PoStnlns plačana v cotovlm L6tO LVIII.
V Uubliam, v nedeljo, dne 25. inaja 1930 Št. 119 1. šzdaja st.3
Din
Naročnina
Dnevno izdajo
ia kriljevlno Jugoslavijo mesečno 25 Oln polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedellskn Izdalo ceiole.Iio v Jutjo-slavlfl 120 Din, zn Inozemslvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po VSO <n2D,ve£|l oglasi no<l 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem a naročilu popust lzi<le ob 4 zjutraj razen pondeljho in dneva po prazniku
tJreantštvo /e v Kopitarjevi ulici šl. 6 111 KoKoplsl se ne vračalo, net ranh Irana pisma se ne sprejemalo -j- Uredništva telefon šl. 20S0. upravnlštva št. 2992
Informativen list za slovenski narod
Uprava ip vitopiiar/cvi ul.6l.ti * Čekovni račun: Liubliana štev. tO.tiSO ln 10.349 xa tnserale, Saiafcvošl.7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Ounai št. 24.797
Za našo
V pravkar izišlem »Etnologu« je objavil naš edini folklorist-znanstvenik, dr. St. Vurnik, velezanimivo študijo o »Kmečki hiši Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp«. V njej nam podrobno raziskuje in opisuje razvoj in obliko naših slovenskih selišč in domov v alpskem območju. S to in prejšnjimi Vurnikovimi študijami prehajamo končno tudi mi Slovenci k znanstvenemu raziskavanju naše ljudske umetnosti, kajti vse, kar smo imeli in delali na tem polju doslej, je bilo po veliki večini vendarle samo diletantstvo.
Dvojne misli se nam vzbujajo pri branju te razprave. Prvič čuti človek, koliko smo Slovenci ravno na tem polju že zamudili in kako nujno je treba rešiti, kar se sploh še rešiti da. Različne panoge naše ljudske umetnosti se danes vse hitreje umikajo novodobni unifor-mirajoči civilizaciji, nego v prejšnjih časih. Izumirajo naše stare narodne pesmi, pravljice, šege, hiše, ornamenti, obrtni izdelki itd. itd. in česar ne rešimo še v zadnjem trenutku, bo izgubljeno za vedno. Zato nujno in neobhodno potrebujemo ljudi in institucij, ki bi nam raziskale, zbrale in ohranile vse te priče in dokumente naše zgodovine ter življenja, mišljenja in čustvovanja našega ljudstva.
Nič manj važen pa ni ludi drugi moment, ki stopa človeku pred oči pri branju take študije. In to je ohranitev vseh teh individualnih tradicij v našem ljudstvu. Res je, da ne moremo zahtevati, naj bi si ljudstvo še danes gradilo svoje domove po vzorcu osemnajstega stoletja in da naj bi hodilo še danes v cokljah, pečah in avbah. Kakor so bile slovenske narodne pesmi, hiše in noše šestnajstega stoletja popotaoma drugačne nego osemnajstega, tako je seveda tudi samo ob sebi umevno, da morajo biti v dvajsetem stoletju nujno drugačne, nego so bile pa v osemnajstem. Okoliščine vsake dobe porajajo posebno mišljenje, ki se potem izraža tudi v ljudstvu v posebnih oblikah, toda bistvo ni toliko v teh zunanjih oblikah, temveč v duhu, ki te oblike formira.
Če pogledamo mi naše stare slovenske hiše, noše, ornamente, šege itd., koliko slikovitosti in lepote najdemo v njih, koliko individualnega slovenskega mišljenja in čustvovanja, pa čeprav so zunanje oblike v različnih dobah tako zelo različne. Danes se pa človeku zdi, da ubija moderna civilizacija pri nas ludi to dušo, ki je dajala nekoč izdelkom našega ljudstva njih individualno zunanjo obliko. Moderna civilizacija ubija smisel, ljubezen in spoštovanje do tradicije iu do individualnih vrednot, ki jih je ustvaril narod tekom stoletij in ki so mu bile tudi najmočnejša notranja in zunanja opora v vseh časili. Kaj ohranja vsak narod zdrav, žilav ter odporen, in kaj ustvarja vsakemu narodu njegovo individualno kulturo, če ne organična rast iz vseh pozitivnih vrednot lastne prošlosti ter njih spoštljiva gojitev!
In to je, kar začenjamo zadnje čase pri | nas vedno bolj pogrešati. Res je, da prav radi prirejamo ob vsaki primerni in neprimerni priliki naslope tako zvanih narodnih noš, toda če smo odkriti, nas mora biti takih nastopov večkrat — sram, kajti le prepogosto so podobni zgolj — maškeradam, dočim bi morali izražati predvsem pieteto napram svojstvenim tradicijam našega naroda. Te nastope prireja navadno del naše gospode ob nedeljah, dočim prav tista gospoda šest dni v tednu z besedo in dejanjem ubija v ljudstvu vse, kar so izoblikovala v njem stoletja dobrega in lepega. Le poglejmo velik del našega tiska, ki se prizadeva le za to, kako bi ščegetal maso z vsemi izrodki moderne mednarodne civilizacije in se pri tem ne straši z bolj ali manj odkritim pre-ziranjem ubijati najglobljih vrednot individualne narodne kulture. Mnogo boljše tudi ni z našo šolo. Res je, da je začela ta pri u. pr. risanju gojiti narodno ornamentiko, toda ves ostali duh, ki veje danes iz nje, nima skoro nobenega stika z našo živo narodno tradicijo, temveč se lovi po zraku za nekimi fantomi. In kar velja za tisk in šolo, velja tudi za vse druge panoge današnjega našega javnega življenja in udejstvovanja.
Posledice tega procesa, ki razjeda polagoma naravnost mozeg narodnega telesa, opažamo lahko že danes na vseli koncih. V ljudstvu peša ljubezen do rodne grude in rodnega krova, mladina pogosto tudi po nepotrebnem zapušča domače hiše in odhaja v mestne tovarne in v tujino, škodljive razvade se širijo • bolj in bolj in iz slovenske vasi izginja nekdanja topln lepota, ki je dajala stolelia vso življenjsko silo našemu narodu.
Med mnogimi našimi problemi torej nikakor ni zadnji: kako ohraniti našemu narodu vrednote njegove tradicije.	— c. |
• V
Sestanek Loucheur-Titulesca-Marinkovic v Belgradu
Belgrad, 24. maja. m. Dva ugledna gosta in velika prijatelja Jugoslavije sta danes prispela v Belgrad. To sla vodja radikalne levico v francoskem parlamentu, bivši predsednik vlade, član francoske delegacije Društva narodov, Louis Loucher, in bivši romunski minister za zunanje zadeve in sedanji poslanik v Londonu Tituloscu. Prvi je prišel iz Prage, drugi pa iz Pariza.
Njuno srečanje v Belgradu ni slučajno, ampak je dogovorjeno. Brez dvoma je v zvezi z velikimi problemi gospodarskega zbližanja držav Male antante. G. Loucher je bil predsednik komisije, ki je razpravljala nedavno v Parizu o vprašanju vzhodnih reparacij. Ravno njegovemu ugledu se je zahvaliti, cla so bili končno odstranjeni nesporazumi med Madjarsko in državami Male antante ter da je prišlo končno do likvidacije tega vprašanja, ki je bilo stalno na dnevnem redu in je neprestano povzročalo slaba razpoloženja v Madjarski, predvsem pa med Romunijo in Češkoslovaško.
Še bolj je značilno dejstvo, da sta oba visoka gosta prišla neposredno po kongresu Panevrope v Berliny, kjer sta oba zastopala svoje države.
Časnikarji so šli obema gostoma do Rume nasproti. Pri tej priliki je dal Loucher to-le izjavo: Bil sem v Berlinu na kongresu Panevrope, kjer se je govorilo o Briandovem programu. Kongres je bil lepo prirejen in je bil predlog zelo lepo sprejet. Razpravljal sem z nemškim zunanjim mini-slrom Curtiosum in nemškim kanclerjem Briinin-gom. Oba sta izrazila svoje simpatije za program Panevrope. Proučeval sem gospodarski položaj v Nemčiji. Brezposelnost je zelo velika. Ta problem je v Nemčiji eden izmed največjih. 0 njem se največ razpravlja. To je zelo važno in na lak položaj je
treba gledati v zvozi s stičnim v Angliji. Zelo sem bil presenečen, ko sem videl, da je agrarna kriza zelo velika. Zelo je velika ludi v Franciji, istotako tudi v Češkoslovaški in na Madjarskem. Da kratko končam: potujem zasebno in na tem potovanju se bom razgovarjal z glavnimi zastopniki držav, ki jih bom obiskal, posebno t- delu listih dveh odborov, ki sta bila izvoljena na '.onferenci za vzhodne reparacije: Agrarni odbor in fond H. Polrebno je, da ta odbora pričneta čimprej z delom. Pričeti je treba takoj. O tem so bom razgovarjal z dr. Marinkovičem in Tilulescom. Na Češkoslovaškem sem v tem pogledu našel vse dobro pripravljeno. Nadejam se, da bo lako tudi pri vas.
Posebno sem srečen, da ponovno prihajam v Srbijo, ki je nisem videl od leta 1914.«
Na kolodvoru jo bil Loucher zelo prisrčno sprejet. Ko je zagledal dr. Marinkoviča, našega zunanjega ministra, jo radostno vzkliknil: 2O, moj dragi Marinkovič!« Nadalje so ga pričakovali: francoski poslanik Dard, direktor političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Fotič in številni drugi visoki uradniki zunanjega ministrstva in neizogibni časnikarji.
Z drugim Orient Expressom ob 10 je prispel v Belgrad romunski poslanik v Londonu g. Titule-.-icu. Tudi njemu so šli časnikarji do Rume nasproti. Od Rume do Belgrada jim je v jedilnem vozu pripovedoval na svoj šegav in duhovit način:
»Pod pogojem, da to ne bo za javnost, Vam bom marsikaj povedal. Nisem oseba, ki bi mogla imeli svoje mišljenje. Zato je edino pooblaščen zu-[ nanji minister Mironescu. Zato bo bolje, da mi do-: volite, da Vas jaz intervjuvam. Prosim, dajmo na ' stran mojo funkcijo in sc razgovarjajmo kot tova-
riš; in časnikarji. Predvsem, kaj mislite gospodje,, zakaj prihajam v Belgrad?-:
Časnikarji so dali najrazličnejše odgovore. Končno jo Titulescu dejal:
; Razlog mojega prihoda v Belgrad je samo ta, cla vidim svoje • mnogoštevilne prijatelje. V Belgradu nisem bil skoraj dve leti Imam pa v Belgradu mnogo prijateljev. Z Marinkovičem se že poznava iz leta 1018. Zato so ministri Male antante čutimo kot nekaka družina, ne jia kot nekaka čisto politična kombinacija, torej družina, ki želi sebi dobro, ne mara pa slabega. Pomislite, cla sem spoznal Beneša, šc preden je poslal minister. Z Gju-ričem sva v Parizu skupaj polagala doktorat in naju veže stalno prijaleljstvo.
Mislim, cla bom v Belgradu ostal do jutri zvečer, nakar bova z g. Loucherjem potovala v Buka-rešt po Donavi. V Bukarešlu nisem bil od novembra. Upam, da tokrat moj prihod ne bo dal novega povoda romunskemu časopisju za fantastične komentarje.«
Tudi Titulesca so na kolodvoru sprejeli: zunanji minister dr. Voia Marinkovič, romunski poslanik in višji uradniki zunanjega ministrstva.
Jutri bo Loucher odpotoval v Bukarešt, kjer bo oslal en dan. Nalo bo odšel v Budimpešto, kjer bo imel konference o gospodarskih problemih.
Oba gospoda sta gosta naše vlade. Njima na čast bo zvečer banket v hotelu -Srpski kralj«. Jutri bodo konference o omenjenih problemih. Vsekakor jo njun obisk važnega pomena.
Belgrad, 24. maja. z. S subotiškim brzovlakom sta prispela v Belgrad tudi zet Loucherja inž. Jeau Sarada, in politični direktor Petit Journala« Marcel Reuille.
Muc Dmmld v stiski
Vpmširs«aje brezposelnosti vedno bolj pereče — Pred bojnim ' jsovanjem v parlamentu — ponudbe liberalcem
naldov kabinet radi vprašanja brezposelnosti, je delavski kab:net, ko so se v četrtek pogajanja z liberalci razbila kot brezuspešna, ponudil liberalcem novo pogodbo s tem, da je predlagal, naj se vprašanje volilne reforme zaenkrat odstavi z dnevnega reda in najprej sklene parlamentarna skupnost za rešitev zasilnega programa za odpravo brezposelnosti. Kot podlaga za to ima v bistvu služiti zasilni program javnih del, ki so ga svoječasno predlagali liberalci v svoji rumeni knjigi. V zvezi s tem se ima potem izvršiti program socijalne gospodarske relorme, ki naj bi združil liberalce in socijaliste. Šele po rešitvi teh problemov naj se potem razpravlja o volilni reformi. Loyd George je izjavil, da je pripravljen, da o predlogih v ponedeljek razpravlja z MacDonaldom. V liberalnem taboru pa ne verujejo, da bii Loyd George na podlagi koncesije, da se bo brezposelnost pobijala liberalno, za nedoločen čas opustil glavno točko liberalnih zahtev, to je volilno reformo.
