102. itnfltaL I 1 XU1L teto. .Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen čelo leto .... . . K 24* — pol leta........12 — četrt leta........ 6*— na mesec......., 2*— v upravništvu prejemati: celo leto......K 22 — pol leta........ 1P— četrt leta........ 550 na mesec. ....... 190 Dopisi naj frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KcaHova ulica it. 5, (I. nadstropje levo), telefon št 34. Inserati veljajo: peterrstopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka volta tO Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Si. 89. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— . ceio leto.......K 2fr— Sekt leti! ...... [ 650 M Ameriko in vse druge dežele: na mesec ...... 1 230 • celo leto.......K 30-— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ulica št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. S5 tat* mm Slovenci! Bratski srbski narod je zadela teška nesreča: po velikem deževju r^ke v Sumadiji- v središču kraljevine Srbije, tako naglo narasle, da ?o bili v najkrajšem času prepla\ljeni celi kraji. Posebno je trpela stara ^rhska prestolniea Kragujevac, kjer je a mnogih ulieah voda dosegla * išino dveh metrov in je uničila vse: ptvslopja, imovino meščanov in njihovo življenje. Kolikor je dosedaj znano, je 20 ljudi našlo smrt v deroči vodi. a materijalna škoda znaša po sedanji cenita i mnogo milijonov »I ina rje v. Beda je veiika in pomoč nujno potrebna. Zato se obračajo podpisani na vse Slovenke in Slovence s pozivom, da priskočijo na pomoč našim rodnim bratom, ki jih je zadela tako teška nesreča. To je naša človeška in rodoljubna dolžnost in to tembolj, ker so Srbi. ko je zadela pred leti Ljubljano in slovenske dežele strašna pot resna katastrofa, bili med prvimi, ki so priskočili dejansko na pomoč. Pokažimo bratom ^rbom z obilnimi prispevki, da sočustvujemo z njimi koi ljudje in kot južni Slovani, da smatramo njihovo nesrečo za svojo lastno nesrečo! Vsakdo naj pomaga po svojih lastnih močeh otirati bratske -^»Ize, da se vsaj nekoliko ublaži beda onih, ki so izgubili vse, kar so imeli in rešili golo življenje. V Ljubljani, dne 4. maja 1910. Predsednik: Ivan Hribar, župan, državni poslanec. Podpredsednik; Dr. Edo Šlajmer, L tajnik: Dr. Pavel Pesfotnik, Podpredsednica; Franja dr. Tavčarjeva, II. tajnik: Dr. Pavel Avramović, Blagajnik« Nikola Novakovićf veletržcc. Članice in člani odbora: Milica Hribarjeva, šopan/a: Vera dr. Šlajmerjeva; Ivan Kuez, veletržec oželni poslanec: Josip Ix*nče, veletržec in občinski svetnik; dr. Obrad Maksimovič, zdravnik, dr. Ivan Oražen, zdravnik, deželni poslanec; Kajko Perušek, e. kr. profesor: insr. Gjorgje Pevac, nadkomisar c. kr. priv. juž. železnice: Vaso Petričič, veletržec. vir* / Frau Josipovega r» a; Milan Plut, urednik: Kasto Pustosleinšek, urednik; Adolf Ribnik ar, *ržni nadzornik; dr. Anton švigelj, odvetnik in občinski svetnik; \ hald pl. Trnkoczv, lekarnar. predsednik Mestne hranilnice« in občinski svetnik: dr. Miljutin Zarnik, magistrat ni svetnik: dr. Gregor Žerjav, ravnatelj »Zveze slovenski zadruge Spravo mi narodi. Svoje dni je znan voditelj klerikalizma izustil krilate besede: Kadar smo klerikalci v manjšini, takrat zahtevamo svobodo in ravnopravnost v imenu klerikalnih načel, a kadar smo v večini, takrat zatiramo druge stranke v imenu klerikalnih načel. Ravno tako stališče zavzemajo avstrijski Nemci glede narodnostnega vprašanja. Nihče ne govori in ne piše toliko o nujni potrebi sprave med avstrijskimi narodi, kakor Nemci. Zc petdeset let pojejo te melodije, a kadar je treba od besed preiti ua dejanja, takrat se pokaže nemška zagrizenost v vsi svoji nagoti. Bili so časi, ko so Nemci hoteli vse avstrijsko - ogrske narode potlačiti pod nemški podplat in ko so se nadejali, da bodo vse germauizirali: Slovane, Madžare in Romune. Ko so sprevideli, da je to nemogoče, da nemška moč ne zadostuje za uresničenje tega načrta, so izdali in prodali svoje brate na Ogrskem in sklenili z Madžari sramotno pogodbo: Mi vam prepustimo tri milijone na Ogrskem prebivnjočih Nemcev, vi pa nam dajte pod nož Poljake, Cehe in Slovence. Tedaj so Nemci živeli v mislih, da bodo Poljake, ČeL^'in Slovence kar poteptali in pohodili. Toda notranja moč teh narodov je bila večja, kakor vsa nemška nasilnost, Čeprav je ves državni aparat služil nemškim namenom. Ko so Nemci sprevideli, da se tudi ta njihov načrt ne more uresničiti, so se pobotali s Poljaki in prepustili so jim gospodstvo nad Oališko ter se omejili na smrtni boj zoper Čehe in Slovence. Že petintrideset let traja ta boj Nemcev zoper Čehe in Slovence in postal je posebno srdit v zadnjem desetletju. Ta boj je prestal že različne faze, tndi take. ki niso bile odvisne od bojevnikov samih, faze, ko je bil položaj za Čehe in Slovence ugoden in faze, ko je bil neugoden. Kakor rdeča nit pa se vleče skozi vsa ta leta težkega l>ojevanja ena stvar, ki je karakteristična za Nemce: Nemci so vedno pridigo val i, da hočejo spravo, a so vedno samo gledali, kako bi Čehe in Slovence ugonobili. Za Nemce J€» nad vse značilno, da zahtevajo spravo samo tam, kjer so v manjšini, da pa pod nieevnimi pretvezami nečejo o njej ničesar tc* deti tam, kjer so v večini, kjer imajo moč in oblast v rokah. Zdaj zahtevajo z vso silo ureditev narodno-političnih razmer na Češkem. Samo na Češkem, kajti tam je nemštvo v manjšini. Na Češkem hočejo imeti Nemci uredbo narodno-političnih razmer, ker bi to podkrepilo in utrdilo neinštvo, na Morav-skem, v Šieziji, na Koroškem, Štajerskem in na Primorskem pa nečejo o taki ureditvi ničesar slišati, kajti tam bi bila na korist od Nemcev zatiranim Slovanom. Ko je tir. Kramar pred kratkim v budgetnem odseku izjavil, da so Čehi pripravljeni posvetovati se o uredbi narodno-političnih vprašanj, če bi se to nanašalo na vse dežele češke krone ali pa na celo Cislitvansko, so Nemci zagnali grozen krik in se temu ustavljali z vso Nemcem lastno brutalnostjo. Na Češkem hočejo imeti narodno-politič-ne razmere urejene, na Češkem, kjer so slabi, kriče po svobodi, narodni samoupravi in enakopravnosti, v deželah, koder imajo moč v rokah in lahko Slovane zatirajo, tam pa še govoriti nečejo o tem. Znamenja kažejo, da stopi starodavni narodno-politični boj med Nemci in Čehi ter Slovenci najbrže v novo fazo. Vlada bi rada med Čehi in Nemci na Češkem napravila sporazum ljenje, pnstila pa nacijonalni problem v drugih kronovinah, zlasti na jugu, nerešen. Posvetovanja ministrskega predsednika z voditelji Cehov in Nemcev se vrše že nekaj časa in dasi je danes še čisto negotovo, če bodo rodila kak uspeh, je vendar že vidno, da češke stranke niso več edine niti glede načelnega stališča. Ene so odločno nasprotne vladnemu prizadevanju, druge so mu naklonjene, tretje ne vedo, kam bi se nagnile. S svojega slovenskega stališča ne moremo želeti, da bi se vladni poskusi posrečili, zakaj nihče bi sprave med Nemci in čehi tako ne občutil, kakor prav mi Slovenci, kajti sami in zapuščeni nismo kos nemški sili. V tem oziru se kot realni politiki ne smemo udajati nobenim iluzijam. Resnica je sicer, da bi nam princip, na čigar podlagi bi se rešil narodno-politični problem na Češkem, dal močno sredstvo za reklamiranje enake rešitve tega problema tudi na jugu, a to bi bila samo moralična opora, kajti kar zmorejo češki poslanci, tega bi slovenski, ki jih je toliko manj, nikdar ne zmogli- Naša delegacija že po svojem majhnem številu ne bo nikdar v stanu narod-* nostui problem spraviti novic do take veljave, kakor so to storili■ Čehi- Tolažilno pri vsem tem je, da j« v sedanjih razmerah popolna sprava* mod Čehi in med Nemci čisto izključena, Čisto nemogoča. Največ kar se more doseči, je pareijelna sprava* sporazumi jen je v nekaterih vprašanjih, nekako začasno premirje, na katero so češke stranke več ali manj l vri pravljene že zaradi obupnih finančnih razmer češke kraljevine* nemške stranke pa zaradi tega, kec jih je strah pred vlado. Izvir vsega vladnega prizadevanja je namreč skrb za nove davke« Na finančni strani žuli vlado čevelj. Državne potrebščine so tako velike, da jih nikakor ni mogoče pokriti brez novih davkov, a teh novih davkov vlada ne more izprešati iz zbornice, če tega Čehi in Slovenci ne pripuste. Veliko posojilo se da še z neko silo izprešati. davkov pa absolutno ne. To je vzrok, da mora vlada doseči vsaj nekako provizorično približanje Čehov in Nemcev, ker le tako sporazumljenje more ustvariti novo konstelacijo v zborniei,ki je neizogibno potrebna, 6e naj dobi vlada nov© davke. _ m PrepsM! sskolft! izlet v SI Mtfo so Koroškem. (Dopis iz Borovelj na Koroškem.V Lansko leto je napravilo telovadno društvo »Sokol« v Kranju meseca avgusta v kroju ponoeen pesiz-let čez Ljubelj v Borovlje. Akoravnaj se Borovlje znane kot zagrizen nem-škutarski trg, ni bilo v celih Borovljah niti enega, ki bi se bil nad ten* zgražal. In četudi morebiti »NemcJU* kakor sta naš župan in puškarski dobavitelj Ogris in dr. Maurer niso bili s prihodom »Sokolov« povsem zadovoljni, to ostane kot neovrgljiva resnica, da povodom onega sokolskega izleta v nemškutarske Borovlje ni prišlo niti do najmanjšega kaljenja miru v tem kraja, kaj še do kakega spopada med Slovenci in Nemei, oziroma nemškutarji. Nasprotno! Okoli dve sto narodnih Slovencev iz trga Borovlje samega je spremljalo Sokole pri njih odhodu na borovski kolodvor in z navdušenimi »živio-« in > nazdar-klici« se je ta množica poslavljala od odhajajočih Sokolov. V jeseni preteklega leta hotel je kranjski Sokol zopet v kroju na- LISTEK. Hallevev komet. V. V. V cerkvi pri sv. N. N. dne 24. •rila 1910. Verno ljudstvo j»* zhra-uo \ cerkvi, na desni moški, med nji-i dični »Orlici«, na levi ženske. \e-• i del brhke Marijine devičice. Pravkar je pozvonilo pred zagradom in *I»rižuico stopa kaplan Z. Klaver-- ostavil to seru, s prstom je pokazal ua teln* in na vse one, s katerimi se družiš, postavil me je tu sem, kakor stražo, da uničim vaše sovražne naklepe. Cerkev, zavetišče vseh vernikov, to ni kraj, kamor bi smela stopiti tvoja noga, božja beseda ni, da bi jo smel ti slišati, ki ti polni sovraštvo in napuh sive! Zapusti ta sv«*ti prostor, da ne okužiš njih, ki so dobri v srcu, kojih duša hrepeni po nadnaravni resnici! Zapusti ta tem]*elj božji, da te ne zadene prokletstvo božje! Zapri se v svojo kamrico, premišljuj svojo bogokletno po-četje in če prideš do pravega spoznanja, če se te usmili Vsemogočni, pridi na tihem k meni, da ti izbrišem Kajnovo znamenje raz ček>! Pojdi!, kaj se še obotavljaš f! In sporoči svojim pajdašem, da sem te poslal jaz iz cerkve. Reci to učitelju Mikofau, reci to tisti deklini, trgovčevi Mirni, 'eri to vsem vašim Cirilmetodarjem, ki pripravljajo posvetno, grešno veselje in se zabavo, med tem ko mi tu klečimo in molimo boga, si bijemo ob prsa, premišljujemo svoje življenje in ga prosimo, naj vam prizanese še to pot, naj vas ne udari s svojo šibo! Zakaj resnično vam povem, velika znamenja se pripravljajo ua nebu, šiba božja se bliža, a mi hočemo prositi za naše sovražnike, da jih ne udari z vso silo, da ne pogubi njih črnih duš! Dolgo, predolgo smo vam prizanašali! Hudič se je naselil v vaše duše ,greh so vaše misli, bogo-kletstvo so vaše hesede, vse sveto in najsvetejše hočete oblatiti s svojimi lokami. Hujši ste od paganov, ker poznat«' pravo pot, pa se potikate po stranskih stezah. Prokletstvo božje vam je za petami! Pošten kristjan se zdrzne, kadar sreča enega izmed vas in hiti, da si opere v božjem hramu oči, ki so zrle satanu v obraz. Kar pride v vaše roke se ponesnaži, kar pride iz vaših rok ima peklenski pečat na sebi, noben blagoslov ni na vasem delu in le neskončni milosti božji in brezmejni potrpežljivosti našega dobrega, vernega ljudstva se imate zahvaliti, da še do danes niste poginili za plotom kakor garjevi psi! Tako je bilo do danes, od danes naprej pa bodi drngoce! Nobenega stika nima verna došo s satanom in njesrovimi deli Pometati vas iz družbe pravičnikov. Nič prizana-šanja več, nic več potrpljenja! Odbila je vaša ura, bog sam vam pošlje te dni znamenje svoje nevolje. Bog sam obsodi vklno vsemu svetu vaše početje, Bog sam vam pošlje svojo šibo, da vas zadnjič posvari, da vas spravi na pravo pot. In vi, vi veste to, da se bliža na nebu zvezda jeze božje, vi veste to, vi veste, da je vaše početje bogokletno, vi veste, da vas svari Bog sam, pa nc marate prenehati s svojim početjem, na posvetne veselice mislite in ščuvate brata zoper svojega Boga! O hudobija vseh hudobij! Hujši ste od glavarja hudičev samega! Odpusti jim, gospod, saj ne vedo kaj delajo, prizanesi jim zaradi neštevila svojih vernikov! Abraham te je prosil, da prizaneseš Sodomi in Gomori, če je le petdeset pravičnikov, le 30, le 20, le 10 pravičnih v deželi. Glej, tu klečimo pred teboj in te prosimo: prizanesi jim zaradi nas, ki smo pravični. Ni nas deset, ni nas 20, ne 50, glej vsa dežela je pravična, glej vse te čete svojih bojevnikov, ozri se na vrste Orlov, poglej v srca Marijinih hčera, vse je belo in praznično. Daj nam v roke meč svoje osvete, da se vržemo na tvoje sovražnike, na bogokletni -ke, na liberalce! Samo ne uniči nas vseh zaradi peščice garjevih ove! Večer se je napravil. Tema se je priplazila izza hridin, umolknilo je razposajeno gostolenje krilatih pevcev. Rezek veter je potegnil po dolini. »Mica, pa še pol litra!« Zadovoljno se smehljajoč, je zakliesl to trebušni kaplan Z. odhajajoči natakarici, deklici cvetočih lic in iskre-čih pogledov. Z brisalko si je obrisal ravnokar mast raz lice, ki se mu je lazniazala med večerjo po celem; obrazu, da se mu je svetil kakor rdee piruh, zacmoknil je prav samozavestno in posegel potem s palcem in. kazalcem v široko odprta usta med zobe, da si iztrebi ostanke obilne večerje. Mica je postavila pred kaplana pol litra in se okrenila, da odide izv sobe. »Stoj vendar še malo!« je zau-kazal kaplan, »pa prinesi si kozarce, dolgo itak ne bo več, in svet se po-rusi!« »Kaj pravite, da res, gospod?« se je plašno ozrla na kaplana. »Res, res, devetnajstega bo konec sveta«, jo zavrne Z. »Ko pa prinesi si vendar kozarec in semle sedi, da ti povem kako bo.« Poslušno je pristavila Mica stol k mizi, prinesla kozarec in sedla blizu kaplana, do izve kaj voi o oni. strahoviti zveadi repatici in o ton* bsbbbjbbbjbsbjbbsjbj prav« bdet t BcvoTij*, da m udelesi ustanovnega občnega sborm bratskega društva »Sokol« v Borovljah, vendar pa pripravljalnega odbora o tem ni obvestil Toda kaj se je zgrni i lo t Akoravno niti pripravljani odbor ▼ Borovljah ni vedel, da se hoče kranjski »Sokol« udeležiti ustanovnega zbora v kroju, se manj pa seveda kdo drug v Borovljah, najmanj pa kdo v borovski okolici, je vendar prepovedala oblast nameravani Islet, češ, bati se je kalen j a miru in izgredov, ker vlada baje v Borovljah in sploh v Rožu strašno razburjenje radi napovedanega sokolskega izleta. Ta prepoved ni bila nič drugega kakor poziv oblasti na nemškutarje in Nemce, naj nastopijo proti Sokolom. Že prvi sokolski izlet v Borovlje je moral vsakega prepričati, da se radi njega ni treba bati nobenega kalenja miru. Pri drugem nameravanem izletu pa na kako razburjanje ali celo na kake spopade sploh niti misliti ni bilo, ker razun oblasti nikdo o name-ravanem izletu niti vedel nf. A vkljub temu je vlada izlet prepovedala; sklicevala se je na razburjenje, katerega ni bilo, in na ljubi mir, katerega pri prvem izletu niti nemšku-tarji, kamokoli Slovenci in Sokoli niso kalili. Tako postopajo pri nas c. kr. oblasti, ki bi bile v prvi vrsti poklicane, da varujejo enakopravnost vseh državljanov. Človeku se nehote usili prepričanje, da stoji že tndi e. kr. deželni predsednik pod kontrolo nemškega »Volksraia«, kateri je pač v resnici bil razburjen, ker se borovski nemškutarji pri prvem sokol-ttkcm izletu proti pričakovanju čisto nič niso razburili. Ako bi stal c. kr. deželni predsednik v Celovcu na stališču, da Sokoli ne smejo delati izletov v one slovenske kraje na Koroškem, katerih prebiva]*tvo je po večini nerrskutar-sko, potem bi bil moral prepovedati prvi sokolski izlet v Borovlje. Da tega ni storil, bilo je poj>olnoma pravilno. Miru se radi tecra izleta ni kalilo in nikomur *e ni skrivilo lasu. Brez vsakega, rudi najmanjšega povoda, a rudi brez vsake doslednosti, edino pod pritiskom Ne: i ev v Celovcu, katere pa Borovi;^ eNto nič ?ie brigajo, je prepovedal c. kr. deželni predsednik koroški drugi nameravani sokolski izlet. Toda višek vsega šele pride! Letos je hotela napraviti v>Zupa trorenjskih Sokolov-1 izlet v S^nt Ja-kob v Božu. kjer bi priredila telovadbo na travniku slovenskega kmeta. Vsak Slovenec ve, da je ta vas na-Ina trdnjava v Rc:j; v nje občin-f'kem odboru sedijo sami zavedni narodni Slovenci. Prebivalstvo je skoz -*n skoz slovensko in — to dokazuje >estava občinskega odbora — po pre-* -ni večini narodno zavedno. Zdaj t »a pride okrajno glavarstvo v Beljaku in c. kr. deželno predsedstvo v Celovcu ter prepove nameravani izlet v Št. Jakob, ker se je bati kalenja miru in izgredov. Ta prepoved je nekaj tako gorosta^n«*cra, nekaj iako v nebo vpijočega, da bi je človek sploh ne verjel, ako bi ne bila izdana «»d oblasti na Koroškem. Sokoli bi se bili pripeljali z vlakom iz Kranjskega v popolnoma slovensko občino in bi napravili na travniku, ki je last slovenskega posestnika - domačina, torej na privatni posesti, niti no v kaki gostilni, javno telovadbo. In to namestnik našega cesarja prepove! Cesar se ni zgodilo v Borovljah, kjer m» zagrizeni nemškutarji v prMežni večni, te se naj zgrdi po prepovedi našega deželnega predsednika v na- eu sveta. Kaplanu pa }," poskakovalo -rce, ko je sedla polmer njega, roke »o mu vztrepetale in dnšiti ga je žarelo, ;a ni mogpl izplakniti iz grla onega čuvstva, ki mu je zapiralo sapo. ^Konec sveta bo, devetnajstega* Ti-ta zvezda, pravijo, — tisi i ko-tnvet bo trčil ob zemljo in vsega bo konec, — vse bo pogorelo.« To bo pa strašno*-. jP boječe pristavila Mira. »Strašno, — in ne strašno, — vsega bo naenkrat konec, še misliti ne bo mogoče, da se kai zgodi, in že bo vse zažgano, vse mrtvn.<- Doig molk je sledil tem kapla-novim besedam. Končno pa se je oglasil zopet Z. .Vidiš. Mica, vse kar je prav. Pa ti si še tako mlada, tako lepa, in /.daj prid« ta komet, in tvoje mladosti in lepote naj bo konec, konee, še predno 6i okusila življenje, predno še si se dobro zavedla kaj se pravi ljubiti, predno si osrečila koga s svojo ljubeznijo. Glej jaz nisem več ■mlad*, in glas se mu je začel tresti, kakor bi ga kdo tolkel po širokih plečih, — »nisem več mlad, — ni me škoda. Vesel bom, kadar bo konec. Vikogar nimam, ki bi čutil z menoj, tako sam sem, in vse to zaradi te proklete tsr*ke suknje.