Številka 121. Trst. v četrtek 3. maja 1906 Tečaj XXXI. Izhaja ttcc.ki dan idi cb nkeljak m prazcilclii ofc 5. i:i, ob ponedeijKi& ob 9. uri zjutraj. l'<'8tomičEe Številke f«e prodajajo po 3 nv6 (6 stotink) mnogin tobakarnah v Tr-tu .n okolici. Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nubrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Po« to j ni, Dornbergu, Solkanu itd. ■ t ne oelasot t>e računajo po vrstah (Široke 73 mm, viaoke , mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; osmrtnice. 7ah\.le. poslanice, oglase denarnih zavodov .'»0 stot. Za <>g!:iHO v tekstu lista do ,r» vrst K' 20. vpjika na->i i \r>t:i K Mali oglrs-i }>o ;» ^t-neda. iiMumuj pa 40 stot. — Otrlaae sprejema in-»eraiiii »Kidclek uprave '. iinoet*4. — 1 lačuje «»e izključno le upravi . Edinosti''. G asilo pciitičnega driišt/a „Edinost" za Primorsko V edinosti je moč! Naročnina znaJa za vae leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine >e uprava ne ozira Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl IS. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost'4. — Natisnila tiskarua konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštnc-hranilnični račun št. 841.652. ■ ■ TELEFON itev. 1157. - Ministerski predsednik princ Hoheniohe. Tudi način, kakor je navstala kriza na redsedništvu avstrijskega ministerstva in kakor je bila rešena ta kriza, nas opominja. t živimo v dobi elektrike in nervozne naglice. Ponosno. saniosvestno in veselo vihrajočo / tstavo je zaplovel baron Gautsch z ladijo - oje volilne reforme'od brega: sape javnega i m iija so bile ugodne nje plovenju, da je - <*/e in odločno začela rezati valove parla-•ntarnega in političnega življenja. Vse se je zdi-lo, da v nedolgem času pripluje v pristanišče parlamentarnega realiziranja splošne in .nake volilne pravice. Vožnja ladije (lautsche-\ vlade je bila prve čase sploh tako srečna. <11 je morala vzbujati živo zavist vseh njih, ki so bili kedaj. ali. ki bi — radi postali l.iinistri. Vse mu je kar pod rokami dozore-\ lo. kajti zbornica neverjetno : ta avstrijska. razrovana. uporna, razsula zbornica, ki bila izgubila ves smisel za parlamentarni i d. za disciplino, in ki je izgubila tudi vsaki nt za svoje lastno dostojanstvo — ta avstrijska zbornica je v začujenje vsega sveta kar tenkrat začela kar na krožniku predlagati t -uutschu izpolnjenje vsake njegove želje, rešitev takozvanih državnih potreb eno za drugo. Ali srčna stvar barona Gautscha. cilj njegove ministerske in državniške ambicije je la volilna rel orm a ! S tem vprašanjem je zvezal svojo vsodo. Predloživši zbornici svoj načrt za volilno reformo, je vsklik-i:l: ali vspem — ali p a <1 e m....! In — padel je. Ob ladijo njegovo, ki jo v prvih začetkih spremljala fenomenalna, '^verjetna sreča, je začelo butati valovje. Val >e je vrhovatil ob val — val želja in zahtev < ntuzijastov volilne reforme ob val odpora sovražnikov splošne in enake volilne pravice \ >a prejšnja gladina se je vihamo vzvalovila. • penila, vihar nasprotstev med velikimi nali in svetovnimi naziranji je postajal huje in huje, in razsrjeni element je zagrnil ladijo in jo potegnil v globino. In kako hitro je prišlo to in prešlo . . . Nikdo ni sicer dvomil več, da se izpolni druga ventuvalnost < Jautscheve ponosne zaobljube: ;tli vspeti. ali - pasti! Vse je govorilo za ' . da »iautsehu ne bo možno nadvladati odigra Poljakov in sosebno za to ne. ker seje teh oligarliih iz stvarnega nasprotstva do ideje splošne volilne pravice zavila tudi ani-oznost do osebe Gautscheve. Vsi poznavatelji parlamentarnih razmer in političnih vplivov bili uverjeni, da Gautscheva reforma ne •lobi potrebne dvetretjinske večine. Ali na to >e vendar ni še mislilo, da je baron Gautsch izcrpil vsa svoja poskusna sredstva. Zato ravno je vest, da je ura GautschevilS poskusov za rešitev situvacije odtekla, in da jedini čin. ki ga ima izvršiti — predložitev dem i- nalni volilni zistem izlasti za Trst najprimer- lar delovala kakor veliko presene- sije. vendar čenje. Ali v še veče presenečenje vsemu svetu je bila naglica, s katero je bila rešena ta kriza v predsedstvu naše vlade. V hipu, ko širša javnost še ni vedela nič pozitivnega, dali je baron Gautsch tudi formalno podal svojo demisijo, in, ako jo je podal, da-li jo je cesar tudi vsprejel, in ko so listi ugibali, da se imenovanje naslednika bržkone ne izvrši tako hitro, ker treba novemu možu dati prilike, da prej sondira teren in stopi v stike s strankami: v tem hipu splošne negotovosti in desorijentacije je bil tržaški namestnik princ Hoheniohe že imenovan naslednikom barona Gautscha v ]> r e d s e d s t v u avstrijskega ministerstva! Naravno pa je. da je bila to izlasti za naš Trst velika senzacija. Tu ne moremo ugibati o tem, kake direktive da je dobil princ Hoheniohe z odločilne strani, oziroma, kakovi bodo načrti njegove lastne inicijative ? Pobaviti se hočemo marveč z danimi in poznanimi nam momenti. Glasovi, ki so prihajali o novem ministerskem predsedniku predno je prišel v Trst — so bili kaj simpatični in so napravljali dober utis, ki se ni poslabšal tudi potem, ko je nastopil svoje važno mesto v Trstu, kjer smo imeli prilike opazovati moža in njegovo delovanje od bližje. Jcdno treba pripoznati princu Hoheniohe : mož ni izrezljan iz tistega lesu. iz katerega so sicer navadno rezani visoki avstrijski politični uradniki, ni prikrojen