228. številka
Ljubljana, v sobot« 4. oktobra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Rt. 12. Upravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. ,
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Še jedenkrat grof Gleis-pach.
Od Drave, dne 1. oktobra 1902. Grof Gleispach, kateremu se je posvetilo nekaj člankov v Slovenskem Narodu, je res imeniten iu mogočen gospod; pa njegova imenitnost in moč vzklila in razvila se je ob naši brezbrižnosti in dobrodušnosti. Zapostavljanje slovenskih prosilcev je le radi tega mogoče in razumljivo, ker se še nikdar ni dognal v javnosti ali recimo v parlamentu dokaz, da se po nerazumevanju slovenščine godi slovenskim strankam krivica. Radi tega si misli grof Gleispach: rajši hočem nastaviti Nemca kakor Slovenca; prvi bode gotovo nemški uradoval in torej je ložje ž njim izhajati.
In vendar, kako lahko se da dognati tak dokaz. Vsak dan se človek prepriča, kadar v urad stopi, kako ti nemški gospođici lomijo slovenščino, kako mučijo slovenskega kmeta in kako nagajivo in pristransko postopajo proti slovenskim odvetnikom, samo radi tega, da jim omajajo stališče in zaupanje pri občinstvu. Če se namreč odgrizne slovenskemu odvetniku košček zaslužka, če se mu vzame ugled pri stranki, je to popolnoma zadostno. Drugikrat stranka sama obrne hrbet slov. zastopniku in se poda k nemškemu, ki z gospodi sodniki izven urada občuje, se ž njimi v „Vereinshausu" in drugod zabava. S tem nemškim odvetnikom se pravda ložje dobi. Taki slučaji pripete se dan na dan in sicer s tako ostudno goloto in brezobzirnostjo, da se v obče med prostim ljudstvom razširi glas: idi k nemškemu odvetniku; ta doseže vse, ker je z gospodi sodniki v neprestani dotiki in ker je političen pristaš njihov.
Nobeden naših državnih poslancev se še ni lotil, da bi tak materijal nabiral in s tem sredstvom poskušal dokazati „ višjim faktorjem", kako se pod grofom Gleispachora .pravica" deli. In vendar se bode moral nekdo tega ogromnega materijala lotiti. Sicer ni tipanja, da se stvar preobrne na bolje !
Iz Ptuja se je našima državnima poslancema poslalo dokaj interpelacij v tem obziru na državni zbor. Toda, kaj smo do-
živeli? Jedcu drž. poslanec je jedno interpelacijo kar brevi manu odklonil in iz ničnih razlogov izjavil, da interpelacija ni umestna. (!) Drugi poslanec je spravil pred zbornico dve interpelaciji; v jedni se je grajalo krivično postopanje napram nekemu kapelanu; ta interpelacija še ni dobila minitrskega odgovora.
Druga interpelacija se je nanašala na slučaj, v kojem ni hotel vodja zemljiške knjige izvlečka poveriti, kojega je rabila slovenska stranka, radi tega, ker je dvojezični izvleček imel nadpis: „izvleček" a ne nAus-zug". Na to interpelacijo je minister odgovoril; toda to, kar je odgovoril, ni bilo utemeljeno. Rekel je namreč, da so bile vknjižbe iz nemškega jezika na slovenski jezik prevedene in da vodja zemljiškega urada iz tega vzroka ni hotel poveriti izvlečka. To pa je neresnica, ki se je justičnemu ministru podnesla. To sledi jasno iz tistega „odprtega pisma" na ekscelenco" barona Spens-Boden, katero je bilo priobčeno v -Slovenskem Narodu" v štev. z dne 1. julija 1902.
Pravo ste torej zadeli s svojo trditvijo, da grof Gleispach ne pozna in nima „višjih faktorjev." Kajti ti višji faktorji" vsako poročilo grofa Gleispacha mirno v svoj žep vtaknejo ter molče trdovratno, ako se jim v javnosti s polnim imenom dokaže, da je grof Gleispach napačno poročal.
Opravičeno torej trdimo, da se naši državni poslanci malo premalo brigajo za take in jednake zadeve! Gospodje državni poslanci, pogledajte malo v zrcalo in potem malo okoli sebe; pomislite, kaj bi vse gosp. pek Ornig počel, če bi se narobe godilo nemški stranki to, kar se godi Slovencem. Odgovorite na vprašanje: Ali ni povsem naravno, da propada Vaš vpliv in da se mogočno širi ugled „ Štajerca" in njegovega pokrovitelja Orniga'?
Take nevesele izkušnje uničijo posamezniku vsako veselje do narodnega delovanja in rode le apatijo in letargijo. Ni čuda, da se naše moči cepijo in izgubljajo, Če moramo take prikazni v javnosti grajati in ožigosati. S tem pa se tudi izpodkopava javna morala v nižjih slojih. Tudi za to imamo jasen dokaz. Kmgt Juri Zorko imel je velike prepire s svojim sosedom J. Posledica so bile kazenske ovadbe. C. kr. drž. pravdništvo v Mariboru je
tožilo neko pričo Jurija Zorka radi krivega pričevanja, njega samega pa radi napelja-vanja k temu hudodelstvu.
Pri razpravi dne 4. aprila 1902 se je izkazalo, da dotični referent drž. pravdništva ni razumel slovenskih pravdnih spisov in da se je pri sestavi obtožnice pisalo nekaj kot izpovedba, kar se v resnici nikdar ni govorilo. Bila sta soseda obadva oproščena; pa to zadoščenje imata, da morata honorirati jezikovno nevednost drž. pravdništva v Mariboru s stroški zagovarjanja, koje morata ona dva plačati, ne pa drž. pravdnik v Mariboru. Te stroške je sodišče odmerilo na 152 K 18 h na zahtevanje zastopnika, ki je v glavni razpravi dokazal, da je javni obtožitelj napačno prevajal in krivo razumel dotični civilni akt.
To so krasne razmere, če jezikovna nevednost drž. pravdnika v Mariboru spravi koga na zatožno klop radi goljufije in potem mora stranka zastopnika najeti in mu 152 K 18 v plačati, da dokaže, da javni obtožitelj slovenske slovnice ne razume.
Gospod grof Gleispach pa lahko mirno dalje gospodari v Gradcu in imenuje take uradnike, ki bi ravnali z našimi drž. poslanci na isti način, kakor je ravnal g. drž. pravdnik v Mariboru z — Jurijem Zorkom v Vam-bathn.
Gozdarstvo na Kranjskem.
(Konec.)
Najvišja oblast v gozdnih zadevah je sedaj poljedelsko ministrstvo kot naslednik nekdanje deželnoknežje komore. Politične oblasti prve in druge instance so nadalje poklicane, skrbeti za izvršitev predpisov o sedanjem gozdnem zakonu. Vsem trem instancam so v strokovno podporo prideljeni gozdarski tehniki. Razun tega so okrajnim glavarstvom v zakonito nadzorovanje gozdov prideljeni gozdni čuvaji politične uprave. Na Kranjskem so sedaj nastavljeni za državno gozdno nadzorstvo : en deželni gozdni nadzornik, pet okrajnih gozdnih tehnikov in 13 gozdnih čuvajev. Ti gozdni organi imajo vsled naredbe poljedelskega ministrstva sporazumno z ministrstvom notranjih zadev in financ z dne 1. novembra 1895, drž. zak. št.  165 naslednji poklic:  Politične oblasti
I podpirati v izvrševanju državnega gozdnega nadzorstva in zakonov ter odredb, tikajočih se sploh gozdarstva in sicer posebno s strokovnim svetom, z neprestanim opazovanjem gozdnih razmer in z ovadbami nezakonitosti, ki jih pri tem opazijo. Nadalje jim je naloga, pospeševati gozdno kulturo s tem, da poučijo gozdne posestnike, ki potrebujejo takega pouka ter da sprožijo vse potrebno, kar po vladujočih razmerah more pripomoči k pov-zdigi gozdnih odnošajev. Potemtakem tvori dandanes, in kakor znano, že stoletja neprestano, ohranitev gozda najvažnejšo nalogo gozdne politike. Za rešitev tega vprašanja, je bila vlada, kakor smo videli, vsak čas pripravljena, skrbeti primemo z zakoni in odredbami. Pri obstoječih posestniških in lastninskih gozdnih razmerah pa zahteva ta naloga v splošnem in posebno še v gozdih na Kranjskem intenzivno državno gozdno nadzorstvo, ker prevladuje sploh privatna last gozdov in posebno še kmečka mala gozdna posest, ki seveda potrebuje primerno strokovno vodstvo.
Že poprej smo omenili, kako dalekosežne izpremembe in delitve so se dogajale z nekdanjimi deželnoknežjimi gozdovi na Kranjskem do začetka 19. stoletja. In na podoben način se je postopalo tudi z onimi obsežnimi gozdovi, ki so v drugi polovici 19. stoletja kot ekvivalenti za servitute v državnih logih in graščinskih gozdih pripadli opravičenim večjidel kot občinski gozd, zakaj malo zanimanje opravičenih na skupni gozdni posesti se je seveda vsled sukcesivne preosnove gospodarskega življenja povse odmaknilo prizadevanju samostojnega gospodarjenja. Nadalje je umljivo, da so se individualno razdeljeni gozdi večinom intenzivno iz-
{ koriščali, ako je bilo v njih za sekanje zrelega drevja, ali s tem pa se je titdi zelo zvišalo spoznanje o vrednosti domačih gozdov za gospodarski obstoj našega ljudstva, posebno v vrstah kmečkih gozdnih posestnikov. In dandanes ve vsak pametno misleči posestnik na Kranjskem da je svojo hišo in dvor tudi v bodoče mogoče zdrževati brez dolgov le s pomočjo umne živinoreje in posebno pa z dobro oskrbovanim doraslim gozdom, ki ga tako marsikateri posestnik imenuje s popolno pravico svojo najvarnejšo .,hranilnico"
Bucek slika Buco.
Druga razstava slovenskih slikarjev in kiparjev je raznetila doslej le neznatno tlečo iskrico umetniških občutkov in instinktov v srcu mojega prijatelja Bučka v mogočen kres.
To je Bucek takoj sam opazil. Pozneje pa so morali priznati strmeči rojaki, med njimi tudi njegovi najzlobnejši prijatelji, da tiči v navidezno prozaični masti Bučka izboren poznavalec in nepristranski ocenjevalec upodabljajoče umetnosti. Občno je bilo mnenje, da je zadel z vsako besedo tarčo, in z zadovoljstvom so opazili zlasti oženjeni someščani, da se je zbala naposled celo korajžna Buca talentiranega možakarja. In on ni bil prej prebral niti glasovitega Detmoldovega spisa »Anleitung zur Kunstkennerschaft oder die Kunst, in drei Stunden ein Kenner zu werden«, niti Pavla Thiema brošuro »Kunstveratandnis und vornehme Leute« To je elementarna sila prirodne nadarjenosti!
Vse to pa dovzetnemu duhu Bučka
le še ni bilo dovolj. Nič več ni hotel skrivati svoje luči pod polovnjakom, ampak je čel tja in kupil pod prijaznim nadzorstvom hudomušnega mladega slikarja »rištengo«, katera je potrebna umetniku, da razdeli bujne čare bujnega telesa bujne Buce na platno.
Z velikanskim čopičem in s petimi kilogrami rumene barve je stopil to sredo pred začudeno Buco, pomigal s svojim orožjem in dejal rekoč:
»Ljuba žena! Že za mladih let sem slovel, ko sem barval tiskane podobice za jaslice. Vrhu tega sem se pa cele tri dni učil pri tistem slikarju, ki kegljam ž njim pri »Črni govedini«. Perspektivo vseh štirih sort imam v mezincu tukajle. Drugo pa tako ni nič težko. Kjer je kaj temnega, tam jemlji temnih barv, kjer je kaj svetlega, pa narobe! Pa je! Vidiš, to je vsa kemšt! Samo talentiran mora Človek biti, seve, in pisane slepote ne sme imeti, to se pravi, zeleno in rdečo barvo mora razločevati čisto natanko. Jaz jih razločujem na uro hoda daleč, če ne še dalje. Pa malo korajže je treba in potrpežljivosti, pa je človek naenkrat na večne čase slaven. Ako se mu to ne posreči, se blamira. Meni se takoimenovane blamaže
ni treba prav nič bati. prvič, ker sem z vsem potrebnim preskrbljen, drugič pa, ker nameravam kot pravi umetnik ustvariti delo, ki je mene vredno. Naslikati hočem namreč tebe, ljuba moja! Umij se torej in obleci svojo rumeno svileno obleko, ki je vzbujala zadnjič celo babjo zavist suhe Štrigalice. In sploh se naredi tako lepo, kar le moreš! Barve imam, hvala Bogu, dosti, da te naslikam, kakor si dolga in široka!«
»Samo ne iz žabjega hešpetlina!« je prosila Buca, začasno ukročena po umetniških pojavih svojega moža.
»Iz žabje perspektive se reče,« ji je popravil natančni Bucek, preden se je odšla kostimirat.
Čez dobro uro se je vrnila in sedla na rdeče preoblečen stol. Njene bohotne ude je odevala historična obleka od rumene svile, glavo pa ji je pokrival vijoličasti klobuk, ki se je pa danes guncal na njem nov golob. Starega so bili namreč povečerjali molji in drugi taki mrčesi. Na rokah, ob vratu in drugod po životu se je svetila vsa zlatnina, kolikor je je premogla imovita žena. V desnici je držala zelen solnčnik, v levici pa salonski cekar, kakršni so bili pred leti jako priljubljeni.
Noge pa so ji zaradi kurjih očes tičale v copatah. Zato J8 postavil Bucek njene nedeljske čevlje prazne pred noge, da bi bil model popolnejši.
»Zdaj pride važni momenat!« je oznanil Bucek slovesno in izlil vseh pet kil rumene barve iz mošnje v škaf. (»Momenat« je profitiral zadnjič v Zagrebu). »Le glavo pokoncu!«
»če bi bila phej vedela, bi si bila navila lase v polžke, da bi bila moja fhi-zuha lepo skhravžana,« se je oglasila Buca, vzdignivši glavo. »Po secesjonsko ne maham biti počesana. Zakaj bi skhi-vala ušesa, ki so tudi ustvahjena bo božji podobi? Pa .phi tebi je vse ajns cva!«
»Proti stropu glej, malo na desno!« je velel umetnik in si zavihal rokave. »Le še malo bolj na desno, da se bolje vidi belo tvojega očesa. Tako!«
»Pa čez pas me mohaš narediti bolj tank,« je prosila Buca sramežljivo. »In na levi hoki mi naphavi še en zlat phstan zhaven, da jih bo na vsaki sthani po šest, skupaj havno en tucat«.
»Tisti prstan ti že naredim, le tiho bodi!« jo je tolažil Bucek in oslinil svoj »pemzel«. »Toliko zdrave fantazije imam še zmeraj v sebi!  Zdaj se pa le prijazno
Bitolja (Monaatir) je spuntan. Železnica Solun-Voden-Bitolja je na več krajih porušena. Ustaši plenijo in požigajo po turških vaseh, Turki pa po bolgarskih. Ako ujamejo ustaši Turke, jim vzamejo orožje, potem pa jih izpuste! Turki seveda ne delajo tako. Vojaščnico v Bitolji so ustaši malone porušili z dinamitom, takisto most pri Vodenu. Neki ogleduh pa je izdal ves naklep. Iz Skoplja (UeskUb) poročajo, da so bili boji pri Mitrovici med Turki in Albanci. Albancev je bilo 4000 ter so go spodarji Mistrovice iu okolice. Vse železniške in brzojavne proge so uničene. Albanci demonstrirajo proti Turčiji in Rusiji.
Najnovejše politične vesti.