« Začudeno je odpirala Miea oči, ko je čuls iz mastnih kaplanovih posvečenih ust take besede. Začudeno jm odpirala oči, se bolj začudeno, ko nlmdi Torej SHovonci v ne smejo vso prirejati izletov, kar bi se tam — ako bi se izpolnila zelja naših oblasti — stepli mod seboj! pse pa smejo Nemei in nemškntarji izzivati s svojimi izleti po slovenskih občinah, ne da bi se bilo bati, da izbruhne enkrat tleča nejevolja domačega ljudstva proti vodnim hujskanjem. Če je e. kr. deželni predsednik koroški v resnici mnenja — česar nikdar ne verjamemo — da bi bil radi sokolskega izleta v St. Jakob javni mir v nevarnosti, ali ni mer si ta javni mir veliko bolj in sicer v resnici biti v nevarnosti, ko so lansko leto nemškonarijonalna društva is Celovca in drugih krajev sporazumno, tako da je bilo to oblastem znano, na en dan priredila Izlet v St, Jakob? Seveda: Quod licet Jovi, non licet bovi! V resnici ne najdemo l»esed, da bi primerno označili tako enostransko postopanje onega moža, ki je namestnik našega cesarja. »J ust it ia est fundamentu m regnorum«. Ne vemo, pozna li naš c. kr. deželni predsednik ta napis, ki se blišči v zlatih črkah nad vhodom v cesarski dvorec na Dunaju, ali ne; toliko pa vemo, da se s prepovedjo nameravanega sokolskega izleta niti v slučaju Borovlje, niti v slučaju Šent Jakob ni ravnal po njem. V očigled temu dejstvu moramo >e vprašati, ali sni o koroški Slovenci res že popolnoma brezpravna para, katere edina pravica je plačevati denarni in krvni davek državi, katera ne daje le P'>tuiio vsenem^kemu stremljenju na Koroškem, temveč očitno podpira te grobokope nase države proti vselej zvestim Slovencem. Sicer pa upamo trdno, da bode /upa gorenjskih Sokolova nastopila prizivno pot do najvišje oblasti in od vseh slovenskih poslancev pričakujemo, da store v tem slučaju, kar veleva narodna dolžnost. Op. uredništva: V Borovljah, od koder smo sprejeli ta dopis, je prvo telovadno duštvo »Sokol.* na Koroškem. Ti Ijivo je. da se ima to društvo boriti z velikimi težkočami. Kadi tega mu dolgujemo vsi tako moralne, kakor zlasti gmotne podpore. Darove je treba nasloviti na naslov: Telovadno društvo »Sokol« v Borovljah. ___ Načrt novega EazenjHesa to ▼e, jakona, Dr. Alojzij K o k a 1 j. VIII. Kažnjiva dejanja zoper varnost denarnega prometa. v tem poglavju jemlje načrt v svojo zaščito tako kovani, kakor tudi papirnati denar ter javne a rednost nt papirje, kakor bankovce, na prinosca se gladeče ali jk> indosa-; ^ntu prenosne delnice in enake vr-:-te zadolžnice s kuponi in taloni .red. Kot kažnjivo pa označuje načrt, a) če s*' uspravi poi : rej ti kovani ali papirnati denar .ili izkrivljene javne vrednostne pa; rje v namenu, da se jih spravi v ; romet kot pristne, b) če se v namenu, spraviti jih tako v promet, pristnemu kovanemu ali papirnatemu denarju ali se je ozrla na okroglo,vso drhtečo postavo kaplanovo, ko jo pogledala v njegove od krvi podplute oči. Kaplan j »a je nadaljeval. »In vidiš, Mica. prišel sem tu sern, kakor pride žejen porotnik h jciobokemu vodnjaku. Posode ni, da bi zajel vodo, površina stoji pregloboko, da bi se sklonil in izpil par globokih požirkov; da bi se dvignilo vodno površje in omočilo utrujenemu popotniku ustni! Vidiš, Miea. človeka, samo človeka hočem, da vidiš v meni, ne kaplana, duhovnik sem. kadar stojim pred oltarjem, zunaj cerkve sera samo človek. Vse, prav vse bi žrtvoval za tebe, hišico ti kupim, če me uslišiš, če si moja — Vstal je in iztegnil svojo roke proti Mici, sklonil se nad njeno lice, da bi jo poljubil. V tem hipu pa se je predramila Mica iz svojega začudenja, ki ji je vezalo doslej jezik. Po konci je skočila, kakor bi jo pičil strupen gad, lica, že prej žareča so ji vsa vzplam-tela. »Aha, zdaj te poznam šele, ti hinavska duša! Ps prej še, ko bo trčila tista zvezda v zemljo, bo trčilo nekaj drugega!« In zakrozilo je nekaj po zraku, zakrožilo in tlesknilo ob kaplanovsm licu tlesknilo in igalo; na to ni kil Hallevev komet. . pristen sli ee so v dasi so prišli is velja-kot veljavno, o) če kdo sobi ali drugemu pridobi ponarejen aH iskrivljen denar ali enak javni usdanssni papir namena* da bi ga izdal kot pris ali neizkrivljeu in d) če sploh kdo ponarejen sli izkrivljen denar kot pristen in neiz-krivljen spravi v promet. Kasen za vsa ta kažnjiva dejanja je jako ostra in sicer težka ali lahka ječa do 10 let. Ta kasen se po lahko še poviša v teško ječo do 15 let tedaj, Če ee je dejanje izvršilo v velikom obsegu ali če je bilo izkrivljanje posebno posrečeno, če se je dejanje izvršilo že obrtom a in če je bil storilec povraten. Poleg te kazni se pa lahko vselej izreče tudi denarna kazen, ki sme biti desetkrat tako velika, kot je bila svota ponarejenega ali izkrivljenega denarja ali vrednostnih papirjev. Lajšo kazen pa pozna načrt pri znesek 25 K ne presegajoči svoti takih predmetov in če vrhe tega niso bili napravljeni s takimi sredstvi, ki }>omnožovanje olajšujejo. Glede kovanega denarja pa določa načrt še posebej, da je kažnjiv tudi oni, ki prejme v dobri veri ponarejen ali izkrivljen ali manjvreden denar in ga potem zopet kot pristen in neizkrivljen spravi v prorae4. Ravno taJio je pa kažnjiv tudi oni, kdor zmanjša kovinsko vrednost kovanemu denarju v namenu, da ga spravi v promet kot polnovreden, ali kdor «ebi sli drugemu v istem namenu pridobi tak manjvreden denar. Kažnjiv je pa slednji'' tudi oni, ki kovinske odpadke, dol, po ravnokar opisani nepošteni poti, pridobi ali v promet spravi. Po načrtu je pa kažnjiv seveda tudi oni, kateri si napravi ali pridobi taka sredstva ali orodje, ki naj bi služila za ponarejevanje ali izkrivljanje denarja ali javnih vrednostnih papirjev. V svoji skrbi za varnost, denarnega prometa ima pa naš načrt še druge določbe, ki naj bi takorekoč že v kali zamorile vsako možno nevarnost. Načrt označuje namreč kot kažnjivo tudi, a) čo kdo ponarejen kovinski ali papirnati denar ali pa ponarejen javni vrednostni papir napravi, no da bi imel namen spraviti ga kot pristen v promet; b) če kdo v istem namenu kovinski ali papirnatj denar ali javni vrednostni papir izkrivi in e) če kdo kovinske znake, tiskovine ali druge stvari, ki so denarju ali javnemu vrednostnemu papirju tako podobni, da je prav lahka zmota, napravlja, prodaja, spravlja v promet ali uvaja v našo državo. Kaznjivost vseh teh dejanj pa ugasne, ako je storilec'uničil te stvari ali napravil neporabne; toda to mora storiti prostovoljno in ne morda radi t^ga, ker ve. da se je za dejanje zvedelo. Vsa ta določila se pa imajo upo-labljati tudi glede inozemskega denarja in inozemskih javnih vrednostnih papirjev. Načtr pa označuje kot kažnjivo končno tudi vsako neopravičeno izdajo denarnih znakov, tako bankov-cev, na prinosca se glasečih neobrest-Ijivih zadolžnie, kakor tudi končno kovinskega denarja, ako bi se taki izdelki utegnili sprejeti pri nas kot denarni znaki. Zanimiva je pri tem kaznjivem dejanju posebno kazen, ki utegne zadeti storilca. Ako bi kdo neupravičeno izdajal bankovce ali zgoraj opisane zadolžnice, kaznuje >e ga z denarno globo v do*setkratni vrednosti izdanih vrednostih znakov, vendar ne pod 10.000 K. Storilca se pa sme preganjati le s pooblastilom enega zavoda, čigar privilegij je bil oškodovan. Pri neupravičeni izdaji kovinskih denarnih znakov pa mora zahtevati finančno ministrstvo preganjanje storilca, katerega se lahko tudi kaznuje z denarno globo, ki presega znesek 50.000 K. Ako je končno izreči kot nadomestno kazen zaporno kazen, ne sme poslednja presegati dobo enega leta. Načrt označuje slednjič kot kažnjivo tudi, ako kdo nasproti razglašeni vladni prepovedi jemlje ali izdaja za plačilo obrt oma ali navadno inozemski denar. Kakor je iz ravnokar popisanih določb razvidno, je naš nečrt skrbel vsestransko za to, da bode varnost denarnega prometa čim možno večja in je raz to stališče gotovo pozdravljati njegove stroge določbe. Kažnjiva dejanja zoper javni mir.* V tem poglavju b odemo našli marsikatere stare znance iz sedaj veljavnega kazenskega zakonika kakor n. pr. rahnke, vznemirjanje občinstva, sen vanje ssšlantia itd. Vse te svoje znance smo že v sedanjem kazenskem zakona gledali nekoliko po strani in sicer s popolno upravičenostjo. VprnisJaa kažnjiva dajanja so bila is po sedaj volja' skesa sahonikn insass je bilo treba dejstf , če je kosala neprijazne no* jam V tem pogledu bi smeli pričakovati vsaj od načrta, ki bi moral biti prepojen z modernimi pravnimi nazori, da v njem ne bodemo našli več onih raztezljivih določil, ki že sedaj veljavnemu kazenskemu zakoniku niso bila v posebno čast. Zali-bog smo se pa varali ker načrt v tem pogledu ne kaže prav nobenega napredka in je morda se bolj nazadnjaški, kot sedanji kazenski zakon. To našo trpko sodbo bodemo tudi takoj upravičili. Predno pa storimo moramo kot bistveno pomanjkljivost pribiti še dejstvo, da načrt navaja in obravnava razna kažnjiva dejanja zoper javni mil*, ne da bi smatral potrebnim podati nam kako definicijo o tem, kaj naj razumevamo pod pojmom »javni mir«. To bi bilo tembolj potrebno, ker so nas dosedanje bridke skušnjo izučile, de se da pojem »javni mir« jako različno razlagati, kakor pač to prija onim činiteljem, ki imajo v rokah vso oblast. Ravno z o žiro m na to dejstvo bi bilo pa želeti, da bi načrt kratko, precizno in nad vsak dvom rv i seno obrazložil, kaj naj razumevamo ped pojmom »javni mir«. Po našem mnenju bode dolžnost naše poslanske zbornice, da bode poskrbela, če se ji bode načrt predložil v posvetovanje kot vladna predloga, da dobi zakon precizno definicijo tega pojma. Kot prvo kažnjivo dejanje zoper javni mir pa navaja motenje deželnega miru. To kažnjivo dejanje je tedaj podano, če se zbere javno več ljudi, da bi z združenimi močmi delali mIo osoba m ali stvarem. Kažnjiv je pa vsak udeleženec. Kaznjivost pa ugasne za onega, ki se je umaknil, predno se je storila kaka sila. Tudi r apeljevalei in vodniki postanejo nekaznjivi tedaj, če so se, predno je prišlo do sile, uspešno trudili za to, da so se vsi udeleženci pravočasno umaknili. Kot drugo kažnjivo dejanje pa navaja načrt rabuko. O rabuki se pa more tedaj govoriti, če se je nabrala množica ljudi na tak način, da se ogrožuje javni mir in če se kdo vzlio dvakratnem pozivu, da naj se množica raziđe, ni umaknil. Ne bode odveč, če opozarjamo ravno pri kaznjivem dejanju rabuke na že opetovano ugotovljeno dejstvo, da se je ravno pri takem zbiranju množice za straži 1 o od strani policije ali vojaštva vse prihode k dotienemu kraju in odhode iz tega kraja in potem poživljalo množico, da naj se raziđe. Ko se je potem množica, hoteča se pokoriti pozivu, skušala raziti ali celo ubežati pred grozečimi sabljami ali bajoneti, zadela je povsod ob kordon policije ali vojaštva, vsled česar se ni mogla nikamor umakniti. Tedaj se je pa namesto, da bi se množici napravil prost izhod, pričelo z aretacijami radi rabuke. To smo doživeli v Ljubljani; enaki prizori so se pa odigrali na Dunaju in tudi drugod in sicer vselej radi tega, ker se je pri takih prilikah izbralo za vzdrževanje miru mlade, neizkušene in malo preveč vročekrvne ljudi, ki so se hoteli tvri takih prilikah posebno izkazati. Vsled tega bode pač potrebno zakonodajnim potom določiti, da so smejo pri kakem zbiranju ljudi porabljati tako od strani policije, kakor rudi od strani žandarmerije ali vojaštva kot poveljniki le starejši in izkušeni možje in ne vročekrvna mladina. Tudi bi bilo zahtevati, da morajo biti vsi taki poveljniki popolnoma vešči jeziku zbirajoče se množice, da bi se vsled jezikovnega nesporazum ljenja ne dogodile vsega obžalovanja vredne nezgode in nesreče, združene z občutnimi kaznimi za najbolj miroljubne ljudi. Končni pogoj bi bil še ta, da se mora zakonodajnim potom tudi ustanoviti, da sme biti vrhovno vodstvo državnega aparata v takih slučajih vedno v rokah starejših civilnih osob in da se morajo poveljniki orožniških aH vojaških oddelkov nepogojno pokoravati temo vrhovnemu vodstvu. Kaznjivega dejanja vznemirjenja občinstva se pa zakrivi oni, ki spravlja v strah in nepokoj prebivalstvo ali del prebivalstva kakega kraja ali pokrajine s tem, da jim grozi v. umorom, ropom, požigom ali drugimi nevarnimi grožnjami, kakor tudi oni, kdor razširja v slabi veri take govorice, ki so sposobne spraviti v strah in nepokoj prebivalstvo ali del prebivalstva kakega kraja ali pokrajine. Kot nadaljno kažnjivo dejanje pa našteva načrt šč u vanje občinstva. O tem kaznjivem dejanju jc pa tedaj mogoče govoriti, če kdo ščuva v tiskovinah ali pri javnih zborovanjih ali pa pred zbrano množico del prebivalstva k sovražnim dejanjem zoper drugi del na tak način, da se spravlja v nevarnost javni mir. Tndi to določilo moramo z ozirom na to, da se v praksi no bode splošno in enako uporabljalo,eanaelti kot nevarno. Vsaj smo ravno prod kratkim od neke višjs sodne instanco dobili skrajno sodno odločbo, t katari jo označila kot kažnjivo neko dejanje, ki se je izvršilo pri nas dejstvo pa, da se je isto kažnjivo dejanje, izvrši lo skoro istočasno, toda brez kazni na kraju dotičnoga sodišča samega pa spravila s sveta z naravnost ne umevno in nevzdržljivo argumentacijo. Pri tem kaznjivem dejanju moramo tndi opozarjati še posebej na razliko v praksi glede bojkotnega vprašanja, ker se sme n. pr. v Gradcu ali na Severnem češkem očitno in brez kazni ščuvati zoper drugo narodnost in očitno in brez kazni poživljati k družabnemu in gospodarskemu bojkotu te druge narodnosti, d očim se zopet drugod zaseže, preganja, obtoži in obsodi vsaka še bolj nedolžna beseda, mereča na gospodarsko ali narodno osamosvojitev, čeprav nima prav nič ščuval nega v sebi. Vsled te različne prakse je popolnoma upravičena vsesplošna želja, da bi se takih zakonitih določil, ki se dajo raztezljivo razlagati in v praksi različno uporabljati, sploh več ne ustvarjalo in sprejemalo v zakone. Kot nadaljno kažnjivo dejanje zoper javni mir navaja načrt še ustanavljanje druhali. To kažnjivo dejanje je pa tedaj podano, ako se združi dvoje ali več osob v namenu, da bi skupno kradli, goljufali, ropa li, izsilovali, poškodovali stvari ali izvrševali kaka druga občenevarna hudodelstva. Načrt pozna v tem poglavju nadalje tudi kažnjivo dejanje javnega pozivanja h kažnjivim dejanjem. I> tega kaznjivega dejanja se pa okrivi oni, kdor javno poživlja k izvršitvi kaznjivega dejanja ali kdor javne slavi tako kažnjivo dejanje. Kaze za to kažnjivo dejanje je pa ten strožja, čim bolj nevarno je dejanje, k čigar izvršitvi se poživlja ali katero se slavi. To kažnjivo dejanje se pa lahko zagreši po tiskovini, pr: javnem zborovanju ali pa pred zbrano množico. Tudi to določilo moramo upoštevaje posebne razmere v naši ljubi Avstriji označiti kot nevarno, V tem poglavji najdemo kot kažnjivo označeno tudi ponudbo h kaz-njivemu dejanju. Kaznjivost pa ugasne za storilca že tedaj, ako je od svoje ponudbe odstopil prostovoljno in ne morda radi tega, ker se je poja vila kaka, od njegove volje neodvisna ovira. Opustitve preprečenja hudodelstva se pa okrivi oni, ki ne prepreči izvršitve veleizdaje zoper osobo cesarja, dejanskega razžaljen ja veličanstva, izdajalstva v vojski, umora, ropa, ponarejanja denarja ali javnih vrednostnih papirjev ali kakega dru gega obče varnega hudodelstva ali kdor o preteči izvršitvi ne obvesti pravočasno ogrožene osobe ali oblasti. O kaznjivosti pa tedaj ni govora, ako je storilec opustil preprečen je ali ovadbo radi tega, ker bi bil sicer prišel v resno nevarnost on sam ali pa kaka njemu blizu stoječa osoba. V to poglavje sprejel je slednjič načrt še v pijanosti izvršena kažnjiva dejanja. Prsd pogoj kaznovanju je. da se je storilec nalašč ali iz nemarnosti tako opijanil, da njegova pijanost izključuje njegovo razsodnost. Po prestali kazni se pa sme storilca spraviti tudi v zavod za zločinske blaznike in sicer v oni oddelek, ki je namenjen pijancem. To se pa sme le tedaj zgoditi, če je storilca z ozirom na njegovo nagnenje k pijan čevanju, z ozirom na njegovo doseda nje življenje in končno z ozirom na posebnost njegovega dejanja smatrati občenevamim .Storilca se pa, če se sme kažnjivo dejanje preganjati le na zasebno obtožbo ali na podlagi pooblastila, more zasledovati rudi le na podlagi pooblastila ali zasebne ob tožbe. Končno naj ravno glede pijanosti opozorimo še na malo razliko med veljavnim kazenskim zakonom in načrtom, ker ravno ta razlika dokazuje, da v načrtu v mnogih točkah ne moremo videti napredovanja. Se daj veljavni kazenski zakon uvršča namreč kažnjivo pijanstvo med pre-greške in prestopke zoper javno nravnost, kar se nam zdi popoln oni: pravilno in umestno. Načrt je pa v pijanosti izvršena kažnjiva dejanja vtaknil med ona kažnjiva dejanja, ki so obrnjena proti javnemu miru. Dasi se sicer opaža, da so pijanci ra di malo nemirni in da posebno radi motijo in kale nočni mir, vendar jih še zgolj radi tega ni smatrati nevarnim javnemu miru in njihova, v pi janosti zagrešena kažnjiva dejanja uvrščati v poglavje s tako nevarnim naslovom. _ RibnKKa posojilnica. Resnlarinmje Merltalrev m pobrattnstn. z nemei Dobro znana ribniška posojilni* ca je pred kratkim kupila na dražbi obsežno posestvo polog Celja za 105.000 K. Posestvo obstoji ia vile gospodarskih poslopij, velikega vrta in njiv, mori 4S4&0 m1, ima Ispo lego ob Savinji, je popolnona arondi Stalo je prejšnjega lastnika 2M4MM) kron, leta 1907. pa je bilo po sodnik cenilcih iz Celja cenjeno na 349.000 kron. Nemško nacionalni listi, zlasti Deutsche \Vacht«, »Grazer Tsg-blati« in »Grazer Tagespost«, kateri vselej zacvilijo, kadsr preide kako večje ]K>sestvo iz nemških v slovenske roke, so zagnali tudi v tem slučaju velik krik, ker smatrajo Celje •z2 nemško posest. Očitali so ribniški posojilnici, kako lahkomišljeno postopa z ljudskim denarjem, da ima poleg kupnine 105.000 K pri dotič-neru posestniku terjati še nepokritih 90.000 K in da jo bode !£ando-uattijevo posestvo v Celju stalo 1T00.000 K. Xaš ljubeznivi katoliški list •-Domoljub«, kateri se vsaki teden .-amo po enkrat laže, je v ginljivem soglasju z imenovanimi časniki hlastno izrabil to bajko in pregrei svojim lahkovernim »braveem«, ne ^slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo«, ampak z jasnim zlobnim namenom, škodovati ribniški posojilnici ter ji z lažmi in zvijačami izrpodkopa vati kredit. Terjatev posojilnice pri Zandonattijn znaša 85.000 K (ne 00.000 K) ter se bode deloma pokrila ? skupilorn. Pri nekem drugem za-rubljenemm objektu dobi najmanj iK)00 K. mogoče tudi mnogo več. Poleg tega je terjatev vknjizena na jirvent stavku pri drugem dolžnikovem posestvu pri Sevnici. katero . bsega okroglo 170 ha ali 295 oralov ter je vredno najmanj 50.000 K. V Ribnici bi stalo tako posestvo tri-krat toliko. Posojilnici se tedaj ni bati ni k arke izgube, marveč sme upravičeno pričakovati dobička. Za kupljeno po-s o >e je oglasilo že več kupcev, a g prodajo se prav nič ne mudi. V eližim tega posestva so se prodajali prostori po 7 in 8 K 1 m1*. A to še ni vse! Lažnjivi »Domoljub« trdi dalje, da je »liberalna, ribniška posojilnica«.