po tisti znani in neslavni šabloni. Princ Hoheniohe je brez-dvomno precej ojstro izklesana uradniška in tudi politična individuvaliteta. To se mu mora priznati, da misli tudi s svoj o lastno glavo in da se ne d a j a slepo voditi i n — z a v a j a t i. Ugajalo nam je na njem — v kolikor smo imeli prilike opazovati ga — da se ni (po neslavnih izgledih) slepo zanašal na svoje referente, vezane po nesrečni tradiciji in morda tudi drugih še bolj obsojanja vrednih obzirih. Vsikdar je rad iskal stikov z interesirano javnostjo in je skušal neposredno dobivati informacij. Preko njegovega praga je smel stopiti vsakdo in vsakogar je rad in pazljivo poslušal. Poleg tega so bile tudi forme njegovega občevanja Ijubeznjive in prikupljive. In ntisi. ki smo jih : dobivali, so govorili za to. da ima mož dobro ! voljo, da bi ugladil marsikatero ostrino in i krivico ter da ima smisla za to. kaj bi bilo ! primerno in potrebno v naših zavoženih raz-I merah. Vemo na pr., da se je intenzivno za-! nimal za naše šolsko vprašanje, vemo, da se I je živo interesiral za p r o p o r c i j o n al n i Slovenci sprožili na javnem shodu — in da je prišel do zaključka, da bi bil proporcijo- neji in najpravičneji. Sploh je princ Hoheniohe odločen in prepričan pristaš ideje splošne in enake volilne pravice. Znana so tudi njegova prizadevanja za ublažen je nasprotstva v deželnem zboru istrskem. Skušal ie zagotoviti zatirani deželnozborski manjšini vsaj mrvico jezikovne svobode in pravice. Vspel seveda ni, ali ostal je trdno pri tem, kar je rekel, in ni mu imponiralo niti to. da je italijanska večina začela nekako sama sebe ob-struirati in je zaustavila delovanje deželnega zbora. To sicer ni bilo še Bog ve kaj, ali če si kličemo v spomin, kako so postopali njegovi predniki, moramo priznati, da je princ Hoheniohe skušal spraviti zavoženi voz s starih izvoženih tirov. Toliko poguma ali poštene volje ni imel nobeden njegovih prednikov. Toda na drugi strani stoji vendar dejstvo : da pozitivnega 11 i s 111 o primorski Slovani nič dosegli tudi pod princem Hoheniohe. Opazovali smo nekako pripravljanje, pošteno voljo, ali stare krivice 'obstajajo dalje in stari zistem je še v veljavi. No. tudi ta konstatacija naj ne bo v obteženje princa Hoheniohe. Najpo-šteneji tržaški namestnik je obnemogel, če centralna vlada absolutno... noče biti poštena. Nikakor ne smemo izključati možnosti, da je mož skušal kaj doseči, ali da so mu više sile vezale roko. Sedaj pa je mož sam na oblasti in vladi. Sedaj je moč v njegovih rokah, da bo mogel uveljavljati svojo voljo in svoja načela. O namestniku Hoheniohe smo mogli pisati simpatično. V naj veče zadovoljstvo bi nam bilo, ako bi dela ministerskega predsednika Hoheniohe izpolnila tiste nade, ki smo jih stavili v namestnika. Izlasti pa želimo tudi iskreno, da bi srečno izvel tisto veliko dr-žavno-politiško nalogo, ki mu je brez dvoma poverjena in ki ima dovesti državo do preporoda in preobrazbe ter jo postavi na nove moderne temelje. v o 1 i I 11 i z i s t e m. katero misel so bili PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta. Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. Prevel M. C—Ć. Kdo je ta deklica? je vprašal kralj "jtazivši Angelijo. Nečakinja bratov Horvatov ! je šepnil * no Dabiša kralju Sišmanu — in zaročnica kneza Paležnika. Cnj Gorjanski ! se je obrnil kralj nasproti banu Nikoli. To deklico, nečakinjo Horvatov, izpusti takoj na svobodo. Z ženskami se ne vojskujem, niti mi ne treba ženskih ujetnikov. Ostale ligaše izročam tebi. da 1I1 >e danes odpraviš v Pečuli. Gorjanski je zaukazal, naj ujetnike od-ilo v trdnjavo. Morali so mimo kralja N-nmna. Opazili so poleg njega Dabišo, ki s je skrival doslej za Šišmanom. A' srcu nesrečnih junakov je vskipela kri. ko so opazili sramotnega izdajico. »Proklet bodi. izda- jica so 11111 zaklicali gromečim glasom, grozeče mahajoči s pestmi proti njemu. rProklet bodi I*1 Kralj Dabiša se je stresel kakor šiba na vodi in se umaknil v ozadje. — Kam se skrivaš, gospod Dabiša ? se je ozrl za njim kralj Sišman. smejaje se peklenski. Ali ne čuješ, kako lepo te po-! zdravljajo... ! Velikaši bosanski so poveseli oči od sramote. Sramovali so se pred svetom, da jim je Dabiša vladar. * * * Pol ure kasneje je stala Angelija pred banom Nikolo Gorjanskim. Pozval jo je pred-se v prazno dvorano doborskega grada. Tresočim srcem je opazoval Nikola Gorjanski Angelijo. ki je razpuščenih las in objokana stala pred njim povešene glave. Gorje ! Kako krasna je bila v tej svoji žalosti. Strastna ljubezen, ki jo je občutil Nikola že pred več let za to deklico, se je razvnela sedaj iznova v jasen plamen, kakor tla je bil njen ogenj doslej le oviran, a ne pogašen. Han Nikola je obstal nem. ko je zrl na lepi obraz Angelijin. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Današnja seja je bila zelo kratka. Trajala je komaj osem minut. Gautscha in By-landta ni bilo na sejo, tako tudi ne voditelja trgovinskega ministerstva Auersperga. Ministri so prišli v zbornico pod vodstvom svojega staroste dr.a Pietaka. DUNAJ 1. Med došlimi vlogami se nahaja vladna predloga glede podržavljenja Severne železnice, interpelacija posl. barona Malfatti-ja in tov. na ministra notranjih stvari glede izgona ital. pesnika Valerija Ratti iz Avstrije radi nekega predavanja v Puli. interpelacija na pri- posl. dr.a Bennati-ja, dr.a liizzi-ja in tov. na ministra notranjih stvari in ministra poljedelstva glede naprave urada za vodne stavbe v Istri in pomnožitve tehniškega osebja v Trstu. Po prečitanili vlogah je predsednik skoraj splošno željo zaključil sejo. ('as hodnje seje se objavi pismenim potoni. Državna zbornica odgodjena. DUNAJ 2. Državna zbornica je bila na kratek čas odgodjena in bo najbrž sklicana za četrtek, dne 10. t. m. To jo bilo potrebno, k e r j e ministerski p r e d s e n i k b a-1* o n G a u t s c h podal kroni sv o j o demisijo in je njegov določeni naslednik princ Konrad Hoheniohe- Sehillingsfiirst hotel imeti nekoliko časa, da zamore odrediti potrebno povodom ministerske spremembe. — Poklical si me, gospod ban ! je opomnila Angelija Gorjanskega. Da Angelija, jaz sem te poklical, in žal mi je, da se tako sestajeva po tolikih letih.... Ali pustiva to. Imam s teboj govoriti o drugem. Njegovo veličanstvo kralj Sišman je izvolil zapovedati, da te moram takoj izpustiti na svobodo. Svobodno ti je torej iti. kamor te je volja... — Jaz da naj grem, gospod Goijanski? Ah, ti menda ne veš. da* ste mi usužnjena oba strica in zaročenec moj. Jaz se nočem ločiti od njih — je jecljala deklica. — Za-te ni mesta poleg ujetnikov, Angelija... ! Kamor pojdejo oni, ti ne moreš, niti ne bi mogla žnjimi skupno bivati. — Vse, vse... hočem deliti žnjimi, pa bilo tudi najhuje zlo, ali od njih se ne umaknem ni za hip I... Obžaljujem te, gospica - je rekel Nikola Gorjanski — ali njegovo veličanstvo kralj Sišman noče, da bi bila ti poleg ujetnikov. — Ali spremljati jih smem... za njimi pojdem... biti v njihovi bližini, dokler ne pridejo na svobodo. OD GAUTSCHA 1)0 HOHENLOHE. Mladočehi in položaj. Z Dunaja smo prejeli dne 1. t. in. to-le brzojavko : „Slov. Korrespondenz" javlja : V današnji seji češkega kluba je podal načelnik dr. Pacj'ik izjavo, glasom katere so vesti po časopisih, češ, da je kompromis med Cehi in Nemci glede razdelitve mandatov že perfek-ten, absolutno neresnic n e. Niti predsedstvu, niti parlamentarični komisiji 11 i bil stavljen ne od N e m c e v i 11 n e o d vlade n i k a k pozitiven predlog, bodi glede vprašanja volilne reforme, bodi glede akcije za parlamentariziranje. kar jasno izhaja iz tega, da je bila možnost tacega predloga absolutno odvisna od s p o r a z u m-ljenja s Poljaki. Z ozirom na politično situvacijo, ustvarjeno p o odstopu 1» a -rona Gautscha, je sklenil klub to-le izjavo r Češki klub vstraja nepremično pri volilni reformi v smislu splošne, enake in direktne volilne pravice, kakor pri načelih izrečenih po klubu v tej stvari, ter se bo z vso energijo potezal za to. da se tem zahtevam primerna volilna reforma izvede š e v t e 111 zase d a n j u d r ž a v n e g a z b o r a. Klub vstraja pri svojih političnih in gospodarskih zahtevali, katerih opravičenost je sedanja vlada pripoznala ter je javno obljubila, da jih izvede. Klub bo svoje absolutno s v o-b o d n o in n e o d v i s o stališče ura v-naval primerno temu, kakor bo prihodnja vlada uveljavljala svoj namen in vršenje pravičnosti nasproti češkemu narodu. Popolnoma svesti si pomena češkega naroda za vso monarhijo gleda češki klub z mirnostjo in odločnostjo v bodočnost ter je pripravljen, postaviti se po robu z vso odločnostjo in brezobzirnostjo proti vsakemu morebitnemu namenu vlade, da bi oškodovala opravičene interese češkega naroda. — Uboga deklica ! Xe veš-li, da nad bratoma Horvatoma in tvojim zaročencem visi že več let krvniški meč ? - Moja strica. Berislav da bo pogubljen ! je zavrisnila nesrečna deklica. Po zakonih dežele čaka vsacega puft-tarja kazen smrti... — Ne, to ni možno... Saj to niso zločinci — odkrito so vodili boj proti kralju in kraljici... — Ali njihova vojna je bila punt. veleizdaja ! je rekel Gorjanski... Oni sami vedo to dobro. — Povej, pri Bogu. ali jim ni rešitve V je prosila deklica. — Ni je... jedinega škofa Pavla bi mogel rešiti njegov sveti poklic, ali ban Ivaniš in Berislav... — Da pogineta ? ... . je vila deklica roki. — Ivaniš vsakako... kralj mu ne bi odpustil za ves svet... — A Berislav ? je vprašala deklica plaho... Ah, ban Nikola... ti bi ga mogel rešiti, samo če hočeš... Ne res, da ga rešiš ? je prosila Angelija sklenjenih rok. Znaki preobrata na Hrratskein. Zagrebški rI)nevni list", glavno glasilo nazovi-„narodne" v Državni svet postane prva zbornica. Iz Petrograda poročajo od 1. t. m. : narodne" v Hrvatski gospodovalne j državni svet je včeraj dovršil svoje delovanje stranke prinaša vest. ki gotovo na vseh. ki se i kakor tak, ter se dne 10. t. m. sestane kakor zanimajo za dogodke na Hrvatskem, napravi Prva zbornica. učinek vržene bombe. Vsemožni vodja te vse-možne, absolutistične, nasilne, brutalne, tiranske stranke, preznani dr. Nikola pl. Tonia->ie priobčuje v rDnevnem listu" to-le izjavo : ,-Ker mnogi ugledni členi ogrskega javnega življenja vidijo v moji osebi zapreko vspešne politike, a jim v tem pritrjuje tudi del našega javnega mnenja, mi nalaga pa-trijotska dolžnost, da se umaknem s pozo-rišča javne politike, pak se vsled tega odrekam s tem kandidaturi za poslanca II. volilnega okraja kralj, in svobodnega glavnega mesta Zagreba." Ze ta korak dra. Tomašiča je že sam po sebi senzacijonalen. Ali ves njegov simpto-matični pomen umejemo še le, da se je To-inašič ravnokar povrnil iz Budimpešte in z Dunaja. Ni treba Bog ve kakega iz naročja, da na ni niki začeli z raznimi nemškutarskimi buticami