodelovanje. — Na to sem mislil že sam. Saj bi bilo tudi brez pomena, da preždim ves dan v skrivališču, zlasti še, ker se grof po vsej verjetnosti po dnevi ne mudi v spalniei. Na prežo poj dem Šele zvečer, ko se poda grof k počitku. — Stvar je torej urejena. Izprazniva še poslednjo buteljko na uspeh tvojega podvzetja! Mraic se že spušča in morai te bom zapustiti, da moja odsotnost ne vzbudi pozornosti. Jtrtri pa se vrnem in te popeljem v skrivališče. To rekši je Vignault nalil poslednji ostanek vina v čaši in prijatelja sta nazdravila drug drugemu na srečni zaključek opasne avanture. Preden se je mornar poslovil, ga je Morton Se izprašal glede gfofovih navad. &daj se poda k počitku, kako ravna s svojimi uslužbenci itd. In ko je Vignault izginil, je bil ctodobra poučen o vsem, kar je bilo količkaj v zvezi z grofom in njegovim življenjem na ladji. X. Zagonetka se jasni. Drugo jutro je Morton vstal čil in spočit. Bled žarek svetlobe je pronical v njegovo temačno ječo. Čakal je, da mu Vignault prinese zajtrk. Toda mornarja ni hotejo biti in čas mu je mineval po polžsvg. Jej je torej hoditi po celici gor in 4o!» 4a si prežene moreče dolgočasje. Neprijetne misli so mu begale in mu kratile pokoj. Polaščati se ga je začel nemir. Kaj neki namerava 2fof ukreniti ž njim? Prišlo mu je na misel, da bi s pomočjo prijatelja Vignaulta pobegnil. Toda v istem hipu je misel že zavrgel. Zdele se mu je nizkotna m njega nevredne. Treba je predvsem osvoboditi Hugeto, potem pa poizvedeti še razne druge stvari. Zakaj tako ugodna prilika se mu ne bo ponudila nikdar več, V prvi vrsti Je moral torej dognati, kdo je pravzaprav grof Kerberve in kake namene zasleduje z večnim križarjenjem po morju. Usoda mu je bila naklonjena: posjata ga je grofu na pet. In zdaj naj se svoji zaščitnici izneveri in naj pobegne? Ne. dragoceni položaj je treba izrabiti, najsi mu prete še tolike nevarnosti. Do tod je prispel v svojem razmišljanju, ko so se vrata naenkrat odprla. Bil je Vignault. — Ali si mi prinesel kaj tolažbe za želodee? ga nagovori Morton. — Evo ti zajtrka: nekoliko kruha in steklenico mošta. Tak je službeni ukaz. No, nikar naj se ti obraz ne raztegne od razočaranja; imam seboj še kos pi-ščančevega bedra in nekaj drugih dobrot. Ali tega ne sme nihče zvedeti. Zvečer pa ti prinesem buteljko vina. Upam, da boš zadovoljen. ^r- Skušal bom potrpeti. Ali si že vse uFedil za zvečer? Le zanesi se name. Kakor sem ti obljubil, te pridem zvečer iskat in te popeljem v opazovalioče. A zdaj te moram zopet ostaviti. Če izostanem. uteg^ nem vzbuditi sum in potem je vse iz*-gubljeno. ^ Pojdi torej, prijatelj, in na sviaer nje zvečer! » Na svidenje zvečer! Vignault je odšel, Morton pa se je pripravil k zajtrku. Teknilo mu je, da nikoli tega. Jedila so kar kopnela. In ko je bilo vse pospravljeno, se je naš prijatelj lotil posla, ki ga je sam nazival »duševno prežvekovanje*. Morton je tčdai razmišljal. Imel je časa dovolj, da mu ga je preostajalo. Minute se kar niso hoteli ganiti z mesta in sleherna ura se mu je zdela cela večnost. Z uprav vročično nestrpnostjo je pričakoval večera. Toda zdaj ko si ga ie želel, ga ni hotelo biti Slednjič se je vendarle stemnilo. V vratih je zarožljalo in vstopil je mornar. Prinašal \q tradicijonalni kruh z vrčem mošta; v rokavu pa je skrival buteljko šampanjca. Previdno se je ozrl okoli sebe in ko je videl, da ni Listek. Hikogar v bližini, je priprl vrata in odložil večerio na tla. Počakaj še eno uro, takrat se vrnem. Š temi besedami Vignault odide. Mprlojn si natoči vina in mošta ter ča«va. Čez eno uro se Vignault vrne. -» Vse je pripravljeno. Pojdi z menoj, a pazi, da ne povzročiš šuma! — Nf» boj se! Morton odide z Vignaultom. Napotita se po zelo strmih stopnicah in do-speta slednjič na hodnik, o katerem ie bil mornar a:ovoril