London, 24. maja. 11. Kot naslednik Mo-sleya je bil major Altlee imenovan za kanclerja vojvodine Lancaster. Attlee je že dolgo časa član delavske stranke in član Simonove ustavne komisije za Unijo. V prvem delavskem kabenetu je bil državni podtajnik v vojnem ministrstvu.
Listi napovedujejo nadaljnjo poostritev položaja, četudi bo MacDonaldov kabinet srečno prestal kritično glasovanje o problemu brezposelnosti prihodnjo sredo. MacDonald je sklenil, da spričo vedno bolj grozečega problema brezposelnosti sam prevzame v vladi vrhovno nadzorstvo nad politiko brezposelnosti. Minister za brezposelnost Thomas bo dobil v kabinetu drugo mesto, ravno tako ludi drugi delavski član Simonove komisije poslanec Harthorn, ki je bil v prvem delavskem ministrstvu poštni minister.
London, 24. maja. n. Radi odločitve konservativcev, da prihonjo sredo vržejo MacDo-
Naeri zakona prof; oboroženim organizacijam sprejet
Se vedno novi pohodi Heimwehra in Schutzhunda
Dunaj, 24. maja. AA. Narodni svet je sprejel načrt zakona, ki ga je predložil kancler dr. Schober o razorožitvi političnih organizacij.
Dunaj, 24. maja. AA. Korbiro poroča, cla je, avstrijski parlament začel debato o zadnji izjavi vlade v zvezi z razorožitvijo raznih društev v državi. Zastopniki strank večine so že izjavili, da bodo podprli vlado v njenih stremljenjih za pomiritev dežele pod pogojem, da ostanejo nedotaknjene državljanske pravice in svoboda državljanov. Socialni demokrati soglašajo z izjavo zastopnikov vladne večine, vendar sodijo, da načrt zakona ni popoln. Socialni demokrati so mišljenja, da je treba sploh prepovedati »aufmarsche«.
Dunaj, 24. maja. 11. Velika avstrijska notranje politična razprava se bo razvila priliod-
Nemčija zgradi novo hrižarko
Iterlin, 24. maja. AA. VVolfbiro poroča, da je včeraj parlament sprejel drugo Iranšo za zgradnjo križarke >Bc. Predlog je prodrl s 207 proti 184 glasovom. Sedem poslancev se je vzdržalo glasovanja. Zbornica je istočasno odbila predlog parlamentarne skupine nemških nacionalcev, ki so zahtevali, naj se sprejme v letošnji proračun prva transa za gradnjo križarke »B«. Predlog je bil zavrnjen z 270 proti 128 glasovom, en poslanec se jc vzdržal glasovanja.
Berlin, 24. maja. A A. Tekom razprave v parlamentu o proračunu mornarice je minister Gro-
! nji teden. V petek je sklicana seja velikega kluba krščanskih socialcev in sicer njihovih zveznih svetnikov in deželnih glavarjev, katere se bo udeležil tudi dr. Steidle. Do tega časa [Ki se bodo večinske stranke medseboj |ioga-jale o zadnjih dogodkih v parlamentu in v hciinnvchrovskein taboru, jutri :-'c ob priliki desetletnice obstoja IIeimwclira v Voralbergu, katere se bo udeležilo 3000 IIcimwehroveev iz Vorarlbcrga in Tirolske, pričakuje govor dr. Steidleja, ki bo odgovor na ostre izjave notranjega ministra Schumija. V Korneuburgu priredi jutri velik nastop socijalno demokratski Scliutzbund, na kar bo imel voditelj Schutz-bunda poslanec <lr. Dcutsch pomemben političen govor. Ker sedaj istočasno in v istem kraju niso dovoljeni nnsto|ii raznih obrambnih zvez, jc upanje, da bo nedelja potekla mirno.
ner izjavil, da bo v kratkem predložil načrt za gradnjo vojnih ladij in za nadomestitev starih kri-žark. Parlament jo z veliko večino sprejel določbe o gradnji nove križarke.,
Schacht - lin. svetovalec Romunije
Pariz, 24. maja. AA. Poročajo iz Berlina: Finančni list Borsenkurier : doznava iz zanesljivega vira iz Bukarešte, da je Romunija povabila bivšega guvernerja nemške državne banke dr. Schachta, da prevzame mesto liuanc-nega svetovalca Romunije.
Barov o odnosu; do Jugoslavije
Sofija, 24. maja. A A. Povodom diskusije v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je govoril minister zunanjih zadev Burov ter omenjal odnošaje Bolgarije z njenimi sosedi. Posebej je omenil vprašanje dvolastništva ter pri tem poudaril, da so bili njegovi sestanki z Jugoslovani iskreni in da se bodo lahko še zboljšali, če ne nastopi kaka stvar, ki bi to razmerje skalila.
V
lin"
v Rio de Janeiro
Newyork, 24. maja. n. Zrakoplov Zeppelin je ob 3.52 berlinskega časa startal v Rio de Janeiro.
Nev/york, 24. maja. n. Zrakoplov jc ob 12.15 srednje evropskega časa preletel mesto Bah.ia, ob 14.20 pa mesto Barra de Rio de Conlos.
Newyork. 24. maja. n. Zrakoplov je pot Pernanbuco-Bahia preletel v 8 urah. Daljava znaša 385 milj, kar pomeni, da jc letel na uro 47 milj. Iz tega sc sklepa, da sc dr. Ecke-nerju nikamor ni mudilo.
Tajna družba za trgovino z dshlctf
Buenos Aires, 24. maja. AA. Akcijo proti trgovini z dekleti nadaljujejo oblastva z veliko energijo. Šef policije jc našel dokumente na stanovanju vodje tajne družbe za trgovino z dekleti. Na podlagi teh dokumentov ,je policija prijela 30 članov le družbe. Policija je izdala zaporna |>ovelja za ostalih 400 članov te družbe, ki so se večinoma poskrili iu se razbežali na vse strani.
UBILEJNI
V LiUBUANl
29.MAJ 9.JUNIJ 1930
Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 m= obsega 9 razstavnih zgradb. - 800 razstavljalcev-TOVARNIŠKE CENE VsEH VRST BLAGA. ŠPE-CIJALNI ODDELKI: tekstil, usnje, papir, pohištvo, automobili, r,troji in kovine, poljedelski stroji. — Perutnina. — Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije l in 30"—. Prodajajo denarni zavedi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Pufnik ild. Slavimo tCletnico obstoja velesejmal
Itatijcs n
Interesanina odkritja iz leta 1914
Berlin, 24. maja. (Od našega dopisnika.) Tukajšnji diploniatični krogi zelo pozorno spremljajo potovanje g. Mussolinija po tlaliji. Ker si mero-dajni krogi v Nemčiji absolutno ne želijo nobenih avantur, so zaradi Mussolinijevih govorov tudi nekoliko v skrbeh. Presojajo pa le govore cisto drugače nego širša evropska publika.
Nu \VilIielmsstrasse- pravijo namreč, da je Mussolini s svojo politiko nehote sam prišel v zagato, ki ga siti, da preti Francijo kajdtulira, ako noče Italije vreči v nevarno avanturo. Iil sicer razlagajo nemški diplomati to takole:
Zunanja politika Italije je čisto zavožena. Pred vojno šla bili med Italijo in Francijo dve sporni vprašanji: Tunis iu južna tripoliška meja. Ena po fašistični terminologiji najbolj podlih itaiijau-skih vlad je kljub strašnemu porazu pri Adui uspela. <ia je Francija liadonaliteto Italijanov v TunisU pogodbeno zagarantirala. Še pred izbruhom svetovne vojne. li kateri je ravno Mussolini, ki je takrat bil za Francijo goreče navdušen, najbolj silil, je Francija to pogodbo razveljavila. Vrh tega pa je vojna 1011—1018 Imela za posledico, da so Francozi zasedli tripoliški hinterUindc, ki tvori pot do
v
Sn
mulju
rfAl,
tliulritl. 21, maj
kanske propagande g.
g. Po neuspehu republi-Unuinuuo, ki je sedaj tako rekoč interniran v Valenciji, oziroma ne sme zapustiti svoje slolice, da bi držal svoje za kralja žaljive in hujskajoče govore po Španiji, jc nastopilo splošno pomirjenje. Strogo katoliško ljudstvo republikanstvo tembolj odločno odklanja, ker plove očitno pod svobodomiselno zastavo. Nasto-pivši mir pa daje možnost likvidacije sedanjega napol diktatorifnega režima, da so umakne normalnemu ustavnemu stanju, katerega zahtevajo tako konservativni kakor liberalni in socialistični elementi, in katerega z vso odločnostjo želi vpostavili tudi kralj, ki je v vsakem oziru danes kljub'iutri-gam republikanskih politikov najbolj vplivna oseba v Španiji z nezmanjšano populnritelo in najvišjo politično zmožnostjo.
General Berengue.-, ki je gentlenian. ni pa moz iniciative in dalekosežnejših zamislov, se bo po popolni paoifikaciji duhov umaknil novi vladi, ki jo kralj misli poveriti sedaj še t Parizu bivajo-žeiiiu bivšemu ministru Santiogo Abba, kateri bo te dni po svojem povratku iz inozemstva prevzel načelstvo reuovirane liberalne stranke. Treba pa bo poprej tej vladi, ki ue bo imenovana pred jesenjo. bržčas šele oktobra meseca, dati zakonit Značaj z v postavitvijo ustave, katera se bo pa potem parlamentarnim potom revidirala. Kajti vse vodilne politične osebnosti zahtevajo izprentembo, oziroma izpopolnitev ustave in sicer bi liberalni monarhistični elementi s pomočjo socialistične in
centralne Afrike, .ker je. In del nominalno pripadal Turčiji, Ttalijani pa so <e bili iued svetovno vojno i* Trlpolilanije razen glavnega mesta popolnoma umaknili. Če bi bila Italija- — tako zatrjujejo nemški politiki — ostala nevtralna, .ii je l*'o od Avstrije iu Nemčije I. 1914. zasigurano, da <lobi kot plačilo one pokrajine, v katerih bivajo Italijani nedcljeno od italijanskega narodnega telesa in r.opomeitaui s Slovenci irt Hrvati«, od Francozov pa, ki so bili l. 1917. v velikih škripcih, pa Tunis. Tako pa >0 Italijani iopogle.-lno estali un cedilu pa so.se morali zadovoljiti ž dunajskim darom jtiRoslovanakega 1'rlmorja.
Pa še po vojni se je vladi >izdajalskega -.: Gio-litiija pftsrečiltj na pomorski razorožitveni konferenci v VVashingioiui doseči priznanje brodovne paritete s Francijo, torej to, /.a kar se. zdaj g. Mus-solir^zaslpnj prizadeval ZdflJ je moral, ker Francija lega noče več priznati, spustiti v ^rodovno tekmo, ki mora Italijo finančno popolnoma iznesatt. To pa bi pomenilo konec fašističnega režima. Te tekmo Mussolini ne more pustiti, če hoče ohranili listo zunanjo pozicijo Italije, ki so jo priborile piedfašistične gnjile vlade, razen če pred Fran-

republikanske opozicije želeli prerogaiive krtine omejiti, dočim konservativni nionarliisli nasprotno zahtevajo ojačenje krone in izvršilne .oblasti, ki je, kakor oni pravijo, po demagoški demokraciji ter koruptnem parlamentarizmu skrajnega strankaV-stva bila ovirana v plodoviteni in pozitivnem delu, brezpogojno potrebujoccm jako avtoritete.
Volitve v kortese (postavodajalrio zbornico) bodo poteni takem najbrio novembra me seru ?o ne že v drugi ]>olQvlci Oktobra. Vlada upa, da bodo razen v Madridu in ndltatrili meslih potekle mirno, zlasti na deželi, ki je' republičanstvu popolnoma nedoštopna:
To Upanje vlade ne bo prevnrllo, ako se ji bo posrečilo pridobiti znse Katalonijo. Vlada se pomena Katalonije za bodoči mirni razvoj Španije dobro zaveda in je zato sama ponudila Kataloniji roko za spravo. Kralj Alfonz je s prestolonaslednikom in svojo teto, donno Izabclo odpoto-vaf v Barcelono iil i*/, vseh mest na železniški progi skozi Katalonijo se poroča o navdušenem sprejemu in ovacijah, ki jih je povsod deležen. Kralj pi inaša zmernim voditeljem katalonizina spravne predloge vlade, ki jc pripravljena vrniti štirim katalonskim provincam, to jo: Leridi, Goroni. Barceloni in Tarragoni, obsegajočim >12.000 kvadratnih kilometrov z okoli 4 milijoni prebivalstva, avtonomijo pod enim skupnim provinci«lnim O4lbo-.il rotil. Drugo zahtevo je vlad« žc izpolnila s tem. da je zopel. dovolila rabo katalonščine v vseli upravnih in sodnih instancah; preostane še. da do-
cijo kapitulira in sprejme pogoje, ki mu jih je stavil septembra meseca 11)29 francoski poslanik v Rimu, g. Beuumnrclinis. Ali bo to mogel? tii .je zdaj usodno vprašanje. On si je pot k
takemu sporazumu zdaj še sam s svojimi govori skoro čisto zabitrikadiral. On namreč' misli, da bi kapitulacija pred Francijo bila začetek Izolacije Italije, ki bi se našla obkrožena od smrtnih sovražnikov fašizma. in se boji notranjega prevrata, ki bi ga zanolili emigranti ali tako zvani fuorusciti«. Zato je v f i- ovnu rekel: »Vsiljujejo qii sami meč v roko« — pasu«, ki ga ie bila potem cenzura izpustila.