Ogrski ministrski svet se je vršil včeraj v Budimpešti v zadevi nagodbenega vprašanja. — Po zagrebških izgredih. Včeraj so zaprli meščana Kurečija in Budija, ker sta obdolžena, da sta provzročitelja izgredov zoper Srbe. Jurist Ivan Frank je bil oproščen. Državni pravdnik Gvuričić odstopi po završenih procesih. Zoper srbske trgovce se je razvil po celem mestu hud bojkot, da bodo najbrže primorani oditi iz Zagreba. — Burski generali so odpovedali svoj obisk na draždanskem dvoru ter ne obiščejo razun berolinskega dvora nobenega drugega. — Poslanec Klofač se je udeležil z nekaterimi somišljeniki slavnosti na Sipki ter položil venec na grob ruskih jur.akov. — Bosanski Turki pri sultanu. Te dni je prišla deputacija bosanskih Turkov v Carigrad, da bi prosila sultana za posredovanje zoper politiko avstrijske vlade. Sultan pa ni hotel deputacije sprejeti, s čemur se je zameril Turkom, Avstriji pa prikupil. — Iz previdnosti za ruskega velikega kneza Nikolajeviča so v Carigradu zaprli te dni mnogo Albancev. — Nižji državni tajniki se baje upeljejo v Avstriji po pruski uredbi. — Krščansko-socialni junaki. Kakor je dobil osel pogum nad mrtvim levom, tako so se tudi dunajski krščanski socialci predvčerajšnjem spravili nad Zolo. Knez Liechtenstein je imenoval Zolo ravno tako dolgočasnega kakor nedostojnega pesnika, znani krepostni mestni svetnik Bielohlawek pa ga je imenoval celo »svinjskega pesnika«. — Cesar in grofica Lonyay. Cesar je povabil grofico Lonyay v Schonbrunn, da mu ustno poroča o konfliktu z očetom, belgijskim kraljem. S tem hoče cesar pokazati, da ne odobruje postopanja kralja. — Podržavljenje zagrebške policije se baje kmalu izvrši ter je ban že imenoval kar-lovškega okrajnega predstojnika A. Wink-lerja vodjem zagrebške policije.
neresnično in sam shod ne daje nobene podlage za zmagonosno kričanje klerikalnih kričačev. Značilno je, da je debeli župnik Jančigar, predlagajoč resolucije jo skupil od priprostoga kmeta tako, da seje vse smejalo. Nekdo mu je zaklical, ko je |prečital Jančigar resolucije in predno je Se kdo glasoval, na ves glas : „ Lahko noč, „čeberu !" To je zbudilo v očigled zelo debelušastega, čebru podobnega Jančigarja toliko smeha med vsemi zborovalo] brez razlike, da o kakem glasovanju glede resolucij in resnem razgovoru ni bilo nobenega govora več in do glasovanja tudi v resnici ni priSlo. Med govorijdr. Schvvei-zerja iu dr. Lampeta so se slišali hudi medklici, tudi taki, ki jih zabeležiti ne moremo. Tako se je vse vprek očitalo dr. Lanipetu : „Ti molči, lažnivi pop, Ti boš šest mesecev sedel zaradi svojih laži" ! Kakšen efekt je naredil celi shod na navzoče poslušalce, pričajo najbolje harmonike, katere so se začele s svojim bučnim glasom naenkrat glasiti med govorom g. Lampka. Ljudem se je to do-padlo in le nekaj navzočih je kimalo z gla vami iu se je odkrivalo neprenehoma govornikom, drugi so se pa smejali ob izvajanju klerikalnih dveh junakov, dr. Sch\veizerja in dr. Lampeta, ker so imeli v igralcu harmonik pravi in najboljši izgled toli hvaljene obstruk-cije. Tako je pričelo kmečko ljudstvo, ne da bi mu bilo treba razlagati, samo ob sebi umeti, kaj je obstrukcija iu kako smešni so taisti klerikalni junaki, ki so jo uprizorili celo v deželnem zboru. To je najboljši dokaz, da se jasni prav odločno med kmetskim ljudstvom. Resnica je, da je začela delovati pamet, toda ne v korist, pač pa v škodo klerikalcem med kmečkim ljudstvom. Tako sta bila počeščena ta dva klerikalna junaka od kmečkega ljudstva samega. Pred par leti bi se ne bil upal noben kmet črni suknji dr. Lampeta niti z najmanjšo besedo oporekati, danes pa ga psuje kmet po shodili v obraz kakor se niti ne psuje ničvreden človek. Tako je škof Anton Bonaventura povzdignil avtoriteto duhovništva med kmečkim ljudstvom da jih danes zmerjajo, kakor ničvredne/e na cesti in morda ni daleč, ko jih bodo začeli suvati iu tepsti. To je zasluga škofova, ki oznanja mesto ljubezni sovraštvo! Dr. Sclnvei-zer-ju se je zakričalo v obraz: „Ti še škric nisi, Ti si samo „ksel" Žlindre." Tako seje klerikalna falanga na Čatežu utrjevala in mi tega uspeha klerikalcem ne zavidamo' Če bi bili hoteli, razgnali bi bili ta shodek, da bi bila Schvveitzer in Lampek Čevlje in klobuke pozabila, ako bi hotela uteči jezi vzbujenega prebivalstva! Toda bolje je tako, da sta se Schvveitzer in Lampek s svojo žlin-drasto in kraljevo politiko osmešila pred kmečkim ljudstvom samim. Na shodu navio Čili je bilo možkih in žensk komaj 300 reci tristo in od teh je pripadalo naši stranki najmanje tretjina samih moških.
Ako tedaj končno pregledamo stoletja se ponavljajoče tožbe in pritožbe o opustošenju gozdov na Kranjskem, lahko bi bilo morda misliti, da je naša ljuba domovina dandanes gozdov obubožana iu posekana. Toda agrarna statistika nam pove glede gospodarske porabe naših zemljišč sledeče: Skupno površje Kranjske iznaša 995.583 ha in od teh so: 147.383 ha njiv, 171.200 ha travnikov, 7412 ha vrtov, 11.G31 ha vinogradov, 156.341 ha pašnikov, (večinoma opustošeni gozdi), 13.046 ha planin, 4 4 2.309 ha gozda, 1.622 ha jezer, močvirja in ribnikov, 21.029 ha neplodovitega površja (v gorovju in na Krasu deloma opustošeni gozdi) 3.500 ha stavbnega sveta, 19.509 ha železnic, cest, potov, rek, potokov itd.
Potemtakem iznaša gozdovje dandanes še vedno okoli 44 odstotov deželnega površja.
V naših gozdih tedaj stoji in raste zelo znaten kapital, ki je v stanu za vso prihodnost dajati letnih več ko l1/« milijon kubičnih metrov različnega lesnega materijala t. j. okoli 20 milijonov kron trgovske vrednosti, ako se ohranijo obstoječi gozdovi kot taki tudi v bodoče. Te številke govore z ozirom na sicer majhne doneske gozdnega zemljišča iu z ozirom na neprestano rastoče cene lesu odločno zato, da treba po mogočnosti pospeševati gozdno kulturo v splošnem in še posebno pogozdovanje Krasa na Kranjskem. In v ta namen se nam zdi končno kot najpotrebnejše in najkoristnejše sredstvo, primerna pomnožitev gozdno -tehniškega osebja pri politični upravi, da se gozdarstvo posebno v naših kmečkih gozdih dovede do veselega stanja, kakršno je splošno znano v gozdih, ki jih oskrbuje država, kakor tudi v graščinskih gozdih naše domovine.
V SLJubijani, 4. oktobra. Pogajanja s Čehi in z Nemci.
Posl. P rade je v Libercah govoril o položaju. Dejal je, da je pri nagodbenih pogajanjih Ogrska skoraj docela zmagala ter da je nova nagodba prav taka, kakršno sta dognala Badeni in Thun. Samo s pooštrenjem veterinarsko-policijskih pred pisov bo našim poljedelcem nagodba ugodnejša. A sedaj se začenjajo pogajanja s Čehi. Vsi poslanci od fevdalnega plemiča do radikalnega kričača — je dejal Prade — so povzdignili svoj glas, sklical se je izvrševalni odbor češke stranke, češki de želni minister je potoval v Prago ter se je vrnil s poročilom, da hočejo Čehi po vrnitev Badenijevih jezikovnih naredeb ali pa začno obstrukcijo proti nagodbi. Vlada, ki je odkupila Čehom obstrukcijo proti proračunu z vodnimi napravami, železnicami, z ustanovitvijo čeških srednjih šol, umetniške galerije, z milijonskim da rom za Prago, z lepimi uradniškimi mesti, naslovi in redi, se je lotila zopet pogajanj. Voditelji Mladočehov so bili v zadnjih tednih že vsi pri ministrskem pred sodniku. Zdaj se začno pogajanja še z voditelji Nemcev. Na nove skupne konference Čehov in Nemcev ne misli nihče, ker bi minile prav tako brez uspeha kakor prejšnje. Če pa hoče vlada izvedeti nazore Nemcev, tedaj naj izve, da so na
drži! Misli si kaj prijetnega, recimo, da ješ pohane šnite.«
Buca se je potrudila, da bi vzbudila na svojem tolstem obrazu zahtevani rajski nasmeh.
»Pa moje škhbine mohaš vse zadelati!«
»Tega mi ni treba priporočati«, jo je zavrnil Bucek. »Jaz že sam vem, da škrbine s stališča umetniške estetike niso nikomur všeč. Zdaj pa le pri miru!«
In Bucek je vtaknil čopič v vedrico in jel slikati najprvo rumeno obleko »v velikih potezah«. Ko se mu je zdelo, da je prvi osnutek »po večjem« že izgotov-Ijen, se je lotil obraza.
»Zdajle se drži posebno mirno, da te zadenem!« je opomnil marljivi slikar svoj model.
Nekaj časa je žena ustrezala zahtevi moža. Toda nesreča je hotela, da je pri-brenčala ničvredna jesenska muha Buci pred prijazni obraz in si izvolila po daljšem izbiranju prostor na obsežnem nosu. Buca jo je komaj prepodila s svojim soln-Čnikom; v kratkem pa ji je sedla človekoljubna živalca zopet na nos in žgečkala ta žlahtni del Bucinega telesa.
»Daj jo no, Tone!« je klicala Buca
rodne koncesije na korist Čehom pred sklepom nagodbe, zlasti pa privolitve novih jezikovnih pridobitev brezpogojno izključene. Nemci zahtevajo, da se uredi jezikovno vprašanje v državi s tem, da se določi nemščina zakonito državnim jezikom ter da se ustvarijo narodne kurije z veto-pravico v češkem deželnem zboru. Nemci morajo zahtevati, da jim izpolni vlada narodne in politične želje, sicer pa naj onemogočijo slabo nagodbo z Ogrsko s svojo obstrukcijo. Vsekakor je položaj dr. Koerberja jako neugoden, saj mora voditi svoj čolnič med Scilo in Karibdo nemške in češke obstrukcije. Čehi in Nemci zahtevajo mnogo in vsi mu groze z obstrukcijo. Kaže se, da se nagodba v parlamentu pač ne dožene, kajti vsem storiti prav ne more niti sam Bog, nikari pa Koerber! Vatikan proti krščanskemu socializmu.
Papež je javno grajal delovanje Ro-mola Murrija, vodjo italijanskih krščanskih socialistov. Italijanski krščanski socialisti so se hoteli papežu upreti, a Murri je prišel sam v Rim in sklenilo se je, da bodo papeža ubogali. Tako je krščanski socializem v Italiji ubit in ga ni več. Papež hoče izdati pastirsko pismo, v katerem nastopi sploh proti krščanskemu socializmu, ker je postal baje nevaren, da bi se katoliška cerkev razcepila. Albansko vprašanje.
»Peterburgskija Vjedomosti« so prinesle razburljiv članek o albanskem vprašanju ter izrekle bojazen, da more priti med Turki in Albanci do groznega klanja. Pa če zmagajo Albanci ali ne, največ bodo trpeli pri tem kristijani. Ruski konzul mora priti vsekakor v Mitrovico, četudi le pod varstvom turških bataljonov. List napada tudi Avstro - Ogrsko ter obžaluje, da so Slovani v Avstriji in na Balkanu tako nesložni. Prizori v Zagrebu, Mitrovici, Srbiji, Črnigori so za Slovane sramotni in škodljivi. Slovani bi morali biti edini, sicer jim Rusija v boju proti Turčiji in Germaniji ne more pomagati. 1L Balkana.
Iz Seresa poročajo, da nastane ondi bržčas punt. Razširili so se pozivi, naj se dvigne 28. septembra vse s puško in se otrese turškega jarma. »Ali umreti ali priboriti si človeško življenje! Smrt tiranu!« Več Bolsrarov so Turki zaprli, ker so pri njih našli te pozive. V nekaterih okrajih Macedonije se je revolucija proglasila nekako oficialno. Onstran Rodo-pov je že večkrat tekla kri. Turki nastopajo krvoločno in neusmiljeno kruto. Iz Soluna se vozijo celi vlaki turških vojakov v Gevgeli, Vodlu in Kostur. Vasi Zagoričane in Zelenice sta blokirani, dasi so ostale le ženske doma, vsi možje pa so se pridružili polkovniku Janikovu, vodji ustašev. Turki zlorabljajo ženske. Ustaši imajo baje dobre puške in dosti streljiva. Pri Rado viša je trajal boj ustašev s Turki ves dan. Ponoči je četa ustašev prodrla turški kordon in ušla v gore. Ves vilajet
svojega moža na pomoč. »Daj jo no, sitno muho! Havno zdaj pa havno po meni moha hoditia.
Bucek je hitel pomagat in srečno pregnal muho, očitno sovražnico plemenitih njegovih umetniških teženj. Toda zgagasti mrčes je kmalu zopet počival na modelovem nosu.
»Ti phesneta živina!« se je razjezila Buca in počila sama sebe po nosu. »Ne bo phej mihu, da jo ujameš in ubiješ!«
Potrpežljivi umetnik se je takoj napotil na lov. Ali na smrt obsojena muha mu je vselej ušla, kadar je mislil, da jo že ima. To ga je razljutilo.
»Ni drugače«, je dejal, »po metuljnico našega fanta moram iti!«
Ko se je vrnil s tem lovskim orožjem, je sedela preganjana muha na stropu gori ravno nad slikarskim stojalom.
»Ne uideš mi ne«, jo je nagovoril Bucek z glasom, ki je pričal, da je srditi slikar vsega zmožen. Pristavil je stol, zlezel nanj in zasukal metuljnico proti muhi. Ta pa je spoznala pretečo nevarnost in odletela na drugi konec stropa. Potrpežljivi Bucek ji je stregel tudi tam po življenju, toda muha je vselej zbežala v pravem času.
Dopisi.
S Čateža pod Zaplazom. „Slovenec" je poročal o shodu dr. Lampeta in pomagača dr. Žlindre dr. Schweizer-ja, ki sta ga imela na Čatežu pri Trebnjem dne 28^9. 1902. To poročilo je skoro od konca do kraja
»Od zadaj se ji phiplazi za hhbet!« je svetovala Buca.
»Saj res, prav imaš!« je sopihal Bucek in si brisal pot s čela. »Ti prekvata kanacija, le čakaj!«
»Kanacija« pa je zabrenčala po sobi in lahkomišljeno sedla Buci nanovo na nos. Od lovske strasti razburjeni Bucek je urno planil za njo in zamahnil. Žalibog, je preslabo pomeril in zajel namesto mrčesa le Bucinega novega goloba v metuljnico. Muha pa je odpotovala zdrava in vesela v drugo sobo.
»To je pa že pheveč!« se je togotila Buca ter skočila pred moža. Ta pa se je je tako ustrašil, da je storil par korakov nazaj, prevrnil škaf in pad -! sredi v rumeno morje, kjer je nehote razdelil mnogo barve tako na hlače kakor tudi na platno.
»Na, na!« je kričala Buca. »Danes te pa ,ta nehodni1 pozdhavlja,pa še hudo! Daj mi mojega goloba sem, da ne bo še on humen!«
»Kaj takega pa še ne!« je godrnjal Bucek, ko se je vzdignil in stal zopet na suhem. Preklinjal je muho in se ogledaval v velikem zrcalu. Rumene kaplje so zaznamovale povsodi njegovo pot.
»Kaj pa še štohkljaš okoli!« ga je zmerjala Buca.  »Ne bodi no tak in phe-
Klerikalci in umetnost.
Stvar, o kateri hočemo izpregovoriti, ni le notranjeumetuiška, nego popolnoma javna in zahteva pozornosti vseh merodajnih činitelje v. Nečemo nikomur ničesar očitati, nego
^    Dalje v prilogi. ~^M£
obleci se kah na licu mesta! Phec^j ti phinesem druge obleke«.
»To je dobro«, je dejal preoblečeni Bucek, »da me ni videl nihče mojih prijateljev sorodnikov in znancev. Zlobni jeziki bi nemudoma raznesli po vsej Ljubljani, da se mi je — podrla peč!«
Dasi je hudomušna usoia tako barbarsko motila umetniško delovanje Bučka že prvi dan, vendar moj prijatelj noče na noben način odnehati, temveč namerava vztrajno dalje umetnikovati in upa, da bo žiri za II. slovensko umetniško razstavo sprejela Bucino sliko z nepopisnim veseljem. Obenem je trdno preverjen, da se mu pride že prihodnji teden klanjat deputacija odbora slovenskega umetniškega društva za leto 1902 na dom. In z opravičeno nestrpnostjo talentirane duše pričakuje dneva, ko bo bral v novem »seznamu umotvorov«: 152. Bucek Anton: Portret* in v »imeniku razstavljavcev« precej za Bernekerjem: Bucek Anton; ljubljanski meščan, slikar in dvonadstropni hišni posestnik.
Ti pa, presveta slovenska Muza, ko-rajžno ukaj spričo novega, tako eminentno nadarjenega sotrudnika na naši kulturni njivici! Rado Murnik.
Narodu" št 228, dne 4. oktobra 1902.
Priloga »Slovenskemu
konstatirali bomo le suho dejstvo, ki pa je v istini žalostno za narod in sramotno za naše klerikalce.
Ljubljana, ki je glavno mesto Kranjske in obenem kulturno središče štirih avstrijskih kronovin, kjer prebivajo Slovenci, nima niti ene stalne umetniške zbirke, ki bi bila pristopna občinstvu. V deželnem muzeju je sicer nekaj stvari, ki bi bile dobre, a ne urede se in ne spravijo vsaj v skupno sobo, iz nam čisto neznanega vzroka. Javni faktorji sploh se za obraževalno umetnost čisto nič ne brigajo in lahko bi navajali kričeče vzglede, kako se drugod goji slikarstvo iu kiparstvo, in gotovo še v veliko malenkostnejših razmerah, kakor pa vladajo pri nas. Povdarjamo samo, da sta se otvorili že dve umetniški razstavi, ki sta vzbudili splošno pozornost, toda ganilo se ni nikjer nič. Pri nas so bili in so, žal, še vedno edino le umotvori po naših' cerkvah dostopni ljudstvu in zato je umetniški zuačaj cerkva za nas dvojnega pomena.
V novejšem času pa je začela prava devastacija umetnin iz prejšnjih vekov po domačih cerkvah. Ker pa ne mislimo naštevati vsega, kar se je pokvarilo po deželi, omejili se bomo le na Ljubljano.
Velikonočni potres 1. 1895 ni odgnal le tujcev od našega stolnega mesta, ni pregnal le mirnih prebivalcev za nekaj časa iz zidin stolice, segnal je z bičem tudi umetnost iz skoro vseh ljubljanskih cerkva, ki pa se ni povrnila nazaj.
Kmalu po potresu so začeli popravljati mestno župno cerkev sv. Jakoba. Sicer ni imela niti prej dosledno proizvedene arhitek-torične oblike, toda bila je vendar, dasi sestavljena v treh slogih, vsaj v ospredju, proti trgu, čedna in ni kvarila ukusa. Delo je vodil arhitekt Jeblinger, ki pa je pokvaril prav vse, kar se je le dalo. Podrli so spredaj zvonika ter sezidali na strani velikanski stolp, da čisto ubije cerkev, ki dela vtis šupe. Preobložili so facado z različnimi okraski tako, da nima cela stvar nobenega lica. Isto-tako se je zgodilo s cerkvijo sv. Petra, ki je prej delala, če ne velikanskega, pa vendar ličen, dasi priprost in enostaven dojem. Okoli zvonikov so napravili težke okrajke, ospredje pa prevlekli z venci in drugo navlako: podaljšek, ki se je prizidal presbiteriju, dela od strani prav mučen vtis, dasi bi se morda dala ta stvar, če so jo hoteli imeti, izvršiti vsaj nekoliko primerno. Kar so napravili s frančiškansko cerkvijo, kateri so prizidali zadaj kapelo, je stvar, o kateri je težko govoriti; žaljeu je pojem najprimitivnejše simetrije.