Morlonu. — Drugi konec hodnika naju prisede na mostič, šepne Vignault jedva slično Morlonu na uho. Nato ga prime za roko, zakaj v temi ni ujetnik razločil ničesar. Tako sta se srečno prerija mimo nekaterih straž, ki bi jin1 Morlon sam gotovo padel v roke. Naposled Vignault postoji, potegu t iz žepa ključ in otvori neka. vrata. — Na cilju sva! Morton stopi za njim. Bila je zel« tesna sobica, v kateri so ležali razmetani zaboji in najraznovrstnejsa druga ropotija, vse vprek. Predno se je Vignault poslovil, j*, se izročil Morlonu svetiljko, da se je mogel orijentirati v čumnati. Dam ti sicer laterno, ali ravn.r previdno ž njo, da te ne izda! — Kj^ leži grefova spalnica? Vignault pokaže na vrata na desu — Onstran teh vrat, odvrne šepc taje. A zdaj te ostavljam. Od časa d Časa se povrnem, za primer, da bi f pretila kaka nevarnost. Dotlej pa sre: no, in na svidenje! — Na svidenje in hvala ti, prijatel Morton ie ostal sam v čumnati. Njegova prva misel je bila, skr I laterno v kot. kjer ga ni mogla izdat nepoklicanim -jem. Nato se je potiho-ma splazil i ratom grofove spalnice in prislonil t. na ključavnico, V sobi je bilo vse tilo. 1 0901 Stev. 25ü »SLOVENSKI NAROD« dne 4. novembra 1926. Stran 'A -c=>.o8S8g;s:s:s:§:sss:sss:iöi. Ker smo morali film «VARIETE» danes že vrniti, predvajamo danes nov >IQI krasen film Greh Rima v glavni vlogi Karina Bell, znana glavna igralka i* filma «Ljubljenka manaradze». — Dejanje se vrši v sredi preteklega stoletja v večnem Rimu, polnem grozot, neodkritih tajnosti in intrig. Povdarjamo krasno panoramo Italije. ^sled 2aurnega sporeda predstave ob: H 4., H 6„ % 8. in Y* 10. uri. Kino Ideal. ■4 CDlCZ>lCDeCZ)le bodo siromašni sloji, ki nimajo lastnih zakurjenih sob, lahko v najhujšem mrazu ogreli. Minulo nedeljo dopoldne se je vršila slovesna otvoritev. Zavetišča se nahajajo v Ubožnem domu ter jih vzdržuje poseben odbor s podporo občine. Zavetišča bodo dajala tudi zajutrk in večerjo, ob nedeljah m praznikih pa dobe zavetišnikl tudi kosilo. Vsaj po eno tako zavetišče bi bilo potrebno v vsakem mestu in večjem trgu, kjer so Po zimi brezposelni izročeni nafveöji bedi. Zopet malverzaelje na osjjefkem kolodvoru. Po znani Reichheraerjevi aferi. ki je kot blagajnik na železniški postaji v Osfjeku poneveril nad 1 milijon Din, so oblasti te dni odkrile zopet nove nerednosti. Blagajniški uradnici Darinka Miletič Ln Ivanka Janča sta z raznimi manipulacijami preverila skupno okrog 50.000 Din. Obe sta priznali svojo krivdo ter sta bili oddani sodišču. — Iz Guštanja nam poročajo: Krajevr ni odbor društva Rdeči križ v Guštanju priredi dne 7. novembra t m. ob 16. glasbeno i a pevsko zabavo v sokolski telovadnici v Guštanju z sodelovanjem pevskega in godbenega društva ter šolske mladine. Dohodki prireditve st stekajo v «fond za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolino* Ta prireditev bo sigurno prva v mežiški dolini, kjer bo občinstvu na razpolago tudi okrepčevalnica z točilnico brezalkoholnih pijač. — Kranj. Francoski krožek priredi dne 5. t. m (petek) ob Vi6. uri zvečer v gimnaziji I. nadstropje predavanje v francoskem jeziku Predava profesor R- Mar-tel o sodobnem Parizu (Le Paris contem-porain). Vstop je. prost vsem, kateri se za predavanje in francoski Jezik zanimajo. — Usoda pijanca* Iz morja so v nedeljo pri Splitu potegnili truplo nekega moškega. Gre za mornarja Anta Grgasa iz Zabranata pri Šibeniku. Grgas je v soboto prejel plačo, nato ga do drugega dne ni videl nihče. Pokojni ]e bil vdan pijači in sumi se, da je v vinjenem stanju padel v morje, kjer je žalostno utonil. — Tragična smrt. Tragične smrti ie umrl te dni 11 letni deček Andjelko Boreza iz Kaštela Sučurca v Dalmaciji. Deček Je nesil v žepu steklenico z neko tekočino. Na poti domov je pade! tako nesrečno, da se je steklenica razbila, Črepinje pa so se mu za-rfciile v telo. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjei pa ie v velikih mukah umrl. — Podpornemu društvu slepih Ljubljana, VVoltova 13 so darovali: Dr Kobal tu Din 40, Neimenovani tu Din 10, Občinski urad Stari trg pri Rakeku Din 100, LJlčnik M Dolič Din 20, Županstvo občine Smlednik Din 100, Neimenovana tu Din 100, Anka Likuč tu Din 100 Vsem pleme*-nitim darovalcem naiiskrenejša hvala — Odbor. — Došli krasni otroški pfaščki, oblek-ce in najnovejše bluze Kristofič-Bučar, Stari trg; Ljubljana. 164 T — Pri telesni odebelelosti močno pospeši naravna Franz Josef grenčica presnovo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji priporočalo vodo Franz-Josef tudi zoper maščobo srca kot najbolj dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer eno tretjino kozarca. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specijalnih trgovinah. ITO zobna pasta najboljša Prehlad in kašelj, influenca, zaman loteva se Slovenca; zdravnik mu je za vsak slučaj krepilni, gorki »BUDDHA« eaj! !? Ljubljan —lj Nered z novimi poštnimi znamkami. S 1. novembrom so bile poštne prisotojbine pevišane in v to svrho izdane poseb ie, pretiskaue znamke. Danes imamo že S. novembra pa še vse trafike v mestu niso založene s temi znamkami, tako da moraje ljudje hoditi na pošto, kjer pa vlada pri eni sami iinici, kjer se prodajajo poštne vred-uotnice, tak naval, da moraš dolgo Čakati, predno prideš na vrsto. Z izdajo novih znamk bi se bilo moralo pričeti vsaj toliko prej. da bi bila dne 1. novembra, ko so nove pristojbine v veljavo, žnjimi založena že vsaka pošta in prodajalnica. ne samo v mestu, ampak tudi na deželi. A potem bi ljudje enkrat ne imeli povoda za pritožba, to pa je pri nas nedopustno... — Ii Mesečin sejem ln tr|ni dan v LJubljani. Danes, prvo sredo v mesecu, je velik tržni dan v Ljubljani. Živinski trg je bil kljub slabemu vremenu zelo živahen in so zlasti okolieanski kmetje prignali na trg mnogo živine, zlasti goveje. Cene so v glavnem neizpremenjene. Na živilskem trgu je bilo mnogo vozov svežega zelja, ki so ga kmetje ponujali pod ceno, samo da bi ga prej prodali, ker v dežju pač ni prijetno čakati na kupce. Domačega sadja je bilo na trgu le nekaj stojnic, mHogo pa kostanja. —lj Začetek predavanj v »So$i<. Agil-uo in vsestran&ko delavno društvo »Soča* že par let prireja redna ljudska predavanja, ki so poslala znana in priljubljena že med najširšimi sloji ljubljanskega prebivalstva, take da so se razvila že v pravo ljudsko univerza. Tudi letos hoče Soča nadaljevati svoje kulturno delo; sezono je otvorila v soboto s predavanjem svojega predsednika g. dr. Puca, ki si je izbral težko a zanimivo snov: ljubezen do demivine in SJoveuci. V uvodu je predavatelj definiral pojm domovinske ljubezni s prisrčno toploto, ki jo zmore le človek, ki je tudi sanj globoko prežet ljubezni do domovine. Predočil je nato trdo in vztrajno borbo Slovencev za svoj narodni obstoj od kralja Sama do osvobojen ja 1. 1918 in obupen boj za obstanek, ki ga moraje še danes biti naši rojaki pod Italijo in Avstri- jo, fogled v zgodovino pa nam vliva nado, da tudi ti deli naAega naroda niso izgubljeni. — Polno zasedene dvorana je nagradila govornika s toplim aplavzom, društveni pevski zbor pa je zapel »Morje Adrijansko«. nakar je sledila animirana domača zabava, v kateri so se vrstili pevski nastopi, kupleti in recitacije. Večer je pridobil Soči zopet novih prijateljev. —lj Zavarovanim članom Okrožnega urada za zavarovanje delavčevi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ima v svoji novi zgradbi na Miklošičevi cesti 20 med drugim urejene tudi čistilne kopeli, ki so zavarovanim članom dostopne po znarnoznižani ceni, s katero je koma) krita poraba vode, mila in perila. Prinz kopel z milom in