* preti meseci liberalnim Riemanjeem posodila ogrnui-svoto 75.000 K. Ricmanjci so iskali prej povsod denar, a ga niso mogli dobiti. Ker se je šlo za liberalce, jim je končno ustregla ribniška posojilnica. —- Zopet debela laž, ^atera je bila za blagor ljudstva in /veličanje duš tako malo potrebna, kakor mnogoletno preganjanje Rio-anjeev in odprava slov. jezika iz cerkve. Posojilnica je pred 4 leti pogodila nekemu posestniku iz Ricmanj >amo 450ft K, katero iu>sojilo je pa ha prvem mestu dobro zavarovano. Domoljube je tedaj iz te muhe napravil slona, da bi bolje držalo. Povečal je to malo posojilo, drugega se ni ničesar dalo, za. 70.500 K in se tedaj lTkrat zlagal. Zlobni napadi ua ribniško posojilnico se redno ponavljajo ter posta-. ajo tem hujši, čimbolj raso njena 1 ^"rva in varnost za vloge in čimveč daruje y,h narodna, dobrodelne i u občekorisrne namene. Zadružni ž i znašajo danes nad 40.000 K, v na glavnica pa nad 170.000 K. V 22 letih svojega obstanka je darovala okoli 60.000 K. Posebno za ribiški okraj je mnogo storila, da ji jora biti hvaležen. Le politična strast in zaslepljenost ji moreta nie-polcna poti noge. Posojilnica ima morebiti le to napako, da so njeni oditelji za današnjo splošno korupcijo, katero širijo naši proti\niki. prepošteni in preveč nepristranski. Naši klerikalni bratje v Kristu Ttoznajo samo svoj žep ter bi tudi i »cara prodali in kupili hudiča, ako jim to nese. Podkupljivost najbolj dokazujejo letošnja darila Kranjske ranilnice. Nemške hranilnice in posojilnice imajo mir pred vladajočo stranko, katera napada le tiste zavode, kateri so v narodno-naprednih rokah Šenklavške orgije niso zaton j. Roka roko umiva, posebno ako se dobro »žajfa«. Slovenci so na i>rodaj. Kdo da več? Kralj Edvard umrl Angleški kralj Edvard VII. je tako rekoč nagloma umrl. Šele pred fkaj dnevi se je iz Biarritza na francoskem vrnil na Angleško pre-^n. danes je mrtev. Edvard VII. je bil rojen 9. no->ra 1*41 v Londonu kot najstarejši sin kraljice Viktorije in princa ena Koburžana in se je dne 10. 'šarca 1863 poročil z dansko prince-n.io Aleksandro, ki mu je povila šestero otrok. Šele v starosti 60 let je po smrti ^oje matere zasedel kraljevski prestol. Do svojega 60. leta se ni nič ba-•il z javnimi zadevami. Služil je nekaj časa v armadi, a samo nominalno. Stopil je v tem čaan le enkrat v ospredje, namreč leta 1875, ko jo " imenu krone napravil reprezenta-i>ko potovanje po Indiji. To poto-vsnje in pa atentat, ki je bil nanj storjen v Bruslju meseca aprila 3 900, sta najvažnejša dogodka k 1 asa, ko je bil prestolonaslednik« rjsnj*, Modil so js to* kar doma, Bil ja kralj lskkožirec med pariškimi in skimi Iahkoživci; zapravil je mili* Jone in napravil na milijone dolga. A ko je ta mož v starosti dO. let zasedel kraljevski prestol, se je pokazalo, da je dalekoviden politik in genijslen državnik. Kralj Edvard je v kratkih letih dosegel velepomembno novo grupiranje svetovnih sil. Uvidevsjoč, da preti od Nemf ije nevarnost ne le Angleški, nego celi Evropi in velikemu delu sveta, je osredotočil svoje sile ns izoliranje Nemčije. Sklenil jc zvezo s Francijo, utrdil tradicijonelno prijateljstvo z Italijo, potegnil Špansko na svojo stran in se sprijaznil s starodavno nasprotnico Angleške, z Rusijo. Uredil je vse spore med Angleško in Rusijo v Aziji in po turški revoluciji izpodrinil nemški upliv v Carigradu ter povodom aneksije Bosne in Hercegovine, videč v Avstriji zaveznico Nemčije, dajal mogočno podporo balkanskim državam ter pomagal Avstrijo finaneijelno oslabiti in si pridobil močen vpliv na vse balkanske države. Deja-nsko sta danes Nemčija in Avstrija izolirani v Evropi in to je v prvi vrsti delo kralja Edvarda VII. Parlaamt. Reja poslanske zbornice. — Predlog na spremembo dnevnega reda, — Prvo branje reforme poslovnika. Včeraj se je po daljšem presledku spet vršila seja poslanske zbornice Na dnevni red je prišlo prvo branje reforme poslovnika. Za predlog poslanca Choea, da se ta točka odstavi z dnevnega reda. so glasovali samo češki radikalei. Ostali poslanci -Slov. Enote« so se pri glasovanju večinoma od-ftranili. Predlog je seveda propadel, izid glasovanja so sprejeli radikalci s klici proti »Slov. Enoti«. — Nato povzame besedo ministrski predsednik baron Bienerth. Govori obširno o akcijah glede poslovnega reda. katere so izšle iz parlamenta. Vlada ne namerava popraviti le posameznih točk poslovnika, ki so ravno zdaj akutne, temveč ustvariti nov enoten poslovni red. ZgMilo se je to predvsem v interesu poslanske zbornice same. Vlada bo z veseljem pospeševala reformo poslovnika. —- Nato govori poslanec Seitz, ki pravi, da ne sme biti namen poslovnika ustanoviti samovlado številne večine, temveč postaviti v soglasje potrebo nacionalnih in socialnih strank po parlamentarnem sodelovanju s potrebami parlamenta. Treba je zagotoviti redno delovanje parlamenta, ue pa pri tem odstraniti možnosti obravnavanja aktualnih političnih vprašanj. Sedanje obravnavanje nujnih predlogov je popolnoma nezadostno. Vladna predloga ni spodobna, da bi stranke na njenem temelju obravnavale o reformi. Socialni demokrat je so za reformo poslovnika, toda akceptirali bodo samo tiste točke, ki so res v prid delovanju ljudske zbornice. — Poslanec Wei-denhoffer se norčuje iz poslanca Kreka in Kramara, ki sta hotela s svojo spremembo ]»oslovnika spremeniti politično situacijo, pa sta ss temeljito varala. Rekonstrukcije ni bilo, in pri Slovencih in Cehih ni veš tistega navdušenja za reformo poslovnika. Isto je s krščanskimi -oci-alci in socialnimi demokrati. Sicer je pa nemogoče napraviti tak poslovnik, ki bi onemogočil obstmkcijo. Nemci t>odo glasovali za reformo poslovnika, ker hočejo preprečiti ekscese manjših skupin. Nemci so zagovorniki centralnega parlamenta, zato bodo zahtevali, da se postavi kot izključni poslovni jezik parlamenta nemščina. To ni germa niziran je, temveč potreba. Govornik napoveduje, da se bo vložil tak predlog. —• Nato se razprava o reformi poslovnika prekine. Sledi razprava o nujnem predlogu poslanca Drtine glede novih stavb za čeSko univerzo v Pragi, poslanca Chiarija glede fizikalnega instituta dunajske univerze in poslanca Bachmanna glede stavbe nemške univerze v Pragi. — Poslanec Stran«ky izvaja, da vladajo na dunajskem fizikalnem institntu škandalozne razmere. Dijsštvo je že lani zaradi tega stavkalo. Dne 25. oktobra je obljubil naučni minister, da se začne graditi novo poslopje. Govornik potem obširneje govori o ne-dostatkib in prosi, naj se nujni predlog sprejme. — Poslanec Drtina izvaja, da je mizerija na visokih šolah menda še edina točka v Avstriji, kjer vlada enakopravnost. Lepi časi, ko je Avstrijo imela za visoke šole dovolj denarja, so že davno minili. Govornik se peča obširno z razmerami na češki univerzi v Pragi. — Poslanec Bschmann govori o nedostatkih na nemški univerzi v Pragi- — Raspravo o teh nujnih prsdlssjih se nato prekine« «ja in M slika, ki se paša z odpravo določb disciplinarnega reda za nniver-ze o zborova Inem prsvn dijaštv*. Minister pravi, da je podlaga tej interpelaciji sledeče dejstvo: rektor graške univerze je bil uradno obveščen, da sta dva slušatelja univerze z nekim tehnikom sklicala javen sestanek v nek loksl izven univerze, in na onem sestanku nsj bi nek pastor govoril o klerikalcih in nek drog govornik o gibanju »Los von Rom«. Minister pravi, da ne bo proti rektorju ničesar storil, ker je nastopil proti onemu sestanku; držal se je strogo one točke disciplinarnega reda. Sicer se pa disciplinarni red danes nc prakticira več strogo in poleg tega se v nančnem ministrstvu izdeluje nov disciplinarni red. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Sle vznak a Enota.« Kakor smo že včeraj med brzojavkami poročali, so češki radikalci izstopili iz >Slovanske Enote«. Nemci mislijo, da se bo »Enota« zdaj, ko ni več v nji radikal cev, ložje približala vladni večini. »Nar. Listy« pišejo, da so bili radikale? v veliki zmoti, Če so mislili, da se 1») »Enota • vedno in povsod pokoravala njih diktaturi. Češke-aemšks pogajanja. Korespondenca *Zentrum« javlja, d« se bedo kmalu vršilo javne informativne konference med zastopniki Cehov in Remcev, ki bodo dognale, v koliko je mogoče doseči glede nnrodnostno-političnih točk sporazum. Nemško-češke konference se bodo vršile po Binkoštih pod predsedstvom ministrskega predsednika. Vsia|a t Albaniji. Iz Soluna poročajo, da so prednje straže čet. ki korakajo proti Pre-sovn, trčile pri Budakovn z uporniki. Nastala je huda borba; podrobnosti pa Še niso znane. Iz Carigrada poročajo, da se je vojni minister odpeljal k inspekciji v Albanijo. Slovenci! Preteklo je 25 IetA, kar so slovenski narodnjaki nstinOvili »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki naj ustanavlja in podpira narodne šole. Družba je doslej rešila že na, tisoče slovenskih otrok potnjčenjs. Zdaj pa je krvni sovražnik začel uporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, obrtnike, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zasede tujec, ki izrablja poteni svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu. Novemu nevarnemu orožju moramo zoperstaviti nov ščit in meč. Treba nam gospodarske obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grndg v obmejnih krajih, podpirala obrt in trgovino in ji skrbela za zaveden naraščaj. Taka organizacija bodi »Brani-l»or«. ki mu je c. kr. ministrstvo notranjih zadev pravkar odobrilo pravila. Slovenci ! Podpisani pri-prarijjalni odbor Vas vabi, da pristopite društvu. Zaveda se. da so Slovenci preobloženi z narodnim davkom za društva, katera radt nove organizacije ne sinejo vinarja izgubiti, Branibor« pa je taka potreba, da se žrtvam zanj ne moremo in ne smemo dalj izogibati. Zavedamo se tudi, da »Brauibor« ne bo vršil čudežev. A tudi s skromnim posredovanjem bo i »d vrnil marsikatero nevarnost, ki grozi slovenskemu gospodarstvu. Zato pa Vas vabimo k pristopu vse, ki vidite nevarnost, a vendar še gledate zaupno v bodočnost Slovenstva. Naš narod ni rojen poginu. Verujemo, da jc življenja in napredka zmožen. Odbili bodemo napade, če lK>mo žrtvovali in delali. Naprej k temu delu in žrtvam! Ljubljana, 1. vel. travna 1010. Pripravljalni odbor »Braniborja« t Aleksander H odo vernik, s. r. Andrej Seoekovie, s. r. dr. Gregor fcrjsv, s. r. Dopisi. Iz Hornelj t Istri. Dopisnik ia Kozine v »Edinosti« dno 13. aprila t. 1. št. 102 se je bodo rmzkoraoil ter hoče nas Herpoljse predočiti širši javnosti kot protiknltnme delavce, dasi pod krinko osebnosti. Podel je iz srčne boli, isiiiru no more opravičiti, na osebno polemiko, če tudi jo ta tako neslana Tukajšnja notioa t »Edinosti« od dne T. agrila, js izšola novo svTcSrfla ia Metoda, ki aJnsa I ▼mila pa js aaansfkaga, da se ni oklenil drsnosti Kosincev, ki pri vsaki priliki povdarjajo, da je del Herpelj Kozina. Le to je bolelo in nič drugega! Nsj pa vedo Kozinci: Pravice, ki smo jih podedovali po naših prednikih, bodemo vselej in povsod krepko in vztrajno branili in nikoli ne more postati belo, kar je črno. Kot dokaz, noj vam služi, da niso imele za vas prav nobenega uspeha občinske seje, deputacije v Klaneu, prošnje na občino Materijo itd. Ako vam tudi to ne zadostuje, pa pridemo z uradnimi potrdili na dan. Torej mi branimo te nam zajamčene pravice, katere se nam hoče neopravičeno in samovolno odvzeti. Vi pustite naše, kakor pustimo mi vaše, pa bode ljubi mir. — Razsodni svet pa nsj sodi, kdo izziva in neti prepir!? Da delamo tudi mi Herpeljei ua narodnem in gospodarskem polju, povdar-jamo: Pri nas obstoji že 7 let krepko bralno in pevsko društvo »Zvezda«, ki se je letos pomnožilo in prelevilo v bralno, pevsko in sokolsko godbe-no društvo »Zvezda«. Pred letom se je ustanovilo »Kmetsko hranilnico in posojilni**o« in leto« smo ustanovili tudi v-Zavarovalnic o za govejo živino«. Padla je tudi iskra, da se ustanovi ljudsko knjižnico in nada je, da v čim najkrajšem času oživi. Vse te koi aossjesjs so pa izvestnikom trn v peti, za kar imamo na stotine dokazov. Tudi mi bi lahko |)adli na osebnosti, kakor glavar neke družine z 10 udi. ki blatijo in napadajo še celo v javni instituciji našo vas in naše korporacije. Če bo treba., dokazali bodemo s pričami. Duša našim kor-j*oraeijsm je pa oseba, ki se žrtvuje brezplačno, tako mora-lično kakor fizično in mate-rijelno. — Tendenca dopisnika iz Kozine je menda udariti po tej požrtvovalni osebi, misleč: »Udaril bom pastirja, ovce se bodo razkropile in tako dosežemo mi sveti raj.« Podtikuje mu nekaj, kar smo pripravljeni s prisego potrditi, da je podla laž i ti perfidna izmišljotina. Razsodni svet pa naj spet sodi: Ali ni vse to početje protinarodno in prof ikri! turno, kakor tudi, ali ne smrdi ravno vse to po abderitsvu?! Dobro vemo. da kdor ne tuli v vaš rog neopravičenih krajevnih interesov, ni vaš prijatelj. Radi tega pa niste nikakor opravičeni ga dati na indeks, kot narodnega nasprotnika. Ako vas kaj boli. obračunajte z nami, a ne s posameznimi osebami. Mi po bodemo stali vedno na braniku za pravice vasi in nedolžnih oseb in se ne bojimo vaših groženj in poglavij o morali, ker naša vest je čista. Dnevne vesti. 4- Neme! bi radi ločili Cehe od Slovencev. Moravski deželni poslanec dr. Fiscbel je priobčil v »Neue Freie Presse<. dolg članek o spravi med Čehi in med Nemci. V tem seveda v nemškem duhu, a z znano hinavsko spravljivostjo pisanem članlni se ta dr. Fisehel trudi, da bi zabil klin v češko-slovensko solidarnost. Ta dr. Fisehel trdi, da Slovenci izkoriščajo »Slovansko Enoto« in Cehe in z neko presenetljivo navitostjo vprašuje Cehe, kaj jim more biti mar za razdelitev Štajerske in za slovensko ura do vanje na Koroškem in v Trstu. »Nar. Listv« vprašujejo z isto pravico, kaj so Štajercem in Korošcem mar češke razmere. Vidi se, da niti nemški politiki niso prišli do spoznanja, da vidimo Čehi in Slovenci samo v svoji solidarnosti moč osvoboditi se nemškega tiranstva in si izvojevati pogoje za svoje življenje. H- Malikovanjn škofa Slomška je sedaj pač konec med razumnimi Slovenci. Častili smo Slomška čez mero, ker smo ga premalo poznali. Sodili smo ga le po enih njegovih delih, po onih, s katerimi je koristil slovenski stvari. Klerikalci sami so nam ga zdaj pokazali še z druge strani, kot zagrizenega, klerikalca. Ta škof je pisal, da so liberalci »lažnjiv-oi, opravljivci, zvijačni postavoda-jalci, trdosrčniki, oderuhi, goljufi, sleparji, ki najboljše naredbe spodbijajo in vsako blsgonosno početje pokoočojejo« — ta škof je imenovsl svobod om i selstvo »nauk, ki plodi in vzgojnje druhal, polno gisdavosti in bsharije, druhal, vedno modrovajo-čo, nezadovoljno, prepirljivo, ki se kakor peklenska pošast vlači po deželi.« — Res, od nove strani so nam klerikalci pokazali škofa Slomška. Doslej so nam vse to prikrivali in obdajali moža z neko glorijolo. Sedaj smo ga šele prav spoznali in sedaj je tudi konec malikovsnja Antona Martina Slomška, Kaka revna inteligenca je bil ta škof, ki v cerkvenem lista ni anal proti liberalcem niš dragoga pisati kakor psovke najnavad-nejšega kalibra. Samo trapast far jo mogel nabrati tok nmternošter mastnih psovk. Naj zdaj »Slovenec« rjo-ve kolikor kods, samo iispssl far js je liberalne psoral nie drngagai ne človekn, ki je pisal, kar smo zgoraj citirali in so klerikalci izkopali iz pozabe za izgled in vzpodbuja svoje mladine. H~ »Mati Slovencev«. Poziv na ustanovni shod klerikalnega obrambnega društva naznanja, da bo pred zborovanjem m so a v frančiškanski cerkvi »pred oltarjem matere Slo* veneev«. To je prvič, da slišimo, da je bogorodica speci je 1 no mati Slovencev. Kot dobri kristijani, ki se nismo brez uspeha učili krščanskega nauka, moramo reči, da je bogorodica mati vseh narodov in čudimo se, da tako katoliški možje, kakor so dr. Ivan Šusteršič, dr. Janko Brejc, duhovnik, dr. Anton Gregorčič in duhovnik dr, Anton Korošec tega ne vedo. Po naukih katoliške vere je bogorodiea mati Nemcev in Italijanov in Francozov ravno tako, kakor mati Slovencev, nič manj in nič več. Ali hočejo zdaj klerikalci že Mater božjo zlorabljati za svojo strankarsko agitacijo? Malo več respekta, malo več spoštovanja pred verskimi nauki bi klerikalci že mogli imeti! -j-Slovenska zasebna gimnazija t Gorici. Znano je, da so sklenili goriški laški liberalci ustanoviti v Gorici realno gimnazijo ž laškim učnim jezikom. Vzdrževati jo hočejo s prispevki furanskih občin, v glavnem s pomočjo goriškega mesta ter s podporo dežele, dokler ne prevzame te laske realne gimnazije država v svojo upravo. V Gorici bi lahko stali že zdavnaj laška in slovenska gimnazija, ako bi bili to hoteli Lahi. Ali oni ne privoščijo Slovencem srednjih šol, zato nimajo oni nič in Slovenei nič, marveč morajo eni kot drugi pošiljati svoje otroke v nemško gimnazijo. Laki se hočejo sedaj otresti nemške gimnazije z ustanovitvijo laške stalne gimnazije, katero hočejo nekaj časa vzdrževati na svoje troške, da jo končno vzame država v svojo režijo. Pajerjev zaveznik dr. Gregorčič je sedaj sprožil misel, da naj tndi Slovenei ustanovijo svojo privatno slovensko gimnazijo v Gorici. Sklical je na posvetovanje same klerikalce; ti možje so zborovali ter napravili tudi kuratorij slovenske zasebne gimnazije, ki naj bi se otvorila prihodnje leto v Gorici v Šolskem domu. Nobenega naprednjaka niso nič poprašali o tej reči, popolnoma so prezrli napredno stranko, toda sedaj pa prihajajo na dan s pozivom do vseh goriških Slovencev, do vseh slovenskih občin, da naj prispevajo za zasebno slovensko gimnazijo v Gorici. Naprednjak je pri klerikalcih sa-nfo zato tukaj, da naj plačuje za nje, da se bodo bolj strankarsko jačili. Ali to ne bo šlo, ker slovenske privatne gimnazije v Gorici ni prav nič potreba, marveč potegujejo naj se poslanci rosno za slovensko gimnazijo ua državne troške. naj se približujejo Lahom ter kažejo na potreben skupen nastop v šolskem vprašanju, pa bo vstreženo enim in dragim. Lahi hočejo, da prevzame končno država laško realno gimnazijo v svojo režijo; hočejo pa tudi slovenski klerikalci, da bi vlada prevzela v svojo oskrbo slovensko gimnazijo. Torej hočejo eni kot drugi doseči; laško in slovensko gimnazijo na državne troške! Radi tega pa vendar ni treba vstanavljati na^u-vo privatnih srednjih šol, marveč spraviti se skupno na delo pa zahtevati, da se odpravi nemška gimnazija lepo polagoma ter stopita na njeno mesto slovenska in laška. Čemu kaki drugi ovinki f Slovenske občine so revne* preobložene z dokladami, sedaj pa naj bi prispevale s velikimi svo.tami za gimnazijo, ko je vendar naloga države, da nam da srednješolski zavod ua svoje troške. — Posebno sumljivo pri tej stvari je to, da so začeli vso to reč klerikalci tako-le strogo strankarsko ter da stoji na čelu tega gibanja dr. Gregorčič, Pajerjev zaveznik. Laški liberalci znajo izborna izkoriščati dr. Gregorčiča na šolskem polju. To smo videli posebno pri trgovski šoli, ko so dosegli Lahi z njegovo pomočjo laško trgovsk šolo, Slovenci pa nič, Slovenci samo plačujejo za njo. Morda jim je sedaj orodje, da pridejo Lahi lažje do uresničitve svoje želje glede laške realne gimnazije, Slovenci bi se blamirali in ostala bi jim le nemška gimnazija; kajti na to ni misliti, da bi vlada vzdrževala v Gorici . posebej laško, slovensko in nemško gimnazijo. Nam se zdi, da hoče »zveza« opehariti Slovence za gimnazijo v Gorici — zato je umevno, da napredni Sovenei in napredne občine ne bodo nič prispe-vale,ker vidijo že v početka te akcije skrivne namene slovenskoklerikalne-laškoliberalne zveze! + »Kaplan in politika.