Potem pa se je začelo popravljanje znotraj. Začeli so slikati in renovirati freske po stropih, deloma pa so tudi preslikali vso cerkev, kakor n. pr. trnovsko župno, ki dela edino častno izjemo izmed vseh drugih ljubljanskih, ki so jih popravljali.
Prišla je torej na vrsto slikarija. O frančiškanski cerkvi ne bomo govorili, ker je itak že prepozno. Prejšnji Langusov strop je v starih konturah prebarval — druzega izraza pač ne zasluži — Dunajčan Kastner tako nerodno, brezokusno in diletantsko, da se Bog usmili. Tu je torej že vse izgubljeno. Renovirali so tudi strop cerkve sv. Petra, ki je sezidana po uzorcu cerkve S. Giorgia v Benetkah in o kateri je izrekel priznan ve-ščak v cerkveni umetnosti, da ima menda najlepšo notranjost izmed vseh kranjskih cerkva. Prenovil je strop, ki datira iz pričetka 18. stoletja, iz tistih slavnih časov, ko sta delovala v naši domovini Quaglia in Robba, neki tujec, Nemec Atorner. Ta človek je, kakor pri nas vsi, ki so jih poklicali od drugod, milo rečeno, pokvaril freske, ki jih je delal najbrž kak Quaglijev učenec; kolorit
Ana.
Crtica. Spisala Marica Bartol. (Konec.)
Prišla je s sprehoda domov, preob-lekla se in trudna sedla k oknu, od koder je imela najlepši razgled.
Pod oknom so ji v dveh polukrogih cvele bujne, dehteče rože in živi, rdeči nageljni poleg skromnih spominčic in široko odprtih, velikih marjetic. Ob vrtu je držala široka, lepa cesta z drevoredom na obeh straneh. Do druge strani ceste ležal je prednjo kakor nagnjena odprta knjiga krasen vrt bogatega Žida, spuščajoč se od vile in drugih gospodarstvenih po slopij na lahko nizdol proti cesti. Ta vrt, katerega je Ana vedno z nova občudovala, priljubil se jej je tako, da je zrla nanj milo, kakor na drago in ljubo jej stvar.
Bil ni tistih umetno nasajenih vrtov, kjer mora biti vse tako simetrično, kakor na oltarju, bilo ni s prodcem nasutih poti in stezic; bil je le bujno razrasel vrt brez vodometov in soh, vrt z zelenim, mehkim Čilimom po tleh. Le po sredi vrta se je s ceste gori vila široka vozna pot, da je gospoda mogla k vozom prav do hiše. In ko je poleti ob solnčnem zahodu vrt še oživela družba lepih, svetlo oblečenih židovskih deklet, imela je Ana s uvojega okna najlepšo, najslikovitejšo sliko.
ima zelo malo skupnega s starim, ki se še vidi nad prezbiterijem in nekatere figure imajo sedaj docela voščen inkarnat. Tudi je konturiral vse skupaj veliko premočno, česar pri starih slikah ni opaziti. Naslikal je pri strani, proti velikima dvema stranskima kapelama nekaj lunet z romanskimi slikami, dasi imajo stare freske lahen baročen dih. Treba je pa bilo, ne vemo zakaj, slikati tudi ladijo, nad „Kanipferji" in dve stranski kapeli. Delo so izročili seveda zopet tujcu, Du-najeanu Kastnerju, proti kateremu se je že pojavila nezadovoljnost, ko je renoviral frančiškanski strop. Kapeli sta že dovršeni. Reči smemo, da je to najslabše delo, kar ga je sploh pokazal v Ljubljani in najslabše tudi, kar se je naredilo na ljubljanskih cerkvah izza potresne dobe. Treba pogledati le levo kapelo, v kateri je zagrešil na stropu „Varstvo matere božje." Kaj tako naivnega, ne-slikarskega, je sploh težko najti in imenovani tema bi se dal že prav poetično izraziti.
Sedaj pa je pričel Kastner barvati prostor nad „Kampferji" po ladiji. Vprašali smo se, zakaj sploh niso pustili spodnjega dela cerkve le pobeljenega in niso prenovili le stropa ? Bilo je prej tako in gotovo ni bilo slabo, kajti bilo je okusno in priprosto; sedanja oblika pa je neokusno in skrajno na-šemarjena. Kar se pa dela sedaj, presega vse meje pričakovanja. —
Razdelitev arhitektoničnih delov n. pr. je naravnost otročja. Na stropu so velike figure, in cela slika, ki je razdeljena v skupine, predstavlja križanje sv. Petra ter nareja prav mogočen vtis. Spodaj pa so majhne figurice, navleeene brez smisla in okrogli me-daljončki! Koloristika je pod ničlo, kajti barve so čisto neharmonične. O risanju sploh govora ni. Obrazi so skremženi in narejeni vsi po isti šabloni, inkarnat bi se dal primerjati s šunko. O anatomiji menda nima slikar pojma in opozarjamo le na tiste roke, ki jih dela Kastner: tako vpogniti roke sploh ni mogoče, kakor jih imata svetnika (škof in menih) v desni kapeli, razen če bi komu kosti polomili. V obče je vse delano brez vsakega najmanjšega okusa, brez vsakega čuta in tudi brez vsakega znanja. Delo je tako dile-tantovsko, da bi vsak naš domač samouk napravil dostojnejše. Kar se tiče skupnega vtisa novih stvari s starimi je tak kontrast, da zaboli vsakega lajika.
Čujemo pa, da bo bržčas tudi prezbi-terij slikal Kastner. Kakšno bo to, res ne vemo, in opozarjamo merodajne kroge, naj vsaj tisto preprečijo, kar se seda, dokler ni še prepozno! Stvar je resna in vsako odlašanje škodi!
Govorilo se je že tudi, da bodo nekaj popravljali freske v stolni cerkvi ; apeliramo v ime tega edinega, res umetniškega obstanka, ki ga še imamo, naj pazijo tisti, ki tu odločujejo, komu bodo izročili delo. Imamo veliko slikarjev Slovencev, ki so umetniki, ki imajo okus in ki so izvršili že kakšno dobro stvar tudi v cerkveni stroki, samo treba jim plačati toliko kot tujcu, ki dela slabe reči za drag denar. Čujemo tudi, da preti nevarnost novi cerkvi na Brezju. Vprašamo: Ali bi ne bilo mogoče stvari preprečiti pravočasno ?
Odločilni faktorji pri nas kažejo neum-ljivo zaupljivost napram tujcem, ki nam pošiljajo svoje najslabše ljudi, in še vselej so bili prevarjeni. Ker se to godi v zadnjem času, rekli bi, kar sistematično, kličemo jim, naj se spomnijo, da smo doma ! Povdarjamo pa tudi, da nismo izpregovorili teh besed, le „pro domo," ampak pred vsem v imenu umetnosti, ki je bridko žaljena.
Spectatop.
Čez vrt doli s hriba je prihajala divna, večerna, majska sapica naravnost skozi okno do nje. Večerni zvonovi so se jeli oglašati iz raznih cerkva, na nebu so se že prikazovale prve zvezde in slavec se je v presledkih sladko glasil iz goščave nad vilo.
V pobožnosti je Ana sklenila roki ter za večerno molitev vskliknila samo iz vsega srca: — O Bog, o Stvarnik, kako si velik!
Potem se je zopet naslonila na okno in otožnost ji je polagoma legala na srce.
Spodaj po cesti so dirjali kolesarji in kolesarice mimo zvoneč, smeječ se in trobentajoč in zaljubljenih parčkov je prihajalo po obeh drevoredih vedno več mimo.
— Ljubezen si išče in najde vedno le najlepša pota — mislila si je Ana, videča sprehajajoče se zaljubljence in prav ljubezen našla je tudi meni to le stanovanje.
Dasi si ni upala misliti, kaj bo čez par mesecev, in kam se bode morala preseliti, obšle so jo vendar te misli kar šiloma in solze so ji stopile v oči.
Obdarjena že od narave a čutom za vse lepo in popolno, stresala se je kar naravnost ob vsaki ostudni besedi in kletvi, ki jo je slučajno slišala po ulioah, zardevala do las in ob pripovedovanju ka-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4 oktobra.
— Cesarjev god se je praznoval danes, kakor običajno po vseh cerkvah s slovesnimi mašami, katerih se je udeležilo vojaštvo, c. kr. uradništvo, šolska mladina itd.
— Napredna stranka priredi
jutri, v nedeljo, dva shoda: jednega v Cerknici; druzega pa v Spodnjem Logatcu. Pri prvem govorita župan Hribar in dr. Triller, pri drugem pa dr. Tavčar in dr. K u š a r.
— Niti jednega mandata! Ba-stardki ljubljanskih kanonikov tega izreka dr. Tavčarja ne morejo pozabiti. Da se splošna volilna pravica pri današnjih razmerah, ko je kmet, večinoma prava du hovniška ovoa, da tako prikrojiti, da se napredni inteligenoiji odvzame vsak mandat, je gotovo. To pa bi bila volja naših popov, ne pa ljudska volja. Ali o tem se s tako borniranimi nasprotniki, kot so omenjeni bastardki, ne bodemo dalje prepirali. Pač pa smo tudi mnenja, da ne dobe klerikalci niti jednega mandata — in naj se upelje tudi splošna volilna pravica za nedorasle Marijine device! — ako škof ljubljanski dr. Tavčarju in njegovim prijateljem dovoli, da bi smeli dva mesca pred volilnim dnevom propovedovati po vseh kranjskih cerkvah, kakor smejo to naši petelinčki — kaplani! Spovednice jim pri tem še pustimo.
— Klub združenih jugoslovanskih poslancev — še nima svojega programa. Dr. Šusteršič šele išče ta program in, kakor poroča praška »Politik«, iskal ga je najprej v žepu poslanca — Barwinskega! Če smo prav poučeni, ima klub dva načelnika, IvČeviča in Šusteršiča. Ta zadnji pa je prvega meni nič tebi nič v stran potisnil — in na svojo pest kuha nove programe. Bodo prej kot no tudi po tem izgledali ti programi. Tista klaverna rola, kojo bodo Ploj, Ivčević in drugi v združenem klubu igrati morali, se že pričenja! To bodo morali pelina pojesti, ti »katoliški« Jugoslovani!
— Kakor en mož! »Slovenec« poroča o zaupnem shodu v Rajhenburgu: Nato pride na glasovanje kandidatura prihodnjega deželnega poslanca. Vsi zboro-valci in vse pismene izjave so kakor en mož za g. Žičkarja, ki tudi kandidaturo prevzame. Mi se ne čudimo, da so vse pismene izjave kakor en mož glasovanja se udeležile, čudimo pa se, da so glaso vale za človeka,-ki sodi za poslanca, kakor bi sodil nosorog za baletnega ple salca. Je pač še mnogo plank na Spodnjem Štajerskem!
— Razum za unijatstvo na Slovenskem. V »Edinosti« se oglaša nekdo proti našemu razumu za unijatstvo na Slovenskem. Nam se vidi, da kaže dotičnik nekoliko preveč ogorčenja, ker kratka naša vest ni merila proti unijat-stvu,  pač  pa — in to v prvi vrsti proti
kega podlega čina sprehajala jo je zona in stresli so se ji vsi živci, da je čutila mravljince prav do konca prstov. In sedaj ? Sedaj bode morala iz tega raja, iz tega mirnega zavetja tja v milieu, ki je zanjo tako malo primeren, v gosto obljudeno, zaduhlo predmestje.
Zakaj ne reče svojemu možu niti besedice? Zakaj ne pove tega njemu, ki jo ima vendar-le rad? Zakaj mu ne more povedati, da ona ni iz tistih ljudij, ki gredo hladnokrvno mimo vsega, ampak da je na svojo nesrečo izmed onih redkih ljudij, katere dirne vsak čin, vsaka beseda in naj se ne dotika ta čin, ta beseda nje čisto nič? O ne, povedala mu ne bode, z besedami mu itak ne more raz-odeti teh svojih tako čudnih notranjih čuvstev. Ko bi mogla svoja čutila tako odkriti, kakor jih ona čuti, umel bi jo in jo pomiloval. Če mu pa reče le tako suhoparno: — Tam je tako grdo, tukaj pa tako lepo — odgovori ji gotovo: — Privadiš se še tudi tam — ali pa: — ti misliš vedno le s srcem — ali celo: — to je sama čista nervoznost, premagaj se!
Zmračilo se je skoro popolnoma, razni oddaljeni glasovi so potihnili, razlegala se je samo tem glasneje in čvrsteje slavčeva pesem in s ceste gori je čula vedno razločnejše šepet šetajočih zaljub ljencev.
po g. Podgorniku izraženemu mnenju, da bi naša stranka krepka in močna postala, kakor hitro bi zanesla agitao ijo za unijatstvo med priprosti narod. Mi nismo niti proti unijalstvu, niti proti unijatskim popom, (če se ne motimo, je to uradni naslov unijatskih duhovnikov; ne pomenja torej ničesar nečastnega!) niti proti temu, dla bi se smeli duhovniki ženiti. Samo proti temu smo se izrekli, da bi narodno-napredna stranka vse te reči porabila za agitacijska sredstva,— in to med priprostim narodom na deželi. Dopisnik »Edi* nosti« kazal je torej preveč zavijanja, ko nam je odgovarjal. Sicer mu pa bodi v tolažbo povedano, če se z njegovo pomočjo kdaj ustanovi slovenska cerkev, smo mi prvi, ki ji pristopimo!
— Važna razsodba najvišjega kasacijskega dvora. Dvoje reči je
bilo do sedaj, ki so pri našem deželnem in kazenskem sodišču dovedle do gotove obsodbe, če je na primer kmet v kakem prepiru nad svojega zopernika zaklical: čakaj, hudič, te bom ubil, če ne danes, pa kak drug dan! — tožilo ga je državno pravdništvo prav gotovo radi hudodelstva po § 99. kaz. zak. in sodišče ga je prav zanesljivo na par mesecev obsodilo, dasi kmet pri takih izbruhih svoje surove jeze pravzaprav nič hudega ne misli. Istotako so bili vsikdar obsojeni mladenci, če so jo, dasi še niso bili klicani k vojaškemu na' boru, v Ameriko na delo popihati hoteli! Sedaj je pa kasacijski dvor v jednem slučaju razsodil, da je pri takih obsodbah obsojencu dokazati, da je imel namen, za stalno preseliti se v Ameriko, kar pa se pri vsakem mladem človeku, ki pusti doma očeta in mater, ne sme brez dokaza meni nič tebi nič domnevati. Vsled tega je deželno sodišče v zadnji dobi precej mladih »Amerikancev« oprostilo, dasi so bili zasajeni na potu v drugi kontinent!
— Kako znajo božji namestniki rentačiti. Te dni je bila v Mokronogu prodaja starodavnega graščinskega stolpa in pohištva z vrtom, ki stoji sredi trga, kar je kupila od sedanjih gra-ščakov soproga našega sotrudnika. Gosp. J. Dolinar, župnik na Raki, se je pa tudi na skrivaj potegoval za to kupčijo, ker misli priti v Mokronog na »pension« s svojo staro devico kuharico, ki pa premore vzlic svoji veliki starosti precej mastno hranilnično knjižico (čujte, gospod Koblar!), katera bi skoraj gotovo igrala pri tej kupčiji glavno vlogo. Župnikov sorodnik J. Š, ki stanuje v Mokronogu, pa se je kot »mešetar« nekaj vtikal v to kupčijo in sicer na korist sedanje posest-nice, toda pri tem je padel v nemilost pri stricu tako, da je sprejel od J. Doli-narja, župnika na Raki, sledeče pismo: »Zaveržena, mešetarska duša, zapomni si za vselej — da se nikdar več ne prede r z n i š — pod mojo streho stopiti. — Nikdar me ni treba obgovarjati — jest tebe več ne poznam za zlatnika. Zakaj sem te zavergel za vselej — pojdi memo  »kovačnice  k  Penea - tu —
V vratih sosedne vile -je zarožljal ključ in skoro potem se je razlegalo po cesti krasno igranje dveh mandolin, spremljanih s kitaro, običen koncert, s katerim so se vsak večer zabavali trije mladeniči sprehajajo se po cesti gori in doli. Tanki, nežni glasovi božali so ji srce, da se ji je širilo v blaženosti; jela je dihati hitreje in srkati vase ves čar krasnega večera. Pod svojim srcem je začutila gibanje novega življenja, nasmehnila se srečno, prijela se za srce in deklamovala glasno krasne verze iz Ade Negri: E sarži grande come io mi giurai D'essere e non divenni; e quelle cuelsa Vette soggioghera, ch'io non toccai.*) Videla se je v mislih mahoma tam v lepi novi hiši grdega predmestja v okusno urejenih sobah in zdelo se ji je, da ji ono novo življenje šepeče: — Kaj tožiš in sanjariš? Prej si bila tam sama, nerazumljena, sedaj boš imela mene in mojega papa in le kjer bova midva, tam bo tebi najlepše.
Srečno se je nasmejala sama sebi in ko je vstopil njen mož Niko, oklenila se ga je okoli vratu ter pri večerji pričela takoj govoriti o novem stanovanju in pripravah zanj.
*) In velik bode, kakor sem ai prisegla, da bodem jaz in nisem bila, In one prekrasne vrhunce premaga, katerih jaz nisem dosegla.
tam boi zvedil — kaj si naredil.« Nikdar več ne pred moje oči. Raka, 30 septembra 1902. J. Dolinar.« — Iz teh vrstic je razvidno, da je župnik Dolinar »inteligentna«, pa zelo huda oseba, ki v svoji jezi ne pozna besed izbirati ter zavrže sorodstvo. Sicer pa imajo take lastnosti skoraj vsi njegovi vrstniki na Kranjskem; le malo jih je treba razsrditi, pa so hujši kot drvarji iz Gorjancev. Samo ob sebi je umevno, da dobi ta božji namestnik od »zavržene maietarske duše« dostojen odgovor. Mokronoško prebivalstvo pa, mislim, da ne bode pogrešalo tako finega namestnika božjega v svoji sredini. R.