perilom stane za člane in njih svojce 3 Din, kadna kopel 12 Din in parna 10 Pro. Uprava urada je pri določitvi cen imela namen gojiti čistost in navajati delavce m nameščence k negi telesa in zdravja. Dosedanji obisk kopeli s strani delavstva je neznaten, kar kaže pravo sliko ne-poimovanja čistosti in hiffiiene. Nesnaga je izvor nraogih bolezni in kdor se hoče obvarovati hujših posledic, bo negoval svoje telo in ga utrjeval s pogostim kopanjem. Ni dovolj, da se že nastale bolezni lečijo, ampak treba je telo krepiti, da postane odporno napram boleznim. V veliki meri je pojmovanje pomena kopanja s strani delavstva odvisno od zanimanja za čistost pri delodajalcih, ki imajo tudi v prvi vrsti korist, če je pri njih zaposleno delavstvo trd-ntga zdravja. Zato prosi urad predvsem delodajalce, da poučijo delavstvo o pomenu negovanja telesa ter ga navajajo k rednemu kopanju. Želeti bi bilo, da si večji obrati nabavijo pri OUZD primemo količino vstopnic, zlasti za prsne kopeli in iste oddajajo delavstvu po nabavni ceni ali še sami prispevajo del vstopnine ter nudijo delavstvu s tem priliko, da se redno poslužuje kopanja. 993-n —lj Kolo jugosloven&kih sester bo imelo redno odborovo sejo v četrtek, 4. t, m. ob 16. 999-n —lj 1b gledališke pisarne. Uprava Narodnega gledališča v Ljirbliani vljudno prosi p. n abonente, da vplačajo 3. obrok abonmaja najkasneje do 10. t. m. —lj Izgubil se je lornjoa (očala) na kratki pretrgani srebrni verižici na potu od glavne poŠte do Sv. Krištofa o po glavni stari poti na pokopališču na dan Vseh Svetnikov. Najditelja prosimo, da odda lornjon proti najdenini v upravi »Slov. Naroda«. 1000-n —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izposodila oktobra meseca 3776 strankam 14.694 knig Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvaške, češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki nai jih vsak kupi, da si lahko izbere knjige doma. 998-n —lj Izgubil se je dr*goeen uhan. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Upravi »Slev. Naroda«. 1001-u —ij DruStvo »Treznost« ima danes v sredo, ob pol 19. v klavirski sobi moškega učiteljišča Krepelinov večer. Predavajo bratje: dr. Mikič, Pire in Krisper. Prosimo brate in sestre, da se udeleže večera pol-noštevilno. — Odbor. —lj Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do dramatične umetnosti, so vabljeni da se zglase pri »Kolizejskem odru«, Ga-jeva uJica št. 2 (prostori dij. društva »Domovina«). Vpisovanje novih članov vsak dan razen nedelj od 20.—21. vre. — Odbor kol. odra. —lj »Kolizejski oder« sklecuje za danes ob 20. v društvenem lokalu Gajeva ulica 2, sestanek celokupnega Članstva. Radi važnosti reda je udeležba strogo obvezna, — Odbor. —lj Plesne vaje — tehnikov akademikov. Otvoritvena plesna vaja se be vršila jutri, v četrtek točno ob 20. v dvorani »Kazine«. — Odbor. 997-n —lj Nagla smrt. Zasebnik France Cagliari, rojen v škofji Loki, je včeraj okoli 11.15 dopoldne težko prišel do svojega stanovanja v Janševi ulici. Tu mu je nenadoma priilo slabo ter so ga domači spravili v stanovanje. Nastopila je smrt vsled notranje izkrvavitve. —lj Drobna policijska kronika. Od včeraj na danes ste bili izvršeni dve aretaciji. Neki mlad človek je bil aretiran in spravljen v zapore radi pijanosti. Eden je bil zaradi nevarne grožnje aretiran. Prijavljena je tatvina dveh rjuh in enega kolesa. Panoli je bilo prijavljenih več oseb raji kaljenja nočnega miru, razgrajanja in nedo stojnega vedenja v javnem lokalu. Prijavljenih je tudi osem prestopkov cestno-policij-skega reda Iz Celja —c Mestno gledališče. V četrtek 4. t. •m. ob 20 uri gostujejo člani ljubljanske drame. Vprizori se komedija «Dr. Knock» ali «Triumf medierne». —c Na okoliškem in mestnem pokopa-lišču v Celju je na praznik Vseh svetih z*^ pelo po dve žalostinki