Zopel pa Francija ne bo odnehala od svojih pogojev od septembra lanskega leta, ker med desnico in levico obstoja --.Union aacree-, da Francija Italiji ne bo odstopila niti koščka svoje svetovne pozicije in mirno čakala, za kaj se bo g. Mussolini odločil.
On je; — pravijo Iu — v brezizhodni zagati. Ker pa je vendarle zelo realen politik in kljub vsem bojevitim govorom ceni mir in se zanj z vsemi silami prizadeva, mu ne bo preostalo drugega kakor da s Francijo sklene spravo.
»o
voli otvoritev zasebnih šol s katalonskim učnim jezikom. Ui jih je bil Prltno de Rivera zaprl. Tudi tretja zahteva jc na poti do uresničenju, namreč dovoljenje, da sc sme zopet izObešati katalonska HtsUva.
"Toko bi nova vlada grofa Albe. ako bo kralj res-vlado poveril liberalcem, kakor ti trdno pii-č.alrujojo — in to je skoro gotovo — 5e pred svojim nastopom stala pred situacijo, razčiščeno v eni najpoglavllnejših ločk: katalonskem vprašanju, ki je |wkI režimom rajnega diktatorja bito zavoženo do tega, da se je ojačila poprej neznatna' in brezpomembna separatistična struja tako zvanili .macio-istov, ki b( hoteli 'Kataloniji) od ostale Španije Sploh odtrgati in ustvariti Iz njo neodvisno vmesno državo med :Kii»lilijo in Francijo. Čeprav ta struja tudi danes ni'v narodu prav nič vkoreninjena, ampak straši samo v glavah malega števila skraj-nežev. .ie vendav madridska vlada mnenja, da je ludi za hodočiVost Ireba separatizmu vzeli vsako možno?! razvoja * tem. da se Kataloniji da avtonomija, tembolj, ker Je Katalonija gospodarsko najbolj napreden In politično vednobolj vpoštev prihajajoči del španske kraljevine, kojega upravičene asplraci.je se nc sinejo prezirati.
V vlado bi vstopili še drugi bivši politiki liberalne strank^, grot K o ,in a n o 11 e s ,,i|i marki
A Hi ii č e in a s jni bi dobila predsedstvo v korte-sih, eden v poslanski, drugi v gosposki zbornici.
Velikanske demonstracije v Indigi
London, 24. maja. d. V Bombavu je prišlo včeraj do dosedaj največje demonstracije proti angleški vladi. Več sto tisoč ljudi, govori sc celo o številu 600.000, je včeraj skupno demonstriralo po mestu proti postopanju vlade v Darasani. Na meji med starim mestom in tujskim mestnim delom jim je 500 policistov zaprlo pot. Vsa množica demonstrantov pa se ni razšla, temveč so se enostavno vlegli po ulicah. Čakali so več kot 4 ure na nadaljnji pohod, ki se je končno dovolil. Do večjih incidentov ni prišlo.
Moskva, 24. maja. AA. Po poročilu iz B0111-bava je bil tamkaj shod, ki se ga je udeležilo 100.000 Indijcev. Na shodu je govoril bivši predsednik nacionalnega kongresa Patel. t o-selmi poročevalec Daily Expressa poroča, da še nobeno zborovanje ni povzročilo tako ogromnega navdušenja kot snoenje Ropot po glavnih ulicah, kjer je največji promet, je bil popolnoma zadušen od vzklikov množic: »Doli z
Angleži!«	. . .
Pariz, 24. maja. A A. Poročajo iz Dake v Indiji da je prišlo med Indijci in muslimani do spopada. Pri tej priliki so demostranti iz-ropali nekaj trgovin. Osem ljudi je bilo ranjenih, sedem Indijcev so arelirali.
Bombav. 24. maja. A A. Gandhijev sin in tajnik Mahatma Pyarelat sla bila obsojena vsak na eno leto zapora.
A teniator na StrsManda
Malta. 24. maja. AA. Vsled poskušenega aten-tata na lorda Stricklanda se je prebivalstva polastilo veliko razburjenje. Vsak hip lahko izbruhnejo neredi. Bivši nacionalistični minister je ušel napadu razdražene množice le s pomočjo policije.
London, 24. maja. n. Atentator na guvernerja Malte Lorda Stricklanda se imenuje Mil-ler. Rojen jc v Angliji, jc epileptik in pristaš nacijonalne stranke, ki je guvernerju nasprotna. Ze leta 1919 je bil aretiran, ker je raztrgal angleško zaslavo. V mesltt vlada radi atentata ogromno razburjenje in se bojijo nemirov.
Žrtev znanosti
Pariz, 24. maja. n. V Parizu so X-žarki Zahtevali novo žrtev znanosti. Ženskemu zdravniku Harrelu, ki spada med prve pionirje radijeve terapije, v kateri deluje že od leta 1896, so aanes ampula01 i uCsiio runii.
se
Glasovi francoskih iistov
Pariz. 24. mujo. 11. Italijansko poslaništvo v Parizu energično dementira vesti, da bi sc bile italijanske čete izkrcale v Albaniji. Quni dOrsuv in jugoslovansko poslaništvo \ Parizu pa izjavljata, da o tem nista prejela nobenih vesti. Levičarski listi ugotavljajo, da Italiji ni bilo treba več. da izkrca svoje čete. tla bi na ta način manifestirala svoje stališče v Albaniji. Quotidien izjavlja, dn je sedaj položaj postili tako resen, da je neobhodno postala potrebna preiskav« po Društvu narodov. Od žc
davno obstoječega do očitne aneksije
italijanskega protektoratii Albnni.je je sedaj stnno šc en korak. Žc več mesecev se vrši. da se tisoči italijanskih fašističnih prostovoljcev izkrcujejo v Albaniji. Soeijalističlli list r-PopuIair« najostreje protestira proti -nemarnosti« francoske diplomacije, ki tla jo zamudila vse prilike, du bi nastopila proti fašistični ekspnnzi.iski politiki. To so bile tri prilike: 1111 Madjnrskem pri aferi |K)iiarcjt vanja bankovcev, pri aferi vtihotapi janja orožja ili pri škaudulu inozemskega posojila.
Zveza nabavnih zadrug dobi svoj dom
lleljtratl, :M. maja. u. Na svečan način je bila danes blagoslovljena zgradba zveze nabavnih zadrug državnih uslužbencev. Nh to svečanost so prišli delegati uradniških zadrug lz vseh krajev, posebno številno pa so bili zastopani Slovenci, ki so večinoma železničarji 111 ki so prišli tudi s svojo godbo. Posebno Slovenci so bili 1111 kolodvoru, kakor 1 utii v Belgradu sploh, zelo prisrčno in navdušeno sprejeti.
Na dopoldanski svečanosti je Nj. Vel. kralj zastopal njegov adjutaut polkovnik Petrovič, vlado pa je zastopal finančni minister dr. Švrljuga. Predsedoval je Miloš štibler, predsednik zvezo nabav. Ijalnih zadrug, ki je predložil pozdravni brzojav NJ. Vel. kraku- in predsedniku vlade Petru Živko-viču. Nato so sledila poročila. Delegati iz notra-j njosli so imeli kratke pozdravne govore, v katerih so pozdravljali tn velik uspeh zveze. V imenu Slovencev je govoril Ivan Deržiff.
Romunski avtomobilisti v Jugoslaviji
Bidtmul, 24. maja. m. Končno je določen pro gram svečanosti in avtomobilske tekma v Jugoslu-1 viji, ki jo priredi v zvezi z našimi avtomobilisti romunski avtomobilski klub. Svečanosti se bodo pričele I. junija, ko pridejo avtomobilisti v Belgrad. V Slovenijo pridejo 8. junija zvečer iil sicer iz Zagreba, 9. junija zjutraj so odpeljejo kolone, preko Ljubljane nn Bled. Tam jim ljubljanski klub priredi banket. Če se bo Nj. Vel. kraljica nahajala nn Bledu, se ji bodo gostje korporativno poklonili. 10. junija se bodo odpeljali z Bleda preko Rogaške Slatine, Varaždina, Virovitice v Osijek.
Zagovor J. Predavca
Zagreb, 24. maja, p. Danes so je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Obširno je govoril v svoj zagovor. Naj preje je navajal, da ga obtožnica hoče naslikati kot glavnega funkcionarja v vseli teh gosjiodarskih organizacijah: v Hrvatski seljneki banki, v glavni zadrugi in v -Previdnosti«. Iz obtožnice izgleda. kakor, tla se iti ničesar moglo brez njega zgoditi, ko je 011 opravljal vse te posle, ga obtožnica neprestano naziva kot ravnatelja, ravnatelja (.lavno zadruge |xi stalno nazivu prokuristu. .Samo na enem mestu se skromno omenja, tla je bil Ružič glavni ravnatelj Zadruge.
Josip Predavec se obširno bavii s posameznimi točkami obtožnice ter govori o fuziji Glavne zadruge in Hrvatske seljaekc banke. Najjačji argument je v tem. du so bile knjige zamenjane, /a to ga obtožnica posebej delu odgovornega. Predavec odklanja odgovornost in nugloša. dn je Ružie vodil vse posle, pa je z trotil na to vodil tudi knjige. Zato nosi 011 |iopt>lno odgovornost. Med tem so izginile tudi nekatere, knjige Seljačkcga doma. Obtožnica dela Predavca odgovornega, on-pa ni imel tam nobenegn interesa.
• -i; Na^ jč obširno govoril o prodaji oziroma o iKtktrpu St^ljačkegn doma. o dnevnicah fl** rodnih poslancev, s katerimi bi se imel kupiti Seljat kii dom. --Vse. kar sem delal,« jc rekel Predavec, -sem delal iz čustvene potrebe. Vso svojo energijo selil vložil v ta (Kisel.
Delal sem z. ljudmi, ki so bili pošteno in i ugledni, in za katere nisem imel razloga, o njih ! sumiti, tla bi me prevalili. Ako se je vendar j ka j storilo, se to tiče njih. ki so tc posle uprav-! I jati. in nn j se oni pokličejo nn odgovornost. M.011C pokličite na odgovor za tista dejanja, ki srni jili izvršil v teli Ustanovah, t ti me oprostite vsake kazenske odgovornosti.«
Nato je predsednik senata zaključil razpravo, ki se nadaljuje v ponedeljek.
Miss Johnson jc dospela na cilj!
Interesantcn polet mlade Angležinje iz Londona v Avstralijo
Port Darvvin, 24. maja. AA .Angleška letalka Amv Johnson je prispela semkaj včeraj ob 3.55 popoldne.
London, 24. maja. AA. Miss Amy Johnson je prispela v Port Darvvin in srečno preletela nevarnih '500 milj preko morja od Atanibue. Zapustila ie letališče Crovdon 5. maja in dovršila v 20 dneh
, - 1 . , ■ ______■ „„:umnen ,,-,;!;
falske sposobnosti inlade letalke. Preletela je 8000 čevljev visoko gorovje v silnem viharju in v gostih oblakih in pristala na poti v Bagdad v oslepujo-četn peščenem viharju .Na poti v Rangoon je zašla mladenka v silni tnonsum. Pri pristanku se je letalo nekoliko pokvarilo iti ga ie morala popravljati tri dni. — Na ta način je izgubila upanje, da bi pre-
čudovit solo polet, ki meri približno 10.000 milj. : kosila Ilinklerjev rekord. Letela je v Bangkook Na do t i je naletela pogumna mladenka na naj raz- ;	: 1 - c:	- -
ničnejše ležkoče in nevarnosti, na katere mora biti pripravljen pač vsak letalec.
Letalka se je morala boriti z meglo, s tropič-nitni nalivi, viharjem, preleteti z večnim snegom pokrite gore in premagati mrtve puščave iil prostrana morja. Spremljalo jo je pri prihodu v Port Darvvin več letal do postajališča, kjer jo je sprejela velikanska množica z nejDopisnimi ovacijami. Ves! o njenem srečnem pristanku v Port Darvvinu je "bila sprejeta v Londonu z velikanskim zadovoljstvom. nič manj v Htillu. kjer žive njeni sorodniki.
Anty lohnson jc stara 22 let iil je dobila prvi pouk v letalstvu pred 13 meseci, potem ko je končala študije na sheffieldski univerzi, kjer je protno-virala za doktorico umetnosti. Pozneje je bila zaposlena pri nekem londonskem advokatu za lajnieo. Ko je poselila letališče Stag Lane, je dobila veliko
Dunajsko vremensko napoved: Nezanesljivo, milejše Menic, verjetnost neviht.
veselje za letalstvo iu se učila pozneje letali.
Pozneje je dobila pilotski patent. S tem ui bila zadovoljna in je študirala ludi inženjerstvo. Pred poletom v Avstralijo je letela v rodno meslo Hitll, !<i je oddaljeno od Londona 147 milj.