so imeli v cirkusu shod, na katerem so go- po naših uradih krepek boj. Nemški dopisi nosti* , vorniki govorili za splošen Štrajk, ki naj se; mm.iin -ili liridnm re»vn -ili na ni nvni. — , . i • ^-i - ■ • • t? i j i oma]o au uiauom nazaj, an pa na lavna- j ]jU(jje. ki stikajo za raznimi pisci, osem urni teljstvo pomožnih uradov v Gradcu. In naši; yedeli kolikokrat delajo krivic o temu in one- uradi so ponekod že začeli upoštevati pra-1 mu sotrudniku — bi gotovo opustili stikanje za nesrečnimi r žrtvami" in bi raje pazno ne prične jutri, ako se jim ne dovoli delavnik. Iz Pariza poročajo od 1. t. m.: vične zahteve slovenskega ljudstva in so" za-! Utografov je imelo predpoludne shod. na ka-j f.en dopisovati slovenski, seveda na veliko j in bil takoj mrtev. tereni so sklenili nadaljevati štrajk. Del; so odšli v popolnem miru. Tudi druge kate gorijo delavcev so imele predpoludne v de- lavski borzi shode, ki noma mirno. so se izvršili avci jezo nemškutarskih pisarčkov. ki jim je hruli j na Slovenskem dober, samo slovenski jezik l jim smrdi. A ponekod še vedno razni rple-popol- meniti" glavarji in drugi mislijo, da s svojimi trdimi, a praznimi buticami prodrejo —— | steno — in še vedno izzivajo slovenske kmete. Toda povedano bodi, da se izzivati kake nemškutarske barabe. kočljivosti tu navesti Srbska skupščina razpuščena. Iz Belegagrada javljajo dne 1. t. m. ne damo niti od uradno, da bo skupščina kraljevini ukazom niti od plemenitih glavarjev in komisarjev.1 razpuščena. Nove volitve se bodo vršile dne Dovolj dolgo smo ponižno molčali in vam 1 i— 24. junija. Nova skupščina pa se sestane dne , zali pete. Sedaj imamo dovolj ! \ 8. julija. Dogodki na Ruskem. Nove govorice o odstopu Witte-ja. Iz Petrograda javljajo od 1. t. m.: Kazni listi so zopet zabeležili govorico o odstopu minister&kega predsednika \Vitte-ja. — Olasilo rkadetov~ rRječ" smatra odstop kakor dejstvo ter pravi, da odpust V. itteja od ; vzrasei ponos, ponižnosti ne poznamo več, in iz uradov se ne pustimo naganjati, če kakšen neplemeniti plemenitaš na glavarstvu ali na , sodni j i ne zna našega jezika. Saj je rrajh" dovolj velik za Vas. ki tako hrepenite po Oermaniji, in kruha imajo menda tam tudi kaj. Slovenski kmetje! Naše geslo bodi : slovenski jezik mora d o 1> i t i svoje p r a v i c e v naši h ura dih! V vsakem uradu se mora z nami govoriti slovenski, se čitali, ter odobravali — ali kar je bilo obljavljeno. Ker ljudstvo nima pojma o dopisovanja v javne liste, hočem le en slučaj za izgled. Nekega dne (bilo je pred več leti) je i prišla k meni poznana, zanesljiva oseba in me naprosila, naj objavim neko stvar, zadevaj očo vojaške kroge. Poznajoči občutljivost vojaških krogov, sem dotičnika izprašal o vseh podrobnostih in ker mi je postregel z nas , vsemi možnimi podatki, sem napisal natieo o ! stvari. Ker pa sem se vendar bal ..bridke I sabljice". sem obdržal notico v žepu in se j podal k vojaški osebi, ki je bila v položaju i glede opravičenosti namerovanega napada. Od Društvene vesti in zabave. Tržaški Sokol" prosi, da pridejo g<-jenci že jutri zvečer od do 7. ure k vaji. odobravali t0 jia rajj tega. ker bo glavna vaja z godb • že v sredo. Zabavno, podporno in izobraževalno društvo Zvezda" vabi na zabavni večer, ki ga priredi v nedeljo dne vel. tiavn 1!mh». v restauraciji. J. Leber. 1. Nebeluu-geng. Prijatelji društva dobro došli ! Pevsko društvo ..Zvonimir • v Ko< priredi dne 3. junija, to je na Binkoštuo i -deljo, velik koncert s petjem, igro. dekla -cijo in plesom. iz-! vladne moči pomenja izgubo zadnjih šans. da | m0rajo delati o naših izpovedbah slovenski bi moglo priti do sporazumljenja z ljudstvom, ker ni nobenega primernega državnika, ki bi mogel nadomestiti \\ itte-ja. Kokovzev, ki se je povrnil s svojega potovanja v inozemstvu, je bil sinoči že v pozni uri pozvan v Car-skoje Selo. te osebe sem izvedel, da je vsa stvar mišljena, da ni niti pičice resnice na \>i dolgo j in široko opisani yaferi" ! ! ! Dobro! Porečete vi gospoda čitatelji: Ako je to tako. potem pojdite in se vselej dobro informirajte, predno kaj objavite! Vse ~ ^^^^'"stanje prav, ali - kedo ima časa, da bo za vsako K Stanje hi Umejem tvojo bol, Angelija... Ali knez Berislav stoji od začetka na strani Horvatov... on je eden glavarjev te prevratne družbe.... — Spomini se Novigrada !... Pomisli, da je bil on. ki je rešil kraljici Mariji življenje !... Drugi pa govore, da je bil on tovariš onim. ki so dali zadaviti njeno mater Jelisavo ! Ne. ne govori tega. ban... Obraz te ovaja. da tudi sam ne veruješ v to kleveto... Junak, kakoršen je Berislav ne more biti izdajalec... Reši ga ban ! Ban Gorjanski se je zamislil in satanski posmeh mu je zaigral okolo ustnic. — Cuj me Angelija ! Ti si sicer nečakinja bratov Horvatov, krvnikov mojega rodu in mogel bi te pustiti v tvoji veliki nesreči... ali nočem se maščevati nad teboj, ki si nedolžna. I'omagati ti hočem.... (Pride še.) zapisniki! Slovenski župani, vaše geslo bodi: notico letal od Poncija do Pilata, predno jo I objavi, kar mu je bilo sporočeno od verodo-! stojne strani V ! Često pa je stvar tudi taka, nemški dopis, ki ga sprejmeš, lepo zapiši v j fj{l -e s},i0h nemožno priti do jasnosti, ako Nikdar ne napiši ali ne daj po svojem tajniku napisati ne ene nemške črke. Vsak opravilni zapisnik, pa hajd z njim v Gradec, ali pa naravnost na ministerstvo ! Naj pa tam prevedejo ali