pevsko društvo «Naprej», kar je v našem zadnjem poročilu pomotoma izostalo. —e Avtomobilska nesreča. Te dni se je zgodila na Ljubljanski cesti avtomobilska nesreča. Avtcšofer Miško Jurinac Je povozil 40 letno Rozo Esih, deklo pri pi-šeku v Medlogu. Dobila je težke poškodbe ter so jo morali odpraviti v celjsko bolnico. —c Gradbeno gibanje je bilo letošnjo sezone v Celju precej živahno. Potom Splošne gradbene zadruge se je postavilo 7 stanovanjskih mš, ki bodo povečini v prihodnjih tednih dograjene. Za prihodnje lete pa je določena gradnja nadaljoih stanovanjskih hišic potom Gradbene zadruge. Dobro je, da se je od besed prešlo vendarle k dejanjem, ker le na ta način se bo uspešno rešila preko vseh stanovanjskih zakonov stanovanjska kriza =*=C Tedenski sestanek članov SDS v Celju-Okoflci ta četrtek odpade. Tako čisto in blago, da ga brez škode stalno prenese tudi najnežnjejša koža TM 1 Hi M ^/ H s L. 1 ' . ■ t "•' ! w IDEAL-MILO T e 1 * " JL I 1 t T o n a r f u m i r a n o Iz Maribora —m Drava je zelo narasla. O priliki zadnjih nalivov je tudi Drava zelo narasla. V ponedeljek je dosegla v letošnjem letu najvišji vodostoj. Pri falski elektrarni so morali noč in dan čistiti grablje, da se voda ni še bolj zajezila, ker bi lahko resno ogrožala naprave. Vsi brodniki ob Dravi so morali že v petek ustaviti promet, tako, da so nekateri kraji ob Dravi skoraj odrezani od glavnih prometnih žil. V niže ležečih kraiin je Drava prestopila bregove in poplavila polja. Ker so vsi pridelki že pospravljeni, tokrat škoda nI tako občutna. Sobotno neurje je tudi v dravski dolini povzročilo mnogo škode. Zlasti so trpeli pohorski gozdovi, kjer ie vihar ruval in lomil drevesa. —m Na mariborskih pokopališčih je bilo na praznik Vseh svetih zelo živahno. Ob razmeroma lepem vremenu je bil ves Maribor na nogah. Na glavnem mostu je bil naravnost rekorden promet. Ker meljski brod radi previsoke vode ni mogel obrato-tcvati, je šel ves promet čez most. Policija je podvzela obsežne varnostne mere, tako, da se n; pripetila nobena nezgoda. Na pokopališčih je vladala gneča. Grobovi so bili zelo lepo okrašeni. Tudi sicer zapuščeno vojaško pokopališče je bilo v cvetju in lučkah. Po končanih cerkvenih obredih sta pevska zbora Jadran in Drava odpela več žalostink. Na starem pokopališču, kjer počiva tudi več znamenitih slovenskih mož (Slomšek, Toman itd.), ie zapela Glasbena Matica. —m Ne zaupaj neznancem. V soboto se ie pripeljala v Maribor neka gospodična z dežele. Ker ni imela upanja, da dobi ob tej uri v vedno prenapolnjenih hotelih še prenočišče, je hotela ostati do jntra na kolodvoru. V čakalnici pa se ji je približal neki neznan mož, ki se ji je ponudil, da jo pove-de v hotel, kjer bo gotovo še dobila sobo in pri tem Še celo poceni. Izmučeni potnici je predlog ugajal. Moški, ki ie nosil njen kovčeg, jo je peljal v neko zakotno ulico v meljskem predmestju, kjer io je v temi skušal posiliti. Ko je začela klicati na pomoč, je neznanec zbežal, odnesel pa ji je kovček- Prestrašena in naivna gospodična je nato našla zavetje pri policiji, zjutraj pa se je za eno izkušnjo bogatejša vrnila domov. Gospodarstvo Žitni trg (Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.) Koncem preteklega tedna je situacija qa svetovnem žitnem trgu znatno popustila, samo na naših tržiščih je bila še pod vplivom nedavnih visokih cen. Pšenica se je držala dc konca tedna čvrsto, potem je pa nekoliko popustila. Veliko je bilo povpraševanje za zapadno Evropo, V va-ganskem blagu so se sklepale večje kupčije z madžarskim blagom za Italijo. Naše blago ne gre v promet, ker so cene previsoke Domače trž» dne 4. novembra 1926\ To in ono Zlati rudniki na švedskem Iz naj oddaljenejših krajev Norrlan* da na severnem Švedskem so se razsi« rile te dni fantastične vesti o bogatih