Ko je hotela leteti v Indijo, so ji vsi odsvetovali in jo opozarjali na velike nevarnosti, ki jo čakajo. Letalka je pa oslala trdovratna in kupila z očetovo pomočjo letalo iz druge roke. Letalo je bilo zelo dobro in lahkega tipa Dehavilland z >Gipsy« motorji po sto konjskih sil. Pomagale so ji tudi bolj iz dobrote kot drugače petrolejske družbe in ji obljubile na poti svojo pomoč. 5. maja je pogumna mladenka zasedla svoje lahko letalo, mahnila očetu v pozdrav in krenila sama v Avstralijo. Po 750 miljah dolgem poletu se jc ustavila prvič ua Dunaju. Nato jc prispela zapored v Carigrad, Allepo, Bagdad, Bneciar Abbas in v Karači. Selc potem, ko jc prispela v Indijo dva dni poprej kot llinklcr, jc časopisje poslalo pozorno na izredne le-
strahovitem dežju in od tu v Singapore v tako gosti megli, da je bila prisiljena leteti ob obali komaj nekaj čevljev visoko
Pozneje je uživala iniss Johnson po'dporo in gostoljubnost nizozemskih oblasti, ki so ravnale z njo kot s svojo rojakinjo in želele, da bi se njena avantura srečno končala. Letalka je dosegla svoj cilj ravno na imperijalni dan.
Po par dneh počitka bo miss Johnson nadaljevala polet v Sydney.
severne , '
rejemi pri g. kanu
Ljubljana, 24. maja. AA. Prihodnji torek, dne 27. maja odpadejo sprejemi pri banu dravske banovine g. inž. Dušanu Sernecu, ker bo službeno odsoten.
Refleklattlom za sprejem na učiteljišče
Ljubljana, 24. maja. AA. Kraljevska banska uprava opozarja na podlagi konkretnega ministrskega odloka, da naj se učenci (učenke), ki so lani dovršili (e) slivi gimnazijske razrede, lakoj javijo k j nižjemu tečajnemu izpitu, ako žele biti sprejeti(e) na učiteljsko šolo.
Češkoslovaška znižala diskont
Praga, 24. maja. n. Češkoslovaška narodna banka je na današnji seji znižala diskont-no mero od 5% na 414%, lombardno mero za državne papirje od 6 /b na 5 /■_• %, za ostale papirje pa od b'/<% na 5%. Zveza češkoslovaških bank je imela danes sejo, na kateri se jc razpravljalo o znižanju diskonta v narodni banki, vendar ni prišla do nobenega sklepa.
London,. 24. maja. n. Kitajske narodne čete so v zadnjih dneh pripravile severnim četam hudo bitko, ki je trajala 18 ur in po kateri so Nankingrke čete zavzele Landfcng ob železnici Lunghci, 20 milj vzhodno od glavnega mesta province Honan. Severne čete so bile popolnoma poražene, in bežijo v neredu proti Keifengu, kamor jim sledijo vladne čete. Ujetih jc bilo več kot 20.000 mož severne armade, med njimi generali Wan, Hsuang in Tsai. NankinŠke- čete so zmagale radi tega, ker jc eden izmed generalov severnih čet poslal izdajalcc in severne žete naenkrat napadel za hrbtom.
Moskva. 24. maja. AA. Sovjetske organizacije se bodo udeležilo krznarskega sejma v Leipzigu iil I bodo razstavile obilo blaga drage kvalitete. Poleg
SS
Dunaj, 24. maja. 11. Integralni Avstrijci so lia predlog svojega voditelja polkovniku Wolfu soglasno sklenili, slaviti zahtevo, do sme zopet nastati sutno avstroogrska monarhija. Zato se upiraj:) proli prizadevanju madžarskih legiti-inistov. ki hočejo pomagal! nadvojvodi Oloiitt, da doseže ob svoji polnoletnosti madžarsko krono. Oni izjavljajo, da take enostranske rešitve restavracije I Itibsburžotiov nc morejo vzeti v vednost, ker habsburški hišni zakon in pragmatična sniikt-i.ja šc danes pravno obstojata ter so ix> teh zakonih dedne dežele llabs« buržiiuov neločljive in nedeljive ter tla morata biti rudi tega madžarska krona sv. Štefana in avstrijska cesarska ktotin brezpogojno in vedno združeni na eni glavi. Islo velja tudi za češko krono sv. Vnelava in za hrvatsko krono.
BudlmpeStn. 24. mitju. 11. Listi legitimistič-ne strti,je demontirajo vesli, da namerava nnd-vojvoda Oton nu praznik sv. Kmerikn priti na Madžarsko. Z druge strani pa se poroča iz zn-vodu v Belgiji, v katerem Oton študira, dn bo
sovjetskega paviljona ho pt; iuvljeu zoološki park , "b ««\i priliki prišlo na z živimi živalmi iz. scveiuih krajev ltusije.	-100 njegovih sošolec v,
Madžarsko z Otonom
Pred velikim dnem
Proslavimo 80 letnico šhola dr. Aniona Bonaventure Jegliča
Ljubljana se pripravlja, da proslavi osemdesetletnico svojega ljubljenega sivolasega vladike. Gotovo je, da ni med Slovenci moža, ki bi užival večje spoštovanje nego naš knezo-škof. Njegovo ime pomeni za naš narod simbol poštenja in neustrašenega borca za vse dobro in lepo in pravično. Narod se zgrinja okoli njega, kakor se še ni okoli svojega pastirja. Zanimanje širokih vrst naroda za izredni praznik priča o njegovi veliki ljubezni in hvaležnosti do moža, ki je ostal, dasi visok dostojanstvenik, z vso svojo bituostjo vkore-ninjen v domači zemlji, moža, ki je iz te zemlje črpal moči za svoj narod ter vračal nazaj stotero v eni sami želji, da bi to bilo v prid njegovemu ljudstvu. Da, njegovemu ljudstvu! Ves se nam je dal ob nastopu, ves je bil naš ob izvrševanju svojega prevzviše-nega poklica. Zato tudi obeta proslava njegovega jubileja postati veličastna manifestacija hvaležnosti in ljubezni do visokega kneza. Ali je res knez in vladika? Če iščeš pomoči v svoji gmotni ali dušni stiski, ti je le prijatelj in oče, toda če je treba braniti pravico, svo-
bodo, dobroto in resnico, takrat vstane sivolasi knez, takrat je njegova beseda odločna, takrat je njegova volja nezlomljiva. In vsega smo bili deležni: bili smo deležni njegove pomoči in tolažbe, bili smo deležni njegovega odločnega vodstva. In vsega smo deležni še danes, ko osemdesetletni škof še z mladeni-ško živahnostjo in mladeniškim ognjem moli, dela in trpi za svoje ljudstvo.
Zato ni čudno, da je želja nas vseh, da bi pokazali, da se zavedamo, koliko dolgujemo svojemu dušnemu nadpastirju iu voditelju za vse njegove žrtve, za delo in skrb za duševni preporod in kulturni napredek našega naroda. Kot majhen izraz te naše ljubezni naj bi bila proslava njegovega jubileja. Uvod bo podoknica, ki jo priredi na 28. t. ni. zvečer mestna občina ljubljanska. Pel bo veličasten zbor nad 200 pevcev ljubljanskih pevskih zborov pod vodstvom g. Prelovca. Ljubljano bodo razsvetljevali žarometi. Na vnebohod bo slovesna služba božja v stolnici, ki se je udeleže deputacije katoliških organizacij. Zvečer bo slavnostna akademija v UnioniK.
Praznični dan v Kovotju j G. dekanu Mat Riharju
Kovor, -i3. mu ju.
Sprejem novega g. župnika v četrtek, dne 22. maja je bil kar moči slovesen in nad vse prisrčen. Naši fantje na konjih so gu šli pozdravit na farno mejo in ga spremili v \<is, kjer gu jc pričakovala vsa župnijska srenju. Pokali so to-piči, zazvonili zvonovi, pod slavolokom pa jc pozdravil novodošlega našega duhovnega voditelja ccrkveni ključar iin nato v daljšem govoru gjžupan, želeč mu prisrčno dobrodošlico iu
Novi kovorski župnik g. Frane Zabret, bivši direktor »Slovenca«.
srečno bivanje med nami. Mala deklica mu jc z lepim nagovorom ponudila šopek rož, ki naj bodo podoba naših otrok, ki mu jih izročamo v vodstvo in varstvo. Posebej so novega g. župnika pozdravili naši ognjegasci, ki so se v kroju udeležili sprejema.
V lepem sprevodu, kjer je korakala vsa šolska mladina z učiteljstvom. smo odšli nato v cerkev, okrašeno z venci in rožami. G. župnik Finžgar iz Ljubljane nam je v kratkem, sila klenem govom raztolmačil, kako prihaja k nam novi g. župnik v znamenju evangelija in ključev, da bo gospodaril naši cerkvi, a tudi našim srcem. To tudi želimo. Veliko tovarišev-duhovnikov. ki so gu spremili na novo službo, nam jc priča, da so ga v Ljubljani res radi imeli. Tudi mi Kovorjani ga prisrčno jiozdrav-Ijamo in ničesar bolj nc želimo, da se uresniči napis na slavoloku, ki smo ga postavili: Mi Tvoji — bodi ves naš!
Prepričajte se o trpežnosti vrvarsklh Izdelkov iz prve kranjske vrvarne
Ivan N.Adamič, Ljubljana, tLtrz
in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje, Kralja Petra cesta 33 in v Kamniku, Šutna 4
Ukradene kravice žalosten konec
Jesenice, 22. ma ja.
V Spodnjih Gorjuh pri Poru, kakor se pravi po domače, so imeli v liljjvu dve kravici, ki sta bili prav dobri prijateljici. Toda v nočii na torek ju jc tatinsku roka nasilno ločila zu vedno. Prišel je neznanec v hlev, ko je vse spalo, ter jo odvedel neznano kam. Ko sc jc zdanilo in jc gospodar pogledal po svoji živinici, je samevala v hlevu ena satnu krava. Naznanil je zadevo orožnikom, ki so takoj pričeli zasledovati.
Sled parkljev je vodila proti Jesenicam čez Poljane. Ker ua Javorniku žc od povodnji sem ni mostu čez Savo, jc morala kratica čez most v Kurji vasi. Otl tam dalje je bita sled zabrisana. Vendar pa so orožniki prav hitro zasledili, kje sc nahaja ukradena krava. Kar na Jn-vorniku so pričeli s preiskavo in res prav kmalu našli drobovje in druge odpadke zakopane v gnojišču. Šli so šc dalje in v senu našli parklje, katerih širina se je ujemala z odtisi nn cesti Čez Poljane. Aretirnii so klavca, ki je priznal tatvino ter povedal, d« je meso odpeljal k so-rodmici v Žirovnico. Tako je uboga kravicn gor« plačala, seveda pa bo mesar tudi plačal. Pa ua drugo vižo.
Šmartno pri Litiji.
:\Saj ni res! Saj nc bodo šli iz Šmartna. Ne pustimo jih!« Tako se je slišalo vsepovsod, ko je prišla t est, dn nas nameravajo g. dekan zapustiti in oditi na novo mesto v Kamnik, kajti čutili smo, da so bili g. dekan tekom 24 letnega službovanja med nami naš, ves naš, kot skrben oče med svojo družino, še danes, ko jih ni več med nami, kmalu tega ne bi mogli verjeti in so ne moremo vživeti v misel, da jih ne bo več med nami. Najlepša leta svojega življenja so posvetili nam. Veliko jih je. Ka j vse sc je v teli letih naredilo v cerkvi, društvu, fari, občini, nam ni mogoče našteti in skromnosti g.dekana bi tudi ne bilo ljubo. Ob nastopu razdvojeno faro so skušali vsestransko združiti in pomiriti. Ob slovesu prirejena akademija je pokazala. da tlelo mi bilo zastonj. Zvenela je v refren: Uspeli na vseh p°ljih je rodilo sodelovanje ljudstva z dušnim pastirjem. Po Mariji k Jezusu! Po tem geslu, zapisanem na prvem mestu v kroniki, so ves čas delovali.
Da imamo danes tako lepo število fantov in deklet v Marijini družbi in dobrih vernih mož in žena, ki so izšli iz te organizacije, gre v prvi vrsti zasluga g. dekanu. Največ dobrega duha v fari izhaja v prvi vrsti iiz Mar. družb. Dvigniti cerkveno življenje, povzdigniti lepoto cerkve in službe božje je bil cilj njihovega prizadevanju vsa letu. Neštete cerkvene pobožno-sti, verske prireditve in zborovanja, tridnet niče, slikanje cerkve, križev pot, orgle, napeljava elektrike, novi zvonovi, prenovitev oltarjev — vse to dokazuje, da je bilo njihovo delo osredotočeno v cerkvi. Da bi izročene ovce pripeljali bliže cerkvi iin Bogu in da bi tudi v javnosti vladal duh Kristusov, so vse ostale moči posvetili javnemu delu, kjer so delovali v prosvetnih organizacijah, kmetijski družbi, občinskem odboru in gospodarskih organizacijah. Povsod so pomagali na ta ali oni način, kjer s« mogli, zanimali se za vse, zasledovali vse sodobne razmere in živeli z duhom časa. Vse »telo pa je imelo pečat nesebičnosti in bilo vrše no i/, ljubezni v časni in večni blagor izročenih jim duš.