— Dijete za — politično agitacijo. Poroča se nam: »Gospodarska /.veza« ima uslužbenca, ki ima opravljati doma uradni posel, semtertja pa dobi tudi nalog, iti pregledat po deželi poslovanje konsumov. To opravlja takozvani »revizor« Pele, ki si zaračuna za vsak dan pet gold. ali deset (!) kron. Zadnji dve leti je pa ta človek obhodil ob času agitacije za volitve (!) največ krajev in agitiral za klerikalce, potem pa zaračunal tiste dni kot »revizijo« konsumov in zadrug. In tako dela vsakokrat! Ali ne spada tak švindel na klop? Tako izkoriščajo kmeta klerikalni švindlerji z dr. Žlindro vred. »Božji« mlini meljejo počasi, da, ali — žro hitro!
— Poslovanje v klerikalnih hranilnicah in posojilnicah — v praksi. Piše se nam: Pred kratkim sem Vam poročal, kako se pri klerikalnih konsumih in »kmetijskih zadrugah« v logaškem okraju vrši poslovanje, fabrici rajo bilance in pri tem kmetu meče pesek v oči. Danes Vam morem podati k tej gospodarski šusteršičevi himni še eno partituro. Pri hranilnicah in posojilnicah uživajo že zadolženi kmetje, ki so udje, kar neomejen kredit! Kadar kak tak potrebuje denarja, pa privleče seboj v posojilnico po enega ali pa po dva poroka-kmeta, ki že sama iščeta »tolažbe pri frakelnu«, in odbor da takemu kmetu posojilo, kolikor ona dva podpišeta, čeravno so na posestvih vseh teh intabulirani že na prvem in drugem mestu drugi upniki. Odborniki ■o poroki drug drugemu, potem pa še — če eden ni zadosti, pa dva skup, še tretjemu kmetu. Kako izgleda potem »varnost posojil« pri teh zavodih, si lahko mislite, če bere človek ob koncu poslovnega leta bilanco teh klerikalnih posojil nie in podatke o denarnem prometu, se mora za žile držati, da jih krč ne zvije. — Kaplani se za tacega klerikalnega tal sifikatorja seveda nič ne brigajo, ali kaj pravita k temu »kranjska hranilnica« in »Ljudska posojilnica«, ki imata vtaknjene notri svoje tisočake?
— Repertoar slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo zvečer se ponavlja Sardoujeva zgodovinska veseloigra »M adame Sans G 6 n e« iz časa Napoleona I. — V torek, dne 7. t. m. se ponovi "VVagnerjeva opera »V e č n i mornar«. Drama pripravlja »edaj pravljico »Pepelko« in Bjdrnsonovo dramo »B a n k e r o t«.
— Slovensko gledališče. Ri-hard "VVagnerjeva opera »Večni mornar«, prva v tej sezoni, se je obnesla jako vrlo, kakor pevcem igralcem na čast, tako mnogoštevilnim poslušalcem v slast. Že izvrstno naštudirana overtura navdajala te je z nado, da je od strani orkestra, kateremu zopet poveljuje g. Benišek, danes vse v redu; in nisi se varal, kajti sprem-Ijevanje orkestra je vseskozi točno in zanesljivo tako, da so se lahko opirali nanj tako zbori (moški in ženski) kakor tudi solisti. Kar se nanaša na moški zbor, kateri je takoj pričetkom igre vrlo krepko posedel v akcijo, iznenadil naa je jako prijetno po čistosti in sigurnosti, mnogo boljši je mimo lanskega moškega zbora. Izrekamo pa zato tudi toplo željo, naj vztraja v svojem, gotovo napornem delovanju. Lepa vrsta mladih, svežih grl, očarala nas je v ženskem zboru, ki se je odlikoval v vsakem oziru v drugem Činu vobče znani pesmi, peti ob kolovratih. Voditeljica zboru vodila je energično svoje ■otrudnice, da, celo z nekoliko prevelikim temperamentom. Naravno je, da vzbuja naslovna uloga največje zanimanje. Bari-tonist g. K ral, kateremu se je poverila uloga »Večnega mornarja«, prepričal je takoj v nastopu v velikem sentimentalnem
samospevu, da je, uporabljajo! svoj, v vsaki višini kakor močan, tako uravnani in simpatično doneči zamolkli bariton z veliko spretnostjo in umetniško sigurnostjo, po polnoma kos svoji ulogi, sicer po komponistu z vso vnemo prirejeni, toda vendar teiavni, ker zahteva mnogo tudi od igralca. V tem oziru se je postavil gosp. Kral na malo bolj pasivno stališče, kar ni bilo sicer   na   kvar  splošnemu   utisu njegove uloge, toda želeti bi bilo, da se kretanje igralčevo razvije nekoliko živahneje koncem druzega in koncem tretjega čina v trenotkih, v katerih se smatra večni mornar, da je dosegel svoj smoter v ljubezni nedolžnega dekleta ter si s tem osigural rešitev in posvetno srečo, oziroma, da mu je   nada   splavala   po   vodi,   da svojega smotra ne doseže nikdar več. Brezkrajno veselje na jedni strani,   brezkrajni obup na drugi strani pa zahtevata nekoliko ži vahnejše igre.  V napominanem oziru za dovoljila  nas je  popolnoma sopranistka, gdčna. H a n u š o v a -S v o b o d o v a v vlogi Sente,  mornarjeve  neveste, uglobivša se v navedeni histerični značaj, tako, da se je moralo od strani občinstva burno pritrjevati, kadar je završila v drugem činu krasno balado in ravno tam dognala z g. Kralom dvospev, o  katerem  si ljubimca obljubita druir. drugemu  večno zvestobo Sopran gdč. Hanušove Svobodove ni sicer povsem uravnan: v višini vzdržuje se sigurno, sicer nekoliko  rezko, toda navzlic temu prijetno doneče;  v srednji  legi pa se bodo po marljivem vežbanju odpravile nekatere napake v tvoritvi glasu in izreki, po katerih nedostatkih trpi sedaj še neko liko njena deklamacija. Vprizoritvi te muzikalne drame ni kaj oponašati, kajti poskrbel je zanjo z vso hvalevredno vnemo vrli gospod režiser Aschenbrenner, kateri se je pokazal občinstvu pri včerajšnji predstavi jako routiniranega basista; igral   in   pel   je  Sentinega   očeta, Da-landa, skrbno in izrazito ter nas zadovoljil v tej za kritiko sicer indiferentni vlogi. Ker  nimata  niti lovec   Erik, zaročenec Sente, ki ga je pel gosp. T u r ž a n s k i, niti Dalandov krmar, ki ga je pel gospod Haje k, razsežne uloge, pridržati sije sodbo o tem, kateri njiju je sposoben za prve tenorske partije, dotlej, da se ju sliši v večjih samostalnih ulogah.  Obadva gospoda  razpolagata s krepkim, zvonkim tenorjem ter je pogodil vzlasti  g. Hajek znano kratko krmarsko pesmico v prvem činu v občo zadovoljnost. Dodati moramo pa, da o njegovem kretanju na odru ne moremo soditi, ker njegova mirna uloga ne zahteva nobenega igranja.   Kakor se čuje I laj ko vo   izrekovanje   gladko, tako zategava nekoliko g. Turžanski, kar je morda od tega odvisno, da mu dela dialekt v pričetku težkoče, katere se dado s časom polagoma odpraviti. Veliko napora pa treba g. Turžanskemu  v kretanju na odru, kajti na tem polju je isti še povsem diletant.   V tem oziru treba kar iznova pričeti. Priznati pa je vendar, da se čuti umljivo   sleherni   predstavljivec Erikov vspričo nadčloveškega Holandčevega značaja  in  njegove,  po skladatelju z vso glasbeno  krasoto opremljene uloge nekako v ozadje potisnjenega.   Erik je pač revček! Ne zamerimo torej začetniku, če mu taka vloga ne prija, ter mu ni možno, vglobiti se vanjo s polno vnemo. Izreči pa je že sedaj, da sta oba gospoda lirična tenorja. Kolikor se da posneti iz maloštevilnih stavkov, po skladatelju naklonjenih Sentini, pridobili smo z gospodično Gliva r č e v o prav dobro altistko. Včerajšnja opera je vspela v slehernem Oziru tako zadovoljivo, da ji moramo glede umetniške  vrednosti  priznati   prednost pred zadnjo vprizoritvijo »večnega mornarja« na tem odru.  Preverilo se je o tem tudi mnogoštevilno občinstvo, ki ni štedilo z burnim, zasluženim priznanjem napram slehernemu pevcu. * # *
— Družbi sv. Cirila in Metoda je Nj. prevzvišenost deželni pred-sednfk baron Hein priobčil laskavo vest, da jej je Nj. Veličanstvo naš cesar zahvalo veleval izročiti glede na izraze zvestobe, udanosti in pokorščine povodom njene XVII. velike skupščine v II. Bistrici.
— »Glasbena Matica" je pričela pred 2 mesecema razpošiljati svojim članom muzikalije, opero »Gorenjski Slav-ček«. Do sedaj se je razposlalo 550 ko madov, in sicer častnim članom in ustanovni kom, ljubljanskim članom, ter tistim
Slanom, katere so poverjeniki prijavili, ali kateri so sami javili, da žele muzikalije zadnjih dveh let. Ker iz nekaterih krajev Se nismo dobili odgovora, prosimo po verjenike, da javijo, kdo želi muzikalije, da se more razpošiljatev redno vršiti. Kjer ni poverjenikov, prosimo, da se člani sami javijo z dopisnico na »Glasbeno Matico«. Nadejamo se, da se oglasi tudi mnogo novih Članov, ker je opera »Gorenjski Slavček« lepo in za nas Slovence častno delo. — Odbor »Glasbene Matice«.
— Jubilej 50letnega obstanka ljubljanske realke se je slavil danes dopoldne. Slavnost se je začela ob 10. z mašo v nunski cerkvi. Oh 11. so se zbrali v prostorni in arhitektonskokrasui, z venci in zelenjem odičeui veži realke zastopniki dež. vlade, na čelu dež. predsednik baron Heiu z načelniki uradov, zastopniki dežel, odbora in mestne- občine, deželnega sodišča, ljubljanske c. kr. vadnice, vseh srednjih šol in vojaštva, nadalje je prišlo več poslancev, vele-obrtnikov, trgovcev in bivših učencev zavoda. Sedanji učenci, z zastavo na Čelu, so bili razvrščeni na desni strani slovesno razsvetljene veže, po hodnikih in stopnjicah. V ospredju veže na vzvišenem prostoru je stala doprsna soha Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Slavnost je otvoril g. ravnatelj, šol. svetovalec dr. Rudolf J u n o \v i c z, ki je pozdravil vse goste ter se jim zahvalil za obilno vdeležbo. Dne 2. marca 1852. se je otvorila 3 razredna nižja realka. Tedanji ravnatelj, Peternel je izrazil v otvoritvenem govoru svoje prepričanje, da bo zavod prospeval in prinašal deželi obilo sadu. 6. oktobra 18G3. se je razširila realka v 6 razredno višjo realko, tako da so 1. 1868./18G9. zapustili zavod prvi absolventi. 31. maja. 1872. so se reor-gauizovale vse avstrijske realke v 7 razred-nice in takrat se je spopolnila tudi ljubljanska realka v 7 razredno višjo realko. Učencev je bilo spočetka malo, a število je naraščalo, 1. 1862. in 18(53. je zopet padlo, z napredovanjem domače obrti pa se je nato iznova in trajno dvigalo število učencev, tako da jih šteje danes 544 (2 privatna). Sedanje krasno poslopje je sklenila postaviti jkranjska hranilnica ob priliki svoje petdesetletnice. Leta 1874. se je realka preselila iz prostorov starega licejnega poslopja v novo palačo, ki je veljala okoli 1 milijona K. Pri takratni otvoritvi je bil prisoten tudi naučni minister dr. Stremaver. 2. marca 1853. že se je pri-delila realki tudi obrtna nadaljevalna šola, ki se je 20 let pozneje reorganizovala v sedanjo obliko. Od 1. 1865. se delajo na realki izkušnje za strojnike parnih strojev, lokomotiv in parnikov. Na zavodu je bila nekaj časa tudi šola za modelovanje, ki pa se je radi nedostajanja prostora opustila. Realka ima po zaslugi dežele in države bogate in krasne zbirke ter se z njimi more kosati s prvimi zavodi v državi. Sedaj je na zavodu tudi potresno opazovališČe z mnogimi instrumenti. Ustanovila se je ta naredba po zaslugi g. dež. predsednika barona lleina. Šola je izborna po svojih močeh, ki so požrtvovalno delavne; narodnost učencev se vedno ščiti in varuje. Končno se je govornik zahvalil slovensko: deželi in občini za nesebičuo plemenito podporo prebivalstvu kranjskemu in zlasti ljubljanskemu, zavodom, ki so sprejeli na realki izobražene strokovnjake ter nemški kranjski hranilnici ustanoviteljici in podpira-teljici realke. Končno je zaklical cesarju: „lloch!" Učenci so pod vodstvom g. prof. Foersterja zapeli dr. \Vallnerjevo (nemško) slavnostno pesem, ki jo je zložil A. Foerster. Nato se je nemško zahvalil zavodu in učiteljem g. prof. Sehrautzer, slovensko pa g. tovarnar Lenarčič. Učenci so zapeli Beethovenov zbor (slovenski) Čast Bogu. Končno se je zahvalil učiteljstvu sedanji učenec ter se je zapela cesarska pesem. Popoldne ob 1. je bil v kazinskem stekteuem salonu banket.
— Ondf ičkov koncert v Ljubljani. Slavni umetnik, c. kr. komorni virtuoz Franc Ondffček bo v nedeljo, dne 19. oktobra koncertoval v Ljubljani, na kateri koncert že danes občinstvo opozarjamo.
— Potrjena učna knjiga. Mi nistrstvo za uk in bogočastje je potrdilo Senekovičevo »Fiziko za nižje gimnazijske razrede«.
— Nekaj o ljubljanskem ljudskem šolstvu. V zadnjem času se pogosto zidajo nove šole, ali pa se manj raz-rednice razširjajo v več razrednice. To mora vsakdo odobravati, kdor je zavzet za napre-
dek naroda. Tudi v Ljubljani se je lansko
leto otvorila nova deška ljudska šola, ker se število učencev rapidno množi od leta do leta. S tem se je precej storilo za ljubljansko ljudsko šolstvo. Toda tukajšnje ljudske šole so bile še vedno tako prenapolnjene, da se letos niso sprejemali okoliški otroci v mestne šole. Vendar se je letos število šolo obisku-jočih otrok prav neznatno zmanjšalo. Opustili sta se dve pararelki. — Vsakdo ve, da se ne more doseči, bogve, kakih uspehov, če razredi prenapoljeni. Do tega prepričanja so prišli že povsod, samo menda v Ljubljani ne, kakor kažejo razmere. Dasi se je letos zmanjšalo število učencev samo nekoliko, sta se vendar opustili dve pararelki. Zato so nekateri razredi tako nabito polni, da se je letos število učencev v tistih razredih skoro podvojilo primeroma z lanskim letom. Pod takimi razmerami ne more doseči učitelj dobrih uspehov vkljub vsem potrebnim in nepotrebnim vijakom, kateri tako pogosto pritiskajo v zadnjem času na učitelja, da ni čuda, če mu vzamejo še tisto trohico ljubezui in iilealnosti do šole, katero si je ohranil v žalostnih razmerah. Iu potem se vrhu tega dogajajo še čudni slučaji proti učiteljem. Tako se je letos v Ljubljani postavilo na cesto kar šest suplentov. In trem so se gla sili dekreti „do p reki i c a". Samo slučaj je nanesel, da sta bila dva zopet milostno vsprejeta. Mesto dveh so nastavili ženske suplentinje na deško šolo, a moške učitelje na dekliško šolo. Narobe svet! To, mislimo ni lepo, če tudi so bili samo suplentje; tako se jemlje mladim upapolnim ljudim veselje do vzviševega poklica, ki so ga ravnokar nastopili. Sicer se pa tudi starejšim gospodom ne godi dosti boljše. Lahko bi še navedli marsikaj, toda za danes naj zadostuje. Upamo, da bode „Učit. Tovariš" posvetil še v marsikak teman kotiček. Za danes smo to priobčili, da tudi širše občinstvo zve, kaki slučaji se lahko primerjajo v Ljubljani, kaj še le drugod. H.
— Redko praznovanje. Danes praznuje metttur en pages našega dnevnika, gospod Fran Hribar, 30 letnico službovanja v »Narodni Tiskarni«, ter že nad 20 let vestno in marljivo sestavlja »Slov. Naroda. To praznovanje je tem redkejše, ker je delo pri sestavi dnevnikov za met-teurja jako naporno, a današnji slavljenec opravlja ta posel še z mladeniško čilostjo. Iskrene čestitke!
— Županom v Novem mestu je bil dne 1. t. m. izvoljen lekarnar gosp. Simon pl. Sladović, ker dosedanji 6 letni župan g. dr. Jakob Schegula nikakor ni hotel več prevzeti izvolitve.
— Koncert Fr. Ondfička se vrši v Novem mestu v prostorih ondotne čitalnice dne 20. oktobra t. 1. ob S. zvečer. Sedeži a 3 K se dobivajo danes in jutri v trgovini J. Medveda.
— Umrla je dne 30. septembra t L v čmomlji Terezija Dobrin, mati c. kr. sod. pristava Ivana Toporiša.