« Piše se nam iz Radovljice. V sobotnem »Slovencu« ss je blagovolil zopet spomniti neki dolgojezioni možakar naših »Sokolov«. Ne vemo, zakaj jim jo naš »Sokol« tako na potu, da ga morajo vedno blatiti in obrekovats. Saj še ni dolgo tega, ko mn je naš - vsevedni kaplanček prerokoval v svojem škofovem lista, da gn bo ta hitra le aooita, da vas no kodo enkrat mm grakOn s vas svojo sik, tor da as s»> ste odšli, seveda samo radi ljubega mira, is Radovljice, koder ss bodo prišel kosati sad vaše vroče lju besni do bližnjega. No, saj vi ne boste prvi in zadnji tudi ne. Kar pa trdi dotični dopisun v »Slovencu«, da so prinesli ravno nekateri »Sokoli« poulično surovost v Radovljico, to presega pa se vse meje lažnjivosti. Kdaj se je po poprej spomnil kdo v kakem listu naših klerikalcev dokler ni prišel naš kaplanček v Radovljico? Ravno on je tisti, kateri je prinesel ta razdor v prej mirno Radovljico. Najprvo je začel hujskati svoje bratce proti »Sokolom«. Potem je začel nagovarjati s svojim svetohlinskim obrazom naše telovadce, da naj zapustijo našo telovadnico, ter da naj pristopijo k »ču kom«, ter jim obljuboval vsakovrstna darila in to še celo v šoli. Ko s tem ni mogel uničiti »Sokolov«, jih je pa začel blatiti po stari klerikalni metodi. No saj drugačni kaplani tudi ne morejo priti iz lemenata. V »Slovencu« se trdi tudi, da so se naši klerikalci informirali, da ni nikoli naš kaplanček nobene mrtve osebe tukajšnjega kraja v šoli z imenom imenoval. Mi tega tudi ne trdimo, ker vemo, da ima kaplanček že toliko slame v glavi, da ve, da kaj take-ora ne sme storiti. Tega pa ne bode tajil, da on ni nikdar v šoli mrtve osebe tukajšnjega kraja blatil, ter jo tako opisal, da so še učenci dobro vedeli, katerega ima v mislih, namreč očeta gr. K. Ko jra je gospod K. nekaj dni pozneje za besedo prijel, ter zahteval da v kratkem prekliče dotične besede, je pa hitro svojo ošabnoat opustil, ter se začel opravičevati, da je to od drugih Ijudij slišal. Svečano mu je tudi obljubil, da se bode takoj o celi zadevi informiral, ter da bode ev. tudi preklica1, a ko bode izvedel nasprotno, česar pa se do dane;? m storil. Mi se le čudimo da ima gospod K. Toliko potrpežljivosti. Seveda, malo sitno je res besede nazaj jemati, kaplan pa bode že moral to storiti kajti, sicer "hode l>eseda meso postala, kar mu sigurno ne bode de'alo časti. Kar se pa tiče naših surovosti, pa kar na dan z njimi. Bodemo vsaj zopet enkrat brali »resnico« v >■• Slovencu«. Torej vse časti vredni širokoustnež na dan!« — Siidmarka« namerava v pospeševanje naseljevanja nemških rodbin med Slovenci pri alpskih nemških hranilnicah izposlovati i^tanovit v družbe z on jeni in jamstvom, ki bi razpolagala z glavnico 10 milijonov kron, obrestovaino z 41 o %, ter se »Siidmarka « obligira, letno 1 rr tega obrestovanja t. j. 100.000 K prevzeti na svoj račun. — Misel ta porodila se je v glavi Upniškega pastorja dr. Albanija, tistega moža. ki je pred kratkim tako drastično ožigosal poslovanje ravno .Siidmarke« ob obmejnih naših krajih. — Vsied navedeneera predloga pa, ki ga misli pri glavnem zboru »Siidmarke« v Lincu sprožiti, Albanija nemški listi, pred vsemi celjska Deutsche Waeht«, v nebesa povzdigujejo, čeravno so ga še nedavno kaj neusmiljeno prijemali. A zdaj pravijo, da je bil le »Geerenstand vielfach irrtumlieher Angriffe«! — Nad nemško konsekvenco je ni! — »Deutsches Amt«. Dne 2. t. m. je na ptujski pošti zahtevala neka slovenska stranka poštno spremnico v slovenskem jeziku. Poštni uradnik pa je odgovoril: »Ich ver-stehe nur deutseh«. Ko mu stranka na to v nemškem jeziku pove, da želi dvojezično spremnico, odgovori dotični uradnik, da takih spremni'-sploh nimajo na ptujski pošti, češ: »Hier ist ein deutsches Amt«. To je vendar od sile. da si upa c. kr. avstrijski uradnik trditi, da je ptujska pošta nemški urad. To je naravnost izzivanje ptujskih in okoliških Slovence v. I'pa t i je, da se bodo t tori i i potrebni koraki, da taki urdaniki izginejo s slovenskega ozemlja. -f- Imenovanja in premeščenja. Davčnim upravitejem je imenovan davčni ofici.ial Ivan ŠusterŠič v Gorici ter premeščen obenem v Ajdovščino. Ofioijalom je imenovan davčni asistent Avgust Cejan v Gorici ter premeščen v Lošinj. Na davkariji v Gorici je malo slovenskih uradnikov. Da pride slovenski uraxlnik v slovenski kraj za davčnega upravitelja, proti temu ni nič reči, ali čemu premeščajo slovenske ura/lnike v Tstro, ko jih krvavo potrebujemo v Gorici, to je res neumljivo! — Sokolska Župa Ljubljana L je pravkar izdala prvo številko svojega »Sokolskoga Vestnika«. List bo -lužil organizacijskim svrham in po globitvi v pojmovanju programa in nalogo sokolskih društev. S pomočjo lista bo lažje organ izovati v Župi telesno in duševno vzgojno delo, poučeval bo pa tudi članstvo o splošnem sokolskem gibanju med Slovenci in drugimi Slovani. Spočetka izhaja letno Štirikrat, tiska se v 1400 izvodih, člani župnih društev dobijo list zastonj, za nečlane je po 1 K. _ Izletnikom v Trst. Udeležencem podamo v naslednjem natančen program našemu bivanju v Trstu. Držite se ga strogo, da bo uspeh po-nolen. Ob 7. uri 10 minut prihod in v na KOKMrrara v tisu. 0*> n. ari sfisijslsn nastran* v ssfaass) nam domn«. Ob pol t. aajntrk. Oh uri v sknpinah odhod proti prosti Inki. Ogledovanje. Ob 10 nri vstop pred Llovdovo palačo na tramvaj in se peljemo do Llovdovega arsenala. Ob pol 11. skupno ogledovanje tega arzenala. Ob V«12. ogledovanje vojnega arzenala. Ob 12. ogledovanje plinarne. Ob 1. kosilo. Od 3. do pol 7. zvečer veselica pri »Tirolcu«. Ob pol osmih predstava. Po predstavi skupni sestanki v nekaterih narodnih gostilnah. Ob pol 2. odhod na kolodvor. Ob 2. odhod iz Trsta, — Izletnikom v Trst priporočamo sledeče narodne gostilne: Za za-jutrk: Narodni dom, pri »Francu«, ulica Geppa (nasproti Narodnega doma), zadružna gostilna »NDO.«, na vogalu ulic Carradori in Ohega, gostilna alT Ginasio«, ulica Squero nuovo. Za kosilo: gostilno delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve), gostilno »Jadran«, ulica Industria (poleg cerkve), gostilno Babic G., via Istria (poleg poštne filijalke). Za večerjo: kakor dopoldne, le vajenska skupina ima skupno večerjo v gostilni »en Grot-ta« v ulici Tivarnella. Vse te imenovane gostilne bodo zvečer odprte do 3. ponoči radi izletnikov. Prosimo izletnike, da napolnijo te imenovane gostilne, ker imajo gostilničarji vse pripravljeno za izletnike. Pripominjamo še, da je odhod iz Ljubljane točno ob 3. uri26 minut in sicer z južnega kolodvora. Prosimo vse izletnike, da pridejo nekoliko preje na kolodvor, da o pravem času zamenjajo izkaznice z voznimi listki, da ne bo prevelikega navala. — Danes zvečer do 9. ure se dobe tudi še izkaznice, kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj se požuri. — Velevažno predavanje o novih državnih zakonih za trgovske sotrud-nike in druge privatne nastavljenee priredi društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Iz prijaznosti bode predaval g. dr. R. Marn. S svojim obiskom naj vsakdo pokaže, da se zaveda svojega stanu. — Gospod H. Smrekar je razstavil pri L. Scbvventiierju par izvrstnih karikatur, ki se nanašajo na umetniško polemiko Cankar - Žrai-tek - KobrJ. — Družinski večer priredi v nedeljo 8. maja ljubljanska podružnica Jugoslovanskih železniških uradnikov v areni Narodnega doma. Pri prireditvi sodeluje Slov. Filharmonija. Začetek ob 8. zvečer. — Vstop prost. — Slovenske stenografe in stenograf inje vabim na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 10. maja t. 1. v prostorih »Matice Slovenske« (Kongresni trg, 7) ob 6. uri zvečer. Dr. Fr. Ilešič. — Dijaška stanovanja za prihodnje šolske leto. »Domovina«, ki vzdržuje v tekočem šolskem letu dijaško kuhinjo, razširi za drugo leto v smislu svojih pravil delokrog. Osnovati hoče v svojem področju nekako posredoval ni eo za dijaška stanovanja, s Čimer naj bi bilo za prvi hip nekoliko pomagano velikanskim nedostatkom, ki vladajo v tem ozira med ljubljanskimi srednješolci. Odbor /Domovine« prosi radi tega, do vsakdo, kdor bi rad vzel kakega d iaka za prihodnje šolsko leto na stanovanje, pismeno sporoči odboru »Domovine« v Ljubljani do konca mesec: maja svoj naslov in pogoje! Oziralo se bo le na zdrava, čista in dobra stanovanja. — Nova patentovana ura »Pen-dula« z električno budilno In signalno pripravo. V izložbenem oknu gospoda Milka Krapeža, urarja in tr-crovca v Ljubljani na Jurčičevem trgu, je občinstvu na ogled nova električna budilna in signalna ura »Pendula«, patent Zorn-Ravnihar«, Ura je jako praktična in zanesljiva, zelo pripravna za vsako stanovanje, posebno za hotele, šole, zavode, samostane, tovarne i. t. d. Urejena je ura tako, da lahko, kakor se želi in nastavi čas na enem samem, ali več električnih zvoncih deluje in sicer za vzbujenje tujcev po raznih hotelskih sobah, za tovarne, šole, zavode itd., pa da daje signale za delo in pouk. Ta ura, tako sistem kakor tudi izdelava je bila od različnih tu in inozemskih strokovnjakov pohvaljena kot najboljša in do sedaj najbolj praktična. — Razpisani ustanovi. Domobransko ministrstvo razpisuje z odlokom z dne 23. snšca t. 1. št. 629-XOT. dve ustanovi grofa Deblina (češki oddelek) za vstop početkom prihodnjega šolskega leta v vojaško vzgojevališce. Prosilci morajo dokazati, da nimajo v to potrebnih sredstev, ter da so češkega, odnosno mo-ravskega plemstva. Prošnje s potrebnimi dokazali so vlagati do 15. t. m. pri c. kr. namostništvn v Pragi. Podrobnosti so na razpolago pri mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu« m. Cirila in v nedeljo, dno t. mejnika 1910 na lapam senčnatem vrtu gospoda Frana Zakotnika v Mostah št. 38. Spored: 1. Sreoolov. 2. Šaljivo pošta. 3. Korijandoli korzo. 4. Godba koncertna in plesna. 5. Prosta zabava. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v najpotrebnejši sklad, se predplačila hvaležno sprejemajo. Odbor. Telovadno drnštvo »Sokol« v Kamniku priredi v nedeljo, dne 8. maja 1910 v dvorani »Društvenega doma« s prijaznim sodelovanjem nekaterih bratov »Sokola I.« v Ljubljani ter I. slov. pevskega društva »Lire« v Kamniku zabavni večer. Spored: 1. Klavir. 2. Vilko Novak: »Gorski kraj«, moški zbor s tenor-so-lom. 3. »Strežaj kakor mora biti.« Komičen prizor. 4. H. Volarič: »Slov. mladenkam«, ženski zbor in klavir. 5. H Vogrič: »Pismo«, cvete ros pe v. <5. G. Puceini: »Toska«. Arija Cava-radosija: Žarele so zvezde. 7. J. Kocijančič: »Mejniku«, moški zbor. 8. J os. P.: »Čevljarski učenec«. Burka s petjem v 1. dejanju. 9. Ples in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Bela vrana? Piše se nam: V lovišču Stranje pri Kamniku ustrelil je dne 5. t. m. lovec F. S. belo vrano. Peroti in rep so umazano bele, glava in kljun pa črna. Vrana je na prodaj. ^-^"^g; Iz Kranja se nam poroeaT V sredo zvečer se je vršil v tukajšnji čitalnici občni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ob precejšnji udeležbi članov obeh podružnic, od katerih so bile zastopane dame v večjem številu, otvori v odsotnosti prvomestnika njega namestnik, gosp. Fock, občni zbor, poroča sam in odborniki moške podružnice na kratko in gdč. tajnica ženske podružnice bolj obširno o delovanju podružnic, na kar se volita nova odbora. Nato podeli prvomest-nikov namestnik besedo odposlancu osrednjega družhinega odbora, gosp. prof. Jugu, iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru slikal pomen družbe in govoril o njenem delovanju, predvsem pa naglašal delovanje podružnic, ki se naj ne omeji samo na zbiranje prispevkov, ampak razširi in poglobi s tem, da se začne prodirati v okolico v obrambno organizatorič-nem oziru in posebno s prosvetno vzgojo. V tem smislu je želeti predvsem kranjskima podružnicama uspeha in tu jik še čaka mnogo hvaležnega dela ... Besede govornika so našle glasen odmev v poslušalcih, ki je hotel povedati, da se vsi člani in članice zavedajo te naloge in hočejo v tem smislu tudi delovati. Po končanem občnem zboru nas je razveselila gdč. Šavnikova z lično deklamacijo, predvsem pa so prijetno in ljubko zadonele slovenske pesmice, ki jih je zapel pevski zbor pod vodstvom gosp. prof. Beraniča. Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko) priredi v nedeljo, 8. maja 1910 v Gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Prememha posestva. G. Julijana Kmet je kupila vilo na Kokrici od g. barona Leona Baillouta in jo bode uredila za poletno stanovanje za tujce. Občni zbor obeh C. M. podružnic v Ribnici se vrši v sredo, 11. t. m. v čitalničnih prostorih. Začetek ob 5. ]M>poldne. K obilni udeležbi vabita odbora. Ljubitelj mladine in lep vzgojitelj. Iz Novega mesta se nam piše: Ni dolgo tega, ko smo brali v »Slov. Narodu«, kako je znani pater Pavel udaril mladega učenca po ušesu in mu ga poškodoval. Vsakemu človeku in naj si bo še tako vročekrven, se enkrat ohladi vroča kri; pater Pavel dela izjemo. Pred kratkim je zopet pokazal svojo svetniško naturo in zakrivil nekaj takega, radi česar bi bil kak posveten učitelj že davno občutno, strogo kaznovan. Zgodilo se je to v celi resnici takole: Nekega četrto-razrednika je pater Pavel najpreje kruto in neusmiljeno pretepel in oso-val. Nato mu je pa še zagrozil, da bo prišel g. R. — ki je član okrajnega šolskega sveta — in da ga bodo dali na vislice! Učenec je vedno v strahu trepetal, kdaj pride g. R. in da je imel res strah pred tem, vidimo iz tega, ko je par dni pozneje res stopil v sobo g R. Učenec se je takrat tako prestrašil, da je divje zakričal in kakor brez uma zbežal iz sobe. Posledica tega je bila, da je učenec dobil poščivanjo, ki se, kakor znane, pojavi vsled strahu. P. Pavel hodi seveda svojo pot, kajti njemu ss ne bo nič zgodilo, kakor se mn tudi niš še ni. Seveda, da bi kak liberalen učitelj zakrivil kaj sličnoga (pri patru Pavlu to ni nič), še davno bi bil ob službo. Toda noter Pavel sme dolazi, kar on hoče, kajti kar on stori, je vse po božji volji in pater Parol bo v svoji potuhnjenosti, krutosti in hudobiji pretepal in suval nedolžno mladino še dalje, dokkr as bo tatU tako vnr- negs prod pravico in dokler se no bodo msrodsjsl faktorji brigali za nje-(sovs Mas Biser bi pa bilo umestno, da bi se še enkrat uredile šolske razmero v Novem mostu in asledfcaa poverila resničnim vzgojevalcem. Kajti z otroci revnih staršev, ki ne morejo semtertja napojiti in nasititi lačnih želodcev po njihovi volji, se ravna zelo čudno. Cetrtorazrednik ubožnih staršev ne dobi koncem leta spričevala, da bi mogel iti k skušnji za vzprejem v gimnazijo. Po mnenju spričevalodajalca ni gimnazija za revne; ti naj vzamejo kramp ali lopato v roke. Pri vsem tem večidel nimajo ti črni ljubitelji in učitelji mladine niti učiteljske kvalifikacije ali skušnje in tudi sposobnosti ne. Prvi maj so vipavski čitalni-čarji proslavili na ta način, da so priredili pesizlet na Nanos. — Mala družba čilih vipavskih turistov je korakala navdušena čez Lipe k Sv. Hijeronimu, kjer je bil glavni odmor. — Dan je bil krasen, razpoloženje izvanredno izborno. — Kar ločiti se nam ni bilo mogoče od našega orjaka Nanosa in solnce se je že potapljalo v blesketajoče Adrijansko morje, ko smo odkorakali vsi čili do Razdrtega, kjer smo se poleg zabave spominjali planinske koče na Nanosu z malimi darovi. Nabralo se je 6 K 42 v. — Temna noč nas je prisilila, da smo se morali ločiti in odpeljali smo se nazaj v solzno dolino. — Ci-talničarji torej na noge, glejte da se pri prihodnjih izletih vidimo v večjem številu. — Pustimo na takih izletih kar je vipavsko 6labega vedno [ doma. ^Jfrietnjt- Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Senožečah je oživela in zboruje jutri popoldne ob pol 4. v prostoriii znane rodoljubne Mušičeve gostilne. K temu prerojenju omenje-. ne podružnice naj bi prišle kumovat vse sosede, kumovat naj pridejo rodoljubi iz bližne in daljne okolice. Na svidenje! Iz Zagorja ob Savi: Na dopis iz Zagorja v »Slov. Narodu« z dne 30. aprila 1910 št. 97 s katerim bi nam dobro znani dopisnik rad zgago delal odgovarjamo, da je župnik miren in vse časti vreden, ter podpira kjer le more slovensko stremljenje in da je cena za svet, ki se namerava prodati nekemu značajnemu Slovencu primerna. Seveda si želijo kazi-uotje župnika kot jc bil prejšnji. Ta je hodil in volil vedno s kazinoti, zatiral na celi črti slovenski živelj ter denunciral člane »Sokola« pri rudn. ravnateljih. Prav posebno si pa želi takega župnika oni možakar, ki voli povsod s kazinoti ter je glasoval pri volitvi predsednika kraj. šol. sveta za Slovanožrca Michelčiča. Heil! Umrla je v Trbovljah ga. Ana P i n t a r v 88. letu starosti. P. v m.: Poduradniki Južne železnice so imeli v četrtek v Mariboru protestni shod, ker jim Južna železnica navzlic obljubi noče dovoliti takega zboljšanja, kakor ga imajo poduradniki državnih železnic. Štirideseti etnica učiteljskega društva za celjski okraj v Št. Jurju ob južni železnici dne 5. maja t. 1. se je sijajno obnesla, kakor se nam poroča. Vkljub ne kaj preugodnemu vremenu je bila udeležba naravnost presenetljiva. Slavlja so se udeležili učiteljsko društvo za šmareko-roga-ški okraj korporativno, učiteljsko društvo za laški okraj s 30 udi, po zastopnikih pa gornjegrajsko, konjiško, ormožko, slovenjebistriško in vransko učiteljsko društvo. Skupščino so počastili: član izvrševalnega odbora »Narodne stranke za Štajersko«, gosp. dr. Kalan, predsednik »Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic«, gosp. nadučitelj Sijanec iz Ormoža, odposlanci kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju in akademičnega društva »Triglav«, ter odposlanci »Zveze narodnih društev štajerskih« in napredne štajerske mladeniške zveze. — Slavnostno zborovanje se je vršilo v krasni,novi,povsera moderno opremljeni šentjurski ljudski šoli, kjer je vse došlece prisrčno pozdravil kot hišni gospodar gosp. nadučitelj A. Sivka. Predsednik učiteljskega društva za celjski okraj, gosp. nadučitelj Fr. Brinar, pozdravivši vse navzoče v vznesenih besedah ter orne-nivši nekaj aktu valnih društvenih zadev, je imel slavnostni govor. — Prav izborno je orisal zgodovino učiteljskega društva izza zadnjih 40 let, omenil vos može, ki so si stekli za razvoj društva posebnih zaslug ter prav pregnantno označil važnost celjskega učitsljstva za splošno organizacijo slovenskega učite Ijstva, — Po zborovanju se je vršil v Nen-dlovi dvorani sijajen banket, katerega se je udeležilo nad 100 oseb. Ob navdušenih nagovorih ter zvonkem petju jo hitro in prijetno potekel čas. — Telegrattšne pozdrave so poslali: državni poslanec F. Roblek, deželna poslanca dr.V. Kukovec in E. Gangl, častni slan A. Broaovnik, nadzornik J. Suponek, nadučitelj F. Kocbek, ssvniško ~ brežiško učiteljsko dru, štvo in dr« Od šentjursko obtfM _» tako trške, ko okoliške — ni bilo nikogar blizu. Znamenje, kako klerikalizam upošteva učiteljstvo. Sicer pa nam je vedno ljubša odkritost, nego — hlinjena prijaznost. Slovanski komite akademičnih društev na Dunaju. Na zadnjem obč. zboru je bil izvoljen predsednikom »Slovanskega komiteja« Slovenec Ign. Šlajpah, kand. med. vet. Slovenski večer na Kral. Vino« grad i h (Praga). 