Kaj smo imeli, čutimo šc Ic sedaj, ko jih ni več. Zapustili so nas. toda zapustili so nam veliko, predvsem dobrega duha njihovega zglednega življenju. Ob slovesu prostorna dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so prišli k poslovilni akademiji in pokazali, du razumejo veliko delo svojega dušnega pastirju. Žalujemo, obenem smo veseli, da smo jih imeli toliko času v stoji sredi in se tudi z njimi veselimo, da se jim je izpolnila želja po olivni Gorenjski, po kateri so vedno hrepeneli. Kamničanom pa čestitamo, tla so jih dobili v svojo sredo in bodo deležni njihovega skrbnega in požrtvovalnega delovanju.
Zobni atelje Dentlst P. Vrankar, zobar
Gledališka ulica 7
se je preselil v novo- moderno urejene prostore na
Dunajsko cesto 20
nasproti kavarne Evropa, poleg Kmetske posojilnice, vhod ic Tavčarjeve ulice 2, I. nadstropje.
Ordinira od 15. V. naprej vsak dan od 8-12 in 2-5

•/ i
Bela bombaževina in platno naj se suši na solncu.
Sušite Vaše belo perilo na solncu in vetru. S pravilnim sušenjem dosežete že polovico uspeha v pranju, naravno, da se mora tudi pri pranju pravilno postopati. Z milom nikdar ne drgnite nežne tkanine, ker bi vsled tega porumenele in postale hrapave.
Namočite perilo raje v penečo LUX-ovo raztopino, ki jc za tkanino popolnoma neškodljiva.
Uporaba JAJX-a sc Vam mnogokratno izplača.
POZOR! - Lux je samo eden in se dobiva le v originalnih zavojih.
Avtomobilska industrija v Spodnji Šiški
Zgled domače podjetnosti.
Ljubljana, 24. maja.
Kljub vsemu pesimizmu, ki je LjubljanSan-noiu tako rekoč že v kosteh in kljub mnogim oviram, moremo le ugotoviti, da se podjetnost in de-lavnost v našem mestu stalno dviga, (irc sicer počasi, bi rekel Ljubljančan, pa gotovo. Ljubljana nikakor ne sme obupati, saj ima naravnost krasne pogoje za čim lepši, večji razvoj. Ako bi • imela pričeta akcija za tlakovanje slovenskih cest le nekaj uspeha in bi bile renovirane in tlakovane vsaj glavne ceste v Sloveniji, bi se s leni tujski promet pri nas znatno dvignil. Ljubljana bi postala središče in izhodišče tujskega prometa, denar bi se stekal v deželi in v nje glavnem mestu, na vseli straneh pa bi naše narodno gospodarstvo dobilo nepričakovane možnosti novega razvoja. Rešitev Slovenije in Ljubljane je resnično v tujskem prometu.
Tujski promet pa v današnjih časih ni odvisen samo od železnic, temveč postaja njegov problem čimdalje bolj in skoraj pretežno problem dobrih cest in avtomobilizma. Na naših cestah, kjer so bila še pred nekaj leti motoma vozila prava redkost, švigajo sedaj avtomobili drug za drugim. Potreba Slovenije po avtomobilih raste čimdalje bolj. vsako leto uvozijo v naše kraje večje število avtomobilov, še prav do zadnjega časa so uvažali k nam kar cele avtomobile, iorej ludi dele, ki bi jih naši obrtniki mogli napravili sami. Dosti lepih denarcev je šlo [>o nepotrebnem v tujino za avtomobilske dele, za razne repara-ture in drugo, ko bi lahko ostali doma.
Vendar so se razmere v tem oziru zboljšale, lako, da moremo že govoriti o pravi avtomobilski industriji pri nas. Kraj. ki si ga je avtomobilska industrija izbrala in kjer se koncentrirajo delavnice in popravljalaice avtomobilov, je Sp. Šiška, največje ljubljansko predmestje. Že sedaj je tam nekaj delavnic, kjer izdelujejo vse jiotrebne sestavne dele avtomobilov in avtobusov, razen motorjev in šasij seveda, ki jih zaenkrat šc ne l>o mogoče tako kmalu izdelovati pri nas. Ali šiško čaka v tem oziru še večji razvoj, zakaj v prav kratkem času dobi tudi pravo avtomobilsko tovarno. ki bo edina v vsej državi.
To tovarno gradi tvrdka »Triumpf-Avto:. ki je domača last. Vodi ga lastnik Ivan Keršif, sin pokojnega šišenskega industrijca in restavraterja g. Keršiča.
Poslopje nove tovarne stoji v surovem zidu že dograjeno ob Celovški cesti. Čeprav strojev še ni in jih bodo montirali v kratkem, vendar je že kratek obisk v novo dograjeni tovarni nudil mnogo zanimivosti. V pritličju bo montažna dvorana. V njej je že izkopan 1.60 m širok montažni jarek, v katerem bodo slali monterji, ki l>o<lo popravljali avto oil spodaj. Na stropu bo traverzni žleb. h kateremu bo mogel škripec dvigati še tako težke avtomobile v višino. V prvem nadstropju bo strojnica. Tovarna bo opremljena z vsem potrebnim: lift, moderna umivalna lopa. velik dvi-galni oder in drugo. Ves obrat bo na elektriko. V tej tovarni bodo sestavljali avtomobilske dele, jih tudi sami izdelovali in popravljali. Zanimiva je tudi prava arnerikanska naglica, s katero so gradili to tovarno: pričeli so dne 20. aprila, danes pa je že skoraj dograjena. Prav sijajno se je obnesel pri zgradbi te tovarne beton iz taljenega cementa. Pomen te tovarne je za prebivalstvo šišfke seveda velik, saj 1k> dosti ljudi zopet našlo doma zaslužek. Pa tudi za slovenski avtomobilizem bo yx>-men tovarne velik, saj bo mogoče marsikatero reparaturo ali sestavni del napraviti kar doma, dočim je bilo poprej treba zatekati se v tujino.
Tvrdka Triumf-Auto se pod vodstvom agil-neera g. Keršiča sploh odlikuje po podjetnosti. Sedaj je preuredila nekdanjo Kregarjevo kinematografsko dvorano v permanentno avtomobilsko razstavo.
Avtomobilska industrija, ki sedaj nastaja v Spodnji Šiški, je zelo razveseljiv pojav iu dokaz, da Slovenci tudi v avtomobilski industriji nočemo zaostajati in da je duh podjetnosti pri mis še doma.
Slov, izseljenci iz Francije pridejo na obisk
\ Franciji žive naši ljudje že izza povojne dobe v večji množini in se veča njiihovo število od leta do leta. Niso pa našli dosedaj šc prilike, da bi mogli obiskati \ večji skupini svojo domovino. na katero jili veže toliko vezi, čc izvzamemo one, ki smo jili pozdravili lani mesecu avgusta v Ljubljani, dospele iz Merlebacha in okolice, ki jili je bilo pa skupno lc okoli 80.
Za mesec avgust se pa pripravljajo naši rojaki iz severne in vzhodne Francije, iz dušno-pastirskih okolišev treh slovenskih izšeljeniških duhovnikov: g. Hafnerja iz Merlebacha. g. Ka-stelica iz Aumetza in g. Zupančiču i/ Lievina, pogledat svojo domovino s posebnim vlakom, okrog 400 po številu.
To bo torej prvi veliki obisk naših izseljencev i/ Francije. Po dosedanjih načrtih od-j potujejo iz Fruncijc v jionedeljek 25. avgusta ter ostanejo do in a 15 dni. Vozili se bodo skozi Švico in Avstrijo ter mimo Jesenic v Ljubljano, kjer se razidejo in potem ob povratku zopet zberejo in skupno odpotujejo po istem potu. Ustaviti se nameravajo tudi na narodni božji poti pri Mariji Pomočnici na Brezjah Spremljalo jili bo nekaj francoskih gostov, ki bi si radi ogledali hvaljene krasne kraje, kjer so doma ti Slovenci, ki jih oni sicer navadno zamenjavajo s Poljaki, katerih so sprejeli že toliko v svojo državo in sprejemajo vedno nove.
Rojaki v Franciji se zelo vesele obisku, ki se ga_ bodo udeležili, ako lc mogoče, in hranijo že sedaj denar v ta namen in zbirajo darila za domačine. Kakor čujemo. jc prodrla vest o prihodu že tudi \ Slovenijo, in se tudi svojci izseljencev željno ozirajo po trenutku, ko jim bo dano stisniti roke svojim že dolgo odsotnim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Prav bi bilo. da bi jim pripravila domovina primeren sprejem v Ljubljani, l jubeča mati svojim po svetu razpršenim otrokom.
Skrivnosten
umor
Slovenska krajina, 23. maja.
Tako Dolenja Lendava kakor tudi okolica stoj i pod utisoni dogodka, ki se jc pred dnevi odigral pred tamošnjo tovarno za dežnike. Nekega jutra so našla tam v luži krvi okrog 50 let starega moža. Ležal je brc/, zavesti. I/, globoke rane mu je še curljala kri. Ranjencu so takoj naložili na voz in so ga peljali nn policijo. Tam so ugotovili, du je mož identičen s Horvat I rančem i/, sosedne tasi. Ker so bili v onesve-ščenom še znaki življenja, so bili takoj storjeni potrebni koraki, da so ga odpeljali v Čakovcc v bolnišnico. Bilo jc že prepozno. Še preden so ga tam vzeli v oskrbo, je umrl.
Gotovi /nuiki kažejo, tla je umrli postni žrtev roparskega napada. Horvat je prebil noč v nekeui lokalu, kjer je kvurtul. Morda jo kdo videl, tlu je imel pri setbi večjo vsoto denarja in je jKirobiil priliko, ko sc je vračal proti domu. Sum je padel na nekega mladega človeka. Ali je v resnici kriv. bodo dognala nadaljnja zasledovanja.
efe Svljša in cenejša jc
PALMA
zdravilna grenka v-o-da. DOBIVA SE POVSOD/
Kaj pravih ?
Vaš list je ie večkrat pisal o beli kugi po Slavoniji iu o padanju rojstev po mestih. \'e samo, da je la pojav popolnoma nemoralen, tudi je dokazano, ila pomenja padanje rojstev iu pomanjkanje otrok veliko škodo, lako v narodnem, kakor ludi v gospodarskem oziru.
Žal, pa tudi pri nas, o Ljubljani, imamo opraviti s pravo propagando proti številnim rodbinam. To propagando goje oi.Uo nekateri hišni gospodarji. Dovolile da vam navedem en ali dva primera:
Družina išče stanovanje. Mati povpraša povsod in res iztakne 16 prostih stanovanj, primerno dragih seveda. V vseh 16 slučajih je bila pogodba ze skoraj sklenjena, kar' se je spomnil hišni gospodar: Imate kaj otrok?« »Tri!- ».4 lakose je ustrašil gospodar, potem pa ne!- Otrok pa ne maram v hišo, pod nobenim pogojem ne! l'a kar tri imate?« Tu družina še seda j išče stanovanje.
V hišo mojega sosede se je vselilo pred letom dni mlada zakonska dvojica. Mirna, liha, gospodar si je kar čestital, da je dobil tako solidne najemnike. S prvim majem pa sta zakonca prejela — odpoved. In veste zakaj? Nu spomlad se jima je rodilo dele! Gospodar pa ne more trpeli otrok v liisi, pod nobenim pogojem ne. Vse dokazovanje, ila tak nedolžen črviček, ki je komaj prišel na svet, vendar ne more biti. nikomur na poli, ni pomagalo nič. Zakonca se bosia morala izseliti.
Vprašam vas, gospod urednik: Je lo krščansko, preganjati družine z otroci? Je lo v korist družbe, države, splošnega blagostanja? Hišni gospodar, ki goni ta dva mlada zakonca z malim otrokom iz stanovanja, se vedno Irka na prsa, češ, kakšen velik ne, odru čut je v njem. Mož potrebuje odkrite besede, da spada med največje škodljivce naroda.
In proti takim škodljivcem ni postave, nihče jih ne preganja. Pa bi zasluzili. Kaj naj napravimo, prosim, povejte! Nas narod je, hvala Bogu! še krepak in zdrav. Naše matere se ne boje otrok. Vendar ali naj mirno gledamo, da se bo razpasla po krivdi takih Irdo-srinih hišnih gospodarjev bela kuga še pri nas? Ali naj čakamo, da bo po naših hišah utihnil otroški smeh in krik, da bodo prebivalci mesta samo se starci, da bo iz Ljubljane pregnana mladost? Kdor ti zrli to, kdor to pospešuje, zasluži najmanj, de mu vsa družba, obrne hrbet in ga izloči kot gobavca. Taki ljudje so hujši zločinci kot morilci.
OčeJa do smrfi zabodel
Lboj in težka poškodba pred novomeškim okrožnim sodiščem.
Nov
o mesto.
maja.
Danes sc jc vršila pred kazenskim senatom
okrožnega sodišča razprava zoper
______________ha Franceta iz ilrastja pri Cerkljah. Obtožen jo bil. da je .22. marca t. I. /večer blizu vasi l»ke pri Leskoveu s kuhinjskim nožem napadel Retlja Franceta in štefaiMča Jožetu ter prvemu prizadejal ureznino nad desno ključnico, drugemu pu vreznimi v levi nudlakct ter da jc s kuhinjskim nožem sunil svojega očeta Antona, katerega ni spoznal, pod desno pazduho ter mu prereza! več večjih /il dovodnic in odvodnic \ desnem pljučnem krilu tako, da je oče vsled tega umrl, ter da je zamahni! tudi na Belem bregu pri Leskoveu malo pozneje z nožem nad Romihom Janezom, da bi ga telesno poškodoval.