— Nedeljski počitek v Jesenicah. Iz krogov trgovskih pomočnikov in prodajalk se nam piše: Tu v Jesenicah in okolici bi bil že skrajni čas, da se uvede nedeljski počitek. Ker je tukaj mnogo ljudstva, je tudi služba trgovskih pomočnikov in prodajalk zelo naporna. Dalavni čas je dolg dovolj, a niti v nedeljo nimamo vsaj pol dneva prosto. Do-čim se po drugih krajih prodajalne zapro že opoludne, so pri nas odprte do štirih popoludne ali pa celo cel dan. Tudi trgovski pomočnik je človek in vsaj eden krat v tednu bi bil rad malo prost, da se malo spočije in razvedri. Upamo, da bodo gospodje trgovci tudi to uvideli in uvedli tudi tukaj nedeljski počitek.
— „Advokatokracija na Štajerskem'1. Pod tem duhovitim naslovom nadaljuje prefekt Korošec bruhanje svoje jeze v »Slovencu«, ker ga niso postavili za kandidata za štajerski deželni zbor. Postavljeni so temveč baje skoraj sami advokatje, a to, kakor je Korošec pogodil, liberalni advokatje. In po čem jih sodi tako Korošec? Ker ne berejo samo »Slovenskega Gospodarja« — kojega naročniki so vsi ti štajerski »liberalci« — temuč nekateri izmed njih tudi »SI. Narod«. In dasi so vse imenovane kandidate postavili večinoma duhovniki na raznih zaupnih shodih, skuša ta zgaga zanesti razpor pri predstojeČem volilnem gibanju, češ, »Kdor hoče kandidirati, odpovej se
Dalje v prilogi.
PrHoga „SlovensKemu
Narodu" St 228. dn* 4. oktobra 1902.
poprej gnilemu »Narodovemu« liberalizmu,« t. j. z drugimi besedami: v Maribor morajo priti očitno obžalovat, ker berejo list, katerega bere tudi — Korošec. Ako ni hinavščina ono duhovniško pritrjevanje na zaupnih shodih, morajo tudi štajerski duhovniki kreniti Korošca po nemirnih prstih ter obsoditi prizadevanje »Slovenčevo«, spraviti v nevarnost slovenske mandate. Tudi mi ne odobrujemo, da zastopajo štajerske Slovence zgolj odvetniki in duhovniki, a sedaj se o tem pričkati, je prepozno in bi bilo neodpustno hudodels'vo, izpodkopavati tla proglašenim kandidatom v korist Nemcem in nemšku-tarjem, kakor to delajo maščevalni ton-zuriranci v »Slovencu«.
— Jesenska strela v klerikalni trdnjavi. V »kmetijsko zadrugo« pri Mali Nedelji na Spod. Štajerskem je udarila pretekle dni strela v podobi — konkurza. Zadruga je pasivna in je o njej razglašen konkurz, zdaj bodo pa tudi — kmetje kmalu, ker bode od te strele osmojene tudi njih — mošnje.
— Medsebojno pokajenje. Pri otvoritvi nemške meščanske dekliške šole v Ptuju je župan Ornig podal deželnemu glavarju diplomo častnega meščanstva. Zato pa se je tudi županu priredilo »presenečenje«, ko so odkrili na hodniku nove šole njegov kip. In zadovoljna sta bila oba.
— Shajališče graških Slovencev, posebno visokošolcev, je kavarna Plank, Rechbauerstrasse št. 6, kjer se na razpolago slovenski listi.
— Umor. V ponedeljek je na cesti blizu Velenja ustrelil baje J. Pungračič branjevko M. Persoglio, stanujočo v Celju. Pungračič je potem tekel v trg in ves v strahu pripovedoval ljudem, da so ju napadli roparji in ženo ubili. Živel je ž njo takorekoč v divjem zakonu in bil zadnji čas ljubosumen nanjo. Da bi bil Pungračič storilec, še ni dokazano in je stvar še nekoliko nejasna. Pojasnilo jo bo sodno postopanje.
— Tržaški mestni svet je dovolil za ponesrečene v Siciliji 1000 kron. Podesti se je naročilo, da izrazi francoskemu naučnemu ministru sožalje zaradi smrti Zole. Za potrebne v tržaški okolici navadno nimajo tržaški očetje tisočakov.
— Panorama. Prihodnji teden bo nekaj docela po našem okusu — Zlata Praga! Mesto ima za Carigradom, Nea-poljem in Lizbono najkrasnejšo lego na svetu, hiše pa tako zgodovinske kakor moderne da jih prihajajo ogledovat tujci iz daljnih krajev.   Premožnejši Slovan vsaj enkrat v svojem življenju poseti slovansko Mekko ter najde  ondi  vselej odprto naročje bratov  Čehov.   V  panorami bodo razstavljene slike vseh znamenitejših praških ulic in zgradb, kakor: Staromestni trg z zgodov. zaslovelo mestno hiše, Karlov most, raz kateri je bil vržen v Vltavo sv. Janez Nepomučan,  Hradčane s kraljevskim gradom, Vaclavov trg, Narodno gledališče,  Belvedere,   stolna  cerkev sv. Vida s kraljevskimi  grobovi, notranjost kraljevskega grada, razne druge znamenite zgradbe in cerkve i. t. d.   Tukaj ni treba veliko priporočati poseta panorame, ker upamo, da vsakega miče, vsaj v panorami videti enkrat Prago in  ne bi bilo lepo, ako bi  se občinstvo za Prago toli malo zmenilo.
— Stavbna kronika. Število stav-bišč je letos v Ljubljani velikomestno, in nič manj jih ni nego dvanajst. In na njih je tekom letošnjega poletja nakrat zraslo iznad tal dvanajst čednih zasebnih  hiš; ne sicer palač, pač pa čednih, modernih poslopi, ki bodo delala mestu parado. Spodobi se seveda, da pricnem z novo rastočo Sodnijsko ulico. Tu je pod streho Čudnova, Pogačnikova in Vodnikova, na spodnjem koncu pa Supan-čičeva hiša; razen dveh so druge tudi že ometane. Na voglu te ulice in Dunajske ceste se vzdiga tronastropna hiša župana Iv. Hribarja, koje lice izdaje že zdaj nekaj zelo moderno-okusnega. Poleg te raste iz tal tudi že parter poslopja „Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico." Tudi ta bo reprezento-vala nekaj novodobnega v svoji celoti. Podiranje licealnega poslopja je dospelo do polovice.   Nekaj  novega   kaže   sprednja front Cudnove hiše ter nje facada. Na Bleivveisovi cesti bodo v kratkem pokrili veliko Korsikovo tronastropno hišo, ki je ravnokar dograjena. Ob Tržaški cesti je več novih poslopij, zlasti na Glincah in Viču; ob Erjavčevi cesti bo
Ad. Weinlichova vila do vseh Svetih pod streho. Cacakova hiša ob Rimski cesti je dograjena do prvega nadstropja. V Prulah bo Bohova hiša v kratkem dogotovljena. V Prešernovih ulicah so ostali del pred bivšo Schu-penčevo hišo tlakovali. Kanal na Dunajski in Sv. Petra cesti bo kmalu gotov. Stavba Fel. UrbanČeve hiše naglo napreduje. Dež. dvorec je razen dvorane dovršen, istotako justična palača, razen porotne dvorane. Delavcev letos primanjkuje, inače bi bilo že več novih poslopij osnaženih. Pa bodo že potrpeli gospodarji. Prihodnje leto bo na razpolago vsaj kacih šestdeset do osemdeset stanovanj, če ne sicer cenili, pa vsaj razmeroma dragih; ker sta Križanski kot in oni na Žabjaku zdaj izpraznjena, si bo lahko kdo privoščil tam svoj ..logis", ne da bi ga bilo treba biti zdaj sram, če bo tam kje — sedel, za udobnost bodo že gospodarji poskrbeli, Če bodo hoteli stranke privabiti!
— Mestna ljudska kopel. Od 31. avgusta do 27. septembra 1902 oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 2357 kopelij, in sicer za moške 1890 (prš nih 1390, kadnih 500); za ženske pa 467 (prsnih 130, kadnih 337).
— Policijski stražnik ponesrečil. Danes ponoči je policijski stražnik Matija Plevel v Komenskega ulicah zasledoval nekega sumljivega človeka. Ko je stražnik opazil, da zasledovanec zavije v Pristanske ulice, ga je hotel prehiteti in je šel po poti za šolo črez Ledino. / temi je zašel v jarek in si v členku iz-vinil desno nogo. Priplazil se je z velikim trudom na stražnico na Radeckega cesti, odkoder so ga tovariši spravili v stanovanje v »Mestnem domu«.
— Namesto k vojakom v Ameriko. Josip Kušlan iz Cerknice bi bil moral fti v ponedeljek služit k vojakom, in sicer na štiri leta. Josip Kušlan je namreč kot fantič že bil v Ameriko pobegnil in se ni zglasil, ko je bilo treba iti na vojaški nabor. Letos je prišel iz Amerike nazaj in je bil v vojake potrjen. Vojaška oblast pa ga je smatrala za de zerterja in ga kaznovala s tem, da mora služiti štiri leta. Ta kazen je Kušlana tako razjezila, da je sklenil jo zopet popihati v Ameriko. Včeraj je prišel v Ljubljano, da bi se od tukaj odpeljal naprej, toda policijski stražnik ga je preje prijel in aretiral.
— Napad. Delavca v predilnici Jos. Mihelič in Martin Šeme sta se v torek zvečer na poti domov nekaj sporekla. Mihelič je bil namreč Šemeta oštel, ker je ta nekega mladega fanta hotel pretepavati. V četrtek zvečer, ko je šel Mihelič po Sv. Martina cesti domov, zasledoval ga je Šeme in v bližini tovarne za lep, ga je napadel in je zamahnil po njegovi glavi z nekim železom, katero je imel privezano na vrvici. Mihelič se je z glavo umaknil in je bil udarec le po prsih. Ako bi ga bil zadel na glavo, bi ga bil ubil. Mihelič je vsled udarca na prsi le lahko poškodovan.
— V bolnico so pripeljali včeraj iz zapora pri deželnem sodišču klobučarskega pomočnika Lovrenca Porento iz Šmartna pri Litiji. Isti se je 8. m. m. uprl orožniku na cesti in ta ga je sunil z bajonetom v stegno leve noge. Bil je aretovan, ker pa je noga postajala slabša, so ga morali pripeljati v bolnico.
— S polenom po glavi jo je dobil v noči od 29. na 30. m. m. Anton Dolenc, posestnik v Ziberšah št. 12, občina Rovte v logaškem okraju, od nekega neznanega človeka, ko se je vračal po cesti domov. Poškodovan je težko. Nahaja se sedaj v deželni bolnici.
— Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoludne v bolnico urarjevo ženo Nežo Bajčevo, stanujočo v Sv. Flori-jana ulicah št. 18. Bila je sama namenjena v bolnico, na poti pa se je zgrudila na tla in je obležala na cesti.
— S ceste. Danes dopoludne se je v Škofjih ulicah v slabosti zgrudila na tla Frančiška Žnidaršič iz Koč v postojinskem okraju. Prišla je ravno iz bolnice, da bi se podala s svojim sinom domov. Prepeljali so jo na kolodvor.
— Konja na železničnem tiru. V Stepanovi vasi sta se danes dopoludne splašila dva vojaška konja in ušla. Tekla sta na Kodelijevo, kjer sta zavila na že-leznični tir ravno, ko je imel priti z dolenjskega kolodvora vlak. K sreči ju je opazil čuvaj Ivan Platnar in ju ustavil.
— Najden cekin. V Lattermano-vem drevoredu je bil najden zlat za 20 K. Našel ga je neki šolski učenec.
— Jelena ustrelil je včeraj na Igu neki Auerspergov lovec. Jelen tehta 100 k Ig.
— Koncert v „Narodni kavarni" bode danes 4. t. m. Svirala bode društvena godba. Začetek ob V'./J. uri zvečer. Vstopnina 20 vin.
* Najnovejše novice. D v a m e d -
narodna ponarejalca Čekov so pri jeli na Dunaju, ko sta se pripeljala iz Kolina) — Vihar na južnem Italijanskem še vedno divja ter provzroča ogromne škode. — V gorah je ponesrečil asistent juž. žel., Gschlad, ki je pred tednom odšel iz Beljaka na Raibl ter se ni več vrnil. — Dvanajst oseb je utonilo v Visli pri Brombergu. Zvrnil se jim je čoln. — Zakonska žalo-igra. Blizu Cvikave je ustrelil gozdar Tischlin svojo ženo in štiri otroke, končno pa še sam sebe. — Italijanski dijaki iz Dalmacije so imeli v Zadru shod ter so sklenili, obiskovati le inozemsko univerzo iz taktnih vzrokov. — Brah-mov spomenik na Dunaju bo izdelal kipar Weyer. Klingerjev načrt je jury zavrnila.
* Zola in knjigotržništvo. Nikdar še ni živel pisatelj, čegar knjige bi se čitale v tolikem številu in ki bi bil po svetu tako znan, kakor Zola. Njegove knjige so se prodajale in se še prodajo v stotisoč in sto-tisoč iztisih. Romana „Nana" se je prodalo okoli 182.000, „Lourdes" 149.000, „L Asso-moir" okoli 142.000, „La Terre" 129.000. „Debacle" 196.000 francoskih zvezkov. Najmanje se je prodalo romana „Sou Excellence Rougon", t. j. 32.000 knjig. Vseh Zolovih knjig se je prodalo okoli 2,300.000. Prav toliko Zolovih knjig se je prodalo v nemških, italijanskih, angleških i. dr. prevodih. Ako bi se naložilo teh 2x/3 mil. zvezkov vrhoma pokonci, bi bil ta stolp skoraj 80 kilometrov visok ali na tla položen bi segal začetek do konca na daljavo od Dunaja do Kremsa. Vredni so ti francoski zvezki nad 8 milijonov frankov. Prevodi pa znašajo vsaj še enkrat toliko. Zola je napisal 38 raznih knjig. Nemci imajo 241 raznih velikih prevodov, Italijani 82. Anglija 52, Amerika 65, Nizozemci 21, Danska 17, i. t. d. Na milijone prevodov Zolovih povesti pa je izšlo le v časopisih. O Zoli in njegovih delih pa se je samo na Nemškem napisalo 31 knjig in brošur.
* Ibsen pri svojem delu. 75
letni Ibsen, ki sicer telesno ni več tako čil in krepek, kakor je bi včasih, duševno še vedno mnogo dela. Vse poletje je baje jako pridno pisal, in prav pred kratkim časom je čital korekturo dveh svojih predelanih dram. Tudi je priredii Ibsen celo vrsto svojih dramatskih kritik in polemičnih člankov, katera namerava v zbirki izdati. Poleg tega hoče Ibsen tudi svoje lirične pesmi iznova izdati.
* Ustrelila svojega soproga. V Pitsburgu je majorja Wm. D. "VVilkinsa ustrelila njegova lastna soprega. Umor je izvršila v njegovem stanovanju v Alleg-henyju. Gospa VVilkinsova je najbrže slaboumna, ker je preveš morfiju udana. "VViikins jej je hotel revolver izruvati iz rok, toda med tem bojem se je revolver sprožil in kroglja ga je zadela v glavo. Potem je skužala tudi sebe umoriti kar so jej pa sosedje preprečili.
* Krvava žalošgra. Dne 9. t. m. se je vršila v Ne\v Yorku krvava žaloigra. Tridesetletnega hišnika Charles O' Neila je namreč njegova lastna soproga ustrelila, na kar je tudi sebe pomerila v prsi in se na ta način usmrtila. Mož jej je očital nezvestobo, kajti med tem, ko je mislil, da je ona v Ietoviču, se je v New Yorku veselila z nekim drugim možkim. Žena mu je vse priznala, toda takoj na to je odšla v drugo sobo, od kjer se je vrnila z revolverjem  in  pričela streljati.
' Nesramen umor. Iz Gross-Inzersdorfa pri Zistersdorfu poročajo, da je bila ponoči med soboto in nedeljo umorjena 241etna dekla Eliza Bauerjeva v lastni postelji. Našla jo je domača hči, ko se je ob 5. uri vrnila s plesa. Bila je vsa krvava in že mrtva. Dekla bi bila v kratkem postala mati, in oče njenega otroka bi bil domači sin Jožef. Na ples ni šel niti oče niti sin. Pri preiskavi sta govorila zelo sumljivo, zato so ju zaprli. Na obeh so našli sledove krvi. Baje sta imela z deklo oba, oče in sin, razmerje ter sta jo menda umorila, da se izogneta posledicam. Morilca sta deklo prej zlorabila, potem pa umorila z nožem za obre zovanje trt. Prerezala sta ji vrat in ji prizadela dve rani pod pazduhoma.
* V kateri starosti se ženijo moški in kdaj se može ženske? V »Zeitschrift 1'ur Socialwissenschaft« je priobčil statistik Prinziseg sledeče po datke: Porok je na svetu vedno manje in navadno se sklepajo v mlajši dobi. Med 1. 1867.—1869. je bila poprečna starost moških 29 8 let, pri ženskah 27 9 let; med 1. 1896—1899. moških 289 in ženskih 26 6. Na Avstrijskem so bili v 1. 1871. do 1880. moiki poprečno 312 in ženske 268 let
stari; v 1. 1888.—1890. moški 30'8 in žen-•ke 26 8 let. Prav tako je tudi v Franciji, Belgiji in Holandiji, dočim se može in ženijo na Angleškem in Ruskem v zadnjih letih v višji starosti. Tudi je znano, da se po deželi povprečno mnogo prej poročajo kot po mestih. — Končno zavrača Prinziseg neopravičeno mnenje, da bi se radi ženske emancipacije manjšalo število zakonov ali da bi se radi tega ženili možki v poznejših letih. Saj se tudi ženske, ki si služijo same svoj kruh, lahko, da, celo tem laži« pomože.