ležiščih zlata. Švedski listi pišejo, da prihajajo od vseh strani iskalci zlata in da čaka mestece Geleites ista usoda kakor mesto Nome na Aljaski, ki se je kar čez noč spremenilo iz provincijal* nega v moderno mesto. Med starimi kmetskimi hišami v Geleftei so zgra* dili iskalci zlata mnogo novih poslopij, večinoma lesenih barak, v katerih so se za silo nastanili. Poleg preiskušenih ameriških prospektorjev prihajajo v Norrland razni pustolovci, opremljeni z najrazličnejšimi električnimi aparati, ki pomagajo baje najti zlata ležišča. Sirijo se fantastične vesti o ljudeh, ki so obogateli kar čez noč in zato ni čudno, da je nastala v Norrlandu splošna zmešnjava. Res je le to, da je prispelo letos po? leti v Norrland nekaj članov švedske vlade. Prvotno se je govorilo, da je po* tovanje ministrov v severno pokrajino v zvezi s težko krizo lesne industrije. Pozneje se je izkazalo, da je vleklo mi* nistre v Norrland zlato in da je vlada skrivaj organizirala obsežno akcijo. Šef geološkega zavoda Gavelin je iz* javil novinarjem, da so v okolici me* sta Gelefete res našli bogate žile zlata, srebra, medi in žvepla. Da=li se bodo novi zlati rudniki rentirali, še ni znano, pač pa bo izdelovanje arzenika odslej tako ceno, da s Švedsko ne bo mogla konkurirati nobena država. V vsaki to* ni zemlje je 31 % žvepla, 3 % medi, 9 % arzenika, 50 gramov srebra in 12 gra* mov zlata. Inženjerji so izračunali, da bo mogoče pridobivati letno 350 kilo* gramov zlata. Po teh alarmantnih vesteh je vsa okolica Geleftee oživela. Ljudje proda* j a jo in kupujejo parcele, hodijo okrog kakor omamljeni in nihče ne ve točno, kaj se godi. Vlada je že začela graditi nove ceste in poslopja, kar priča, da se misli resno lotiti dela. Vsaki dan iz« kopljejo 150 ton zemlje, po novem letu pa nameravajo kopanje podeseteriti. Double blago za suknje in raglane s karirano podlogo prodaja najceneje vsako množino tvtdka Drago Schwab ljubi Jana Konec čarlstona? Black bottom — ples bodočih sezon« Iz Pariza prihaja senzacij o naln a vest, ki bo gotovo iznenadila tudi naše ple* salce in plesalke. Pariški listi namreč poročajo, da bije čarlstonu zadnja ura. Eksotični ples, ki so ga sprva plesale in zanesle med svet zamorske plesalke, bo baje izginil iz plesne dvorane, kjer danes kraljuje in bo sčasoma ostal po* zabljen kakor mnogi njegovi predniki. Čarlston se mora umakniti novemu ple* su, ki se je pojavil na horizontu in ki ga že plešejo sedaj v Parizu. Tudi ta ples izvira iz ritmov zamorskih plesov in se imenuje black bottom. Po naše bi se to reklo «ples črnega močvirja*. V nasprotju s čarlstonom, ki je pretirano temperamenten, je black bottom pre* cej umerjen. Njegov ritem je miren in drseč. Postanek novega plesa je zelo originalen. Black bottom je v svojem jedru kopija gibov in kretenj, ki jih delajo črnci, kadar pasirajo močvirnato stezo kake reke v globokem pragozdu Afrike. Počasi dvigajo nogo in previd* no drse naprej. V Parizu torej že plešejo «black bot* tom». Glasovita plesalka Jenny Golder in njen partner Mary Pilzer sta ga te dni izvajala pred plesnimi izvedenci, katerim je ples baje zelo ugajal. Zbra* ni plesni učitelji so ugotovili, da je no* vi ples zelo monden in docela sposoben za salon, kamor ga hočejo v Parizu uvesti že to zimo. K nam ga letos goto* yo še ne bo, zato so oduševljeni p ris ta* ši čarlstona lahko za enkrat še pomir* jeni. VI kongres čsl Ymke v Brnu V nedeljo je bil otvorjen v Brnu VI. kongres češkoslovaškega krščans* skega u družen j a mladih mož (Young Ments Christian Association ali kratko YMCA). To je ena največjih medna* rodnih organizacij duhovnega značaja. Krščansko udruženje mladih mož je ustanovil L 1844. v Londonu George Williams. Mlada organizacija se je kmalu razširila na kontinent, čez sedem let pa tudi na Ameriko, kjer je