2. vel. travna sta priredili slovenski akademični društvi »Adrija« in »Ilirija« v gleda-liščni dvorani vinogradskega Narod nega doma pri pogrnjenih mizah zabavni večer, katerega moralni uspeh je naravnost nepričakovan, pa tudi gmotna stran je dokaj povoljna. Češkemu občinstvu so prav ugajali zbo ri, katere so zapeli pevci-akademiki. slovenski kvartet na lok, tamburaški zbor akad. društva »Hrvat«, kakor tudi proizvajanje slovenskih skladb voj. godbe 91. pešpolka pod vodstvom dr. Josipa Cerina. Največje priznanje je pa žel kvartei pevcev, ki je med drugim pel Sve*-kovo: »Kaj bi te prašal dekle ti . .!« Takega frenetičnega in dolgotrajnega aplavza še ni dosegel kmalu kak tu se nahajajoči zbor ali celo še kvartet. Po programu se je razvil v sosedni t. zv. »zimni zahrada« prav živahen ples, ki je trajal do ranega jutra pri neumornem sviranju gori imenovane godbe. Preskrbljeno je bilo tudi za izborno domačo vinsk<> kapljico (vipavski burgundec in kraški teran), kar je mnogo pripomogle k veselemu razpoloženju na tem večeru. Veselico je posetilo odličn" prasko in vinogradsko občinstvo v taki meri, da je zmanjkovalo prosto ra. Pogrešali pa smo žalibog mnog tukaj bivajoeih samostojnih Slovon cev, katerih moralna dolžnost bi pač bila prisostvovati zabavi, katero pri rede njih rojaki. Slov. akad. društva »Ilirija« v Pragi. Odbor se je konstituiral za letni tečaj sledeče: predsednik: cand. iur. Mate Suhač; podpredsednik cand. iur. Jože Tašner; tajnik: stud. iur. Juro Korent; blagajnik: stud. iur. Drago Kranjc; knjižničar: stud. tehn. Jože Brajnik; gospodar: cand. iur. Milan Bogataj; arhivar: stud. iur. Rihard Pintar; namestnika: cand. iur. Tone Suhač in stud. iur. Milan Makar; preglednika: abs. iur. Milko Hrašovec in cand. iur. Jože Vidmar. Iz Reke. Slovensko bralno in izobraževalno društvo na Reki naznanja, da se je na poziv v slovensk?-časopisih prvi odzval z darilom izbranih knjig za društveno knjižnico g. Anton Simčič, deželni uradnik v Ljubljani. Društvo se mu tem potom javno zahvaljuje, s prošnjo in pozivom, da se tudi drugi Slovenci spomnijo obmejnih bratov'. Društvo lepo napreduje in člani rastejo od dne do dne. Kmalu ne bo Slovenca na Reki, ki ne bi bil v organizaciji. Kličemo vam še enkrat rojaki: podprite nas! Razmere v rudnikih na Nemškem. Avstro-ogrsko pomožno dru štvo v Aachenu naznanja, da je v porenskih in v westfalskih rudnikih zadostno število potrebnih delavski! i moči. Navidezni mamljivi obeti so v resnici le bridka prevara, s katero izvabljajo delavstvo v te kraje. Obljubljajo jim visoko mezdo, ko pa delavec tja pride s svojo družino, vidi. da je zaslužek jedva tolik, da skromno preživi sebe in svojce. Ker se mu drugje obeta boljši zaslužek, prelomi pogodbo, ki jo je bil sklenil s svojim delodajalcem. S pomočjo v Nem-čij vpeljanih delavskih izkaznic pa takega delavca v kratkem izslede in ga po strogih pruskih postavah kav na kratko iztirajo iz dežele, ker j< prelomil pogodbo. V zadnjem času so vrhu tega nastale resne diferenc med nemškimi stavbeniki in delav stvom, da grozi splošen štrajk. Ker prihajajo tudi v naše kraje nabirat delavcev za nemške rudnike, je trebi' resno svariti pred takimi agenti. Elektroradiograf »Ideal«, zraven glavne pošte ima od sobote 7. maja do torka 10. maja sledeči spored: Gradovi ob Renu. (Po naravi.) Otrok s skočiinožkoni. Kneževa prisega. (Drama.) Zimska idila. (Po naravi.) Amor v motornem čolnu. (Vitograf.) Urarjev klobuk. (Komično.) Dodatek k predstavi ob S. zvečer, trajajoči približno 2 uri: Proti večnemu snegu. (Po naravi.) Kletka. (Drama.) Oba sestanka (Komično,) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje Slovenska Filharmonija. Zaklalo se je v mestni klavnic od 10. do 17. aprila 79 volov, 12 krav, 13 bikov, 113 prašičev, 112 telet, 8 koštrunov in 105 kozličev. Upeljalo se je zaklane živine: 1 vol 1 prašič, 47 telet, 1 koštrun, 60 koz ličev in 262 kg mesa, S kolesom podrl jo včeraj v Kopitarjevi ulici nek kolesar llletnega Pavla Jašovea, no da bi ga bil kaj poškodoval. ~ Na Vodnikovem trgu po je nek sodareki pomočnik s kolesom podrl delavčevo ženo Marijo Po lajnarjevo, katara so je pri padcu 4^^*^iowrvndOi Nesreča. Ko so sli včeraj popoldne otroci is solo, so ss posestniku Blažu Mišu iz Gorju«, občina Dol v Kamniškem okraju ns Emonaki cesti splašili konji in podrli Blatnega Cirkota Segata, kateremu jo šlo ko-čez glavo ter ga smrtnonevarno poškodovalo. Tudi Miš je padel z veza in zadobil pri tem na glavi znatno telesno poškodbo. Konja sto nato dirjala do Turjaškega trga, kjer ju je stražnik ustavil in oddal v nek hlev. Poškodovanega dečka so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, Miša pa, ker je bil tako rinjen, da se jo nesreča zaradi njegove krivde zgodila, je polieija are-tovala in začasno zaprla .Mož je nri j-adu napovedal trikrat napačno ime. kar bode pri sodišču njegov položaj Še otežkočilOfc Dva ponarejena komada po 5 K so pred kratkim konfiskovali na tukajšnji glavni pošti. Denarja sta precej dobro izdelana, Kanarček (harcer) je ušel na Bregu >t. S. Kdor ga vjame, naj ga proti nagradi izroči tam v II. nadstropju. Kolo ukradeno je bilo ^noči pred hišo št. 1 na Cojzovi cesti sna-žilcu oken Ivanu Susteršiču. Kolo je bilo črno pleskano, je imelo prost tek ter je 80 K vredno. Storilec je še neznan. Ujel je kontrolor g. Rudolf Zori malo papicro, katero dobi last- Lk pri 'skrbništvu v justični vcilači. Iziruhljeno in najdeno. Učenka Ana Rutarjeva je izgubila 7 K vre-den ščipolnik. — Sluga Ivan Slapni- ji našel prstan. * >venska Filharmonija koncer- tira i :tri v hotelu »Tivoli od o. do pol oopoldne. Vstop prost. ["radne vest?. Dne 30. mnja bo okraji - d ni j i v Trebnjem dražba zemljišča vi. št. 12, 280, 406 k. o. Brezovca. Zemljišče je cenjeno fr676 K 41 v, pritiklina pa 217 K 70 v. — Najmanjši ponude k zni-a 44.50 K 94 v. Slovanski ms. — Hrvatski listi o slovenskem koncertu. O koncertu, ki ga je v četrtek priredila »Glasbena Matica« v zagrebškem gledališču, pišejo z naj-iin priznanjem. »Pokret« piše med drugim: »Dvorakovo overturo je odigral slovenski orkester pod vodstvom koncer-nega ravnatelja g. Mateja Hubada tako precizno in čuki je izzval med občinstvom vihai i in odobravanja. Na- o <>> -e vrstile nadaljne tcčke, izvajane po moškem in mešanem zboru Glasbene Matice«, ter samospevi, ki sta jih pela koncertna pevka iz Trsta. Slovenka gospa Mira Costa-peraria - De v in dvorni operni pevec . Julij Betetto. Vse te točke so bile izvedene in odpevane naravnost ojstrsko ... V >/Agramer Tag-blattu« čitamo: »Kdor ni prisostvo-al včerajšnjemu Strossmaverjeve-mu koncertu, ta si bo teško predstavljal navdušenje, ki je včeraj vladalo prostorih našega gledališča. Nad sto slovenskih pevcev in pevk iz olnice slovenskega naroda je > v naši> sredo, da priredi kon-Y. čigar čisti donesek je namenjen zakladu za postavljenje Strossmay-i rjevega spomenika. Ali si je mogoče misliti lepšo manifestacijo bratstva in solidarnosti? In kako sijajen B:*'d so nudile mična dekleta in gospe v njihovih okusnih slovenskih narodnih nošah! Po vsaki točki je bil ;avz, kakršnega se je v Zagrebu še malo slišalo . . . Naj^i.iaj-n^jša točka vsega večera je bila Hugolin Sattnerjeva skladba »Jef-tejeva prisega«, ki jo je izvajal mešan« zbor s spremljevalcem orkestra. A*plavza ni hotelo biti konca in to ploskanje je veljalo tako temu najkrasne jšerou slovenskemu glas-benemu umotvoru, kakor tudi ne-prekosljivemu izvajanju slovenskih cev in pevk. — Samospev oper-n«-ga pevca. gosp. Julija Betetta, je bil pravi triumf za tega mladega in simpatičnega basista, ki je poslušalce /lasti očaral z Vilharjevim Mornarjem« ... — »Novosti« pišejo: »Vse je napeto pričakovalo začetka V incerta. Naše muzikalno občinstvo v« zelo dobro, da posvečujejo bratje >vonei posebno pozornost napred-glasbone umetnosti in da zlasti ' njihova -Giasbena Matica« na T «»kem umetniškem stališču ... V opisovanja posamnlk točk se ne bo-Miuščali, vsaka je bila izvedena i»recizno, vsaka je izzvala burno ..ra vanje in ploskanje . . . Slavit je sijajno uspela, tako v umetkom, kakor v patriotskem ozi-... — Uradni list »Narodne Novine« piše med drugim v svoji oceni i - le: »Ona razkošnost, ki smo jo ^kdar čutili, poslušajoč iz domačih grl zvoke slovenskih zborov, bila je še večja snoči ob priliki koncerta »Glasbene Matice« iz Ljubljane. A temu se ni čuditi, saj ti ljudje pojo krasno, nedosegljivo lepo, skoro bi šatelja. Zbor »Olaobono sfstios* moramo imenovati so najponolsnjšoga od vseh, kar smo jih do donos izsoli priliko slišati v Zagrebu. Toliko jo zasluga dolgoletnega dosmrtnega vodje, gosp. M. Hubada, da ss zbor nahaja na tako visoki višini. Ta muza k ume odgojiti šoto pevosv in pevk, razume spojiti stotine grl ▼ eno edinstveno celoto in s njo dosezati najsilnejše efekte. Ne moremo si kaj, da bi ne stavili vsem našim pevskim društvom »Glasbeno Matico« za vzor« ... — V »Hrv. Pravu« čitamo: »Koncert je bil krasen glasbeni užitek, ki sta ga priredila »Glasbena Matica« in »Slovenska Filharmonija«. Na čelu ljubljanskega glasbenega društva stoji Matej Hubad. To ime je za vsakega poznavalca slovenske glasbe vredno več, kakor obširno razlaganje o njej. Srečno ono društvo, ki ima na čelu tako solidno osebnost. Izvajanje vseh zborov, ložje in težje vrste, je nudilo izrazit dokaz o divni šoli in izredno finim niansiranju, s čimer se zlasti odlikuje to glasbeno društvo« ... — »Hrvatstvo« piše: »O koncertu bilo bi odveč pisati, na kratko s par besedami se lahko pove: Uspeh je bil krasen. Slovenci so nam nudili nenavaden glasbeni užitek. Ni čudno, da so zidine naše Talije odmevale tolike navdušenosti« ... — »Agramer Zei-tung« piše med drugim: Koncert, ki se je vršil v deželnem gledališču, ni bil samo delo ljubezni in idejne skupnosti Hrvatov in Slovencev, marveč tudi umetniški užitek prve vrste« . . . — Obsojen obrekovalec. V sredo >e je vršila pred sodnim senatom v Zagrebu obravnava proti uredniku frankovskih »Hrvatskih Novin«, Aladarju pl. Kottasu, ki je zagovornike v »veleizdajniškem« procesu, dr. Hinkoviea in dr. Bud i savije v iča dolžil. da sta dobila iz Belgrada v veleizdajniške svrhe 20.000 dinarjev, in jih imenoval lopove, renegate in brezobraznike. Kottas je nastopil dokaz resnice in zahteval, naj se kot priče zaslišijo srbski kralj Peter in člani srbske vlade. Sodišče je ta predlog odklonilo in Kottasa obsodilo v trimesečni zapor, ki se ne spremeni v denarno globo. Obtoženec je namreč neprevidno pred sodiščem izjavil, da je denarna globa zanj brezpomembna, ker je itak ne bo sam plačal. Zanimivo je, da je to obravnavo vodil Tarabocehia, znani predsednik senata v »veleizdajniškem« procesu. — Prispevki za »veleizdajnike«. »Srbobran priobčuje račune o nabranih prispevkih za »veleizdajnike« in njihove rodbine. Nabranih je bilo 70.Ono K. Od te vsote se je izdalo: za hrano »veleizdajnikom« v ječi 46.805 K. za podporo »veleizdajnikom« in njihovim rodbinam 19.839 kron, za razne obrambne svrhe 3169 K, ■hnpsj 69.814 K. Ostalo je še torej 1151 K 34 vin., ki jih hrani odvetnik dr. Bogdan Stojanovič. — Ostale stroške: za tiskanje brošur in za poročanje v tuje liste o procesu -—so pokrili iz svojega žepa: dr. Meda kovic, Vašo Muačevič, dr Peleš in dr. Stojanovič. — Hrvatje pri proslavi irrun-ualdskc bitke v K rakovu. Ohnnski svet zagrebški je v svoji seji preteklo sredo sklenil, poslati na proslavo grunwaldske bitke dne 15. julija kot zastopnike Zagreba: župana J. H o 1 j c a, podžupana Mondecar-j a in občinskega svetnika prof. S. S r k u 1 j a. — Za sokolski zlet v Krakovn in Sofiji je dovolil mestni občinski svet zagrebški »Hrvatskemu Sokolu« podporo v znesku 700 K. kor aiao m poljake Me ▼ to — v prri mtt U m Po slovanskem svetu — Slavnost čeških pevcev bo o binkostnih praznikih v Brnu. Udeležilo se je bo nad 40 čeških pevskih društev. Na programu 6o najboljše češke skladbe. Obenem s« odkrije spominska plošča češkemu skladatelju Križkovskemu, enemu redkih predhodnikov Smetanovih, komponistu prekrasnih v narodnem duhu zloženih zborov, od katerih je Slovencem bolj znana menda edino »Vtop-Ijenka«. — O razmerju med profesorji ip dijaki na srednjih šolah se je zadnjič debatiralo na shodu, ki ga je v Pragi sklical »Svaz českoslov. student-stva«. Debate so se udeležili številni profesorji in akademiki. Zastopano je bilo tudi »Društvo čeških profesorjev«. Stiki med tem društvom in med češkim akademičnim dijaštvom so sploh prav vzorni. Drug drugemu gredo na roko in profesorji se nič ne ženirsjo sprejeti ksk dober svat tudi od dijaštva. Pri nas še nismo tako na dobrem v tem oziru. — Cehi proti Oioasssiskl itt V nekaterih čoškik listih so - pravijo, noj dajo Cehi ^, ki bi ga izdali za izlet na ono slavnost, rajo sa češke šole v filesiji. mm V korist Smetanovemu sno-ssenlka priredi ta mesec praško »Nar. gledališče« ciklus vseh osmih Smetanovih oper. V sredo 11. maja, na predvečer obletnice Smetanove smrti se uprizore »Braniborci na Češkem«, nato slede: »Prodana nevesta«, »Tajnost«, »Poljub«, »Hudičeva stena«, »Libuša«, »Dve vdovi« in »Dalibor«. Potres v RostorlH. »Newyork Herald« poroča, da je potres v K ostari k i ubil ali poškodoval okoli 6000 ljudi. Kartagina je skoro popolnoma uničena; jetniki, ki so vsled potresa prišli na svobodo, po mestu ropajo. Po celi centralni Ameriki vlada velik strah, akorav-no se potresni sunki ne ponavljajo. Potres se je v Karta gin i začel v sredo zvečer ob 6. uri 50 minut. Prebivalstvo je zbežalo na ulice. Vojaštvo vzdržuje red. Prebivalstvo se je utaborilo na gričih okoli mesta. Škoda znaša v Kartagini sami mnogo milijonov dolarjev, kajti v mestu ni ostala nobena hiša nepoškodovana. Izpod razvalin so doslej izvlekli nad 350 mrličev. Drobne novice. * Nemški šovinizem. Dunajski občinski svet je sklenil, da morajo biti kondukterji iu vozniki na meet-ni cestni železnici nemške narodnosti. — Ko bi kako slovansko mesto bklenilo kaj takega, to bi bilo vpitja! * Velik požar je divjal te dni na Japonskem v mestu Aomori. Uničil je baje 8000 hiš. Mnogo ljudi se je ponesrečilo, 16 jih je pa zgorelo. Do 30.000 ljudi je brez strehe. * Zopet nesreča v rudniku. Iz Birminghama se javlja, da je nastala v Dalos - rudniku v Alabami silna eksplozija, ki je zahtevala 185 človeških žrtev. * Vstaja v Koreji. V Koreji grozi nastati splošna vstaja. Japonski vojni minister je odredil, da mora biti v zapadni Japonski vse vojaštvo pripravljeno na odhod v Korejo. * Ogrsko gospodarstvo. Minulo leto se je ustrelil v Gradcu kustos budimpeštanskega državnega muzeja, Kovacz. ker je prodal iz muzeja več dragocenosti in jih porabil zase. Postavljena je bila posebna preiskovalna komisija, ki je preiskovala škodo, ki jo je napravil Kovacz in izkazalo se je. da so bili predmeti, ki jih je poneveril Kovacz, vredni 1000 kron. Stroški te preiskovalne komisije pa so znašali — 14.300 K. * Kaj naredi pijanost. Te dni se je obhajala v Petrogradu pri bogatem trgovcu Grišinu zaroka njegove hčere z gardnim kapitanom Ostro-lavskim. Ko je bil Ostrolavski že nekoliko pijan, je rekel, da so vsi trgovci sleparji. Trgovčeva sina, dva dijaka, sta mu ugovarjala. Prišlo je do hrupnega prepira, v katerem je potegnil Ostrolavski iz žepa revolver ter ustrelil enega izmed trgovčevih sinov. Nato so ostali domači skočili pokonci, toda Ostrolavski je streljal, dokler je imel kako kroglo v revolverju. Trgovec Grišin in njegov drugi sin sta bila teško, hči pa lahko ranjena. Podivjanega gardista so zaprli. * Brzojavka. Mehak pod pre-vlecite vedno samo z »Englasino«, ki se v treh nrah popolnoma posuši in zadobi lep blesk ter jamči po svoji izborni sestavi za popolno trpež-nost. »Englasine« je dobiti v vsaki trgovini za materijalno, barvarsko in špecerijsko blago. Edini izdelovalec: Tovarna za lak, Bratje Eisen-stadter ,Dunaj, IV./1. Pazi naj se na varnostno znamko »Eiserner Ritter«, ki se nahaja na vsakem zavojčku. Teletim^^nolro Dunaj, 7. maja. Danes popoldne so otvorili brez vseh slavnosti popolnoma na tihem lovsko razstavo. Slavnostna otvoritev se ni mogla vršiti, ker je cesar sporočil, da se s oziram na smrt kralja Edvarda no moro udeležiti razstavo. ski in državni ji ▼ Pragi Zupan IjuMjan-poslanec Ivan Hribar Obravnavo bo trajala 3 dni in se bo vršila t drugi polovici tekočega meseca. Takoj ko je Hofrichter priznal svoj zločin, je pisal dolgo pismo svo> jemu nekdanjemu prptektorju generalu Weiglu; pisma sicer niso vročili generalu, pao pa so mu naznanili njoga vsebino. Dunaj, 7. maja. Te dni se je zgla-sila pri preiskovanem sodniku stotniku avditorju mlada dama, ki je izjavila, da je Hofrichter vkljub njegovomu priznanju vendarle nedel-|en. Njeno izpoved so protokolirali, dasi dama napravlja vtisk kakor da bi ne bila povsem normalna. Vstaja v Abaniji. Carigrad, 7. maja. Uradni komunike pravi, da je bilo včeraj v bližini Giljanov več manjših spopadov med vojsko in upornimi Arnav-ti. Pri vseh spopadih ao biii Arnavti pobiti in so se razpršili na vse strani. Carigrad, 7. maja. Vojni minister Mahmud Sefket paša je odpotoval v Solun nadzorovat 3. armadni kor. Nato se minister napoti v Albanijo, da se na licu mesta informira o položaju. Skopije, 7. maja. Uporniki iz Ljume maršira jo proti Prizrenu, da se polaste tega mesta. Solun, 7. maja. Tu so se izkrcali štirje novi bataljoni iz Srnirne. Vojna uprava jih je brez odlaganja odposlala v Skopije, odkoder odidejo na bojišče. Angleški kralj umrl. Lon^rn, 7. maja. Danes zjutraj ob 12. -u minut je umri kraij Edvard na pljučnici. Ob njegovi smrtni postelji so bili zbrani vsi člani kraljevske rodbine. Kralj Edvard je bil najstarejši sin pokojne kraljice Viktorije in njenega soproga princa Alberta. Rojen je bil 9. novembra 1841. Dne 10. marca 1863. se je poročil s hčerko pokojnega danskega kralja Kristijana Aleksandro. V tem zakonu je bilo 5 otrok: Prvo rojeni sin Albert Viktor je umrl. Prestolonaslednik je princ Juri Waleški, ki je rojen 3. junija 1865. Njegove tri sestre Lujiza, Viktorija in Maud še žive. Kralj Edvard je zasedel prestol 21. januarja 1901. po smrti svoje matere Viktorije. London, 7. maja. Kralj se je vrnil nevarno bolan že iz Biarritza, a si ni privoščil pokoja, ker ni verjel, da bi bila njegova bolezen res opasna. Kakor se zatrjuje, kralj že pozimi ni bil v dobri koži. Ko je bil meseca februarja v Berolinu, marca pa v Parizu se je opetovano onesvestil. London, 7. maja. Službeno se razglaša, da je kralj umrl na srčni afekciji in sicer ne kakor se je prvotno razglasilo ob 12. 26 minut zjutraj, marveč ob 11. 45 min. Okrosr njegove postelje so bili zbrani vsi njegovi otroci razen norveške kraljice Maud, ki je svoj prihod napovedala na jutri. London, 7. maja. Vpričo kraljeve smrti se ho parlament sestal avtomatično, ne da bi bil posebe sklican. Predsednik poslanske zbornice se nahaja sedaj v Carigradu. Pričakuje se, da se vrne iz Turčije že te dni. Dunaj, 7. maja. Cesar je dobil vest, da je kralj Edvard umrl, zjutraj ob 5., ko je vstal. Vladar je bil silno potrt. Ob 7. se je odpeljal v dvoree, ob 11. pa je šel osebno kon-dolirat v angleško poslaništvo. Pri pogrebu bo cesarja zastopal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki je bil 1. 