* Umor vsled praznoverja. V Lahnem pri Pragi se je. zaljubil delavec Ivan Mečir v 17. letno hišnikovo hčer, Heleno Daitl. Oba sta bila ekscentrične narave ter silno praznoverna. V rodbini Mečirjevi je postal samomor skoraj dedičen: Mečirjev ded se je usmrtil sam, njegova babica, bratranec in še neki drugi daljni sorodnik so se tudi sami usmrtili. In to je uplivalo tako na zaljubljenca, da sta sklenila tudi umreti. Na dan sv. treh kraljev je ulivalo dekle svinec, ki je kazalo obliko revolverja. Tega ni mogla nikdar pozabiti. Preteklo soboto je rekla Daitl svojemu ženinu, da želi umreti. In res je kupil Mečir revolver, šel je z ljubico na polje in jo tam ustrelil; potem je pomeril še nase, ustrelil je štirikrat, a se je le nalahno ranil. Vendar se je onesvestil; ko se je zavedel, je šel v Libno, kjer se je javil redarstvu.
Društva.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi jutri v nedeljo veliko veselico v Sokolovi dvorani »Narodnega doma«, na kar slavno občinstvo še enkrat opozarjamo. Kakor smo že naznanili, bodo dobitki za to veselico od 10. ure naprej razstavljeni v Sokolovi dvorani in se jih vsakdo lahko ogleda. Program za to veselico, ki smo ga svoje-časno objavili, je zelo raznovrsten in število prekrasnih dobitkov ogromno; zato upamo, da nas slavno občinstvo v obilem številu poseti. Poleg tega smo tudi ^iede postrežbe potrebno ukrenili. Društvenim Članom in prijateljem društva bodi torej v nedeijo geslo: Na veselico slovenskega trgovskega društva »Merkur«.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi jutri t. j. 5. t. m. izlet na Studenec pri Dev. Mar.
#v Polje k g. A. Pregel-nu Prijntelji društva in društveniki se vljudno vabijo k tej veselici, ki bo spojena s prosto zabavo. On neugodnem vremenu se veselica preloži na prihodnjo nedeljo.
— Vinska trgatev, ki se vrši 12. oktobra t. 1. v „Narodnem domu," vzbuja vsestransko zanimanje. Na dan te velike priredbe zbrali se bodemo v sokolski dvorani „Narodnega doma" ob 1/28 uri   zvečer, odkoder skupno v  duhu poletimo  v dolenske vinograde. Navžili se bodemo z bogato obloženih trt grozdja v poljubni meri, opazovali in slušali naše nekdanje in sedanje narodne običaje, dovtipe itd. — Po vinogradu razlegale se bodo naše krasne  domače pesmi, proizvajane po viničarjih in brhkih dolenskih viničarkah. Glavno besedo imel .bode seveda župan stare korenine, kateri ta večer vse prijatelje svoje gmajne vabi v vinograd. Za red  skrbeli  bodo   stražniki,   originelni tipi starih  dobrih časov. Nočni  čuvaj pa bode spominjal vaščaue ob vsaki uri z pesmijo, da vestno spolnuje službeno dolžnost. Po dokončani trgatvi sledi prosta zabava in ples, katerega otvori vinogradska godba. Prošnji gmajn-skega župana in šlibarja se je tudi uklonila slav. ljubljanska društvena godba, zagotavljajoč, da hoče igrati med trgatvijo  iu pri nadaljuih plesnih točkah do ranega jutra. Z ozirom na to, da bode v vsakem pogledu dovolj zabave, pričakuje se, da se mnogobrojno število slavnega občinstva udeleži letošnje trgatve in redkega pristno-narodnega razveseljevanja. Vstopnina 30 kr. Vstopnice prodajata iz prijaznosti gg. Fr. Čuden na mestnem trgu in  A.  šešark Selenburgove ulice. Vabila dostavljala se bodo prihodnji teden.
— Iz Ljutomera. Slovensko politično društvo za politični okraj ljutomerski izvolilo je v svojem rednem občnem zboru dne 28. septembra 1902 naslednji novi odbor: predsednik: g. Ivan Kukovec, veleposestnik in tovarnar v Ljutomeru, podpredsednik: g. Ivan Skuhala, dekan in duhovni svetovalec v Ljutomeru, tajnik: g. dr. Ka-rol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru, blagajnik: g. Franjo Sever, veleposestnik v Ljutomeru, odborniki: gg. Anton Mišja, posestnik in tajnik posojilnice v Ljutomeru, Jožko Rajh, ekonom iz Mote in Jakob Žemljic veleposestnik v Radencih. Namestniki gg. Ivan Mursa, veleposestnik in tovarnar na Krapji, Ivan Bratuša posestnik v Ljutomera in Franjo Puconja, veleposestnik na Cvenu. Pri imenovanem občnem zboru se je sklenilo soglasno, naprositi g. dr. Franja Rosino, odvetnika v Mariboru, da prevzame zopet de-želnozborski mandat v kmečkih občinah v sodnih okrajih Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona ter to kandidaturo podpirati. Glede mandata v mestni in tržanski skupini podpirala se bo kandidatura onega kandidata, katerega bo za to skupino postavilo slov. politično društvo v Ptuju. Kakor smo zvedeli, postavil se bo za to skupino g. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj iz Dunaja.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Ajdovščina 3. oktobra. Colskim naprednjakom častitamo ob slavni zmagi. Pogin „trnoruvalcu" !
Podgrajski liberalci.
Dunaj 4 oktobra. Cesar je preživel današnji god popolnoma zase v Schonbrunnu.
Dunaj 4. oktobra. Avstrijski ministri s sekcijskim načelnikom Stibra-lom so se odpeljali danes ob 5. popoldne v Budimpešto, kjer se bodo jutri vršile skupne konference
Dunaj 4. oktobra Podržavljenje državne železniške družbe se ne izvrši več to leto
Brno 4. oktobra. Stotnik Silber stein je pri kontrolnem shodu v Viško vu zahteval od županov, da se morajo nemško javiti. Nekateri so ubogali, drugi so se zglasili z „zde". Češki poslanci so bili obveščeni ter bodo interpelirali v državnem zboru.
Zagreb 4. oktobra. Nabili so se novi lepaki, ki določajo naglo sodbo. Iz tega se sklepa, da se nagla sodba še ne odpravi tako kmalu.
Bel igra d 4. oktobra. Novi ruski konzul za Mitrovico, Ščerbin, je že na potu na svoje novo mesto. Od njegovega prihoda se pričakujejo novi nemiri med Arnavti.
Pariz 4 oktobra Na silne prošnje madame Zole se je Drevfus udal, da se ne udeleži Zolovega pogreba. Za Zolov spomenik je dosedaj nabranih 17.000 frankov.
Berolin 4. oktobra. V Rostocku je trčil avtomobil z nekim vozom Dve osebi sta bil ubiti, 5 otrok in 2 gospe so smrtno ranjeni.
London 4. oktobra Ameriški socialni demokratje kandidujejo za predsednika T. Johnsona, milijonarja s socialističnimi nazori.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 3. oktobra 1902.
Skapni državni dolg v notah   .   .   . 110 70
Skupni državni doig v srebrn .      . 100*86
Avstrijska zlata renta....... 12075
Avstrijska kronska renta 4%   .   .   .   •    99 95
Ogrska zlata renta 4%...... 110 90
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 75
Avstro-ogrske bančne deJrico   .... 1592
Ki-sditne delnice......... 683 75
London vista.......... 259 40
Nemški državni bankovci za 100 mark il7 02Vf
20 mark............2343
20 frankov...........1903
ItaHjanaei bankovci ... ...    94 9J
C. kr. cekini..... .      .    1150
Žitne cene v Budimpešti
da<§ 4. oktobra 1902. Termin.
Pšenica za jesen.....za 50 kg   K   7 03
„       „ spomlad.....,  50  „     „    7 23
Rž „ jesen......, 60 „    „ 20 23
Koruza   ,. spomlad .  .   .   .   „ 50 „     „ 556
Oves      „ jesen.....„ 50 „    „ 6"63
Efektiv. 7'/s vinarja višji.
Darila,
Uprsvnlštvu naSaga lista so postali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Občina Trnovo na Notranjskem 20 kron, kot podporo. — Gosp. Josip Wokač v Dvoru na Dolenjskem 20 kron, nabrano v družbi prijateljev o priliki njegovega slovesa od samskega stanu. — Gospod inžener Ign. Šega v£ Trstu 10 kron, ker mu narodni ponos ne dopušča udeležiti se banketa povodom 501etnice ljubljanske realke — v nemški kazini. — Skupaj 50 kron. Živeli!
Za Kettejev nagrobni spomenik. Gospića Franica Bayer in gosp. Blaganje iz Knežaka 13 kron 20 vin., nabrala v veseli družbi v Zagorju na Pivki:
Pri kozarcih smo se zbrali,
»Triglav" pili. fajn plesali;
Nekaj dnarcev smo nabrali,
Za spomenik Ketteja poslali.
Živeli!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (12—14)
Za bolne na vratu. V sedanjem vlažnem jesenskem vremenu se vedno bolj množijo slučaji, da ljudje obolijo na vratu, in to vsakega človeka napoti k spoznanju, da grgljanje z ro-gačkim BStyria-vrelcemu, ki se je izpričal kot izborna zdravilna voda, predvsem ugodno vpliva pri kataru goltanca in grla. Sloviti zdravniki in ne-broj ozdravljenih oseb iz občinstva so se izrekli v tem smislu Že po prvi uporabi se pokaže učinek s tem, da se sliz iz gr!a v veliki množini izločuje ter da se vnetje obolelih sliznih mrenic manjša. Ako se pa dalje in pravimo uporablja grgljanje, odstranijo se celo zastarele, kronične bolezni te vrste. Rogački „Styria-vrelec" se dobiva vedno svež v vseh večjih trgovinah z mineralnimi vodami, v droguerijah, lekarnah in pri upravništvu slatinskih vrelcev v Rogatcu-Slatini.
Prav d omare zdravilo, katero se ie nad 40 let hrani aa vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z i .bližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Vedno le ..pristno". Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanjnu željo, da bi dobil samo ..pristno" blago. Kaj pa je pravzaprav ,.pristno" ? S tem označujemo „prvotno", ,,prvoli blago, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V da našnjih daeh pa kaj radi „po3nemajow novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot „prav tako dobregi", časih celo kot „boljšega". To se godi zlasti pri živilih, najai je uprav tu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje „neprist-nim" izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Kathreinerjeva-Kneippova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili poanemalci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili po zunanjosti podobni priatnemn blagu, prodajali kot „enako dobre" in tako kupčevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj naše gospodinje, ki so se dale enkrat a'i dvakrat „pre-govoriti", da so poizkusilo posnemek, so kaj hitro opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začue zopet drugi, zato ravaa vsaka gospodinja pametno, če ob nakupu sladne kave vselej pristavi: „Pa le pristno Kathreinerjevo"' v znanih Kathreinerjevih zavojih. Zakaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljSujeJkavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je „pristna Ka-threinerjeva kava'" priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač naj-bolši, pristni izdelek, in Se danea nedosežen v »vojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo : ,,Pravo je zdravo".
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taoao-climm tinktura za lass
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje lat*. 1 steklenica z navodoin 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—32)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil mostu.
Mateorologično poročilo.
Višina n»d morjem BM-S m. Sr.dnli tračni tlak 788-0 imn
Zahvala.
Povodom petindvajsetietnice mojega povelj-ništva c. kr. priv. meščanske garde v Krškem priredilo se mi je tako obširno in presrčno slavje, da mi ni mogoče se mnogobrojnim Čestilcem posamezno zahvaliti. Izrekam torej tem potom gospodom častnikom in sploh vsem členom meščanske garde, ki so to slavnost priredili in mi izročili krasen spominek, sogardi kostanjeviški, katera se je 8lavnosti korporativno s svojo impozantno godbo in zastavo udeležila in me v spomin iznenadila z lepim darilom, gospodu Potre-binu za spretno vodstvo godbe, katera mu dela vso čast; gg. pevcem iz Krškega, Vidma in Raj-hetburga, kateri so pri lepi serenadi, pii sv. maši in pri vsej slavnosti sodelovali; častitim somest-janom za lepo večerno razsvetljavo; prečastitemu gospodu patru Alfonzu Vakselju za daiitev sv. maše; gosp. Gregoriču in gospej za točno in dobro postrežbo pri banketu in veliki ljudski veselici ; preblagorodnemu gospodu c kr. okrajnemu glavarju, deputacijam gasilnih drašLev iz Krškega in Vidma in sploh vsem gg. uradnikom in drugim udeležencam slavnosti, tako tudi predobrotljivi gospej Hotschevarjevi in gospej Karolini Rumpretovi, ki sta k lepi slavnosti veliko pripomogli, kakor tudi vsem tistim, ki so kaj za svečanost storili, ali se me sploh spommjali, svojo iskreno zahvalo.
Ne najdem besed, s kojimi bi izrazil svoje veselje, in ta dan, ki je najlepši mojih dni, mi ostane v trajnem in častnem spominu.
Krško, dne 1. oktobra 1902.
(2417)
Karol Schener,
poveljnik c. kr. priv. meščanske garde.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2. oktobra: Rajko Branke, zasebnik, 48 let, Kongresni trg št. 17, krvavenje.
Dne 3. oktobra: Fran Štrukelj, posestnik in mesar, 61 let, Zaloška cesta št. 11, zaprtje. — Marija Kosmač, uradnega sluge hči, \, ure, Blei-weisova cesta št. 10, božjast.
V deželni bolnici:
Dne 30. septembra: Julij Lapajne, rudarjev sin, 8 mes , jetika.
Dne 1. oktobra: Barbara Kastelic, sladčiča-rica, 85 let, pljučnica.
čas opa-aovanja
Stanje barometra v mm.
w a-
£6
Vetrovi
Nebo
11
I?
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol
735 0
739 2 .39 4
106 si. azahodjdel.oblač. g
8 2 |sr. jvzhod| oblačno B 9-8 ,sr. j vzhodi oblačno 1^
Srednja včerajšnja tsmparatnra 111°, nor-male: 12-5n
I
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, daje naša ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Margareta Sever
dne 3. oktobra t. 1. ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce bode v nedeljo dne 5. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Hdšerjeve ulice fit. 9 na pokopališče k sv. Krištofu.
Pokojnino priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 4 oktobra 1902.
(2434) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem, ki so mojo ljubljeno mater
Terezijo Dobrin
vdovo Toporiš
tolažili v njeni bolezni in zlasti onim, ki so jo v obilem številu spremili k večnemu počitku, izrekam svojo naj-iskrenejšo zahvalo. (2435)
V Črnomlju, dne 2. oktobra 1902.
Ivan Toporiš
c. kr. sodni pristav.
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—9)
'Postna upraviteljica
katera ima tudi brzojavni izpit, sprejme se pri poštnem uradu na Gorenjskem.
Zahteva se samostojno vodstvo pri uradu. Vstop takoj. 2393—2) Naslov na upravništvo »Slov. Nar.«.
Firm. 303. Družb. I. 57 3.
Premembe in dodatki k že vpisanim družbenim fiirmam.
Vpisalo se je v register za družbene firme pri ivritki: .,.\arodna liiikarna" w Ijjuh-
IJnni: 1. Društvena pravila z dne 10. maja 1872 so bila vsled sklepa občnega zbora z dne 25. julija 1885 in potrdila c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. septembra 1885 št. 9256 v §§. 20, 21, in 25 izpremenjena; po izpremenjenih pravibh sestoji upravni odbor iz sedem članov. 2. izstopili so iz upravnega odbora: Dr. Ferdinand Do-minkuš, dr. Josip Vošnjak, dr. Karol Achazhizh, dr. Valentin Zarnik, Hugon Turk, Matevž Pire, Franc Kollmann, Josip Kodela, Josip Pfeiffer, Rudolf Naglic, Ivan Tanšek, Matija Hočevar, Josip Nolli, Matija Žvanut, vstopili pa: Peter Grasselli, dr. Matija Hudnik, dr. Josip Kušar, Josip Lovren-čič, dr. Fran Tekavčič, vsi v Ljubljani, kot odborniki, in dr. Ivan Tavčar v Ljubljani, kot predsednik. 3. Predsednika namestnike m je bil izvoljen dosedanji odbornik Fran Hren.
G. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. III.,
(2423) dne 25. septembra 1902.
Josip Wokač
trgovec in posestnik
Jrfarija Jfortenzjfa Wokač roj. Slovar
učiteljica
■ poročena. •
Dvor, dne 4, oktobra 1902.
Mesečna soba
na ulico, v I. nadstropju, lepo m^blovana, s posebnim vhodom, se takoj odda.
Poizve se v   Židovskih ulicah Štev. I. (2432-1)
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec v manufakturni stroki, se sprejme pri (2348—2)
Ferd. Sajovic-u v Kranju.
Y Kranju se proda iz proste roke
velika pristava
z vrtom, dvoriščem in kletjo, ki
se da tudi prenarediti v hišo. (2380—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Veliko
vinskih, sodov
od 600 do G50 litrov ima na prodaj
Franc Cascio
vinski trgovec v Ljubljani, Vegove ulice 10.
Cena po dogovoru. 21 r>i
Zanimljive knjižice:
Jurija Dalmatina  Predgovor k bibliji iz leta 15*4. 30 vin. s pošt. 40 vin.
Pravoverni katoličan ... 10 „
Nasiedništvo sv. Petra   .   . 10 „ Preslavni  evangelij Jezusa
Kristusa....... 10 „
Veselo poročilo 8 številk za 8 „
Izdal in prodaja
Anton Chraska v Čeških Budejovicah
Gvmuasialni ul. (2399—2)
Ljubljana, Pogačarjev trg1.
Fotoplastlčna umetniška razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Poučno in izobraževalno. Danes, v soboto, dne 4-. oktobra zadnjič razstavljeno:
Tretje pctcuenje pc Qr|l<em.
Od nedelje 5. do II. oktobra:
Velezanimiv poset
Prage.
Jfajnovejše in senzačno
so amerikanski
Mutoskopi.
Živi dostojni prizori.
1. slika: Amerikanski d«o»oJ dam.
2. „      Vojaške vaje v »kukanju.
3. „      Zabava v morskih kopellh.
4. „      Amerikanski   ekspresni * lak.