našla med prebivalstvom mnogo privržencev. Leta 1855 je bila ustanovljena v Parizu svetovna zveza Ymke. ki je sklicala letos v avgustu v Helsingforsu kongres, katerega se je udeležilo 1500 delegatov iz 50 držav. Ymka prodira zdaj med pripadnike vseh krščanskih cerkva, pa tudi med Žide, mohamedance, budiste in bramine. Edini njeni nasprotniki so protiverski pokreti, ki so nastali zadnje čase v Rusiji in Kitajski. Na Češkoslovaško so zanesli duh nove organizacije legijonarji iz Sibirije, kjer so delovali med njimi ameriški sektanti. Že L 1920. je začela Ymka de* lovati med akademsko omladino. V Pragi je zgradila Dijaški dom in priva* bila večino idealnih akademikov. Zdaj šteje že 12 krajevnih udruženj in ima osem lastnih domov. Organizacija skr* bi za telesno in duhovno vzgojo mla* dine. Njene cilje je lepo označil držav* ni tajnik Zedin jenih držav Herbert Hoover. ki je lani na kongresu Ymke v Washingtonu izjavil: «Naš cilj je združiti Čehe, Slovake, Madžare in Zu de v delu za skupne interese, kar po« meni zasigurati narodnim manjšinam več pravic kakor so jih dobile z razni* mi pogodbami in zakoni.» Umor na Moravskem Kakor smo že poročali, so našli te dni na polju blizu Jihlave umorjeno Marijo Wasserbauer j evo. Sum je padel na njenega ljubimca Franca Chme-la, ki so jra našli v petek zjutraj v gozdu z globoko rano v glavi. Orožniki so dolgo iskali morilca po bližjem go*-du, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Sele v petek zjutraj ie našel gozdni čuvaj ranjenega Chmela in obvestil orožnike. ki so prepeljali ranjenca v mesto ter ga zaslišan. Chmel je svoj zločin priznal. V soboto so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili zdravniki prvo pomoč. Rana je težka, vendar se pa ni bati. da bi Chmel umrl. Zdravniki so ranjenega morilca v soboto preiskali in ugotovili, da si je pri poizkušenem samomoru tako pokvaril levo oko, da bo najbrž oslepel. Na vprašanje, kafto se je ranil, jP začel pripovedovati, da ie bežal po grmovju in da se mu je * .ia zapičHa v oko. Težko rano nad očesom je zadobil baje pri skoku iz vla&a Vozil se je domov in ko je opazil v vlaku orožnike, je skočil med vožnjo iz vagona in pobegnil v gozd. kjer se je klatil dva dni. Tretii dan je prišel na kraj svojega zločina in ko je opazil, da trupla nesrečne žrtve ni več tam. kamor ga je bil skril, je potegnil revolver in se ustrelil. V razburienosti ni dobro meril in tako j> ostal pri življenju. O umoru samem in motivih noče govoriti. X Spomenik školjki. V Toki ju postavlja jo čuden spomenik. Ker velja Tokio za \f-vrstno najdišče pravih bisero\, je japonski] vlada sklenila postaviti spomenik školjk'. Spomenik bo imel obliko visokega zvonika, ki bo okrašen z desettisoč biseri. Odkrit j« spomenika bo obenem japonska religijozni svečanost, pri kateri se bodo vršil obrt ti: na čast mrtvim živalim Sploh niso na .lu ponskem take slavnosti kaj redke. Pred kratkim so v Toki ju imeli mašo zadušn ico rezbarji, ki predelujejo slonovo kost. Molili so za mrtve slone, ki so morali dati >\« je življenje, da so rezbarji lahko dobili kruli. SIBIRIJA Predstas l ., pol o., pol b. un. ELITNI KINO MATICA Telefon 124 Rim gori. — Prvi kristjani in njih trpljenje. — Apostoli sv. Peter, sv. Pavel itd. — Nočni sestanki vernikov v podzemskih katakombah. — Zmaga Križa nad poganstvom. — Rimljani in Rimljanke; njih sprijeno življenje HER0 PRIDE! «ELITNI KINO MATICA» Veličastni in grozni prizori v rimskem amfiteatru: deset in deset tisoč g]V dalcev, na stotine levov, ki grabijo človeške žrtve itd. — Največje dirke na svetu. — Življenje in smrt Nerona. UNDERWOOD oisalni stroj je dosegel svetovni sloves. 2,000.000 strojev v prometu In rabi Mod zastonstvo Lud. Baraga LJUBLJANA Teleff. 