1901 tudi navzoč pri kronanskih svečanostih kralja Edvarda. Avstro-ogrski poslanik grof Mensdorff je danes zjutraj odpotoval v London. Pariz, 7. maja. Francosko republiko bo zastopal pri pogrebu kralja Edvarda bivši predsednik Emil Loubet. Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Naravni zaklad. Ko so se pred desetletji v največjih bolnicah pričeli prvi poskusi z grenčico Frane Jošef-ovih zdravilnih vrelcev, in se je njena mnogo-stronsko v porabi jivost znanstveno zagotovila, je že poročala »The Hospital Gazette« v Londonu sledeče: »Naravna Frane Jožef-ova gren-čios vsebuje veš odvajajoče soli, kot druge rudninske vodo. Njen učinek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetnejše zavživa, nego je to navadno pri zdravilih.« »The L a n c e t« (najpomembnejši angleški zdravniški časopis) izraza svojo sodbo nastopno: »Frane Jožef-ova« grenčico jo naravna rudninska voda velike vrednosti, kateri pristaja bron dvojna veliko zanimanje in razširjana vpo-t Nksvt II Darila. Upravništvu našega Usta so po# slali: Za Ciril • Metodovo dmšbo; Pet 1. fantov na Sv. Gori 1* mejnika na* brali 10 K 08 vin. z geslom: »Da družbi tuji bili smo odveč, sa razume, Da sta pa L T. šla v Z. se pa ne razume Če tud' frčali litri so kot muhe!« Gosp. Al. Tomšič, Št. Jernej, Dolenjsko, 12 K. — Vesela družba v Beli-cerkvi z geslom: »Od Mesta sem in Št. Jerneja In od Kostanjevce prišli so, Le eni iz Mokronoga Se oglasili niso.« Politično gospodarsko in izobraže* valno društvo za vodmatski okraj 20 K, namesto venca očetu svojega zaslužnega člana Verovška. — Stal« no omizje pri Zupančiču 15 K, v isti namen. — Skupaj 57 K 08 vin. — Hvala! Na zdar! * — 9. izkaz radovoljnih darov »Sokolu« v Hrastniku (za »Sokolski dom«). Neimenovan gospod v Ljubljani 40 K, gg. mariborski dijaki 21 kron, g. dr. Schegula, Novo mesto 20 kron; g. prof. A. Jurtela, Moskva 15 kron; gdč. Mici Podmenikova (blok 208) 11 K. — Po 10 K so poslali: G. Vinko Majdič, Kranj; gdč. Marica Črnigoj, Rojan; g. Fr. Kollman, Ljubljana; g. dr. V. Ravnikar, Ljubljana; g. dr. Žerjav, g. Avg. Toma-žič, g. mL Pleteršnik, ga. Jos. Schu-mi, ga. A. Mallv, Ljubljana; g. dr. Izo Reja, Komen; g. dr. Viktor Gre-gorič, Senožeče: g. J. Kogej, notar, Postojna in g. Vinko Knkovec, Celje. G. Jos. Ros (bi. 2) 6 K. Po 5 K so poslali gc. F. Motnikar, Vek. Baho-ven, M. R. (bi. 22) in gospa J. Sent-jurc. — G. A. Gradišnik 3 K, po 2 K so pa poslali gg.: Ign. Horowicz, Pulj; dr. Fr. Munda, Or. Dolenc v Ljubljani in dr. Romih, Krško. Skupaj 274 K. Vsem blagim rodoljubom prisrčna zahvala in na zdar! Pojasnilo In p:zlu. Neki nesramni in škodoželjni laznik dovolil si je v listu »Jutro« od 1. maja št. 60 izdati novico iz Žirovnice, da imam v svoji trgovini na zalogi vžigalice /Siidmarke« in omenja nadalje, da je poslal g. Kunaver iz Sela za gostilno Jegličevih naslednikov ponje. Na tak nečasten, zavraten napao nevošljivega lažnika ga poživljam, naj mi dokaže, da sem imel kdaj nemške vžigalice na zalogi in za njegov trud in dokaz pripravljen sem plačati 200 K kazni za Ciril - Metodovo družbo ali pa, čo bi kruha zavidljivi obrekovalec za sebe jih želel, njemu. Na noge tedaj, hudobni lažnji-vec, tukaj zaslužiš hitreje 200 K kot z zlobnim obrekovanjem moje trgovine, skušati vodo na svoj mlin nape-liavati. V Žirovnici, 4. maja 1910, Franc Kalan. Poslano. Mnogostranska poraba. Gotovo ni do mačega zdravila, katero se da tako mnoco-stransko porabiti, nego „Moilo-vo francosko Zganie in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica S i'90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Duna}, Tuchlsubsn 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 29 _ - .- - n------n ~t -■— ■ m--n-^^^^^^^^^^ »Kdor izbira, dobi izbi rek« pravi pregovor; zato slovenska gospodinja pri nakupu cikorije ne bo veliko izbirala, ampak bo brez pomislekov takoj zahtevala v trgovini pristno »Kolinsko kavino primes«, ki je boljša od vseh k onlnirenčnih izdelkov. Pozor! V. J. Havliček in brat, kopališče Podebradv (kralj. Češko) 1. 1887. ustan. izvozna hiša pošilja na zahtevo ravnokar dogotovljeno zbirko poletnih novosti v damskih in gosposkih blagovih in suknih, bla-govih za obleke in bluze, krasnih zefirih in delenih; dalje bale za neveste, najfinejše damaste, Havličko-\e tkanine, namizne in kavne garniture, žepne robce, brisalke itd. poštnine prosto. Priporočamo to reelno in solidno češko podjetje naklonjenosti naših bralcev. Leta 1909 je sedanji lastnik kopeli Krapinske toplice kupil v bližini ležeče kopališče z mogočno lužno kopeljo. Ker je ta kopel močno žvep-lena in železovita, se bo odslej pripojila zdravilnim pripomočkom zavoda, tako da bodo odslej v Krapinskih toplicah poleg termalnih, tudi luzne kopeli in as bodo lahko isvrsevale vse zadevne fango-prooedure. Na novo so se uvedli tudi svtomobilni omnibnai k sslsvnMVim postajam in pa drugo moderno času jako primarne I« ***** J. Ffhitfefc, c, kr. eV. ralefaik v Kr*» IjieiMm rrrodeo fCetike). 9» aaHe ▼ylrrm ter Bajnenwiien> M goli,Po-vi en m v Lonoljanii pn V% Pek f (teti »a Mestaeaa tpaeu. Svila za nevesti mm evtla Stena- 8 62 MM koitus ko cikorijo. Se dobi Se dobi porsad! neobhodno potrebna zebm Creme ▼znVfcnJe cove ciste« vele ta sevava* Veliko dela prihrani 5,CIRINE" za parkete! Dsc 7. marca Mt Ga. L. Kuglev-, Budimpešta 111/22. ,,Clr3ne" *e po m*'ih mislih izboren. Prihranjenega mi je mnogo dela. Pro^m pr»§lbte mi zspet 5 loj i , -tek;. K 3- . »/« »teki. K 1 7r3. Edi«i izdelovale I. Loreoe a Co., Heb, (Čajer), Ccške, Mnogo je preizkašena alkalična kislina ori kamenu in božeznih mehurja kot sraeSsrtvo spojilno s seftfte) kišili eleznafo Kina Vino en. k dati kVi povzroča *orjo de* jsdt okrepča živce. p->bo!j$a kri i?i i* rekonvalescentom -=«* ~ ■ in fnatakrvnls zele pita aro oane ee sdrev ailkfb ennnvJeVa Veekrat ečlikevmaft J| Nad C C 00 BdraT-nilkfh apricevaL P j. SEKftAVALLO, e. a ». ot* e*tr*e1 !| H - ts«t-5vtev::t — [a mmmmmmmmmMm Mlado, staro, ^3ak pove: Ta paJo za vel Kor to samo z nJim krepčam, Vedno zdrav telod'c ^boljši želodčni likćr! Sladki Ia greaU, liter K Maalev ra ure«!: ^X#«AJP't tjitrjaaa. . gelloe v korist orasM sv. Clrita in Motodol lavjima ^a^avnnr^aranV^nVVJ^ns snanS ^^s^aWUB*^psnW ^e*av^av/ Melusine ustna in zobna voda Deželna lekarn Milaaa Lenteka ▼ IffoOlfoMlf Seenjeve ooaki ajf, \ peteg Praet Jefefevepa Javile jaege ateste. Sanja, Hrvaške, 22. februarja 1908. Blag. frapee* lekarnar! Presi n vlfceaa, peffljite ari čepet tri steklenice Vaše izfcerae delujoče katera je neprekonljivo sredstva yeper zoaebot, otrja dlemie ta e*4-stranja neprijetno sape fs trst. Za •hranjenje res is •svefeaje ust je beai vsakomur kar nejbnlje priporočal Spef+.vaajem Mat© Kaxirmevic\ kr peste meštar. Žitne cene w Budimpešti« Dae 7. staja 1910. 7 • f o I e. za 5i kg 11 40 aahvaljeje jo prejelo kot podpore ca nabavo gasilnega ajpadpi ia eioer? Kaaetvka aoeejflaiea aa Vra- miki........K 10r>— Oreška kaaka v Gradcu . . K 80 — Boaofska kanova družna . . K 90'— kfoafln. v Ljnkrjaai K 100 — đae 7. vreje 1910. Nam eHlflall, Atat SraUor, tsjsik is Blagajnik. načelnik. takoj aaidelje pa do L Jsjsffa Ifta 1647 zenica za staj is:s . . . Plenica ca oktober ISIS. . Rrf za april 191* ... K^rura za staj rOlS . . . Oves za april . . . Efektiv. 10—15 ris. ceaeie za 50 kg IS 24 za SS kg S 13 za 50 kg 5 77 za 5f> k«* e'50 Heteorologlčno porofflo. f: neti CirN'8n a Staije j£ * rs fs Nebo »s. a p«p. 9 7 • rv. T. a} 731 2 16 1 sr. jzahod jasno 311 11 1 sr. jrah. . ??-6 lOo's!. svzhođ eel. eblač Sredeja veerejseja temperatura 11 9, aerai 12 8*. Padavina v 24 urak OO mm. Pofrtia* sreeai namenjam« vseia sorodalko«, prijateljem fn CTtacem, da je km ljuba mati, oziroma stara aaari, g^oa Ana Plntar dne 6. t. m., ob polu 10. tsri zvečer» v S8. letu sto je starosti na večno zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, dne 8. maja t 1. oh 4. uri podoldae. Trbovlje, dne 6. saj 1910. Alojzij Plntar« Janez Plntar, Ana Dimnik roj. Plntar, otroei. — Amalija alotorc roj Pintarp Alojzija Šentjur© roj. Plntar, Julija Plntar, afr. Iv. Dimnik, vnuki. 1457 veščo sloveaokofa i a nsmfkegm j en km v govaro ia pisavi. Plača po dogovoru. J. JCrištvee v Žalen. Izgubila ata •• mlad prepellčar aaaaaa pa^aa^^aaaaa«aai^^ v aodetfo aopoldac v ljubljanski oko-1 ei Ianela sta torbi ia zaamki St. 142 oe^roaia 339. Kdor bi ju zajedi?, saj izvali obvestiti la^toika Fettloh • Frankhaima na Kongresnem trgu v Ljubljani. 1645 Lepo posestvo pod Rožnikom pri Ljubljani, s »»acastimt aro^^aas. ^e s aoolop» jem, iupomi 2n steklenimi CVetl35njakl (posebno pripravno za jjosTi.ničarje ali zasebnika), proda po 5 K za kvadratni ?eženj 1649 Vprašati pri Herzmanskem, Ljubljana, Gradišče. Uratoo dOTalloaa, to 19 let obstojata aalatarejia IfisMlaaaka posrtfiialiiH siaiml ii Mi G. Flux Gosposka ulico itev. 6, prtooroea to auusaooa le boljae M Wt Kate vrste kakor privatno, trgofako ta aaoBlaMko oaoa|o za Ljeeljase il raaaj. lakira razUoalfc atoaok, alastl aa teaaka. Vestna ta kolikor aaoaoo kttra po strelka ugotovljena. Potnlna tukaj. Zunanjim deptseni je prlTetifT tnanke za edrever Presi se ta mtaačii naslev. 1627 Vell!ia zavarovalna družba Kranjsko s sedežem v Ljubljani spretno moč janlsaeijo in alnrlzioijo v stroki zararoraaja proti požaru, tatvltll, sltmiU. Stalno mesto, f xum diete m dtlei rcirizi r — P. nucif»« (dn»krrcija za(anniona,J pod tpA. Z. lamo proti Inseratnemu listu" Ljubljana, glasna poŠta 1€51 Pristna vina iz najboljših vinskih goric H Ml pBafl^Bl WŠL\ ?B IZaVB w n Mm ik izboroa lamhaja. Zelo zmerso cene. Kava Pride saj ae vsakdo prepričat, 1634 Lop senčnat yt% is mleko vedno na nikomur ae bo ial. Vdano as KofjUoeoeiii Jo mm •Jam tnjs, iazs jboljii aa me 1 kg po K 1*90. silos 13. 1692 se radi preselitve IS 140 K prsda M vegta Sv. Patra ooste, vhod sssta S, L sad doaas. efeajea, detre iznrjee v sveji stoki, teše tnal aekelfke kletarstva, reveri slavenske in nemške, looo trajna deloi gre tudi na dežele. 1653 f srasaaja je peiiljati eed „Sodarakl po-aaoontkM poete reatante, Spodnja raka. Samostojen mesar SS laOO -a mesarije v večjem kraja Ba Bolosjakem. Pogoji po dogovora. Nebiov pore upravništvo »Slov. Naroda«. ]64S tonovm) s > sobami ia balkonom v I. nadstropja v Knaflovi ulici štev« 5 se odda za avgust. 09 fiea kuharica išČO alsžbo k samostojnemu gospodu kot gospodinja ali k samostojni gospe kot dmžaboica. Pismene rv nndbe do 15 maja pod ••pOŠtOBOSt" na upravništvo »SI. N.« Proda se v sredini mesta hiša prav pripravna za vse ko obrt, pesebno uporabna za gostilno z vrtom. — Podrobnosti t uprmvniitvn »Si. Naroda«. Prekupci izključen' 1628 Tehnik (Slovenec), strojnik, ki potuje in dobro porsa Kranjsko, Štajersko, Istro in HrvasTro (Zagreb) in bi hotel prevzeti zastopstvo češke tovarne za instalacijo osrednje kurjave, na i poda svojo ponudbo z navedbo pobojev v upravo. »Slov. Naroda« pod Šifro „Kalorija1'. 1641 Ezgotovljene (kite) v veliki izbiri, najbeljše kakovosti is pe aajairjih ceaak pripereča S. Strmoli, brivec in lasničar tjnbljana, pol Trančo 1. Prevzem aareCae aa vsa aavadaa ia svetna tasaiearska dela. Zasanja naročila se iatiaajeje vestne ia brze. Kapi se dobro ohranjen PeaiKlb« pod „TctofraT' fštm* V modnem .alonu Nin. Presti na Sv. Petra c. 20 se takoj sprejmeta 2 šivilji in sicer ena ca taille, druga za rokave Učenec ss iprojme takoj v trgovina mešanega blaga. i62i Anton Mt trgovec v i na Brega 14 se pod jako ugodnimi pogoji preda. 1613 Nataačaejša pojasnila dajt dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, MikloŠČičeva cesta 26. Revmatizem, protin, Mu nervoznim 4511 rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja. Karel Bader, Illertissen, Bavarsko z verando se odda v vili pod Rožnikom. Klavir in kopel na razpolago. Vpraša se v Rnailovi ulici štev, 5, pritličje, lovo. i6oa Kupijo 1644 (buteljke) od vina in konjaka. Ponudbe z navedbo skrajnih cen in množine pod Šifro „A. B." na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Mesar popclnoma vešč vseh mesarskih del, ki zna sam živino pobijati in meso 1618 prodajati. se sprejme. Ponudbe z natančnimi pogoji glede plače i. dr. je nasloviti pod „Mesar" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Ženitbena ponudba! Uradnik v stalni službi s 3000 K letne plače prostim stanovanjem in pristranskim zasluž kom, kateri imam pravico do pokojnine, vdovec v najlepših letih, želi se spoznati zaradi ženitve z gospodično, aH vdovo, od 30 — 40 let staro, ki bi imela vsaj nekoliko premoženja. Resne ponudbe s sliko prosi se poslati na upravništvo »Slov. Naroda« pod naslovom „Voinl aOSTOg". Tajnost se jamči s Častno besedo, slike se vračajo. 3E □c Tule it bine kopališče Mm pvaikem. postaja Zabok It postajaBb ^goijaote žclczaicc XopdB& Soadfa od 1. Metla do 30. oktobra. TepH freki »• C tealete ia htfaa kapeli ta dan, iacaiat, aaQt ieaakik Meiti krealcaS katarjev. leaafSki raravafi. ZeraviHSta feita. 1090 ta lOTBVUeaje pretiaa, revss* flvona atleni, kefiik Na ? ftaacevfk varia. aajlepia ekalica. aajceaejhi 54 3W 84 1G 9801 5679 38 Pazit« u te, u k SINGEB CO. d. Bde petje »en puh (pel kf) . . . 7 au (pel kg)..... od I —-7« „ . IVJ . . 2-— • 4-— po najnižjih eennh. Peste j«! keci____«4 P 2-8» Postelj«! eataekl . . , , le>— Blartae.........J- Peraice........ „ „ f— oeeje ■ aa)...... Odeje iz zeti** ... . „ t>7t Oveje iz ffii. kleu s , letreri iz aorske trire . . S — Uttaavfljtat 1«7. aeareei iz afrOa te a it-« . . te-— . • * it— ■Jake ferez flea r— Ceniki za posteljna perje, paateljna nii franko. parila In 1076 Carla Kronsteinen? proti vremeu odporne apoene asadne barve v 50 različnih barvah, kilogram od 24 k naprej. Že desetletja najbolje preizkušene ter prakaaaja vee penai eath primemo pobarvanje za že podbenrene fasade. Crnailnp fantič hsrve ki nik0,i ne ?0?u k: jej0 2c 2 cb,p p#"% > mdJlUt jcUmUU*. UfUVl.« ni treba podbarvama, emajinotrde — takoj po- ^ rabne, da se le zmešajo z mrzlo vodo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno previečenje za notranje prostore, se nepobarvane fasade, lesene stavbe n. pr. kolnice, paviljone, plotove itd Dobivajo se v vseh barvah, stroškov za m' 5 h. - Knjiga z vzorci ia prospekti gratis ia fraaae. 144g Carl Kronsteiner, Dunaj III., Hauptstrasse 120. Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana. — Edine Priporoča se 958 za birmanhe in birmance obleka po vsaki ceni Al ia Iz j p Vedno najnovejša • LUftlV konfekcija za liliana. Pred SkOfijO Št. 1! dame in deklice. Solidna postrtzba! Xijkc cene! zdravljenji! 1dr. mm brezovo vodo za lase neprekosljivo v učinkovanju na rast lase Steklenica K 250 in K 2 — Dobiva se v vseh lekarnicah, parfumerijah, drogerijah in če- salnicah. Tvorniška zaloga: M. Hotlmana b Co.» Dečin na Labi. Edina zaloga izvirnih ameriških čevljev. zaloga čevljev v Ljubljani poleg kavarne »pri Slonu". Pazite natančno u fina.. utttua1 Siti 2mlAna| ae eeaesta za avgust 19« ai s. Avtomobil mm 4 m se m jake strne* cen prta*. VeC se pmun 1S2S v Sp. Šiški 220, pri šebeaiku. Zmožno, iatiligrntna se ▼ pisano kot knjigovodja Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost Vstop io plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod ■eentVe V 1392 V majhnem lepem slavonskem mesta i i o O majhna rodbina, obstoječa Jiz gospoda in gospe brez otrok dobro kuharico zdravo, čisto in pošteno, ki mora pomagati tndi hišni pri drugem domaČem delu. Pet rja se plača, nazaj pa samo ako bode pošteno služila eno leto ia bo odpuščena na lastno prošnjo. Nastop takoj. Plača 25 K do 30 K na mesec. 1617 Dopisi na upravn. »SI. Naroda« pod 47 oralov garantiramo prav rodovitnega 1623 posestva 3 ure nad gora rim Mertfetrva* ia sicer okoli 17 oralov njiv, 17 oralov travnikov z več tisoč podnoga etrov-ia, 7 ar. lapaga meta, S ar. gorico, rirugrjartaiU |n alalaaib. — Cona 27.0M E. Na posestvu lahko ostane dolg Ljublj. pos. 16000 K. Vpra*a se pri gospe Mariji Ka* it v Mariiara, ateavnpbts 7. Pozor, kovači, ki aa davrilU patatevaata šolal kovoinlea Proda se vse orodje, nekaj železa in večja množina izdelanih podkev. Delo je že vpeljano. Kovačnica stoji na zelo dobrem prostom ob večjih cestah aa Olnoak pri ajmkgamL Natančneje izve pn Ivana IMrnata aa Sla« aafc pri HaMjanl. 1594 bhi Morsko kopališče in hotel. T *•#«• }mP * priprmwmmi svlcznlekiini io parniškimi zvezami, * vaons koenfortorn, taborna kuhinja v bogati premenjavi, vedno « Dasnafn vina. Stodvneaiea po vseh nadstropjih. Plinova • . ObavJam kopel s peščenim carivom. Zmerne cene. Nihče ni pri- •ojta poslušava« so pesaloaa. Nič zdravniške pristojbine. Sezona se otvori mejnika. Pojasnila daje ravnateljstvo. 161» Lastnik Fran Fedtaffja. Škatlica stane K-SO. Kazsetiljsaje se povzetje ai 2 škatlic naprej. Kdor Misali trpi na želodcu, na črevih, nima toka, se nagiblje k hujftanju, kogar muti gorečica, napenjanje in krfci rabi z WmW neprimernim napehom lekarnarja ntavsa zaleta: Laka.na Jal. Steekeeev orl Deneje* Dese se pe vsek letenh ia Jreferijah. Ostanki! Ostanki! ;. fti, kanafasL imeti satlnt, \y m m vse pristne barve, stanovitno blago prve vrste, 6—15 m 1150 dolgo, v zavitkih po 40 m po 18, 20 in 24 kron dobavlja po povzetju solidna krščanska firma Jm Stoijck, tkalnica, JCove mesto fcjf. 29 na Češkem. Nalboljil nakap za Ivošiilarle! C. kr. avstrijske Q državne železnice> Izvleček iz voznega reda. 1» aemaajaa MIO. PHaoel o L|aJilfano Unina salaaaloe). 709 zjutraj: Osebni vlak is Jeeenir, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Praf c, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trata, U riiča. eraa zjutraj: Osebni v>ak iz Kočevja, Rudolfovega, Groeaprja, St. Janža. fWO OopeMne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus~ seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina. beiiaka. SrOO popoldne: Osebni vlak iz Koče vi a, Straže - Topile, Rndolfovega, Grosuplja. Št Janža. 4M7 popoiane: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. O 58 zveoer: Osebni vlak iz Jesenic v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Cslovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. trm z.eOer: Osebni vlak is beljaka, Trbiža, Celovca, Trsta, Gorke, Jesenic, Trtica. S>07 zveoer: Osebni vkk is Kočevja, Straže-Toplic, Rndolfovega, Grosuplje. Št. janža. 