Iz poteka razprave je bilo r.izlmiti, da jc obtoženec nasilne narave, dn jc bil že sedemkrat predkaznovan. medicin 4 krat radi lahke, dvakrat pa radi težke telesne poškodbe. Ob času svetovne vojne je izgubil levo roko. Do letu 1027 je bil v oskrbi invalidskih domov \ Ljubljani in Celju, nato pa se je |»vrn.il domov in opravljal lažja dela. 1311 jc zelo udun pijači, kar je njegovo, že itak surovo naravo, še poslabšalo. IVcpir.nl se je vedno z očetom, kateri mu posestva ni hotel izročiti, temveč ga jc namenil njegovemu mlajšemu bratu. Ponovno jc grozil nasproti raznim tujim ljudem, da bo domačim /e pokazal. Radi svoje drzne in nasilne narave, si je kljub svoji telesni napaki, znal pridobiti med fanti rešpekt. tako. <ki je postal nekak njihov poglavar.
Dne 22. marca t. 1. je šel obtoženec - svojim očetom in hlapcem koli t vinograd. Po kosilu jc šel v Teršeličev vinograd in zidanico. Ko se je zvečer še nekoliko napil v domači zidanici in domačem hramu, jo bil toliko korujžen. da je bil ravno za tepež primeren. Ko je na poti (lomov čul za seboj moško družbo, sc jc brž oddaljil od svoje gruče in stopil na stransko stezo in počaknl s kuhinjskim nožem na fante. Ženske so sicer hotele preprečiti napad, toda Vrh se ni dal odgnati, temveč jc napadel in pri tem ranil Franca Retlja in Jožeta šteta niča. šlolanič je pred njim zbežal. Arh jc tcikel nekaj časa /a njim. potem se pa vrnil in nadaljeval pot ter neprestano aufal. To je bilo žc odveč njegovemu očetu, ki je šel po drugem potu /. nekaterimi moškimi. Skočil je zato na pot. po kateri je hodil sin. ko je pa bi! oče /c bli/u njega gu jo sin napadel in zabodel pod desno pazduho in mu prereza! pri tem v prsni duplini žile. tako, da je čez nekaj časa izdihnil šele sedaj je spoznal Vrli. da je zabodel svojega lastnega očetu in je začel tarnatii in jokati, ko se |e nekoliko umjril. je pustil očeta in šel z-a drugimi proti domu. Na Belem bregu je d ose I nekaj ljudi in jim tarnal, kuj se jo zgodilo z. očetom, Roinili Janez je svetoval, da bi šel nazaj z. njim. da bi morda očetu pomagalo, če So oče živi. lo pa je Arha tako razburilo, da jc potegnil znova nož nad Romihom. Leta pa je odskočil in padel. Arh je ponovno zamahnil nad njim Romih se g« je rešil edino na ta način, da ga jo z. voj-iiikom usekal po roki v kateri je držal nož in ga pri tem poškodoval.
\rh jo dejanje priznal zagovarjal pn so je, da jo bil precej pijan in jc bil /lasti razburljive naravo, odkar mu jo bila odrezana roka, pri kateri operaciji jč dobil 4 krat narkozo.
Zaslišano pričo so opisovalo obdolženca kot skrajno nosilnega in drznega pretepača iu so potrdile gori opisane dogodke.
Sodišče jc prisodilo Arhu 10 let robijc.
Hansi - novi katoličan
Zagorje, 24. maja.
Uausi — v šoli mu pravijo Janez, kor no gre, da bi v slovenski šoli nosil nemško ime — jo znana osebnost. Sicer je še majhen, ker mu šc 14 dni manjka do sedmega leta. pu vseeno poznan po vsem Zagorju, kjer jo šolo dobrega pol letu stalno naseljen. Njegov oče steklar brez posla jo z Vso dru/ino potoval iu iskal dela več let zraven pa prosi): um eine Nlei-nigkcit fiir seinc Fnmilic«. Dela nima — družina pa velika — zweiinal Zvvillinge und noch vvas, bilie selir,: —'pač potreba zn podporo. — Jeseni lanskega leta je dobil delo v Hrastniku, družina se jo nastanila v stari zagorski steklarni — in najstarejši sinko llansi je moral v šolo. Družiina so je pomnožila za onega člana, poslali so dote h krstu, tedaj pa se je ugotovilo, da je gospa protestantovske vere. mož katoličan/otroci katoliško krščeni — samo llansi — der Spit/bul) — je luterancem zapisan. Pn se je (ako določilo, da bo Se llansi katoličan |n stal. oče iu mati sla želela, podpisala pogodbo. <la bosta pustila vse otroke katoliško vzgojili — in Janez je bil 24. maja v katoliško cerkev sprejel. Obrt.I se je izvršil v cerkvi zjutraj po šmarnični pobož.nošti. I reba ga jo bilo pogojno krstiti. Obred je izvršil ; svetnik Sitar, za botru sta pa lungirala gdčiui Dora Kancler. Janezkova razredna učiteljica, iu g. Matija Polko. šolski upravitelj v Toplicah. Nemalu senzacija tudi za Zagorje, čeprav se marsikaj zgodi pri nas — lieniala senzacija, da gre otrok sam h krstu. - \ nedeljo 25. maju prejme Janezek z drugimi prvoobhajunci vred prvo sv. obhajilo.
V petek je bila ua Lokali slavnost prvega sv. obluijila. Prvoobliajuneev jo bilo 40. cerkvica natlačena ljudstva, izmed katerih jih jc čez sto z otroki vred pristopilo k sv.obhajilu. Le Skoda, da je vso slavnost nekoliko kazil dež. siccr pu jc slavnost potekla prav prisrčno in lepo, za kar gre hvala učiteljstvu loške šolske ekspoziture.
Danes jc prvo sv.obhajilo v Zagorju. Prvoobliajuneev je 193.
Nesreča se je zgodila v sredo v Kisovcn. Delavec Podjetl je bil zaposlen pri spuščanju lesa za jamo. Pri toni je imel nesrečo, da so mu roke prišle med vrv in kolesje spuščalne pripravo, pa mu jo na rokah potrgalo vso prste, le palca mu jo pustilo. Prepeljali so ga v rudniško bolnišnico, v četrtek pa so ga oddali v ljubljansko bolnišnico. — lako se nas drži smola. Lili praznujejo po štiri Silite na teden; drugim, ki so sicer redno na dolu. pa prste trga, da vsak pride na svoj račun.
Kresni En edini or!g'n»!nl posnet!«!
iz zvočnega filma »Ne verujem več nobeni ženski« (poje R. Tauber) so posneti simo na »Odeon« pioščah in te plošče se dobe samo pri zastopniku MQiaFnoion" — A. Kas »erge . ILjublfandi. M * I* Ji© s 5 če v as c. 3«. V zalogi še nad 100 drugih krasnih R. Tauberjevih posnetkov. — Zahtevajte sezname plošč!
Č. S. R.
sc ima za svoj svetovni sloves zahvalili svojim OVC vročim žve-plenim vrelcem iu blatuim kopeliui proti revmi, iSiasu, protinu. V zvezi s kopelji Tliormia Palače",-moderni veleliotel, Cyrillhof", zdraviliški hotel za srednji stan, Pro Patriac, ljudski sanatorij. 10 km obrežja, tenis, nogomet, stadion na svobodnem prostoru. 0 1 Dunaja 3'/a ure, direktni voz. Informacije: Posiovn ca l'iešiyan, L. Sehreiber, Zagreb, Strossmayerjev trg 1 ./11.
Koledar
Nedelja, 25. maja (5. povelikonočna. križeva nedelja): Gregorij VII.. papež; Urban, papež
jutri: ponedeljek, 20. maja: Filip Neri (Zdenko), spoznavavec. Križev ponedeljek.
Osebne vesži
Iz vojaške službe. Za vojnega uradnika v !. skup. lil. kategorije so napredovali med drugimi: Franc Kocmur, Franjo Stajer, Ivan Železnik in Franjo Brant. — Za predsednika izpitne komisije za višjega vojnega kapelnika IV. razr. ie imenovan višji voini kapclnik II. razr. Drag. Pokorni.
Novi grobov!
i Smrt uglednega rojaka. Na Dunaju je umrl v sanatoriju Lov.-, kamor je šel iskat zdravja g. Ivo L a h man, agilen član Jadranske Straže« v Splitu in spreten urednik njenega glasila. — Pokojnik, jako simpatičen mož, je vso skrb posvečal ideji našega morja. — član Jadranske Straže; je bil vse od njenega početka. bil je izmed njenih najvnetejših sotrudnikov. — Zavratna bolezen ga jo iztrgala iz njenih vrst, kjer se bo se dolgo poznala občutna vrzel. — Blagega pokojnika ho vsakdo, ki ga je osebno poznal in cenil, ohranil v dragom spominu.
-jj- V Ljubljani je včeraj umrla gospa Marija K o rdiš. vdovo midsprevodrtika. Pogreb bo v ponedeljek ob 'i po]>oldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. N. p. v ni.!
-j- V Metliki je umrl v 80. lotu starosli gosp. Jo.-ip Hrehorič ,brivec in posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne.
-J- V Radovljici je umrl g. Franc Zupane, veleposestnik. mlinar in lesni trgovec. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne.
N. v m. p.!
M(n!a kromha
it Ob 80!etnici knezoškofa dr. A, B. Jegliča,
29. maia praznuje naš vladika 80letni jubilej svojega rojstva. Hvaležnost nas nagiblje, da si ob tej priliki predočimo poleg življenjepisa našega Nadpastirja tudi njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje v korist slovcnskcgu narodu. Najlepši dokument te njegove delavnosti je knjižica, ki je bila sicer izdana ob priliki njegovega 20lelnega jubileja — škofovega posvečenja, je pa danes ravno tako aktualna in pomenljiva, ker jc to edina knjiga, ki natančno popisuje pota in delovanje jubilanta do njegove SOletnice. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni in Prodajalni Ničman v Ljubljani. Cena je 12 Din.
ic »Slovenski narod« o našem škoiu. »Slov. narod« je v včerajšnji številki pod naslovom »Birma v loških hribih- objavil člančič, v katerem se na neprikrit način norčuje iz našega škofa, ki sc muči na birmovanju v škofjeloških hribih. »Narod« skuša vso stvar tako narisati, da gre zgolj — za denar, za ofer, kakor pravi. Zelo obžalujemo, da se na tak način piše danes, ko se ves slovenski narod pripravlja, da se pokloni svojemu knezu in škofu. Od glasila, kakor je »Slovenski
1
Mm Malo M HnHie m
Dozdaj
,	.	izšlo 6
zvezkov. Cena zv. Din 13'—. Naročila sprejema Cirilova knjigarna Maribor.
Narod«, ki je bil prav pred kratkim sodnijsko obsojen radi sramotenja vere, seveda ni pričakovati, da bi se njegov cinizem ustavil pred sivolasim jubilantom.
ic Škof dr. Rozman je napisal za fante lep molitvenik »Besede življenja«. Botri! Hočete, da bo ostal vašim birmancem dan sv. birme v trajnem spominu? Kupite jim leda j fantovski molitvenik« Besede življenja«.
lir Vnem ženskim društvom in odsekom. Na dan Vnebohoda, 29. maja t. I. praznuje naš pre-vzviseni vladika gospod dr. A. Bonaventura Jeglič 80-letnico svojega življenja. V počaščonje in v znak ljubezni in hvaležnosti do visokega jubi-iaiilasse je osnoval »Jegliče.v sklad . Vsa ženska društva in dekliški odseki naj v teh dneh pridno zbirajo prispevke za dar v Jcgličev sklad-. Darove je poslati knezoškofiiskemu ordiuarijatu ali Prosvetni zvozi v Ljubljani. — Slov. krš. ženska zveza.