pa naj na roče našim uradom, j fjst lahek posel, naj le da Vam bodo pošiljali slovenske dopise. Če: sati in gotov sem, da bomo. slovenski kmetje, delali vsi tako, bodite prepričani, da si razni plemeniti in neplemeniti uradniki kmalu razhijejo svoje trde nemškutarske butice, da jim bo kmalo grozdje prekislo in jo popihajo v blaženi rajh. In mi se še jokali ne bomo. Uljudna prošnja do slavnih šolskih oblasti. Prejeli smo : Dandandanes, ko vse stremi po napredku in izboljšanju, bi bilo pričakovati najlepšega napfedka, na šolskem polju. Ali žal, ravno t u''ne opažamo tega. Šolski obisk pri nas na deželi v poletnem času ni posebno na visoki stopinji kljub temu, da se ubogega kmetovalca pesti z raznimi tozadevnimi paragrafi in kaznimi. Naš kmet na Krasu ni posebno gmotno podprt, delavci so dragi, pastirjev mu ni možno najamati. Zato vporablja v to svoje za šolo godne otroke, kar mu pa šolske oblasti štejejo v hudo. Da se v tem oziru pouk izboljša in da bo nam. za bla- se stvar ne objavi. Oni, ki mislijo, da je dopisovanje za skušajo parkrat piše uverijo o — nasprotnem. Zato gospoda: ako vam kaj ni prav. popravite, a nikar ne iščite krivcev tam. kjer jih ni ! Jeden d o p i s n i k o v. Pogrebni sprevodi se imajo, glasom neke magistratne odredbe od 28. junija 1875, vršiti po najkrajšem potu do cerkve, oziroma pokopališča. Iz razlogov javnega reda ter iz higijeničnih vzrokov opominja na to magistra-tovo odredbo neki novi razglas. Čitalnica pri sv. Jakobu. V soboto dne 2«. t. m. je imelo to društvo svoj redni občni zbor. Ker ob 8. uri ni bilo dovoljno število členov, vršilo se zborovanje uro pozneje ob povoljni udeležbi. S kratkimi, a jedrnatimi besedami je g. predsednik Skrinjar otvori 1 zborovanje. Podelil je na to besedo tajniku g. Zadniku, da prečita svojo poročilo. Gospodarsko. Petroleji se poceni. Odbor avstro-ogrskih čistilnie za petlje sklenil petroleju znižati cene. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1!mm». je 1-54 strani vložilo K 40.756.54, 15 strank dvignil' K 40.823.(»7, 7 strankam izplačalo seje hi]':. hranilnih vl"u inje hipotečnih poso/.il K 1,054.455.40. Denarni promet Iv 154.W>5. Prvi avstrijski zadružni shod. ,.Zadružna zveza v Ljubljani" nam doposlala ta-le sestavek : Kakor smo že poročali, vršil se bo koi.-cem meseca nu ja t. 1. — t. j. ravno pm binkoštnimi prazniki, na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Zadružni shod se bo vršil pod častil! predsedništvom ekscelence gospoda c. kr. )' -ljedel-kega ministra grofa Ferdinand; Binjuov in gospoda nižjevstrijskega deželnega maršala, prelata Frigdijan-a Schmolk. Vspored: Ponedeljek, dne 28. maja Hfnii.- Ob 'J. uri predpoludne : Konferenca revizorjev, ki se po potrebi popoludne nadaljuje. Pri tej konferenci obravnaval se bode tudi predlog „Zadružne Zveze" v Ljubljani o skupni statistiki vsega avstrijskega zadružništva. Ob H. uri : Skupščina Splošne avstrijsk zadružne zveze". Ob 8. uri zvečer : Sestanek in pozdrav vdeležencev zadruznega shoda. (Kje se ta sestanek vrši, še naznanimo). Torek, dne 29. maja 190<». : Ob pred- Iz istega posnemamo, da je društvo v nnno- poldne : Otvoritev zadružnega shoda in prvi lem letu sicer delovalo, toda ne tako, kakor j zborovanje, pričetek obravnav o pojedinih rt -bi v resnici moralo. Priredilo je več zabav, feratih. Oli 1. uri popoldne: Skupen obed. poteui nadaljevanje obravnav. j Sreda.-dne 30. maja 190B : Ob uri. predpoldne : II. glavno zborovanje, uadalje-j vanje obravnav. Popoldne skupen slavnosten obed vdeležencev in gostov. Brzojavne vesti. Novi ministerski predsednik princ Hoheniohe. DUNAJ 2. rKorespondenz Wilhelma poroča : Cesar zapriseže v petek, dne 4. t. m. ob 11. uri predpoludne novoinienovauega mi-Cetrtek. dne 31. maja 1906.: Skupen predsedmka in ministra za notra- izlet v gornjo donavsko dolino, v \\ aachau - i nje ^^ Konrada princa Hoheniohe. Na svečanem činu bosta prisostvovala minister vna-lijih stvari grof Goluchowski in viši komornik Leopold baron Gudenus. Prvi maj. RIM 1. Povodom 1. maja počiva delo popolnoma. Mesto kaže običajno sliko. ČERNOVICE 1. Ljudski shod, ki se je danes vršil v splošnem „delavskem domu" ter sprevod po ulicah, ki se ga je vdeležilo približno 3000 oseb. sta se izvršila v popolnem redu. — Istotako se je v redu izvršilo nekoliko drugih ljudskih shodov in sprevod židovskih delavcev. DUNAJ 1. Predpoludne je bilo več delavskih shodov, ki so minuli vsi mirno. BUDIMPEŠTA 1. Običajna majnikova slavnost se je izvršila mirno. Delavci so v velikih masah korakali po glavnih ulicah v mestni gozdič, kjer je bilo več govorov za splošno in enako volilno pravico. Red se ni nikjer kalil. PARIZ 1. Glasom vesti, došlih iz pokrajin. je današnji dan do prvih popoludan-skili ur minul mirno in brez posebnih dogodkov. Skoraj v vseh zavodih se dela. GRADEC 1. Majnikova slavnost socijalnih demokratov je minula popolnoma mirno. Predpoludne je bil velik ljudski shod ; po shodu pa sprevod po mestu, ki se je izvršil v redu. Parlamentarne volitve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 1. Doslej je znano 3IG volilnih izidov. Izvoljenih je bilo 19^ členov neodvisne stranke. 58 ustavne stranke. 1 nove stranke. 20 ljudske stranke, 1 nacijonalni socijalist. 5 Sasov, 4 Srbi. 11 Romunov, (i Slovakov. 2 demokrate in o divjakov. Potrebnih je 10 ožjih in 1 nova volitev. Iz San Frančiška. FRANKOBROD ob M. 1. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Ne\v-Vorka : General Gree-lev je zahteval, da se mu odpošlje 45 častnikov. ki so sposobni za upravno službo. Cre-neral je utemeljil to zahtevo s tem, da je prišla nad San Francisko kriza. Neprestano odhajajo iz San Frančiška velike mase prebivalstva. — Dalje se poroča, da sta bila v San Frančišku dva nova potresna sunka. Julij Vlasics — predsednik ogrskega upravnega sodišča. BUDIMPEŠTA 2. Vladni list je priobčil. da je tajni svetovalec in vseučiliščni profesor Julij Vlasics imenovan predsednikom upravnega sodišča. Kitajska noče odpreti mandžurskih luk. LONDON 2. rTimes" poročajo iz Pekinga : Kitajska noče v sedanjem času odpreti mandžurskih pristanišč, češ, da nis > razmere po vojni še popolnoma uravnane. Razstava v Milanu. MILAN 2. Kralj in kraljica sta si danes opoludne ogledala oddelek razstave za ribogojstvo in živinorejo ter sta se posebno pohvalno izjavila o avstrijski sekciji. Aretirani anarhisti. PARIZ 1. Danes predpoludne je bilo tu aretiranih več inozemskih anarhistov, ki bodo izgnani. 7 Pravoslavni vladika kotorski. ZADAR 2. Pravoslavni vladika kotorski dr. Petranovič je danes za starostjo umrl. Pogreb bo v petek. Angležki kralj. PARIZ 2. Kralj Edvard je danes zjutraj dospel semkaj ter se nastanil v palači an-gležkega poslanika. in ogled zadružnih naprav. Petek, dne 1. junija 1906. : Skupen izlet in ogled komasacije in zadružnega skladišča. Dnevni red zadružnega shoda. (Morebitne spremembe se še razglasijo.) Torek, dne 29. maja 1906. 1. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Nižje-Avstrijskem. 2. Zadružni poduk. :{. Nakup in prodaj zadružnim potom. 4. Pokritje zgub pri zadruguh z omejeno zavezo. 5. Ustanovitev državne centralne bla- blagajne. Sreda, dne 3*'». maja 1906. 1. Poslovna načela za zadružna skladišča. i. Iskušnje pri ustanovitvi in poslovanju vinarskih zadrug. 3. Načela za mlekarske zadruge in /.iili pot samopomoči. Lepo bi bilo če bi vsaka jugoslovanska adruga poslala svojega zastopnika na Dunaj ; ;tT bi pa to provzročilo precej stroškov, priporočali.o. si po več zadrug skupaj določi •dpodanca za prvi avstrijski zadružni shod. Vsaj e nam naj odposlanci /nanijo, da preskrbimo vse potrebno radi ] vanj a in stanovanja. Seveda se dobijo vsa potrebna pojasnila i : i -Zadružni zvezi" v Ljubljani. Bralno-pevsko društvo „Prešeren" v Boljuncu je s znano slavnostjo 24. septem->ra minolega leta začelo nabirati za društveno zastavo. Ker pa je slavnost radi neugodnega • mena splavala po vodi. splavala je tudi -tava. Dasi je imelo društvo na omenjeni n precejšnjo z gubo. vendar ni pozabilo na /< ljeno zastavo ter sklenilo — po pregoni: Hočeš V Nočeš? Moraš!! — da Pre-: i' n" mora imeti zastavo. Ravnokar je društvo „Prešeren" razpo-• 'nekaterim čč. gospodom okrožnice, s rimi prosi pomoči. Tudi oni čč. gospode i bratska društva, ki morda po pomoti ■ dobili okrožnice, prosimo, da se nas ' ii usmilijo. Saj je vse za narodno stvar v proslavo našega velikana, pesnika „Prema. Najhvaležneje se je že prejelo sledeče rovi*: Gg.: P. Majdič Celje. dr. A brani Trst, t-ko društvo „Haidrih" Prosek. Ant. Pavel Boljunec po* 10 K. Vik. Rohraman Ljubljana 2 K. Drag. Siškovič Cernikal 2 K. !. Zafred Trst 5 K. Matija Petaros Boljunec K. Ivan Praselj Dolina 2 K. udje društva .Prešeren", zložili K 73.44. (To ni sicer liog koliko. Ali če uvažujemo, da so to sami -m mašni kmetje, je tudi ta svota častna za njih. I redna zastava pa stane do 4<>n K. a i. » v primeri z nabranim denarom še šibki. N enkrat torej : pomagate nam da bo „Pre-zastavo ! danes 101.— 100.10 117.95 99 90 90.55 114.55 95.60 86.60 1644 — 691.75 240/. 0 -117.20 Trgovina. Borzna poročila dne 2. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.14, angležke lire K — do-—.—, London kratek termin K 240.30—240.50, Francija K 95.50—95.75, Italija K 95.55-95.75. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20--117.40, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 95.50— 99.80, ogrska kronska renta K 95.45—95.75. italijanska renta K —.--.—, kreditne akcije K 890.-- 692.—, državne Železnice K 6S2.-- 684.— Lombardi K 124— 126.— Llovdove akcije K 704— 711.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1 2.50 Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. pop. predvč9raj Državni dolg v papirja 100.05 „ „ „ srebru 100.* 5 Avstrijska renta ▼ zlatu 117.9» ▼ kronah 99.60 Avstr. investicijska renta 37,°/0 90.50 Ogrska renta v zlatu 4°/8 114. september 3S:ls, za december 39.—, za marec 39.'/,. Stalno. — Kava Rio navadna loco 18—40, navadna reelna 41-42, navadna dobra 43—14. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za aprila —.—, za maj 16.65. za junij 16.75, za julij lb.9Q, za avgust 17.05, za september 17-15.Vzdržano. Vreme: lepo. Havre. t Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec —.—, za julij 47.25. Mirna. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobate. Stalno, 5 do 10 stot. nižje. Prodaja: 3000 vreč. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Nasl ove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj VVippIInger-strasse 25. Tržaška posojiluica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na XIV. redni občni zbor ki se bo vršil v petek, 18. maja ob 8. uri z veder v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma 2) DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu ?. rezervnim zakladom. 