980 Se enbnrgova ulica 6 MOŽEM DELA! Za nogo neprikiadni čevlji omejujejo VaSo sposobnost, preprečujejo uspeh pri delu in škodiio Vašemu zdravju. Naš model 3967 iz la boksa na rom šivani, trni ali rumeni Dinarjev 269* zadošča vsem zahtevam, uresničuje nase napore, da Vam moremo oostreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par Čevljev, naj izbere samo ta model. Odvetnik ia kazenski zagovornik Dr. DIKKO PBl v naznanja, da je svojo odvetniško pisano preselli tdrovo cesto št. 5 Zveza industrijcev) 3136 na Aleksa (doslej Mag. št, 28.241/rcj IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisu e dobavo In polaganje obsteosktb knoUnsklh ploščic v novib ta prenovljenih objektih mestne klavnice. Razpisni prpomocki se dobe v rmstnrai gradbeaera mada, Lingai ieva ulica št. 1, (11 nadstr. — Ponudbe je vložiti najpozneje do 15. novembra 1020 opoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski. GR1TZNER šivalni stroji za obrt, dom |f]f IQ QFTFI INF I lltlfbnä r*ouk šiva-in industrij JUlIr rULLIllL, L UUI|0uu* nja in ume: tfj nega vezenja brezplačen. NAJNIZJb CENE TUDi NA OBROKE« |iiM.?lJ 'L 34> Stare kovine v»«b ml niac* ca i bo j j« Srrsalkovglcv Zft greh MeduliČevg uJ 20 Otroška postelja z mrežo in žimnicami — naprodaj. — Naslov po-vi uprava ^Slovenskeg; Naroda». 313: Mlad gospod s premoženjem želi zna* nja s simpatično gospo« dično od 20—26 let, iz kijučene niso vdove brc/ otrok. — Ponudbe n» ipravo «Slov Naroda» t polnim naslovom pod «Osaml jenec/3133» Ta j nost zajamčena. ključavničarski pomočni močan, dobra moč, zni< ■ žen slovenskega in nen. Škega jezika išče službi pn večjem podjetju. - Ponudbe na upravo «S1 Naroda* pod Stalno/3132 Špecerijsko opravo, dobro ohranjeno — len* fum. — Ponudbe pod pecerijska trgovina/3131 na upravo «Slov. Nar.» Din 30.000 brezobrestnega posojila dam za stanovanje dveh vob s kuhinjo- Vknjižba na prvo mesto. — Po* nudbe pod »Takojšnje posojilo/3130». 3BD&E9SBBBB ^ Stare kovine ^ baket, svinec kositer, medenino aluminii, cinkovo oiocevmo, aKt raulatorskr plošče etc kuou r nlača na boje Yerc Komerdia dni^ba Ltubliana Kongres ir< Sobaricu niaerj. .-jestu postenu, lö do 4£ godita stara, vrlo snainu • čfstu ieka govor slovenski nteoiačk ca tnalu ob telj, vrlo dobra kuča - Ponude na Schwarz drut ^agieb Preradovičeva tiL 1 Soha gobe la. Kvalitete, na se po vzorčene uferi ajo tvrdk» E Vajda. Cakovec. Med, 1 m, rje 161 »1 Jover|en. prodajalec siečk državne razredne loterije □rag. B« Eolahovtc BEOGRAD nodaja na veliko n malo. Naj-bolje urejena poslovniea te vrste. Daje lajugodnejše pogoie za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom DoSHem vsakemi brez-»lačno 421-T Telefon 379 Ivan Zakotnih* mestni tesarski mojster Telefon 379 LJUBLJANA, Oooaika cesta 46 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palače, ulse, vi e. tovarne cerkve In zvonike. Stropi, rasna tla, stopnice, ledenice« pa v ti ioni. verande, lesene ograje Itd. - Grad d a lesenih mostov, jezov tn mlinov PARIVA ZADA 23-1 Tovarna turnirja SsHHHHEQHBR Amerilcanslcl 3134 beli portland cement dobavlja VILIBALD FUCHS, Praga Postni predal 327 Telefon 90 02 .02 Pranja Skrbinšek roj ffaberl naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ljudmile, Milana, Štefanije in Vladimirja pretužno vest, da se je včeraj dne 2 novembra ti ob 4 uri popoldne po daljši mukapolni bolezni preselil v večnost njen srčno ljubljeni soprog oz. oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Štefan Skrbin&K nadsprevodnik drž. že!, v p. hi vodja brzojavnega urada dir. drž. železnic v Ljubljani. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v če-irtek dne 4. novembra 1926 ob 4 uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 3 novembra 1926 Urejuješ Josip Zupančič. — Za cN a rodno tiskarno*: Pran Jeseriek — Za tnacratnJ del lista. Otoo Chnstoi — Vsi v Ljubija#* 30 53 JW