- PEtih -
odstrani inkoi in brez sledu „Creme t>rlxoI"
Dobiva so v lekarnah. ifroBoriJnli in parfumeri Jali. Zalo ua- Cusmooliomin. MiKi-eb. Smičiklagovu \!:t. Telefon 4S*-
Ktr Izlet Jadranske Straže v Dalmacijo. Udeležencem izleta Jadranske- Stražo v Split—Solin— Trcgir o binkoštih raznanjaino, da gre vlak dne (i. junija točno ob 19. Udeležniki naj bodo vsaj j 15 minut pred 7 zvečer na glavnem kolodvoru v i Ljubljani, ter naj vstopijo v vozove označene z: Jadranska Straža A, B ali C. Udeležniki z Dolenj- j ske, ki vstopijo v Grosupljem, Novem mestu, Stra- \ ži, Metliki itd., naj izvolijo paziti na osebni vlak, , ki odhaja iz Ljubljane ob 7 zvečer proti Novem ! mestu ter na označene vozove. Prijavniki, ki do i danes niso preklicali svoje prijave in niso vpla- | čuli zneskov, naj izvolijo takoj, a zadnji čas dne ; !. junija vplačati prijavnino in določene zneske, | Z zavlačevanjem napravljajo le nepotrebnega posla v administraciji. Prijavi«, ki uiso bile do danes preklicane, smatramo za polnoveljavne in se 1110-rnjo vplačati v vsakem primeru. Obenem naznanjamo, da je še nekaj ine.st prostih v A in 1) razredu. Prijavite se takoj. Zahtevajte nemudoma prospekte. Vplačajte zneske, ker termin se bliža in rok poteku. Izletna pisarna J. S. Ljubljana, Vogelna ulica 8.
ic Romanji' na sv. Višarje. Prosvetna zveza tem polom obvešča svoja društva, da je število romarjev za sv. Višarje zadostno in da vsled tega ue more sprejemati novih priglasov. Prav tako jc zaključeno priglaševanje za Oberamergau in sta obe skupini polnoštevilni. Za izlet na 1'litvička jezera je prav tako zaključeno priglaševanje.
ic Ali si že daroval za Jegličev sklad? Kdor te ni prispeval k Jegličcvemu skladu, naj to nemudoma stori. Pošlje n«f dar na ček. račun pošt. hranilnice v Ljubljani št. 10.457 (Škofijski ordina-rijat) z označbo »Jegličev sklad«.
ic »Dvig morale v družini« je glavni tema kongresa katoliških žena, ki zboruiejo te dni v Rimu. Vprašajmo se: Ali niso ludi izrodki današnje mode vzrok propadanja morale v druiini? Le poglejmo, kako oblačijo matere svoje otroke. Da, celo v cerkev prihajajo oblečeni tako, kakor da bi se vršila tekma, kateri otrok prenese — manj obleke. — Za netaktnost moramo označili tudi razvado, da je obleka nekaterih udeleženk na raznih slavnostnih priredilvah taka, da nikakor ni v skladu z značajem prireditve. —- Toda, tako zahteva — moda! Katoliška žena! Ali ni več v tebi toliko moralne sile, da se osvobodiš suženjstva kraljice — mode? — Slov. kršč. ženska zveza.
ic Opozorilo vsem gasilnim društvom. Jugoslovanska gasilska zveza opozarja vsa gasilna društva, da se je kongresna pisarna preselila iz Krškega v Ljubljano in da je vse dopise za kongresni odbor in odseke tega odbora naslavljati v bodoče na Kongresni odbor Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, Krekov trg 10. Sočasno opozaijamo vsa društva, ki se nameravajo udeležiti zveznega zleta v Laškem, dne 8. in 9. junija t. 1., da takoj, najkasneje pa do 31. maja prijavijo gasilnemu društvu v Laškem točno število članov in čas prihoda, tako. da zamore to društvo šc pravočasno razposlati legitimacije, na podlagi katerih je dovoljena polovična vožnja. Člani, ki pri odhodni postaji ne bodo predložili legitimacije, ne bodo imeli ugodnosti polovične vožnje, zalo naj drušlva ne odlagajo s prijavami.
"SEHF^fefc, Solnce daje vsem biljem življenje, še rastline obračajo svoje bste k solncu — tudi človeku je potrebno solnčenje. Najbolj koristno vplivajo ■^If solnčni žarki na človekovo telo, ki je namazano z originalnim NIGGE-ROL OLJEM ALI.KREMO (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
ic Pir.cgavski biki naprodaj! Na Gorenjskem je naprodaj okrog 25 plemenskih bikov, ki so bili letos licencirani, različne starosli, teže in različne kakovosti (od 21 do 30 točk). Pojasnila se dobe pri kmetijskem referentu v Kranju.
-A" Banovinska cesta na Bledu od hotela »Petran« do »Suvobora« bo v dneh od 25. maja t. 1. do vštetega 28. maja t. I. radi popravil za vsak promet zaprla.
ic Avtobusne vožnje od 1. junija na progi Kranj—Ljubljana. 1. Odhod iz Kranja ob 8.15, 13 in 19. Postajališče Glavni trg, hotel »Stara pošta« in Jelen«. Odhod iz Ljubljane ob 8, 12 in 18.30, postajališče pri »Flgovcu«. Avto, ki odhaja iz Ljubljane dnevno ob 8, ima v Kranju zvezo ob 9.30 z avtobusom na Jezersko—Bad Fellach—Kla-genfurt. — 2. Na progi Kranj—Jezersko: Odhod iz Kranja ob 9.30 in 20. Odhod 7. Jezerskega ob
II in 17. — 3. Nn progi Kranj—Gorice—Golnik: Odhod iz Kranja ob 8.30 in 16.30. Odhod iz Gorice—Golnik ob 10 in 18. — 4. Avtobus vozi poleg tega k vsem vlakom, ki prihajajo ozir. odhajajo v Kranj, in sicer ob 6, 8.10, 9.10, 11.15, 12.31, 15.45 in 19.30. Postajališče Glavni trg (pri cerkvi), hotel »Stara pošta« in hotel > Jelen«.
ic Pozdrav vladiki. Za mešani zbor zlo il St. Premrl. Ta efektna skladba bo izborno služila za slavnostni jubilej oOleinice našega nadpastirja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Zelo porabna je ta himna tudi za sprejem škofa ob priliki birmovanja ali kanonične vizitacije. V prosvetnem vestniku sc priporoča skladba »Ob ško-
fovi zlati maši«, G. Premrl ni zložil pod tem naslovom nikakršne pesmi. Tu jc mišljena skladba »Pozdrav vladiki«, ki se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 5 Din.
ic Knjigotržci pozor! Pri vas botri kupujejo svojim birmancem molitvenike. Ali imate v zalogi ludi fantovski molitvenik »Besede življenja« od škofa dr. Rozmana? Ako ne, naročile ga takoj pri Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, Ljudski dom. Popusta 25%.
-Jt Vreme v državi. V Ljubljani je sijalo včeraj solnce. Vremensko poročilo pa izkazuje za zadnjih 24 ur do včeraj ob 7: 37.8 min padavin. Barometer jc kazal 760.3 mm, termometer 12° do 19.6" C, vetra ni bilo. V Mariboru je deževalo (velja za 24 ur nazaj), barometer je kazal 758.9 mm, termometer 13" C do 15.6" C, veter |e bil :evernozapacIcn. V Zagrebu je deževalo. Barometer je kazal 759.8 mm, termometer 12" do 20" C, veter severnozapnden. V Belgradu je bilo pretežno jasno, barometer je kazal 760.4 mm, termometer 12" C do 22" C, veter južnovzhoden. V Sarajevu jc bilo poloblačno, barometer je kazal 760.5 mm, lermotcr 8" C do 22" C, veter vzhodno-južnovzhoden. V Skopliu ie malo deževalo, najvišja temperatura je bila 21" C. V Splitu je bilo pretežno jasno, barometer je kazal 759.3 mm, termometer 14" C do 18" C, veter vzhodnoseverno-vzhoden. Na Rabu je deževalo, vetra ni bilo, najnižja temperatura 15" C. Na Visu je bilo jasno, veter južnovzhoden, najnižja temperatura 11° C. V Mostaru je bilo jasno, mirno vreme, najnižja temperatura 11" C.
s<r Prijave za romanje na Trsat in izlet na otok Krk naj se čimpreje dopošljejo Sveti vojski v Ljubljani, Komcnskega ulica 17. Opozarjamo penovno, da se v zadnjem hipu prijave ne bodo več sprejemale. Vsi, ki bi hoteli priti kar na vlak neprijavljeni, bodo morali biti odklonjeni. Kdor se še ni odločil, naj to stori nemudoma.
V pondcljek 26. t. m. ob 8 zvečer nastopi v fiiharmon. dvorani grafični moški zbor in orkester pod vodstvom društv. dirigenta prof. A. Grob-minga s pestrim sporedom. Sodeluje barit. g. T. Petrovčič. Sedeži 10, 15, 20, stoj. 5 Din. Predprodaja v Matici.
V FILHflRMON. DffORflNI
ic Gorska dirka Konigsal—Jilovič (Češko).
Pri tej dirkalni prireditvi dne 11. maja, eni izmed največjih v Evropi so pokazali zopet velik uspeh svetovno znani Continental obroči. Na teh je vozil avto Auslro-Daimler vozača Sluck pl. Villiez, ki jt vozil izmed vseh najhitreje in dosegel rekord. Enako je imel Continental obroče vozač Carra-cciola, ki |e zmagal s svojim športnim vozom. Razen teh dveh so prejeli nagrade še prav mnogi drugi avtomobili na Continental obročih,
-k Lep napredek! Danes se vidi zopet par : lik nagrobnikov v »Ilustriranem »Slovencu« izdelanih cd že vsem znanega kamnoseško-kiparskega : podjetja Franjo Kunovar, Sv. Križ pri ljubljan-i skem pokopališču. Izdeluje spomenike, grobnice, cerkvena dela itd. po lepih modernih lastnih načrtih. Kor pri novih kompozicijah prisloja spomeniku lopo, relijef ali kij), Vam izvrši vse lo podjetje doma z akad. kiparjem. Priporočamo Vam, da kdor namerava kaj »ličnega dali v delo, oziroma naročiti (tudi po svoji skici) naj se preje informira pri omenjeni tvrdki ter bo prepričan, da so njeni izdelki v vseh slučajih prvovrstni, kakor ludi ugodne cene ler hitra izvršitev. V skladišču ima na izbiro lepe spomenike kakor tudi skice zanje. Ker mojster išče vsako zimo znanja v inozemstvu. da si svoje znan,jo, obrl in delo še bolj izpopolnjuje ler ima v svojo stroko zadostni vpogled, zato Vam ga najtoplejo priporočamo, podjetju samemu pa želimo še v bodoče obilo sreče!
iC Povratek ameriških izseljencev. V soboto 24. t. m. dopoldne je zopet prispela v Ljubljano skupina 60 ameriških izletnikov na počitnice v staro domovino. Vozili so se po French Line čez Havre z brzoparnikom »Ile de France«, čigar hitre in prijetne vožnje niso mogli prehvaliti. Posebno
«5 O

%
M mM, m i€go ftole in m
Prodaja se v vseh prvovrstnih drogerijah, parlumerijah in lekarnah
ficneralna zaslopslto /a Jugoslav. -. KliftHo Plaiiser in drug. Z« gre D
so jim ugajale lepe in udobne kabine ter brezhibna postrežba na parniku. Spremljal jih je v Ameriki znani g. Primož Kogoj, glavni tajnik Slovenske delavske zveze. Obenem je včeraj, 24. t. m. zvečer odpotovala večja skupina ameriških izletnikov čez Jesenice—Pariz v Havre na znameniti brzoparnik »Ile de France« nazaj v novo domovino. Želimo vsem mnogo uspeha v novi domovini!
it Trgovina in knjigarna »Nove« založbe v Ljubljani (Kongresni trg) priporoča staršem in botrom svojo zalogo molitvenikov, birmanskih daril in drugih nabožnih spominskih predmetov. V zalogi ima tudi bogato izbiro daril za različne druge prilike, tako pisalne garniture, albume, dalje mladinske knjige lastne in tuje založbe.
it Relerat o načrtu novega zdravniškega zakona priredi »Društvo pomožnih zdravnikov Dravske banovine« v ponedeljek dne 26. t. m. ob 18. uri v predavalnici Ženske bolnice. Referira dr. Tičar, ki se je kot delegat udeležil interkomorne konference v Belgradu. Ker je predmet aktualen in važen v strokovnem oziru, so vljudno vabljeni vsi zdravniki. Po predavanju debata.
Ljubljana
Ljubljančani — pripravimo se za pros!avo škofove 80 letnice
naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri
DRAGO GORUP & CO. - LJUBIM
Miklošičeva 14
it Gospodinje, reslavraterji, zlatarji, pasarji, župni uradi, čitajte oglas FURMOTO ALL-METAL.
it Soboslikarski vzorci sc bodo dobili na velesejmu paviljon M.
it Sanolorm — za dame v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chemotcchna«, druiba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
it Zoper mole — Tarmoll V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10.
it Samo pet besed, gospa, — velika čistilna moč, izdatnost in neškodljivost — so odlike dobrega mila. Poskusite zato takoj s pravim terpen-tinovim milom Gazela, ki ima vse te lastnosti v največji meri.
it Birmance razveselile z uro in verižico, ker fe trajen spomin. F. čuden, Prešernova 1.
it Prispeli so tudi žc inozemski strokovnjaki, ki postavijo na velesejmu ogromen umotvor.
it Za birmance priporoča tvrdka Novak, Kongresni trg 15, krasen plavi ševiot za obleke po 130 Din in fini kamgarn po 160 Din. Oglejle si zalogol
it Gospodinje, restavraterji, zlatarji, pasarji, župni uradi, čitajte oglas Furmoto-All-Metall.
it Vse higijenske ustanove, bolnice itd. uporabljajo za razkuževanje Sunitol. ki kakor lizol povsem zanesljivo zamori bakterije. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
it Opozarjamo na oglas Spodnieštajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
* Največji reveži so slepci. Spominjajte se jihl>Dom slepih« ima položnico 14672.
Kot najboljše tnasažno in domače zdravilno sredstvo proti
revmatičnim
bolečinam
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osveželost, okrepitev mišičevja, ter živčevja sploh se uporablja
ze pol stoleilo priznana
leufa IKlenfoi-droženka
francoska Zganie
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom.