5. „      ZMsaeena tatica. Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah In   praznikih,  od  O. ure  zjutraj do
O. ure zveeer. (2422)
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateii teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamt'veka znan kot najizvrstnejše lepotiJo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pnpravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (828—13)
Dr. Friderika Lengiel - a
Najmilejše in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
14
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-Ijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.908" Gradec, poste re-stante. (1095—22)
9---- '   ~ _..      _ ~
Josip Pukelstein
Sv. Petra cesta 48 <2425) naznanja, da je dobiti pri njem
JJžST* 50 lepili puranov.
Dve sobi
s posebnim vhodom za erospode ali za rodbino brez otrok se oddaste.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2431)
ran m
Hrastove in za sobna t
ni
bukove deščice
a (Brettelboden)
garantirano suhe ter najboljše kakovosti priporoča po najnižjih cenah
J. Cop, tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 2264-6
ril Bift!!
Hčera) je nekdo
na mojem posestvu »pod Rožnikom"  oropal z raznih
dreves najlepša jabolka, kakor zlate rajnete in velika
rudečkasta jabolka. Kdor ve in mi naznani tatu, dobi nagrade lO k on.
Peter Lassnik
trgovec, WoIfove ulice.
'■JTJHI 8 kletnim pismenim
Najcenejše dobav:šče dobrih
s 31etnim jamstvom.
HANKS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine iUoBt (Brux) š«. «^ (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remcntoarka
gld. 375. Pristna   srebrna remontoarka gld. 5 25.
Pristna srebrna verižica . . ,.....gld. 1 20.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-83)
iiustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
V nedeljo, dne 28. sept. se je izgubil
črn dakel
na Vrhniki z rdečimi marogami in s „ štirimi očmi". Naj se odda proti nagradi v pivovarni na Vrhniki ali v vrhniškem skladišču piva v Ljubljani. Pes ima znamko št. 220 ter sliši na ime Fex. (2402—3)
Izurjen pisar
ki lahko opravlja tudi službo solicitatorja, zmožen obeh jezikov v govoru in pisavi, prosi mesta v notarski ali odvetniški pisarni. Sprejme vsako, če tudi malo plačo.
Ponudbe pod „št. 60 K" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2424—1)
Divji kostanj, bukov žir ali zrnje (bukovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, seno, češminje, potem krompir
(tudi cele vagone) (2346—2; kupuje po najvišjih cenah na debelo in na drobno
trgovina z deželnimi pridelki _Ljubljana, Resljeva cesta št. I.
SdnJGlG necsnazenel    S d P tJ I H G
ru«kr, delikatesne rlanike t vinski omaki, delikatesne slanike v gourmand-ženofovi omaiki sardine 'v mixed pickles z \vorchester omako, dalje kremški in />•«#?*•«»ski šemuf, karpe, ananas, dobro ohranjeno, ponuja pa ceni in v najlutljši kakttvusti
Rudolf Welleminsky & Co. Jglava na jVforavskem.
Mi pošiljamo sardele, karpe, delikatesne slanike, sardine, šenof in ruske sardine
v steklenicah, vsled česar se blago bolj« ohrani kakor  v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine pošiljamo tudi v najboljši kakovosti po 15, 30, 50 in 120 kg. inje naše blago Jako po ceni. Dobiva se skoro v vseh trgovinah z delikatesnim in kolonijalnim blagom.       (1927—8) Zahteva|te  naš ceuik. Zastopnik za Ljubljano: g. Jožef Zlder.
Cm. kr. avstrijski
državne železnice.
Odlikovan t* kolajno na pariški -razstavi leta 1900.
Vso vrsto 2^-1 1
amouric
priporoča tvrdka
J. Stjepušin
v Sisku
na Hrvatskem.
liustr. ceniki
■   ne pošiljajo na zahtevo franku.
Odlikovan h kolajno na Studa- J I»e&tanKkl razstavi leta 1h9h. ~|
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li Ljubljana jož. kol. Proga cei Tri,li: Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Anssee Solnograd, čez K!ein-Reifl>ng v Steyr, v Line na Duaaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 tu zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Fra ozensfeste, Ljabno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten Ja Danaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celevec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ot 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste; Monakovo, Ljnbno čez Selzthal v Solnograd. Lend-Qastem, Zeli jb jezera, Inomost, Bregenc, C arih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling w Stevr, Line, Badejevice, Plzea, Marijine va--e, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni voiovi I in II. razreda.) — Proga t Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjatraj v Novomesto, Str. ža, Toplice, Kočevje, ob L ari 5 m popeludne istotako, ob 7 uri 8 m /večer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. .   ryi» li ■ Ob 3. on 2o m. zjutraj osobni
vlak z Dnoaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Išl, Aussee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Do naj a čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb, Marijine .-are. Plzea, Badejevice, Solnograd, Line, Stevr Pariz, Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein Ljabno. Celovec, St. Mchors Pontabei. — Ob 4. ari 44 m po-poludnt osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiesta, Pod tabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak * Do na i a, Ljabna. Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Šolnograda — Prog« is Novega mosta in Kooevja. Osodui vlaki: Ob 8. ari 44 m zjatraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari "J'i m popoiudne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari bo m zvečer istotako. — Odnod ta Ljubljane drž. kol. 7 Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2tt rc. zjatraj ob 2. ari 5 m popoladne, ob ti. ari 50 m zvečer in ob 10 ari •;'-> m; poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v o&tobra. — Prihod v Ljcblj&no drž. kol. is Kamnika Mešani vlaki: Ob H. ari 49 m zjutraj, ob 11. un 8 «k dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Odda se v najem
mala (2394-2)
špecerijska trgovina.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Dva tisoč
mnogovrstnih sobnih palm >. in tudi več tisoč drugih ;C\ /, ^f/d sobnih rastlin je zaradi «V
pomanjkanja prostora za —— polovično ceno oddati pri
Jllojziju Koliki.
umetnemu in trgovinskemu vrtnarju
Bleivveisova cesta št. 1, ali pa v prodajalni, Šelenburgove ulice št. 5.
Z odličnim spoštovanjem
(2420-1)   Alojzij Korsika.
U najem lahko oddam
V      ff 1       1 • v v
uee $i^Ieidi5e
v Lescah št. 3,
pripravna za trgovce z deželnimi pridelki, osobito sedaj ob priliki zgradbe železnice. Prodajal pa bi tudi za trgovce  proti proviziji jaz sam. (2421—1) Ponudbe naj se pošljejo
Antonu Maver-ju
depoziterju v Lescah.
naravni rastlinski liker, izvrstnega vpliva na želodec (415-191)
8e dobi »rlaten edino le iz glavne zaloge
Edmund Kavčič-a
-sr Xj3vut)13eLixI -
Najboljše črnilo sveta
se
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, naj kupuje nanio
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obuta.a samo
Fernolenflt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsod).
V?J priv.
C. kr.
tovarna ustanov. 1.1832 ns Dunaji. Tovarniška zalojca: (1161-21)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
za sukneni oddelek.
Zahteva se zmožnost v tej stroki in vednost odjemalcev. (2339—3)
R. Miklauc, Ljubljana.
Razpošiljalna trgovina sukna.
Proda .se
za 450 kron lepa, štiri leta stara, 15 pesti visoka
šimlasta kobila
(Honickschimel)
dobra tekalka, odlikovana 14. septemb t. 1. na dirki v Šentjerneju v prvem razredu z II. dobitkom, pri Alojzij Banič-u, posestniku na Smedniku št. 3, pošta Raka pri Krškem. (2419—1)
I,
je izšel * * v proslavo * *
pr. prejrerncue
Stoletnice
'Prešernov album. + +
Cena izvodu K 240, po pošti 12 vin. več.
Naročila sprejema
L. Sclmentner
19 knjigotržec tt I*Jubljani
I
I m		f	m	8
	5	§	i	
1
s
mm.
m
						
						i.-
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
■v O e» 1 j taGraška oesia št©Tr_ IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključainičarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
I^T* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- ~W
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krlžev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
tfVb
mm
m
iS mM
Ovratniki manšete, srajci
1H
V vseh omikanih državah registrovana
Levova znamka
-\e prodaja se na drobno.
Dobiva se v vseh najboljših trgovinah z gosposkim, modnim in platnenim blagom.
M. Joss & Lowenstein
o. kr. dvorni dobavitelj (864-3) v Pragi VII.
Učenca1
za kavarno, lepe zunanjosti sprejme takoj
Krvarič, kavarna „Avstrija".
redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke
MF* kupuje
finlon potenc
(2315-6) trgovec v Celju.
L. LnseP okliz za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj-Meidling,
obliz ea turiste po K1-20. Dobiva ss v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—26
Zahtevajte
Luser-jeY
i
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. II
priporoča svojo veliko zalogo
otročjih kostumo?
iz lodna in ševijota itd.
kakor tudi
oblek, havelokov in površnikov
za      \.24fX>—2)
gospode in dečke
po najnižjih cenah.
I
(2136-5)
Kdor trpi na pada vi bolesni, krdu ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva broBuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v 8ehwanea-Apetheke, Frankfurt a./91.
(2418)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča ln namešča le bolj se
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano In drugod. — Potni na lunaj.   Vatanriieir v pisarni. Vestna tn kolikor možno hitra postrežba za-K»loi IJenu.
Red Star Line, Antvverpeit
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, \Viedener Gurtel, na Dnna.ii
ali (2073—6)
Ant. Rebek^ konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
!   Ljndevit Borovnik
punkar v Borovljah (Ferlaeh) na 2 Horoikem
9 se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih ? pušek za lovce in strelce po najnovejših S sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-
Sdeluje stare samokresu i ca, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro m izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse* * valnici in od mene preskušene. — Hnatro-2 C96) veni ceniki saitoaj. (40)
sov
7 mesecev starega (2427—1)
dogo ali Bernhardinca.
Avgu&tin Za Jao v Ljubljani, Rimska cesta st. 4.
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo; 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlaCen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, obac. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manSetmh in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veseloBt in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. "Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M. 31 K «1. SO km*. 0f>pošilja po postnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2428; „Versandthaug"
Krakov F/5,
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
SvjeHaj
samo s a
Exrrakrom
y.a Svjel! Injs
(2227)   Premiirano z zlato kolajno      (a) 2
na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod. Škatljice po IO, 1« in SO vinarjev.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito do- , voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Ostsrrelcher, VIII., Deutsche ffass« 8, Budapsst (2123—5)
Enonadstopna hiša
št 78 v Kamniku (Gorenjsko) z usnjarsko delavnico in istimi pravicami, dvoriščem in dvema tudi za 8tavbišče pripravnima vrtovoma, se prostovoljno in pod jako ugodnimi prgoji takoj proda, na zabtevanje se tudi parcelira. Pojasnila daje lastnik Alojzij (erar, trgovec in posestnik v Lukovle 1 pri Brdu. (2395—2)
Velika zaloga
telovadnih čevljev
s kaučuk podplati za dijake.
Cena: od št. 34 do 37 .... 14 IHO za moške „ „ 43 „ 46 . . . . „ *-30 kakor tudi velika izbera (f nmaMtlh •jraaloš iz najboljših ruskih, angleških in avstrijskih tovarn.
Za dečke in deklice r.d št. 29 do 34
14 *.«0. Za gospe in gospode najnlž|e # -]•['    # cen«.
Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine.
Ivssn jKordilE (2365-3) Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10—14.
J
JCajtFCČjc izbere
žametnih, suknenih m in flanelastih bluz
najnovejše facone
kakor tudi bogato zalogo
m juponov
z dvojnimi in serpentin-volanti
ter najlepšo izbero najmodernejšega
žameta za bluze
priporoča tvrdka (2367—3)
A. Šinkovica dediči
v Ljubljani, Mestni trg.
i
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
s> <w      s m %
a in posojilnic
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema ln izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 4l2°|o od dne vložitve do dne vzdige
Uradne ure od 8—12 dopoldne in ođ 3   6 popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr.   M«   Hudnik^ predsednik.
(1882-9)
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo:
Dunaj, I., Giselastrasse št. 1
v hiši društva.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1900 ................kron 184,387.703 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1900 ............ „     33,357.497 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe (1848)....... ................ 405,307.367 —
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5556 polic z glavnico........ „     50,898. 267—
Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1900 založilo vrednostnih papirjev v znesku (936—7)
non*. kron 21,039.000«-pri c kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale«1 nadlurlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno *»!»■*«»•
Priporočila ln spričevala
raznih nradov in najsio vi tej Bih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (924-25) Z= Dunaj, I., Maximllianstrasso 8. =
IDolrler gpa, "bo      zalogi I Pristen
pelinkovec
™       (VVermut-vino) liter po 80 Jkr. ima
Ja O. Praunseists, JL,jtjil3lJ£*M0L
* Mestu, trjsr st. 19.
Znnaiafa naročOa s« točno izvr>šć.
(2385-3)
600 hektolitrov
plešiviškega grozdja ali mosta
ln •«. I«•»•!■:
muškatelca, graševine, plemenke, kraljevine, moslavca, tra-minca, zelenike, burgundca, portugizca, frankovke itd.
prodajata iz lastnih vinogradov
brata  Fran  in  Josip Horvat
vinogradarja na Plešivici 2430-D        zadnja pošta Jaška, Hrvatska.
Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela ir  velika izbera najfinejših
O
x glasovir je v
•aP (Stntzflugel) W
SI
in planin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od ,'^m&f^~~: najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. Z velespoštovanjem
FEED. nDK-A»a--^.TIlT
uglaševalec glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča
v Ljubljani,  Florijanske ulice stev. 42. (2396—1)
Instrukcijo
v vseh gimnazijskih predmetih ter v Italijanščini daje uradnik.
Oglasila vsprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2392—2)
U najem se da
a novim letom (zaradi bolehnosti) dobro vpeljana, več desetletij »tara
trgovina z mešanim blagom
in žganjetočem.
Najemnik mora prevzeti vso zalogo blaga po dnevni ceni — Proda se pa iudi trgovina s hišo vred pod ugod nimi pogoji.
Natančneje se izve v upravnistvu »Slov. Naroda«. (2388-2)
I Št. 326%
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-40)
Dobiva se v večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kojnlk, IJnblJana, Pred ikolljo it. ««.
Veliki krah!
New-York in Londoa nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr-liti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur aledeče predmet« 1« proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic is enega
komada; £69 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih šlic; 12 kom. amer. pat srebrnik kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; v. -'.V;
6 kom. ang. Vikteria easie za podklado; 8 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. najtin. sipalnic« za sladkor.
«9 komadov skupaj samo gld. GOO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
—«mr»»mria—* slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vBeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krnitno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi »a vsako bolj*« »oipodarstvo. Dobiva m edino le v (211—86)
A. IIBHSC'HJBERO-a
Kkiportmi kili amerlčanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj! IL, Rambrandtstr. 19 M, Telefon 14597.
PoiilJaM v provincijo proti povzetju,
ali č« se znesek naprej vpoSlje. ^^^ju Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s po&tijatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana, i,
Oton Bzrtnsch, c. in kr. stotnik v 27. pe&polkn.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Ker je Vasa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete se jedno.
St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo[Bohm. okro#5. in tovarniški avcikzdr
j Tovarna pečij
I in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanlh prstenih
i
mm
lnnaJtrpeSnejflih
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih eenah.
Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. (40)
Ustanova
(2360-2)
za meščanske otroke.
Pri podpisanem mestnem magistratu izpraznjeno je jedno mesto Primož Auer-jevih ustanov za meščanske otroke v znesku 105 kron na leto.
Pravico do te ustanove imajo otroci ubogih ljubljanskih meščanov, pred vsem sorodniki ustanovnika in otroci ubogih izdelovalcev barok, dokler ee aami preživeti ne morejo.
Prošnje za podelitev tega ufatanov-nega mesta vložiti je do 20. oktobra 1.1. pri tukajšnjem vložnem zapisniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. septembra 1902.
r.
Nadomestilo za korsete.
E iS "S»
o o
c o.
-Q
O O
•O C
O (tO
-5 -S?
.H ®
° «
"O
O
o" o ©
CD Q)
o. o
o a.
Edina prodaja izvirnih angleških
2210
„Platinom" anti-korsetov
Alojzij Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Naznanilo.
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem 10 oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—19)
Belježim z odličnim spoštovanjem
ZE^rainjo LKIleščić
posestnik vinogradov
Jaška na Hrvatskem.
8
* 0 0 * 0 0
>C      Wff /
Preobleke^^^^Po pravila.
0
s
0 0 * 0 #
K sezoni
K sezoni
OtJ
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših oigtemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munieije, posebno pa opozarjam na
&MSa£~ trocevne puške ~3N,
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pc n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z veIe8pofitovanjem (106—40)
Fran Sovčik- puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
s
o
0 0
8
«
0 0
S
nova trgovina
A-I e  11 v o i v v ti'irvt »t. •> W-
0
0
0 0
0
8
0
S
0
Usojam si s tem p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem opustil dosedanje glavno skladišče Filipa Kassouritza ter bom od zdaj svojo trgovino vodil kot iilialo tvrdke:
F. M. NETSCHEK
♦ ■  ustanovljene leta 1854.,  • -o-
ter si bom istotako, kakor doslej, na vse moči prizadeval, da v vsakem oziru zadovoljim vse cenjene odjemalce.
Od zgoraj imenovane tvrdke sem zdaj prejel čudovito veliko
zalogo svežega, najmodernejšega blaga, kakor konfekcije za  gospode, dame in otroke,  najbolje sortirane   ter sem pooblaščen, vse prodajati po najnižjih tovarniških cenah. Ravno tako bode
na
«cl 1. |anuvar|a 1903 nadal|e
od iste kar najbolje renomirane tvrdke z vsem blagom zalagana.
Dočim se za dosedaj mi v toliki meri izkazano zaupanje kar najbolje zahvaljujem, prosim da me z istim tudi v prihodnje blagovolite <SK počastiti ter se priporočam z izvrstnim spoštovanjem _Aa4^
(2405-2) Oroslav Bernatović, poslovodja. XX
00000O00°0000000«
Po ceni se proda v Cerarjevi gostilni v
Litiji pri „Mostu" (2275—3)
nova omara za led.
Ravno tam so za tujce vedno na razpolago 3 sobe s 7 posteljami.