4. Poročiio o reviziji. 5. Razni predlogi*) 6. Volitev načelniŠtvR. 7. Volitev nadzorstva. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po $ 49 zadr. pravil, se vrši drugi dne 27. maja t 1. ob 9. uri predp. z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružn kov. London. Mlačno. Sladkor is repe surov Ss/ia Sb Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za maj 15.50, za maj-avgust 15.75, za julij-avgust 15.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.80, za maj 23.85; za maj-avgust 23.55, za julij-avgust 23.30 (stalno). — Moka za tekoči mesec 30.25, za maj 30.40, za maj - avgust 30.60, julij - avgust 30.70 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 57.—, za maj 57.50. za maj-avgust £7.75, za sept.-dec. 59*— (miruo). — špirit za tekoči mesec 41.—, za maj 40.50, za maj-avgust 40.^5, za september-dec. 3«.— stalno). — Sladkor surov 88° uso nov 22.V*—22-(mirno), bel za tekoči mesec 25 5,8, za maj "S.3/,,, za maj-avgust 26.—, za oktober januvar 27-—, 1 mirno), rafiniran 56.50—57.—. — Vreme: lepo. Jj 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbor« staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali Če se morajo, izročiti posebnemu odseku, ali pa načelniStvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Loterijske številke, t. m. : Praga 45 L v o v 30 izžrebane dne 2. 31 5 ti i .> 58 65 8.'J i i n" 4-iin prej imel Razne vesti. Prebivalstvo Srbije. Uprava državne \ttistike v ISelemgradu je priobčila izid idskega štetja v Srbiji dne 31. decembra *•».">. I »o teli podatkih je liilo vseli prebival-v 2.717.444. in sicer 1.41 <».904 možkih in l.tu4.543 ženskih, (»d leta 19«»0. se je prebivalstvo pomnožilo za 1!»6,1.S2 duš. — Površje Srbije znaša 48.302 kvad. kilometrov. Občin je bilo 1397, leta l!»on. samo 796. radi slabega zdravja. Hi- -o našteli 418.3U5. na Ruskem. VARŠAVA 1. [Povodom 1. maja počiva tukaj delo popolnoma. Vse prodajalnice so zaprte. Promet tramvaja in kočij je ustavljen. Xa ulicah se vidi le malo ljudi. Številne patrulje konjice korakajo po ulicah. Predmestja | so po vojaških oddelkih zaprta od središča, i Doslej ni prišlo do spopadov. V minoli noči sta bila ustreljena dva policista. Witte odstopi. PETROGRAD 2. (Petr. brz. ag.) Jutri izide ukaz. s katerim bo Witte odpuščen od svojega mesta. Kakor njegov naslednik je določen Goresnijkin. V dobro obveščenih krogih sodijo, da bo Goresnijkin nadaljeval politiko \Vitteja. \Vitte uživa slej ko prej popolno zaupanje carjevo ter zapušča svoje mesto \\'itte hoče nekoliko časa počivati. Tujci v hotelu „BALKAN". Ns» novo so došli dne 1-2. maja: A don Bachrach, trp;., Bezdan; Mais. Hand-scher, trg. Varšava; Anička Sk'adalovič, tovarn, .soproga, P10 šteje v: Ivan Innoser, tovarnar. Opatija; Ivan Lebošaik, dekan, Poluka ; Josip Javen-biski, trgovec. Poluka; Jonas Stern s soprogo urednik, Dunaj : J. dr. Likiernik s soprogo, zdrav. Varšava: Marij:i Zupančič, zasebnica. Jesenice: Anton Hanus s soprogo, trg.. Kraljevi (Jradec ; Ivan Moli s soprogo. Pasau ; Fran Hladnik, trg., Logatec ; Kristina Seitz, zasebnica, Zagreb : Maks \Vodl., c. in k. nadčastnik, Przeuajsl ; Marko Kor-mut, zasebnik, Dunaj; Josip Glrser. trg., Krakovo : Vinc, Bauer, trg., Gradec ; Henrik Lomosik, trg., Olomuc: Klement Fuchs, c. in ki\ podpolkovnik. Gradec: Ivan Balsim, inžener, Dunaj: Aru. Kora-le\vski, risar, Strelitz. C lietoviščarji! V Lescah na Gorenjskem se odda od maj'nika dalje letoviščarjem več sob, kuhinja s popolno opravo itd. Pojasnila daje : Dr. Matko Potočnik ces. kr. profesor v Mariboru (Štajersko) HOTEL nasproti ene največjih železniških postaj južne železnice na Slovenskem, z izvrstno upeljano restavracijo, renomirana prenočišča, domač vodo roti, lastna razsvetljava, vrt in ena njiva, vse pohištvo in posoda se radi bolezni lastnika proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove ,,Upravnistvo" našega lista. osoooooooooooooo Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na */i — 25 let proti mesečnim '/i V« 'n celoletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4% ! 4°/0! 4% ! 4°/0! Realni kredit! od 300 kron naprej na L. II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, miner.-dnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč do r,/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—'> obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkili zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt ! — Priloži naj e znamka za odgovor! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 19/B -(OliOiiOiiOiiOiiOiiOHOi.OKOHOl o ar Tovarna pohištva 'M ^MsarJsr fevi jtfinzi ulica Tesa št v. 52. A (lastna hiSa). ZALOGA: Pinzzn ROSRSiO (Šolsko poslopje). Cen«, da s« ni bati nobeno konkurono«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po posebnih načrtih. *>cccccccoc: Dutrovan oeaik brezplačno ln fraak« tOHOMOMOi'O'-OMOi'Onoi IOIIO) m&U OGLASI. 'TI L, Muli oglisi računajo ne po 3 stot. bt-sedo ; mastno t iskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj.--------------- Kdor izvsn Trsta pismeno naroči kak ..HALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov o;;!as objavljen, če r' oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ,.«ALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da presteje besede. 0gl=S3 treba nasloviti na ..INSERATNI ODDELEK" ..Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IHSERATHI ODDELEK". Informacije edino le. če bo pismu priioiera znsmka za edgover POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Grap h it. trazmisijonalna jermena itd. Tehnični mail aiuseppe Ma Iz Trsta. "»97 Veliki p!es t Via Nuova Gostilna „Alla Costanza -t. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kratki teran. Sriporoca se si občinstvu Henrik K o a i Č. 5Jflrr Čl/rrlla (ulica Baflineria št. 3). Tovarna noRl. OKlUld sladeič, konft*tur in kaaditov. Zmerne —10.000 gld. Ponudbe h sliko, ka-j tero se vrne, pod „Tiha isreča" glavna pošta, Trst. I 515] PrnHa CP i od Ugodnimi pogoji večja iuno-| I I U u d OC žina stavbenega lesa, ležečega poJ j viaduktom na Trsteniku. Več: Trst. ulica Scussa 510 I ono CD hl»Peu 7a konje- Ponudbe na ,.Iuse-lolc oC ratni ura i Edinosti". 511 V na Som se odtltt v R°janu (Pri ( Maj CIII murvah) lepo stanovanje, sestoječe iz 2 sob, sobice. 1 kuhinje in vrtom. 501 j Ririk/Pli v dobrem stanu z znan.ko „Stiria" »e DIUKCIJ proda po nizki ceni. — Luznar = ul. 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle m naših stro5;h prirost hitro delo v.se leto doma — Ni treba znati n čes uenost škodi ni6 in blago prodamo mi. ^anaBanoo — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick & Co. PRAGA, Petrske namčsti 7-158 — TRAT, ulioa Campanllo 13-15 Tovarila Mrajstili Miloi „FJIE bi 6 b* v a" Specijaliteta liajokusiiejših slad i ki. poleg tega, tla po neprekosljivi glede svojih i nih acovi, ne provzročajo n«j manjega kvara /. < Zahtevajte vedno le Karamele tovarne petrograjsklh kanditov Miner. Naročila se spreaiajo v ulici della Zonta 9. telefon 6C!. Ve3ika zaioga APNENESU prve vrste W po K 26 z:l kjr čiste teže, prosto v«»/.:i-i;. za Istro in Goriško pri Paoio Fai risi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRS i Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST uli c n deli' Is t i tu to št. 5 izvršuje vsakovrstno delo po nizkih irir kuhinjska oprsana iz kositra, emiila, in litega želeo; vrči za-miako. Stavbena dela. kakor žlebi in cevi. Svoji k svojim! Svoji k svojim ! = M. AITS - Belvedere 24. 482 Pnhictvn 97etl° ali temno, se prodaja; po-I UllloLvU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da te ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 f Đsiek Szelsior l za s vet liti parkete Kremo Exelsior za čevlje 0B&- ste ju že poskušali? H eprekosljivo! —. Dobiti je povsod. ===== Tovarna voska za svetliti Escher & Dal Seno TRST — ulica Giulia 76 — TRST Velika zaloga z manifakturrrm blagrom ulica Nuova tt. 36, vogal al. S Lazzaro. i podružnico ul. S. Lazzaro it. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjema'ce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vat m zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljSe kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blnga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Vel kanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. „ Sprejema uaročbe za moške obleke po meri, katere izvrši rajtočneje in najnataučueje po cenah, da se ne boji konkureoce. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez nikakih zadržkov. Poskušati in se prepričati! m m m S> Sf 3> Sf Sf G KOLESA (BICIKLU) Cevelaiu), Wcstjiel3, Columbla, svetovnoznane znamke SGT modeli 1905 ; Kolesa Courier najnoueji sistem 13 kg, najfineja oprava j Pnenniatik m vrste. Jamči se za dre leti. Moće'i 1 Cene zmerne. i FRHNCESCO BEDHfiR Trst, ulica Ponterosso št 4. Podpiraj m o Dijaško kuhinjo v Trstu! GLAS. V bogatej zalogi pokištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) nlica Mm 24 (pritličje) daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZ Najfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni zalogi olja = Tri Baniera šteT. 3. ivan Miiionig, lastnik ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeuec. Trst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in mototoks „Pneh" WW Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih s-trojev. koles, inotokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniSkih cenah. TELEF0M štev. 1734. Slovenci!! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. - V Trstu - v" blizu mesta, v Škorklji-Kolonji, v najzdravejem. solčnatem kraju je na prodaj zemljišče UP na maie in velike parcele Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako, da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tudi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da ho tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. — Na Željo Se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno „INSERATNI URAD EDINOSTI" (Trst, ulica (iiorgio (ralatti št. iS od 9.-12. dop. in 2.-7. pop.j Narodni dom. = ALBERT BROBGH Trst ul. Sv. Antona q. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta lssj. j ------=■- j Telita zaloga toMarin ia Icap za vojake iti cirtlisie : Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; spreje nn v shrambo zimske kožihovine ter jamči z t <: nI provzročeno po moljih in po požaru. F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuovc At. <, i priporoča velik" izbor ur: Omeqa. Schaffhause, Longines, Tavanes i: i S; { kakor tudi zlate, srebrne in !i,o S 0 obrestmi in rentni da vele na breme /.a v Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled Menjične vrednote itali an.ske banke (Banca ru c; namene, cs?? Jutnc I i.itne I