11-22 peneof: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic Mkod o Ljmkljaao (driavne ielesaice). e>4Q zjutraj: Mcianec is Kamnika. IW» do poide s Mesanec iz Kamnika. Oio zveoer: Mešanec is Kamnika IO so pe no6i: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Čast prihoda ia odhoda so navedeni v srednj e _ „ .t__, ,. _ _...... . etiopcjskenu času. C. kr. driaTBO-železniško ravnateljstvo v Trsta. eov Ova. sat.) vkk v smeri: Tržič, TaeaaiLL, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst. Celovec. r*VO sjutrafa Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, tanelfnve. Strni a -Toplice, Kočevje. O* i a ae pol dne. Osebni vlak v Smeri: Jese- Rica, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, oraaaane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. trnO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, leaaaice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. ran pepeldne. OeeHeJ vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, St janž, Straža-Toplice, Kočevje *30 pepeldne. Osebni vlak v smeri: Trihč, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, ii vlak v meri: Tržič, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec. Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-grad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Trbiž. —— ——a Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Redollovo, Kočevje. tO-iO psa s it. Osebni rak v smeri: Jesc- »;cr, BeHsk, Gorica, Trst Celovec Seansi kl llSmljanS (aTSaSVi kOlOafOr). 7M zjutraj i Osebni vlak v Kamnik, a 05 popoldne i Mešanec v Kamnik. 7 35 avaSer Meša ec v Kamni*. V peneči r Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih TRUBAR Primoža Trubarja astanovitelja slovenske književnosti Krasna umetniška reprodukcija v vse barvah Oronaiieve slike §a asa je najlepši okras vsake slovenske bale. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar *ih imamo Slovenci. Dobiva se v narodni knjigami ▼ Ljnbljani, Prešernova ulica št 7. * trgovina z snaiaalsn na dc*e*i blizu Ljubljane, tik «*rne erk-»e in oole, v pri »aznem krajU^sc radi družinskih razoier takoj »*w Poirre se t npranu4t»u »SJo*^ Naroda«. l6S* blianaka kreditna banka v LJubljani CY AXD 07 Fr. Mal y St te opekina iD tviniu u urezan neki ▼ Srednjih emmmJNk pri ^m9^mwL 1073 v Ljubljani, Resljeva cesta arlporofia sm» sen. sinili mi nm ueio oa stroj iti ■aftoll*« kakovosti lo v poljolml ma*tial. Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo. tali Franc Viajan Ljubljana, Kolodvorska alka 25 priporoča svojo bogato zalogo 5 botUi ta ta ranjenik VOZOV. ^FJSm dobe dekleta in žene vsake sta-M£' rosfj, sko rabijo mojo najnovjsoe *er^W anraano sa pasa ali vodo sa [ ^L^ZV SVaL Rabi se samo zunanje; edino W zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3*—, K 5— in K 8— Zraven spadajoče milo 6p vinarjev. Prodaja jih gospa Katre Mensel " as, vrata 7 0. V letu so moja kolesa HERBST t i Oblastveno varovana. 144" JURI HERBST -osa VL, MarlaJUlfstrasse t WL (Časa piccola) Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501 l?eiikansko izber m 9 iiauaiiiii i priporoča tvrdka 1157 □N41y LfiiMjana verni trg št- 3- Najnižje stalne cene. = Dolžnost Krasne novost! za spomladansko sezijo po te znane naJaliHk cenah dobite v modni trgovini Peter Šterk LJubljana! Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I« kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame itd. zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, in ki niso na dan vpisa mlajši od 15 ter starejši od 80 leta. — Vsakdo more zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje 1335 vukega zaratosga SIirio in Slovenke te rabi izključno le (krema) za čevlje In usnje katero je priznano najboljše. Skatljica stana 24 vinarjev. naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. Edino le čistilo v tej obliki in z zamko Radi ug odneha nakopa nalnlžjencee! Najcenejša ista p n poroča fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg. Hikelnasta ura.......• • • ' Prava srebrna ura . . • • • ■ ■ ■ • fJ z dvojnim pokrovom 14 kar. zlata damska ura...... m m mo&fca ura • if K S-40 In n a prej » 7-SO „ n " {ti " " Vse v ficib saiuljah za darila priprarao. ~ Popravila točae is cese If Velika zaioga zlatnise in srcorninc. Ceaovaik zastonj io postaiac presto. 4300 v prid dražbi n. Cirila in Metoda. Slavna zaloga ia keaiču tvorska Ivan Keber Ljubljana, Stari trg 9. idiaiiivfi podporne zadruge jnftf no Reki mili" M,llwffl" Pozor! Priporočam prečastiti duhovščini in slav. občinstva svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! is črnega, zelenega granita, labradorfa in belega kararskega, kraškega m več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena dela. Z velespoštovaojem 921 Ignacij Camernik, kamnosek v LJubljani, Eomenskega nilca it 26. JY(odni salon priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi. Palača Mfi$tne hranilnice Prešernova ulica. Trgovina s špecerijskim blagom. Trgovina z moko in deželnimi pridelki. LJUBLJANA SARABON LJUBLJANA \e\\ka pražama za kavo, mlin za dišave z električnimi obraten. Ceniki polago. Zaloga vsakovrstnih semen. ^546 Amertiki Hl V današnjih dneh, ko se vsepovsod pedagogi ona, učiteljska društvo ter poklicani in nepoklicani posamezniki prav intenzivno )>ečajo a vprašanjem šolske reforme in k j jo na tapetu že kar problem »Svobodne ^ole« ni nikakor odveč,ce se oziramo na šolstvo drugih dežel. Najzanimivejša v tem oziru — kakor tudi sicer v marsikaterem pogledu — je Amerika, ta dežela svobodnih občanov v svobodni državi. Če bi tako-le zakrknjen pedantovski srednješolski staro-kopitnež stopil v ameriško s-olo — morda bi grozr> kar omedlel .Zakaj profesorska avtorita -— pri nas po zaslugi Herbartovi podlaga in temeli vse šolske modrosti — je v Ameriki zelo problematieua stvar. Le pomislite, profesorji titulirajo svoje učence in učenke z »gospodi« in »gospodičnami«. Pri nas se profesor ne spozabi tako daleč. In ta mladina ima svoja društva, svoje shodo itd., da, ima celo pravico sama izključiti iz zavoda gojenca, ki je v nadlego. 2e to bi zadostovalo, da bi vstali takemu Herbartovskemu pedagogu lasje na ulavi, če jih je tam sploh kaj. Ko bi imela naša srednješolska mladina tako svobodo — kje bi bili pač tisti časi, ko se je cel razred tresel pred lazredno knjigo! Saj to je ravno razlika: ameriška mladina se m trese -red »vojimi vzgojitelji, kakor naša. Ljubi jih in spoštuje. Zato jih no vara, ne nagaja jim in ne peča se med poukom z drugimi stvarmi. Za te vrste pregreška je odgovorna sama sebi. Zato tudi ni one gnusne institucije denuncijantov. ki je ravno pri nas na nekaterih zavodih v polnem cvetu. Profesor je vzvišen nad Takimi umazanimi stvarmi, njegovo delo je le izobraževati sobi izruo no iuladino; ne razburja se pa navi pre-urrški posameznikov, ti so podvrženi strogi kritiki razreda kot celote, a mladina se uči respektirati sebo in vesti se pošteno ne iz strahu pred profesorjem in disciplinarnim re-lom, temveč iz spoštovanja do srhe. V tem je ogromna razlika med našo policijsko šolo in ameriško svobodno .-olo. Vzemimo v roko poročilo take ameriške dijaške konference: »V zadnjem mesecu je bilo več fantov pred <»dborom kot sicer: sto pr< grešnikov je bilo poklicanih pred konferenco. Da se konference izenostavijo, se je sprejela sledeča uredba kasni: zanemarjanje šole — 25 ur karcerja, zanemarjanje ene ure — 15 ur, zapu->titeV šole brez »»pravici.* 6 ur, šepetanje — 5 ur, mazanje klopi — • ure. nepozornost - '2 uri; tatvina izključitev: Šest neopravičenih ;amud v semestru — začasno su^pen-•JiranV: zlobno poškodovanje šol-skega imetja — suspendiranje —«. Pri nas je razmerje med učen-»em in učiteljem popolnoma drugačno: tam odkritost, svoboda, tu nrevara, hinavščina, tiranija. Dobro >e spominjam še na tiste srednješolske čase. Naša največja slast je bila, -mo profesorja prav pošteno »po-pgilili«, najboljša zabava, če je 1a :li oni na skrivnem pokadil cigareto. Tajni sestanki in Tajni časopisi so meli za nas prav posebno mikavnost ravno zato, ker so bili prepovedani. V profesorjih nismo videli svojih prijateljev temveč svoje tirane, ki samo zato na sveto, da nam greno Najhujša napaka naše sroaV i šole je, da sistematično vsajajo hinavščino in špijonstvo ter denun-jantstvo. Kaj naj vzraste iz takih ljudi, ki so po osem in več let živeli v takih razmerah, ki jih je toliko eav sa težil jarem srednjeveškega disciplinarnega reda in razrednice, ki ni-imeli v celi dobi svojih srednješolskih študij ne med prof ^or ji in ne druprje odkritecra r>četovskeera svetovalen in prijatelja . . . Velika « ečina naše naj si oskrbi mladina sama. Morda je ameriški profesor v ■instvenem oziru povprečno za svojim avstrijskim tovarišem. Nikdar na ni policaj, pod nadzorstvom vifi-pol j čajev. Ni i>od bičem in tudi ■;im nima biča v roki. Tega svobodna ameriška šola ne pozna. V. M. Z. * Opomba uredništva: Pre- * išeajoc za ta članek vso odgovor->t pisatelju, smo radi priprovlje- -proieti tudi eventualen olitzlicht«-apara-Te po grmičevju, kake tri metre od živali. Posedli so v visoko travo ter mirno zavžili skromno večerjo. Ravno so si hoteli napraviti še malo ka-ve, ko so naenkrat začuli v visoki travi nekakšno premikanje. Dugmore je vzel iz žepa malo električno svetilko; v motni luči so videli par korakov od sebe veiiko levinjo. Njene oči so se svetile kakor bliščeči biseri: »Pogled na to žival je bil tako krasen«. pravi Du prm ore v svoji knjigi, obenem pa tako grozen, da sem v prvem t r enot k u pozabil pritisniti na električni gumb pri svojem aparatu. Ko sv .ji* nato med močnim pokom bliskovito }>osvetilo od aparata v gosto temo. je levinja prestrašena zl>ežala. Culi smo še precej časa njeno jezno rjovenje. Kako uro potem dogodku > bilo v s,' mirno. Na straži je bil zdaj Dugmore, ki je zopet čul, da se v travi nekaj premice. Zbudil je svojega najbližjega tovariša. Rila je zopet neka levinja, ki se je počasi bližala cebri. Zopet se je zabliskalo od fotografi enega aparata. »To je bila najboljša fotografija levov«, pri poved nje Dugmore v svoji kn.jigi- »Bila je le kakih sedem metrov (Kidaljena od nas, ko se je rjoveč oddaljila od svojega plena. Dolgo času nismo videli ničesar več, le rjovenje levov je bilo slišati vsena-okrojr. Po mojem prevdarku je bilo takrat gotovo kakih dvanajst levov v naši bližini. Ob dveh ponoči se je rjovenje začulo skoro prav tik nas, toda videti nismo mogli ničesar. Bile so neizrečeno dolge in mučn* ure. Krog tretje ure smo opazili tri leve, ki so se brez glasu premikali po travi. Y mali oddaljenosti pa smo še vedno čuli divje rjovenje. V tem Irenotku smo opazili še Četrtega leva tik za našim hrbtom. Bil je oddaljen o;l na^ komaj dobre tri metre. Držali smo sicer svoje orožje pripravljeno, vendar smo pa bili popolnoma prepričani, da nam hi nič ne lomafralo. ako sc iz take bližine za^ kadi zverina proti nam. V trenotkn našecra največjega razburjenja se je cebri zopet približala levinja. Po dol pri h trenotkih nepremičnepra. Čakanja je vsled pritiska na električni gnmb provzročeni y>ok učinkoval na nas kot strel iz topa. Levi pa so se le počasi pomikali od nas. Njihovo rjovenje je bilo jezno; bili so vsi divji, ker niso mogli zavžiti svojega plena. Šele proti peti uri zjntraj sta se dva 7opet vrnila. Njuno rjovenje in ron-čanje je kazalo, da sta razkačena. Plazila sta se semintja, vendar v bližino naših aparatov se nista upa-ia. Skoro celo uro smo sedeli nepremično v neposredni bližini dveh divjih zverin, ki sta se vlegli ravno 1 red nami ter zrli nepremično na nas. Naenkrat pa sta leva vstala ter začela korakati naravnost proti nam. Bili smo v groznem strahu. K sreči pa sta se menda še v zadnjem trenotkn premislila, kajti zavila sta ravno pred nami v stran ter izginila v gošči. Zdaj smo se pošteno oddahnili. Taka noč mora gotovo naiobčutneje u plivat i tudi na najmočnejše živce.« Takole fotografiranje afrikanskih levov tam v divji Afriki ros ni prav posebno vabljivo. Naši fotografi bi si gotovo preje stokrat premislili, predno bi se lotili tako nevarnega podietja. Tak šport je poč SOOBo SO hladnokrvne Perje postelj« in puh pripne« po PNO* cenh IT. HITI Pred Škofij« §t«v. SO. Z.oaaja uročila se teta* izvrnjej*. se z znamka i Cene brez konkurence! Edina zalogo to psi Keber (pri »lat— ajgaj Sjubljana, Stari trg 9. • CstaaortjetM 1*45. l'staacvljeao ISO. k^o*---—1—^ - fAeMOauassssnsa s 4 in 5 sobami in s vsem modernim komfortom ■ j atoli M tamkftf «D M — Lepi Edini zavod v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija _ in likanje sukna na par. !jos.reich: I Njnu aasip - Ozka ilica št. 4. | j i Sprejemališče Šetenbargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene **************************** Važno! z. Valno I a o + o o m * m ar a? ep m eosoodinis, troo vtG in žl vinoirjCB. BajbcLia In DOlciKiSe postrežbo J ss drogve, kemikalije, soliaoa cvetja, korenine itak tndl no SToelpno, ustna voda ia sobni prašak, rfcoje olje, redilne In posipala* amoka sa in sploh in H Ha o obvesila vsaka vrsta, ecsinfekcft|o, vooak ia itd. - Velika zaloga aajfinetšega mama in konjska — Zaloga svežih minenOnik vod in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Zrn iivinorejce posebno priporočljivo: oronka aol ol, aoUter, ecofan, kolasot, apno itsk — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. S Drogerija I ANTON KANC S Ljubljana. Židovska ulica št l. S lasmi* so nafvISli coni rtzsa zeliiu SUreie), cvetje, kercaiae, seaieaa, škarje itd. ****** pripravni tudi za pisarne, a tanj ali sazsefe i lajn. afSV Naslov pove upravni»tvo »Slovenskega Naroda«. PRILIKA! Brzodelnl jarem nov, fabrikat prve vrate, se iz posebnih vzrokov prodn za polovico nabavilnib stroškov. — Vprašanja ped yvL S1903M na upr. »SI. Naroda«. 1533 i IW kan mu a Velika zaloga ■a, svetilk, sraalj stp, kosarosv, irckai L t a, {ostflslfla ii kavanur-ski snalnn isstii I Edino i I zastopstvo znamke i \ KI NT A je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053 Zaloga Puchovih koles. Kolesa sprejema v popravo, Omnj" Uranio ia ponikljanje ter izposojevanje koles. ločna, solidna in cena izvršite?. Karel Čamernik fjubljana, Danajska cesta 9. prisnu kraajski lanenooljnati firnež Oljnate barve v M—lc ah pa V*. I k| tmM v voojlh fasadne barve za kSe, po vzordk. Slikarski vzorci k papir n vzorce. laki pristal aagldld a vozove, za pokStva k za pek. Steklarski klej prve vrste Karbolincj Mavec (gips) 21 po^obavjs) m Zat stavka« Čopiči 283 Imkitfm izldka a ziiarfc hi a rak* okt pripiToia ^Idotf 3(anptmann v QsVQad. Hi Sa * ♦ r v Si. Petra prMji v LioUiaii se iz preste reke preda.1519 Pojasnila v pisarni odvetnika dr. Josipa Sajovica, Gosposka nlica št. 3. POTNIKA za žganje in likerje na Kranjskem, izredno spretnega in v stroki izurjenega ter zlasti pri gostilničarjih in trgovcik dobro uvedenega, sprefmo solidna prve vrste tverniška firma. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja na upravn. »Slov. Naroda« pod šifro" „Tvornica likorjev". 1598 3ščem dobro kurjenega sotnii v konfekcijski stroki. Mesečna plača 200—300 K. — Nastop takoj ali s 1. julijem. 1601 O« Bernatovič Jcgteka skladišč? sM", Ljl4!}3M, Mesti!! trg št. S Josip iUičIn j civilni in vojaški krojač, j LJubljana. tnrašaa ai e&neea c. ki. trgov, niai- I W?tlrrMtz \LrtU H *- srerstva ia Bnajo. ! lini » in se priporoča za vsa v to stroko j spadajoča dela. j — — Cene jako nizke. — —; .*. Postrežba točna in poštena. .\ \ Pristen dober 324 se dobi pri L SEBEfflKU e tm. Sliki. Štc9iinaogajilži Criuraph za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna ogaflsca se kotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506 Titom za Milna emlži Jriuaiplf S. GoldschonieH O sin W«U IS, aeroaje AvvtHjako. Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do po< lOTice smetana 3 Slastna jijrii! Vel irilnaiek! 5 kg ržene kave za K 4— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dual VII3. LoKbonloiaorsIraMe itov. S7. 384/ C$D 3751 Mladenič 21 tet star, 160» išče službe kot sluga v kaki trgovini, pri pedtetju, ▼ pisarn«, ali kjerkoli — Ponudb* pod ua) epj- H „Ottoffltn" povsod me keoejo, povsod me ljubilo. TO 424 SVETOVNOSLAVsIl tvrdke Fraielli Branca v Milanu •Mm* trn liMfrieo laataine tajaootf • pripravlJaBle S« aaSaassfaajai sastaSoa grenčica na svetni »■■liplUia v udi Oraafaril — Dobiva ae v Mabl]aaJ pri: J. Bazzollniju; Aston Stacola; slaščičarni Jak. Zalaznika. ~aaj Stanovanje % t sobo, tahln]o la drraraioo se odda za avgust. Kje, pove upravništvc »Siov Naroda«. Na obroke !i IUre in verižice za gospoje in dame. Pristno srebro in zlato brez povišanja cer Razpošilja na vse strani. Ugodni pogoji. 4 S mesečno zahtevajte naročilni list. B. LECHNEB, razposilfalnica ar in prectfoz, E £ clava ŠL SI. Odda se radi družinskih razmer stara, dobro upeljana 1597 htnnBi ssttasssirilssjssji govorilni aparati od K ploičo..... orkestroni • • « 1573 ff ff ti ff ila uie imntte zA« IS"— naprej« 1— a v Ljubljani, Sodnijska ulica 3. F. Machlnek O sinovi, DansJ-Upsko, Praga, Brao. na najboljšem prostoru pod zelo ugodnim pogojem. — Pismena vprašanja pod „Kolonial" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. • t • • :!i!C vseh vrst za orade, droJtra, trgovce itd. Anton trni graver in U4eiovatel| kavcnkcvlh stanpilii LjuSl.osUv Petro c 6. Coaiki franko. vnl Hamerlejcve pnš-ke, trocevke. laa-castrice. fteberti, samokresi itd. p« tvomiškib cenah. Popravila najceneje. L dobni plačilni pogoji. 10 dni na ogled in poizkušajo. F. Dušek, tvornica orožja, Opočno št 76 na stal. draoi, Češko. Vljudno naznanjamo, da smo OdotopUJ svojo trgovino s pohištvom x in tapetniškimi izdelki :-: Zdatias^siHsst dssassi ^SBV^SO^BlBW^BBBBSnV^Oea^neB^nmSB OOBM VSSBS Vljudno na^naniamo, da smo z cEanadn|il daom prevzeli od tvrdke I L ki bo zalogo s svojimi obče priznano dobrimi izdelki izpopolnila in trgovino vodila naprej. Pri tej priliki se zahvaljujemo slav. občinstvu za izkazano nam zaupanje in priporočamo svojo naslednico najtopleje. Tvrdka Pnc Jb drag ljubljena, Marije Teraiije cesta U (KelizeJ). Puc & drug v Ljubljani trgovino s pohištvom x in tapetniškimi izdelki, x ki jo bomo v sedanjih prostorih i Wm\m Ko ližejo m Marije Terezije cesti vodili naprej. Slavno občinstvo zagotavljamo, da se bodemo potrudili, svoje cenjene odjemalce v vsakem ožim zadovoljiti in prosimo, da nam zaupanja, ki ga je imela naša prednica, ne odtegne. 1612 MitliiN zadruga liotUit mizariev r. s« a o. a« mm Glincah pri Ljubljani. obstoječe iz gospodarskega poslopja z vsemf pritiklinami, 15 oralov sveta (njive, travniki in gozd) ter nekaj živine ae pod jako ■godnimi pogoji proda. Natančneje se poizve na Dolenjski cent! *L S ali pa pri Uršuli Oblak, Polie aVL S, Karamel, Dolenjsko. 1603 Na Prsne Josefovi eostt v Ljubljani nasproti gledališča se oddajo za avgust trisobna stanovanja s pomolom, kopalnico in vsemi postranskimi prostori in dvoje dvesobnih stanovanj. Vprašati je na Poljanski cesti it 22, pritličje desno. 1548 v na zelo dobrem in zdravem zraku, s 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioni s te, 1607 se odda v Vižmarjih blizu kolodvora. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. RHEUMA PROTINI L ISCHIAS Odprto od 1. aprila do 1. novembra. ^ Itizfcc cen? kakor E naprej, od «s) vssv naprej, asss^soosa avo> od t ft. aossssSoSSSO od t B naprej, sbpMovi aspoop Oi v zalogi in Laatna popra Hh, RniifinTlIa antianti. stiklm, 1602 h lih pouda. zalita nz h laUziiik iRbntov. F R. LIPPAUTZ. Nihče ne placa za britje in striženje mč, kdor to oskrbi sam. Som so brije lahko takoj vsakdo mehko in voljno, ne da bi se ranil, z brilnim aparatom »Rdeča kapica", h kateremu rabimo lahko klinje Cena za dvojnato klinje Som to striže lahko takoj vsakdo s prima solingenskim strojem za striženje las iz najfin. jekla, najfin. ponikljano, se prestavi lahko na 2, 7 in 10 mm dolgosti reza z nadomestnimi deli in natančnim navodilom SSSST K 3-50, *W II. vrsta K 4-50. Benai la asiiH »pira, OeaaJ L, Vtapaiaforatr. ta. Iz proste roko so proda: Krasu isaaOia. Posestvo meri 64 oralov, vse ar on dirano, na polovico je lepo zarašenega gozda, iz katerega se lahko dobi takoj mnogo denarja. Vsa zemlja, kakor tudi poslopje, je v najboljšem stanju, hlev obokam, betoniran, hiša enonadstropna. Voda v hlevu in prt hiši. Na tem po sostvu se redi lahko 20 glav goveje sivino. Oddaljeno je 30 minut od železniške postajo, ono uro od Celovca, v popolnoma slovenskem kraju, 20 minut od farne cerkve ia šole v Maatio ■■lal F+fOlkO. Proda se pod ugodnimi pogoji, da se le Vs c*** kupnine takoj plača, eventualno se tudi zamenja s posestvom tuksj. ona na Glavnem trgu, v kateri je mnogo let se trgovina, na najbolj prometnem kraju,. pripravna za manjšo trgovino. Druga jo zunaj meata ob dtsavni cesti, s majhnim vrtom ir lopim »zgledom, pHpt^rvna za kakega upokojenca. V obeh hišah je vpeljan oodotod. Tretjo bila je v stranski ulici 2 nadstropna s lepim vrtom ia ' In fafti Kruli raz« Već o tom pove t« L. Rebolj v Kranjup Glavni trgo 3375 29 ^281 3846 V letoerijem leta pij X. velike brifre. Pape* ^ijazniti z mislijo, da pripada Rim italijanskemu kraljeotvn ter zastoji z največjo trmo mnenje, da jo po* peiu Rim roparsko usTrabljen. Papež je v tem ožini podoben človeku, ki jc podedovano premoženje spravil na kant, a neoe priznati, da je njegov dom postal po pravici last dru-iregn. človeka. Stališče, na katerem stoji papež, ie spravilo ravno papeža samega že V največje zadregre. Zdaj ima zopet take težave in sitnosti. Vladar najmanjše evropske dr-aviee, knez monaški. je obiskal oni reden Rim in je imel tamkaj znanstveno predavanje. Državica Monako sicer ni večja kakor kaka majhna kmetska občina, toda vladar je naposled vladar, naj ima veliko ali nalo državo. Knez monaški je torej obiskal Risa in je bil tam grost italijanskeira kralja. To je v enem oziru znamenit dogodek. Monaški knez je namreč nrv! katoliški vladar, ki je prišel v Kim ne da bi se poklonil katoliške-mu papežu. To je toliko hujši nda- za papeža, ker je dandanes med mnogoštevilnimi cesarji, kralji, voj-in knezi, ki so vladarji, samo . YOtnih prizadevanj katoliške cerkve in v uekem smislu celo prouzroči te I j velikega boj«, ki je pred hckaj leti nastal na Francoskem med državo in cerkvijo in čigar vspeb je, da je država zaprta vse sanjane, razpustila vso redove,' kem-iSCirala vse cerkveno premoženje, .i je znašalo več tisoč milijonov in >*zela cerkvi vse podpore in vse pri-ilepije. Danes je katoliška cerkev na Francoskem popolnoma svobodna a kaže so. da nima v sebi zadosti moči, da bi niojrla živeti. Monako je kakor rečen -> sicer nnpolnoma neodvisna, a. tako majhna ržava. Ha nima v svetu prav nobene politične veljave. Pravzaprav ob--~;ra ta država le eno mesto in ne-'^aj k njemu spadajočega ozemlja. Va eni strani jo meji morje, na drugih straneh jo obdaja francosko zoml je. V sled tega je naravno, da -roji dejansko nekako pod protektorom Francije. Sicer pa je tekom -roletij ta državica opetovano želela priti ]od francoski protektorat in se orresti protektorata pijemontskih kraljev, kar se ji je naposled tudi •osrečilo in sicer po vojni leta 1S59. Oče sedanjega kneza je napel se svoje moči. da pride v čim tes-nejšo zvezo s Francijo, ker je v tej vezi videl edino jamstvo, da si nrani svojo državico in s tem svojeni rodu vladarsko veljavo v svetu. ' -ovek. ki je dejanjski vladar kake —ž.ave. pa naj bo še tako majhna, veja vender več, kakor kak odstavila kralj. Sedanji knez Albert je ravno tako vnet prijatelj Francije, ka-kor je bil njegov oče- Leta 1870. se je Kot francoski častnik udeležil tudi vojne zoper Nemčijo in je bil odlikovan s križcem častne legijo. Tudi s katoliško cerkvijo se je :r/i?jro razumel. Svoje dni, ko se je -Manji knez vsled pritiska cesarja Vapoleono ITT. ženil je obiskal ta--orneflra papeža Pija IX. v Rimn in > bil sijajno sprejet. Prikupil se j£ t apežu tako, da je ta pozneje razve-iavil njegov zakon z ne^akoiLsko f-erjo cesarja Napoleona, rojeno :*r\ mil ton. Mnogro je k temu pač tu-pomas/alo. da je knez Albert v so-odstvu z rodovino De Merode, na-iedniki svete Elizabete ogi*ske. Po razveljavi jen ju prvega zako-' a se je knez monaški kmalu drugič '•■ženil z vdovo Richelieu rojeno ''Teine, ki je iz znane židovske ban-irske rodovrne in v sorodstvu z omškim pesnikom istega imena. Ta :«nroka se je vršia v papeški nunci-aturi in papežev pooblaščenec je f a krat opominjal, naj ostane Hno zvest Sv. stolici. In ta isti nez jo sedaj prišel v Rim in ni obi-ksl papeža. Tudi drugi zakon kneza Alberta ni bil srečen in je bil 1. 1902. Is> ' pn. Tedaj se je mislilo, da se knez r^tjič oženi, a imel je vender ozire T,a Vatikan in tega ni storil. Kneževina Monako, h kateri spa-tudi raziipito razveselršce Monte rarlo, šteje vsega skopaj 15.000 prebivalcev. Knez je absolutni vladar, *ar pa njegovi podaniki prav lahko ^ i asa jo, ker vlada knez jako libe-■alno. ker imajo prebivalci največjo '»''modo, vse kar sploh potrebujejo, n no plačajo prav nobenih davkov. ^ se državne izdatke plačuje knez *aw iz dohodkov razveselišca Monte Karln. Prebivalci so vse^koz bogati 'Judje, saj zaalnžijo od tujcev otrrom-i^ira denarja. Celo botolske deklo si F'riftedijo po 20.000 frankov dote. Samostojnost te državico je jako 'ara. Nekdaj je bil na skali, n» 5 Ti vtoji sedaj mesto, poganski tem- S* tO* na jarjor. rVodTOD levi as je to naoolim gaaanalli nalimiain Orinaldi, ki je v M. stoletju poetala vladarico taca rsssaarja in si 1. 1641 nadela knoiji naslov. Cesar Napoleon I. je bil pregnal tudi mona&ke kneze in jo priklopil malo deželico Franciji. Ko je bil pregnan na otok Elbo se je monaški knez odpravil na pot, da zopet prevzame svojo državico. Knez — Ho-nore IV. —- se je sverer 1. marca 1815. peljal mimo mesteca Canneo proti Monaku ko so ga naenkrat ustavili vojaki. Njih zapovednik je rekel: Knez, cesar Napoleon je zapustil Elbo in je na potu v Pariz. Tu v bližini čaka dneva in vas želi pozdraviti. Knez se je seveda takoj odzval temu bolj ukazu, kakor povabilu, podobnemu pozivu. Ko sta se z Napoleonom razšla, je cesar rekel: Vi greste zasest knežji prestol v Monaku, jaz cesarski prestol v Parizu. Mnogo sreče, knez! Mnogo sreče, veličanstvo. Razšla ^sta se in se nista nikdar vec videla. Čudni so pač kontrasti usode. Rodo vin a Grinualdi je videla v svoji bližini propasti mnojro velikih rodov, sama pa se je vzdržala do naših dni. Napoleon je sel v Pariz, a si ni ohranil krone ter je umrl na otoku Sv. Helena; Napoleon III. si je spretno pridobil cesarsko krono a jo je izfruhil in je umrl v pregnanstvu v Ohiselhnrstu na Angleškem, mimo državice Monako pa so šli brez po-sle^dic dogodki, ki >o preobrazili vso Kvropo. OLLA je več nejrjo 200U zdravnikov označilo sa na|i Zahtevajte, da Vam in ne dajte si manj za isti denar kot OLLA tako dobro blago*'. Itostrovan, rončen in nik 2 navedbo erodajališč nleo so mri OLLA 57. Za 1oga v Ljubljani: A. Marta, t. SaSsfk, Gsftricf Picceli, Jekar-aar. JI. Kase. drererija. Alt. Krisper. VaS dobavitelj da vredmh posnetkov hvaliti za „ravno originalen cenov-zasti>nj od tvoril. 300, 100U J^esna fenitev. 40 letna vdova, leve yu-nanjosti in dobrega srca, ijvrstna gospodinja 5 Štetnim dekletom in 7000 kron v gotovini Želi se poročiti j državnim uslužbencem. Le resne ponudbe je poidjati pod naslovom: posredovalec *t posterc-Stante $A#JfOUlj£. 1361 CctM p«sttt|M perje! >TajlvTjfi eelsi sskasei vir. 2^15 ^S^Ow Km. srvofa, dobrr^a, ^|^^"" puljenevm 2 K ; b >)j- _len 1C K; prrna J ČT^J M«a« 4 K; z* L^m^/mWm^m\^e v«lefi»egfa sae- mm nsv tneselefa, polje* nvaa. 6 40 K. 8 K; Ig eotia. si/ejji 6 K, 7 K, belefjs, finega 10 K. aaftiiNijSi prnlpuhla K. IjtrttfllCT« pKtrUe drega, belega ali rumenega naakioga, pernica ISO cm dviga, 116 cm Uroka, z dvema zglavaieSaaa, SO cm dlg, f S cm Ur, polnjena c aevtm, aivSn, prav utaniMitnim puhastim perjem 16 K; napet puh 30 K; pok t4 K; pueaaaasui pernice 10 K, 11 K, U K, 16 K, zgfavniee 3 K, 3 30, 4 K. Razpošilja se pe puvietjo, od 12 K naprej franke. Lahko se franke zamenja ali vzame nazaj, sa neogaja-ra^e se vrne denar — Natančni cenovni ki gratis m franke. S.Eolso. Ddnci ft, 7S7. Iram. Vinko Jdajdic nljtiii ii i Kraiji NjiičaviiKaU^tvo Ig. Fasdriafa vdova aastp M. S. annsnese niia. t I Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mek in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti sa gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva hi asteK * 2S It Brze javi: otroških vozičkov žimo. M. Pakle v LJaM|aaL s)Hji s psmljas. Josip Rojina krojač prve vrste 1 SEinkinnit M itei s. konkurira z najvecumi tvrdkarrri glede f "nego kroja in elegantne izvTŠit?e. Tvsniika alip msi anol. in jril ssnjalifjl Haga. : Zavod za anifonraie.: Q-ir=>CTi-Q 3 z 2 Najboljši kosmetiški predmeti za olepsanje polti in telesa so: a eltt mUa 9o Wk, I U-~|9o. 1 da^oTIpo3 1 Ks Ti izdelki .Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Orlon lekarn Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljobljani. Kapajte ziaasa te saoaće izdelke! Prva kraatska tfsralca Klovlrlev Ljublj Hilšarjevt ulica 5 L hišno poslopje te Poizve se pri •mirita Inke .sMt' v UrtijiH LjudOTlt BoroTBlk Gradišče palhar v n«rey»«ti (Fer- ter jfik točno In dobro so na c kr. K. H ie (Kije holse, zlasti taki, ki jih muci trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči Čaj, preje Gastlov čaj t(znamka Obelisk" Ta iz naiboljSih in najboli zdra- vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let rreutrpljiv domač pomo^ek ki pospešuje prebav©, jači Želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaSa tudi pri ode be Iel osti. V zavitkih po 00 vinarjev In 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birsaacber „Pri OkenskoM. Viktor Raoser v Celovcu. Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102 \ Svetovne najbolj zn ana / \ vozna kolesa / / \ fVM JB**S vlflMMHvt %M / i latatofi fortis fi frn\: / Ik Prmin tjit P l" \ /TillBUi,SrtfTll[i«eilrtiito\ T Ameriko In Kauukto Cunard Line. Paimonia 3. maja 1910. Ultonia, 17. maja 1910. Carpathia 7. junija 1910. Bb tli bi p sala« 1515 Lnsitania {največji te najlepši parnik Sveta 7. in maja, 18. junija 1910. ne 30. aprila, 21. maja, 11. junija Pojasnila in vozne karte pri polog cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York 111. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka ped 10 leti z davkom vred. aVnmmUamai anaamOmm ras lOTi 7,n. itd ilno tudi ^bmWOmAoe\m anmnnSaaa« I. ped aajnfaaaejimii i ores potokov proti ei pogoji ti enkratnemu aaseolieaaaaa piispeika. Vikskm sreistrasksv. Prospekte in pojasnila daje za kranjske: 4845 J. Kosam, Ljubljana* tlp> M. 22 Lopa prillaU u poke. 778 *V 1 oo !PI|mMal ffrifljesfl se pod ugodnimi pogoji takii irata ali da v ujti v Lesiab Hiša je nova, z opeko krita in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku J. PrataaaVfmt frfOTOOlI M BlodO. Svoji k svojimi 179 Konoesijonirana ma h dina temo-slovanska tvrdka za posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. — Uglašuje wWaaooni MatlCt*' in drugim slovenskim zavodom. — Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Kajtopleje se priporoča G« Fm Jurasek, prvi kursaj^slov. nalaaevalec klavirjev Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 62 a, I. nadstr. Nedosežno Najnovejša +Najnovejša « ameriška iznajdba t sUaiienako amasasto klane za moška. Psrssno na leta. K 4*60. Čet 2 miljesa iesov predasih v kratkem časa. ■lgi]ensko fossasto blago za ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. at 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja -I AUER tvornica za gumasto blago. Vamaf tU 2, Huaadcrlerstrasse 3—O + Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo fcJ fa adpanSOi eallbri zdrarvikl, skor« v vseh evrepskil otepal z fOUaiai inekon savraMja prtti vsake vrste izpuščajem zlasti prati trmlčam Inajcn ii niaz. iisnttajen, dalje proti rMici m mm, nea—i maji mm%> i«wm« guvt » t iraii. maameasema mstPSnsaoo mile >na v mu SO eOetetkev leeneee fcetren« ™ s? miiinjc Oa— «a im «r«fia kmtnmank ml, ki se ■«mja|« ? trgovini rri amSSaa eelenaih rabite jak« tnesva Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. k«t bim±im Inaanmnama naSna z* •tfpnTtjaaje vse nesnage s polti, arati sM&aJca m aatti tm alavi ari atrarih, kakor tudi kot aeiaakriljrra knmetitea mile za umivanje in ko-ne nje mm eeanmmnee rabo ainzi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katera je M aastatka* (Hccrtva ia ki je patrfaaravaa«. Kat sOSm sratstf a za glava se raki i»lje z izvrstaia asaehae largaifave boraksovo mflo ta sicer prati »Ii*« ZaMerajtc m letarsak ta olenil tnrtm Izknacaa lai njerjevai k«traMva Mla im pazite aa Mteg stajeia mnSma taanl« b aa aanfstajeti nraria peapis O. Harfi * Ca«, m vsaki etiketi. Oalfkvfn s ćaataa lift«*« aa Snaja 1SSS fa s zlata razstavi v Parizu 1900 Vsa erara aealc. fa atffea. aila zamka Beraer s« laitets v aarMihi. ki se evMeae mlem milu. O. man a eossss »amat 1^ Msewtraaae 8. V LjniMjotil se dobiva v lekarnah: Milan Lamate k, PSi« Mr. Joolp Climar, J4 Mayt-, G. Ploooli, U. pl. Tmkdz, in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075 pristno brnsko blago Spriataka ii paftH m% I kapan 7 kras 1 kasen It krta 1 ksfoa 12 kros 1 katea 11 krta 1 kasen 17 kres (snknja>h!ačevte1ovnik) 1 kaaea 18 kraa stane ssaao l 1 kasta 20 krta Kupon za črno salonsko obleko K 20*—. dalje blago za površnike, toristovski loden, svilnate kamgarne itd. razpošilja po tvorntikih cenah kot solidna m po- 5462 C kr. pri v. tovarna za cement priporoča svoj priznano izvrsten ■ — wwwn i avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene sat v vedno odporne trdote uuiiuiui nun* v«. 9mm jr*. dobroti kakor tudi svoje in iaprteavala vos od [OVOS Is 2944 rasnih nradov in naj slovi tej Šib tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanovljena leta 1886. Založnik ^jl ^ avstrijskih zveze ^KSall^ državnih ces. kralj. J^S^fr^R, uradnikov. 2169 Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta. veliki ti. t priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrp^žnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših vrstemik peci različnih vzorcev kakor: renaissance. barok, gotske, secesion itd., kakor tudi StedllOlne in krasna peci lastnega in domaćega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Lekarnarja iz Ie'-:«Tje pri angelu varhu 1 Tfci-rv v Pragrždi. pri Rogeiki Slatini. 53 (ObL varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd. - Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika specialna steklenica K 5—. Utannfl i Utoifti miMfa isrJi zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škatljici K 3-60. Naslov: lekarna pri angela varim A. Th!eppy v Pregradi pri Bogate«. Dubiva se v skoro vseh lekarnah. Restauracija Bcvnrshi dvor. §L Naznanjam, da sem prevzel staroznano gostilno Javarski 5vor na Dunajski cesti, jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189 1 razpeipo je ti oiiiea SI?? % živino. Štefan Bergaat bivši restavraier v „£agosiovaaskem hrama". Največja tvornica lokomobil na Nemškem t/l CM O >— 4779 Mannheim mobilo Patentne na vročo paro z venttlao zavoro. Sistem Lentz" s preprostim pregretjem. Pisarna sa prodafanfe Avsirlji lam BONIOMAMN, Dunaj, Ldblic2igaaae 4. 1S504 priporoča H. Snttner LJablfana. JCestni trg, nasproti rotovža. Nlfceinasta ura z verižico • . Prava srebrna ura . • • • • ■p m 99 » oorlilca Bolj Se vrsto...... • . Z ovojnim pokrovom • • • ■ Posebno fina ....... 14 kar. zlata damska ura moška ura damske moške „ „ Vsa v finih aeiaUak za aerlla aripra zlataioe is srcbroiae. * 99 a-?i 99 aa*— 99 99 99 99 99 99 99 99 99 re koljše vrste K SO- . 4f>-, SO— la aa* ., m 99 99 *mm-9 ev-—, iea>-~ Sf Sf AtVBt MpK SBB.S (iTnas) iadehiJe, pvsriv^Ja ta p^ossjs sode Jlaž jesenko Lirtlfana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd« 1541 po najnižji oeni. £ 4 liajcenejše domačega izdelka priporoča Jos. Vidmar Ljubljana Pred ftkotljo IS, Stari trg 4, PreSeraova nlica 4. ifl mim Iflfiffn kopališče Kamnik I IVHH IBUllIS na Kranjskem, pri Ljubljani Zadetek aaaija 15. maja. ssvetaa kraj, arilo, aeeaSaske eoaaebje. — Vse resno zdravljenje Sistem , avavi sv Ksetsss. — Bmaljevo, pltao Ii kopelao zdravljenj*. — Sotačne lenss kapeli. — Zira?Ueaje s tabla vredni zrakom. — Masaža la elektrotera seacaat zaVaviliiki park. iivrstsa česa restavracija. Dober stas v zdravniškem *--- cena. — Prospekta najeta zastonj ar. Alfred Benaann, lastnik, 1 la s>. Jam stresni, vodao! zdravnik v ataaaalka (Kraajsko). Varstvena znamka: Sidro. Unlment Capsfcl comp. nadomestilo za Paln-Ezpollor s sidro; priznano trkaroo, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po 80 h, K 140 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek. k. litktnjm I tkana pri zlaten itn i Pragi. Mm i 5 en. 3 E 3E Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EBERL Ljublj črkosllkarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, [EJ Delavnica b 343 Proda jalnica: Miklošičeva ulica št. 6. — nasproti hotela „Union". l£j Igriška ulica štev. 6. m! o T J 5« a S rKamnoseške Izdelke iz marmorfa za cerkvene in pohištvene oprave, spomenike iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo In ugašeno pradsfa I Alojzij Vodit I kamenarski mojster, I Ljubljana, Kolodvorska ulica 781 ■M sKaW5C5C5Ci xxxxk; Najnlile ceno. xxxxxx Ion polha J. J. I Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. X£ i MU iXX 1 850 aa apalao ta Jadilne sobe, salona in gosposka sobo. Preprogo, sastorfi, modrocl na vzmeti, mati amodroclp otroiU TOilčkl itd. ^+±44^fvr* BalsaUdBeis« bla#». XK XX |XXXXXg jKXXXX£r J. X. jKaiSCT paikar f ListtOL tsssnm da & I priporoča avojo bogato zalogo raznovrstnih ajtiadiHi sM ki (bteiklot) kakor tudi po najnižjih Popravila Izvršuje: ajlakta ifina naprave z wodno silo, na par, m bon-oinnssrtopji in motorji a surovim oljem. Vsakovrstne transmisije na mline, Sage itd. Poprave Isajneinmetorjev, avtomobilov, elektromotorjev, dinamo ■ in parnih strojev. Poprave v tiskarnah In pivovarnah. Naprave transporterjev na opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati mirezanje strešne opeke in opeko na nid paVT patent Maraola. bfllsll Ifl otniB ti Masa^H M WM ti sSamll tO M 1^ Ctai asvSinoTaa o osa ovoa v#savea oso ssov^asvav^vnanva asvvaaa Swwanvr vas ananavvaavvs a sva n^a* eaaasvaa enanaao naorta In prmhmi si lSits?taje. 920 D. Fakin strvjm s^sH^TtdčeTstro in podjele za električne sap rat e 1B Ta. ^21^95706206