Vse vrste
vrvi, štrange, ujzde, špago, vrvi
za transmisjone, poeivalno mrežo (Ilangematten) in sploh vso pletenino dobite
IfcST najcenejše TSfl
v vrvarni (2363—3)
J. Ji. ^damič-a
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 33 na debelo in na drobno!!
V svrho ženitve
Želim se seznaniti 3 dekletom ali udovo bre3 otrok v starosti 30 do 40 let Denar postranska stvar, fjiti mora pridna in vešča gospodinjstva ter imeti veselje iti 3 menoj v Ameriko. U to svrho mora 3nati tudi nemški- Le resne ponudbe s sliko se prosi do fO. oktobra pod JL J. št. 101" v Podnart, Gorenjsko, poste restante. (2391—2)
UjST Od leta, 1868. se "3^q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki j* izkušono na klinikah in o« mnogih praktičnih zdravnikov, ne le t Avztro-Ogsrskl, nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti po 11 nI m boleznim, slasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja ■ najboljšim nspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje A M luskinio na glavi in t bradi, za čiščenje in desin-fekcijo polti je splošno priznan. Itergerjrvo kotranovo milo ima v sebi 40 odrtotlioe U-s-neffti kotrana in se razlikuje bistTeno od yseh drugih mil, ki se nahajajo t trgovini. Da se pride sleparijam J v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranoveg«
mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanja
nesnage s polti,
proti spuščajem na polti in glavi pri otrooih, kakor tndi kot nenadkriljeno  koametično  milo zA umivanj* in kopanj* ma vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 86 odat. glicerina ia ki je &ao parfumovano.
Oina komadu vsaka vrsta z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Beroerjevih medieinsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: liensoe-tnilo za fino polt; boraksovo milo za prilče; karboUko milo aa nglajenje polti prt pikah vale* koz in kot razkazujoč« nilo; Bergerjevo tmrehovo-iglasto milo ta umivanje in toileto, Borgerrevo milo to) nežno otroe/o dobo (HS kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rndeaiei obraza, rudaeema noin, opriien ln   klanja koiej
milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; zvej>lenomlečno milo proti sakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo aa potne noge.in proti izpadanju laa.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, it. 1 za normalna zobe, it. t 10 kadilce. Cena 30 kr. Olede vseh drugih Bergerjevih mil aa najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedna Berger/eva mila. Pazit« na zgoranjo varstveno znamko in na izvir:
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in ■• celo ime Berger zlorablja.
"V ljultijniil se dobiva v lekarnah: Milan LeuHtek, H. IVIard*><MelilM«:er, J. Jtlnyr, fi. Plccoll, C pl. I iiikor/t in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—17)
Pariš 1900
,GRAND PRIX\
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
in (2021—7)
za vsako stroko fabrikacijc.
BrezplaCen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana. Sv. Petra cesta st. 4.
Jako elegantna * tla I *
Novo! TSSUtCST Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo iti.
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posušil Brez duha I Sveti se po enem potegu I
je najboljše samopleskanje za tla! Ljubljana s (1929~8>
M. Spreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščeči!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
•ž
Modistinja
Glavni trg 7.    I. Wanek    Glavni trg 7.
Ča5titim damam uljudno naznanjam, da ^cm z j«$cn5kimi in zimsk'™ klobuki popolnoma ********** založena.**********
Krasni dunajski modeli v bogati izberi. (2287-3)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
regi s trovana zadruga z neomejeno zaveso
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica rnima za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—10)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Čudovito glasbeno orodje!
Novo! ~Š£Q Novo!
Trombino
je najbolj senzačna iznajdba sedanjega Časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trompeta z meenlm Klasom, na katero moremo trobiti, samo ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not In brez napora, takoj vsako melodijo. — Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki dražbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrst-nejSi godec, dočim prej o taki spretnosti nihCe niCesar ni slutil,
Kar Najlepša zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1—2 igri (pesmi, plese, koraCnice itd.) in vsakemu instrumentu je priložen bogat imenik pesmij.
Trombino stane z lahko umevnim navodilom : L vrsta, jako fino poniklana z  9 glasovi   ...    3 gld. 50 kr.
II- ...... i»       » 18     »       •  •  •    6       - »
Trakovi z notami za I. vrsto........—   „   oU „
........II...........-   „   60 „
Razpošilja po poštnem povzetju:
(1798 3)
>nnaf M«
Flelscbmarkt   9 — SS.
Prosim, £g. kolesarji^ blagovolite citati!
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „StjTria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni.
Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneuniatike. (114-73)
Priporočam se z velespoštovanjem
trgovec in urar na Mestnem trgu.
CCpO k 11  PIP Ifj ^e že'ezrt°> redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter
rLliOllli UIIUIlU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Olavna zaloga asam Uranfskoi (1156—21)
Josip Mayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
V Lattermannovem drevoredu v Ljubljani.
Le Irra/tels čas!
Razstava velikanskega morskega volka
»>X* največje dojilke na svetu *«♦
21 metrov dolgega, 355 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne l. avgusta 1900. — Prepariran Je tako, tla nima nobenegn duha.
Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib iz morske globocine.
Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno. Otvoritev v soboto, dne 4. oktobra, ob 9. uri dopoludne. Vstopnina
40 vin., vojaki in otroci 20 vin.
Otvorjeno v**ak dan od detetih zjutraj do devetilt zvečer.
• U80jam si zlasti gg. šolske voditelje opozoriti na to razstavo. Neštevilna spriče-■   vala profesorjev in zoologov v tu- in inozemstvu so pri blagajni na željo v pogled.
(2413-2)
Z velespoštovanjem
ravnateljstvo.
Usojam se vsem častitim gostom in znancem naznaniti, da se z Mestnega trga na Sv. Jakoba trg št. 9 preselim ter otvorim s 4L. oktobrom t. i. v popolno prenovljenem lokalu
Kavarno Merkur.
poset
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, prosim tudi za nadaljni cenjeni
kavarnar.
(2426)
Št. 34.148.
(2429—1)
V smislu § 37. občinskega reda  za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1.1903
1. ) mestnega zaklada;
2. ) mestnega ubožnega zaklada ;
3. ) zaklada meščanske imovine;
4. ) ustanovnega zaklada ;
5. ) mestne elektrarne; že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu
14 dni, ln sicer od 4. do 17. oktobra t. I.
na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
6. ) mestnega loterijskega zaklada;
7. ) amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8. ) mestnega vodovoda in
9. ) mestne klavnice
Mestni magistrat v Ljubljani,
2. oktobra 1902.
eliks Toman
kainno«eiikl mojster
Ljubljana, Resljeva cesta st. 30
l°l-?l
H
IVafve^Ja zaloga izdelanih
nagrobnih spomenikov
in najbos-atejša Izbera crnib.
piramid, obeliskov in nagrobnih križev -k-
od najlepšega »vedskega granita  ln labradorja.
Lastni izdelek.   ^   Najnižje cene. (2301—5) Priznano najnatančnejše izdelovanje cerkveno umetnih in monumentalnih kamnoseških proizvodov. Stavbena dela vsake vrste. Plošče za pohištvo od raznega marmorja.
Založena 1847.
■M Založena
m
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
41
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne ; sobe, oprave za salone, žimnate mo- \ droce, modroce na peresih, otroške t vozičke, zastore, preproge itd.
63
YV
D--B
Gel svet barva
-om
angleško kristalno barvo.
Edino barvilno sredstvo za domačo rabo, pobarva brez truda s poljubno barvo v malo minutah vsako tkanino, prejo in izgotovljeno obleko.
Priporoča se še posebno ob času žalovanja.
Cena za lonček 70 v.   Črna in TegetthofT modra barva 10 v. več. Vsakemu
lončku je pndejano navodilo. Itsem-čistilo  madežev   odstrani takoj mast, olje, kotran, vozno mazilo, barvne madeže itd., snaži svetle čevlje, rokavice, pohištvo itd., je brez duha in ne vnetljivo, torej brez nevarnosti! Cena steklenici 60 v. Tke „1TSEM" 11 ouHfhuld  l)je Compan?   London d? Bradford. Generalna agentura in glavno skladišče za Avstro-Ogrsko in Balkan:
Kraus & Co.( Dunaj, Millergasse 52, vogal Mariahilferstrasse.
Skladišče v Ljubljani: Brata EBERL. (2012-6)
šivalni stroji
-OVI
so najboljši. TSU
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
PfaffOVi   Šivalni   StrOJi Nevedno brezSumno.rabl
so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno pripravni za
Pfaffovi šivalni stroji rabo in za obrtne namene
PfaffOVi  Šivalni  Stroji 8°UmetnonvezenTerater 11
poučuje brezplačno
Pfaffovi šivalni stroji ".JSS&S&ESEK
jamstvom za 10 let. nakupom ml ogledati Praffeve šivalne stroje.
Nibee naj ne zamudi pred
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
(170—17)
modni
Damski S
10 najlepši in najnovejši so ravnokar došli! ===
Klobuki za deklice in otroke
po najnižjih cenah pri
JVtesini trg št. 3.
(2378-3)
Klobuki za moderniziranje <4
se sprejemajo in izgotove najhitreje po najnižji ceni.
Avis
Opozarja se na razglas, ki je bil obelodanjen v „Slovenskem Narodu"
št. 222 z dne 27. septembra t. 1. glede
prodaje nerabnih stvari
potem različnih suknenih, platnenih in usnenih odpadkov
pri g. in kr. monturnem skladišču št. 3 v Gradcu.
Natančneje pogoje kakor tudi dotične predmete je mogoče si ogledati pri imenovanem monturnem skladišču. (2350—i)
Pozoi I
Pozcil ~VI
Podružnica E. A. Smekal, Zagreb m
tovarna za gasilno orodje m
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzjz/alniee najnovejše sestave, kakor m patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo; „unlverzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brizgralnlee, vodonose, geaalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, Mrki-riee, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeet>len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—18) BV CexaJ.2re p>oš3.1ja.xno brezplačno laa. poštan-lzie prosto. ~a*g
Podružnica R.
v Zagrebu.
^ V*V V*V V*V      v*v v»v      v*> v*v v*.
<%> Božično darilo!
Zabava za velike in male.)
iinAMIlFllNI °d 15 cio 125 gld'
Avtomati, v koje sa vrže 10 vin., za gostilničarje jako dobičkanosnl. Prodaja se tudi na obroke.
Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik.'
Velika zaloga plošč.
Vse plošče se lahko zamenijo pri
Rudolfu Weber-ju
(2412—1) urarju
v Ljubljani, Stari trg štev. 10.
Poje, se smeje m govori v vseli jezikih.
lip
Trgovina z železnino <2362 2)
Val. Golob
Ljubljana, Mestni trg štev. 10
priporoča: jpumnate eevl za pretakanje vina in piva, pipe, ventile, zamašne stroje in izvlečke, cement©, tehtnice in uteže, meno-reznlee, „Flot"-likala, likala na svitlo in vse druge vrste; peel, štedilnike, predpeenlke, posodo za premos, umivalne mize, železno hišno kakor tudi vso kuhinjsko opravo po jako zmernih cenah.
Ueli^a zalego prstne pozlačenih)
nagrabnilj l^rižeu.
HHiEIHlslsli
Ob pričetku zimske sezone
priporočam p. n. občinstvu
svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane, ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo,
sloveči velenjski brikets
najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo,
brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397 - 2)       Edino razprodajo za vso Kranjsko ima
Dunajska cesta -iT.
Stroji za pripravljanje krme.
Rezalni stroji za rezalnico,
n patentovanlm vrtilnim krožnim mazllnl-kom. sredo Jako  InltUo  ter  ie pribrani do 4O0/, mori.
Rezalniki za repo in krompir, milni za drobljenje in mečkanje. Parilnikl za živinsko klajo. Prenosni štedilniki za kotle
z emajliranim! ali neemajliranimi vložnimi kotli, stoječi ali prevozni, za kuhanje ali parenje klaje, krompirja, za mnoge poljedelske In gospodarske namene itd. dalje
fiuruznl luščilnikl,
čistilnice za žita, zbiralniki (trljerl), stiskalnice za seno In slamo, za ročno gonitev, stoječe ali prevozno.
Jttlatilnice, vitli (geniji), jekleni pljugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji „ACeftlCOLA" (Schubrad*System),
se jako lahko vodi z roko ni treba menjati koles za vsako vrsto zrnja, za bregovita in ravna tla. Samodelujoče paientovane brizg-alnice za uničevanje Ji i inl. sadnih škodljivcev, in za zatiranje peronospore, (2400-1)
izgotavljajo in prodajajo v najnovejši odlikovani konstrueljl
PH. MAYFARTH £ Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine uatanov. 1872. Dunaj, I I/i, Taborstrasse št. 71.  850 dolavcev.
Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
15
0629
73
04
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalij«, zelleča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke i a otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotosji-aHene »parate in potrebščine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 40
Oblastv. konces. oddaja strupov. 2Eae dćl«inoi*e|eej
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrSuio u se točno m solidno.
Drogerija y\nton Kane
Ljubljana. Šelen'iuniove ulice št. 3
lil i'II llV11 lllllllllll'.IMIIIIilllMillli      i II H    I i l I' i
Alojzij
H Hr9P7ITIPr      ifl iijoiojeialiica gla&ovirjev in harmonije?
II I\l UlUJIlUl LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaja.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter „Filharmonlčno društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja Meršol
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskili ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Velika zaloga
{toaletnega # blaga #
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, eni itd.
I iz najbolj renomiranih
* tOVaril priporoča
I
Alojzij Persche
Ljubljana,  pred   škofijo 21.
I I
Ifeče se
prodajalka
za LJubljano, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožna. Z dežele imajo prednost. — Ponudbe naj se pošljejo poštni predal štev. 51 v LJubljani. (2374—3)
stenografa
za slovenski in nemški jezik sprejme takoj
dr. Ivan Dečko
odvetnik v Celju.
Plača po dogovoru. (2377— 2)
Jnfanterijska
častniška uniforma
kompletna, skoro čisto nova, (porabljiva tudi za enoletnega prostovoljca) se po ceni proda.
Vpraša se v Streliških ulicah št. 12, I. nadstr., od 6. ure zvečer. (2231—4)
Išče Ise
(2375—3)
trgovski pomočnik
samostojen delavec, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v trgovini manufakturnoga in špecerijskega biaga, posebno usnja. Sprejme se takoj pri tvrdki F. Premelč, Mirna, Dolenjsko.
Zivljenska vzajemna zavarovalnica
j^sggg  v Gotha. gi&s^
Stanje zavarovanj dne 1. junija 1902:
815Va milijonov mark. Bančni fondi 1. junija 1902: 271 „ u
Dividenda v letu 1902: 30 do 135 y letne normalne
premije, po načinu in starosti zavarovanja. (405—10) Zastopnik v Ljubljani: Ed Mahr.
hrti. znanka Sfdro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Rlehterjeve lekarne v Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2— se dobiva v vaeh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah a našo varstveno znamko „sidro" iz Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—1) Klehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, Eliščina cesta 6.
aomace mazilo
Iz lekarne
B. FRAC-HEH-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi.
V pnsicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan.
Ako se vposlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 248 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko.
Q-lst-sr:n.a. zaloga:
B FRAGNER, c in. kr dvorni dobavitelj
lekarna „prl erneni orlu«
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschIHger, J. Mayr. 14-16
oo°o0c^o0o0o<^0o^o° o
o oco
o o
o
'o o
o"o°o o o ~ o
o
°cg<*
Ooo,0 oo-00.0°o o-r
oOqO o°00o oo°ooo0o0ovooO^ o°o00o o o o°o °0c0°o o o Qo g    %   oog o o o o o o o c o o °o°0 o o o g u0V0oa3
°oo o o
f0oOO OO oriO
?°o ° q*o o o o-0   fti        Talni r   ° O °nr^
yoo?co^or>OGoWQ^o o o.o Gim/š/ooS o <5 °Xo
O O O0(x
o oOoc
"O O -o o o o_°_p o
°oo°° o Po o0p0
oP o^o no oo o
„ O - o°o
\y0o o o
t|>oD o o TE c o o
oo"°oo0G
V-'^b o o ° [oo c oo \ c-'o odo l\oO o o0
I Naznanilo in priporočba^ |
Cenjenemu p. n. občinstvu, gg. pisateljem in založnikom, slavnim občinskim uradom, kr. šolskim svetom in šolskim vodstvom, gg. odvetnikom in notarjem, trgovcem in podjetnikom ter raznim uradom vljudno naznanjam, da sem otvoril čisto na novo z najmodernimi stroji, črkami in okraski oskrbljeno
tiskarno knjig in umetnin «g|
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 9 in da tu izvršujem vsako j | v tiskarsko stroko spadajoče delo.
Priporočam se za blagohotna naročila z zagotovilom točne, fine, solidne in oene postrežbe.
DRAGOTIN HRIBAR.
(2352—B)
Čedno sobo
brez oprave, v mirni hiši, s popolno lastnim izhodom, išče miren, državen uradnik s 1. novembrom t. 1. (2356—2) Ponudbe pod naslovom: ,,Soba brez oprave poste restante Ljubljana".
za vodovodne cevi pri Logatcu se izroči pogodnikom (a kor dan tom).
Prosilci za to delo naj se zcrlase pri
(loes) Ant. Kunz-u (46>
tovarnarju za vodovode v Moravskih Gra-nicah (Mahrisch-VVeisskirchen), Moravsko.
Naravna arsen in železc sodržujoča mineralna voda
RONCEGNO
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, malariji, diabetes, opešanju mocij, poltnih, živčnih In ženskih boleznih.
Zaloga v vseh boljših trgovinah z mineralno vodo ia v lekarnah. (1928—B)
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika 8.
Str. 229.
Vsebina
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-^:7)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu priporočam vljudno svojo kamnoseško obrt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne spomenike, ker delujem odslej brez posredovalca, za
SO°lo ceneje
kakor vsaka druga tvrdka. V zalogi  imam  veliko število
spomenikov a-
iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah
po zelo nizkih cenah.
Velespoštovanjem
Ipacij Gamernik
kamnosek (2165-5)
Komenskega ulice 26 Ljubljana.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
251709