Prve proslave 80 letnega jubileja našega nadvse ljubljenega knezoškofa dr. Jegliča so se pričele v teh dneh Za deželo nikakor noče zaostati naša metropola Ljubljana. Tiho, a pridno se pripravljajo pevski zbori, da pod pokroviteljstvom mestne občine prirede svečano podoknico.
V	sredo dopoldan se pokloni prevzviše-nemtt ljubljanska duhovščina, ter mu predloži svoje udane čestitke. Tudi mestna občina se ob tej priliki pokloni svojemu častnemu meščanu. Zvečer ob 8 v sredo bo zažarel grad v bajni svetlobi. Pred škofijskim dvorcem nastopi delavska godba »Zarja« in združeni pevski zbori ljubljanski, kateri zapojo: Aljaž: Divna noč; Vilhar: Naša zvezda, s tenor-solo, ki ga poje član opere g. Gostič; dr. Ipavec: Bodi zdrava. Godba zaigra štiri tej slavnosti primerne skladbe. Kakor slišimo bo ob tej priliki tudi stolnica razsvetljena z žarometi.
Na praznik 29. maja se zbero delegati verskih, karitativnih in kulturnih organizacij na dvorišču škofijskega dvorca, da pospremijo jubilanta v slavnostnem sprevodu k zahvalni, slovesni službi božji.
Na čelu sprevoda, ki bo razdeljen v pet glavnih skupin, korakajo Frančiškov! Križarji, Borci, Skavti in Skavtinje.
Nato slede zastave dijaških kongregacij, za temi korakajo dijaki kongreganisti, Slovenska Dijaška zveza, Akademska zveza, Borba, Danica, Zarja, akademičarke.
Tretjo skupino otvorijo zastave dekliških in ženskih kongregacij. Nakar slede kongre-ganistinje, dekleta v narodni noši, žene v narodni noši.
V	četrto skupino se uvrste zastave prosvetnih, delavskih in rokodelskih organizacij Za temi korakajo Cirilovi bratje, nato Zveza rokodelskih društev, Krekova m'adina, Pevska zveza, Vincencijeve konference, Ženska zveza, Prosvetna zveza, Starešinstvo, Odbor Katoliške akcije.
Meščana
Naši predniki so bili veliki ljubitelji cvetic. Ta dediščina je prihajala od mater na hčere, od očetov na sinove, dn so v lepšanju oken in s tem hiš, tekmovali. V poslednjih letih pa opazujemo žalostno dejstvo, da ta lepa navada, znak slovenske duše in gostoljubnosti, peša. Brez cvetja ni življenja, saj to oživlja vrt in hišo. se prilega ludi na mizi. v dekliških nedrih in v gumbnici. Cvetice razveseljujejo hišo in izpričujejo značaj njenih prebivalcev, so pa tudi uteha bednih in žalostnih. V davnini je narod nekatere odbral za znake gostoljubnosti, ljubezni, zvestobe, ponižnosti, devištva in drugih čednostih, posamezne barve pa za različna čuvstva. Zato se je uveljavil pregovor, tla, kjer je cvetje in petje, so dobri ljudje
Ljubljana nima simboličnega lica njenih prebivalcev, zaka j n jena zunanjost, s praznimi, n« ulice zevajoči 111 i okni in balkoni prikazuje popotnikom mrtvilo in skorajda površnost. I a pojav trpko učinkuje na tujski promet in na razpoloženje meščanov samih, ker zavaja v dolgočasje in apatijo. Treba je v našo čast in dobrobit. da ta pogrešek popravimo. V to svrho sc je ustanovil na pobudo ljubljanske^ podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« odbor, ki ga tvorijo zastopniki raznih korporucij, tiska, umetnikov in vrtnarskih strokovnjakov, ki si je nadel nalogo vsestransko delovati, tudi s potrebnimi navodili, da bodo vsa okna in balkoni s cveticami izpolnjeni. Izvol jena jnrija bo poleti ogledala tc cvetične nasade in odlikovala z nagradami in priznanji. Naj bi bilo tekmovanje najživahnejše, da pokažemo tudi na zunaj tisto dobrosrčnost in gostoljubnost, kakor je v srcih vseli meščanov.
Na sodelovanje vabimo hišne posestnike, urade in vse meščane, dn zadobi Ljubljana zopet najlepšo svatovsko obleko. Poklicni vrtnarji in ljubitelji cvetic naj pripravijo zadostno inno-
it Pri bolečinah v želodcu in črcvili ter prebavilih navaja uporaba naravne >Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala >Franz-Jose!< voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Peto skupino pa tvori duhovščina s Pre-vzvišenim knezoškofom. Sprevod vstopi v stolno cerkev pri desnem stranskem vhodu.
Po slov. službi božji zopet spremijo delegati jubilanta v škofijski dvorec, kjer mu posamezne organizacije izrazijo svoje častitke.
Slavnostna akademija na čast knezoškofu bo 29. maja ob 20 v veliki dvorani Uniona. Iz programa posnamemo, da bodo nastopili trije pevski zbori. Celoten program pa jc sledeč:
1.	Goller: Jubilate. Poje pevski zbor »Ljubljana« s sprcmljevanjem fanfar.
2.	Dr. Dolinar: V Bogu živiš. Poje zbor »Ljubljana« s spremljevanjem fanfar.
3.	Slavnostni govor, govori dr. Marko Natlačen.
4.	Državna himna. Pojo združeni pevski j zbori.
5.	J. Gallus: Ave Maria, poje pevski zbor j »Glasbena Matica«.
6.	J, Gallus: Laut et perennis gloria, poje pevski zbor »Glasbena Matica«.
7.	Dr. Pregelj: Knezoškofu gospodu knezu in škofu ljubljanskemu Antonu B. Jegliču za osemdeseti rojstni god, recitacija.
8.	P. Krizostom: Čebljanje naših malčkov, dramatična poklonitev mladine Jubilantu.
9.	E. Adamič: Zapuščena, poje pevski zbor »Ljubljanski zvon« s sopran šolo, poje gdč. Špclca Ramšakova.
10.	M. Zeleznik: Naši Materi, poje pevski zbor »Ljubljanski Zvon«.
11.	Povsod Boga, simbolična himna, spremlja pevski zbor »Ljubljana«.
Tako se pripravlja bela Ljubljana, da dostojno proslavi redek jubilej, ki ga bo doživel naš veliki vladika na praznik Vnebohoda Gospodovega. Vso javnost pa poživljamo, da se v teh dneh spominja zaslužnega moža nc samo z besedo, temveč tudi v dejanju. Zato pridno prispevajmo v Jegličev sklad,
ž in o cvetičnih rastlin in naj odjemalcem pomagajo s strokovnimi nasveti do uresničenja te lepe naloge. Prepričani smo, da bo ta apel našel po p o 1 n o razumevanje.
Odbor zn elepšnnje oken in balkonov v Ljubljani Tajnik: Ing. Skuhic.	Predsednik: Štrekelj.
Ka? to danes 7
Drama: Zaprto.
Opera: Aida. Gostujejo ga. Vilfan-Kuačevo, g. Marij Šimenc in g. \Vitli iz Zagreba. Izven.
Lekarno: Nočno službo imajo: Mr. Baiiovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII.
V ponedeljek: Mr. Sušnik. Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
KAJ 110 JUTRI?
Drama: Ljubimec svoje žene. Red B Opera: Zaprto.
Filharmonija: Pevski koncert zbora ljubljanske »Grafike . Ob 8.
0 Razstava sodobno grafiko, ki nam predo-čuje grafične risbe obeh Kraljev, Mihe Malešc, Mire Pregljeve, Pirnata, Globočnika. potem Hrvatov llegedušiča, Postružnika, Tabakoviča, Detonija, Tiljaka pa Sarajevčana Mice Todoroviča. je odprta samo še danes v Jakopičevm paviljonu. Ljubitelji lepe in globoke umetnosti, oglejte si jo!
O Ljubljanskim moškim zborom! V torek, dno 27. maja t. I. ob osmih skupna vija v Glasbeni Matice. Pridite vsi pevci, arhivarji naj prineso seboj note sledečih pesmi: Aljaž »Divna noče, Dr. Ipavec: »Bodi zdrava domovina«, F. S. Vilhar: Naša zvezda«.
0 Opozarjamo, da se vstopnice prodajajo za slavnostno proslavo škofove 80-letnice v unionski trafiki.
O Pevski odsek Grafike ima jutri v ponedeljek, dne 26. t. ni. v Filharmonični dvorani svoj koncert s sledečim sporedom: 1. Rosini: Tancret — overlura. Izvaja orkester Grafike. 2. Pavčič: Dekle med rožami. 3. Premrl: Moj mu blagoslov. 4. Adamič: Serenada, zbor z bariton-solo. 5. Pavčič- Pesem o kapetanu, Mirk: Sumi potok, Adamič: Kregata se baba in devojka, Mirk: Katnea, Gotovac: Pod jorgovanoin (moški zbori). 10. Sibelius: Ber-ceuse 11. Čajkovski: Poljski ples in ruska pesem iz internacionalne suile. Izvaja orkester Grafike. ,	Morc- Moški zbor s spremljevanjem orke-
stra. Dirigent: prof Grobming, orkester je pomnožen z godbeniki nnizifre -10. pešpolka. Predproda!a vstopnic v Matični knjigarni.
© Pripravo za vseslovanski gasilski kongres. K našemu petkovemu članku pripominjamo: Stavek »Na Cesko sem že poslal 1500 kongresnih legitimacij« se mora pravilno glasiti »Na Češko smo že poslali laOO kongresnih legitimacij.« Naša pomota je nastala iz nesporazuma pri razgovoru z gosp. Francem Zupanom. Legitimacije je namreč poslal osredn i pripravljalni odbor za kongres.
O Gasilske vaje s sekiricami." Danes ob 8 zjutraj se vrši na Stadionu ponovno vežbanje ljubljanske. savske in vrhniške gasilske župj na godbo. Kakor smo že poročali, so vaje s sekiricami zanimive in priporočamo občinstvu, da si jih ogleda.
0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi oktobra 1929 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. junija, za efekte (blago, perilo, stroje itd. pa 12. junija t. 1. od 15 dalje v uradnem lokalu.
0 Čipkarska razstava. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt priredi od 28. maja do 4. junija v svojih prostorih razstavo slovenskih čipk. O naših čipkah je r-Slovenec; pisal že obširno. Razstava ima namen pokazati lepoto iu napredek naših čipk, ki so dosegle v inozemstvu najlepše uspehe. Lani so bile našo čipke odlikovano na svetovni razstavi v Barceloni ?. Grnnd prix«, kar je gotovo Irp uspeli. Razstava hoče dokazati, da je uvoz ročnih del iz inozemstva j? nam popolnoma nepotieben. Imoviti k;ogi, ki kupujejo navadno ročna dela v inozemstvu, krijejo lahko vse svoje potrebe doma in d.«jejo s tem zaslužka najpotrebnejšim. V šolah so se naše podeželske čipkarice tako izvežbale, da v tehričnem oziru danes nimajo več konkurence v inozemstvu. Občinstvo opozarjaim na lo lepo razstavo.
Odvetnik Dr Janko Vovk
je odprl ODVETNIŠKO PISARNO na Jesenicah v hotelu »Triglav«
Veliko izbiro vsakovrstnih mo-'nih čevljev in sandalet po na niž|ih cenali dobite le v trgovini
MERT-L ubliana ■ Prešernova ulta
0 Naval pri potniških blagajnah ua ljubljanskem glavnem kolodvoru. Železniško ravnateljstvo piše: Eden tukajšnjih dnevnikov opisuje nedostatke, ki jih je bilo opažati pri odpravi pol-I nikov preteklo nedeljo zjutraj na ljubljanskem kolodvoru, kjer se odprava potnikov ni mogla izvršiti v redu. K temu se pripominja, da je na tuka.j-j šnjem glavnem kolodvoru za odpravo potnikov razpoložljivih pet potniških blagajn, katere so odprte vsaj eno uro pred odhodom vlakov. To število bi agaju zadostuje popolnoma tudi ob nedeljah pod pogojeni, da ludi občinstvo upošteva znano dejstvo večjega navala potnikov in pride lc blagajnam ob času, ko so že odprte. Železniška uprava opozarja, da vlaki ne čakajo na odpravo I potnikov pri blagajnah, temveč odpeljejo točno ob času voznorednega odhoda, lz tega razloga so priporoča občinstvu, dn prihaja z ozirom na naval potnikov ob nedeljah čini bolj zgodaj k blagajnam, da si posebno za nedeljske izlete nabavi vozno listke že prejšnji dan pri predprodaji na postaji ali pa pri društvu »Putnik nn Dunajski cesti, palača Ljubljanske kreditne banke.
© Mladi izprijonci. Na Karlovški cesti jo stražnik aretiral v petek popoldne dva mlada človeka, od katerih je eden ovadil drugega, v zapor pa sta morala oba. Domneva stražnika, da sta oba nevarna potepuha, sc je izkazala za pravilno. Prvi je 19-lelni Alojz T., doma iz Starega IJdmata v Ljubljani. Fantič so je klatil dalj časa po Dolenjskem, nato pa se vrnil v Ljubljano in tu si je poiskal družbo 17-letnega A. P. Nekaj časa sta popivala po ljubljanskih gostilnah. Obiskala sla tudi mlekarno v Tavčarjevi ulici, kjer je kar hitro T. izmaknil s pulta nekaj čokolade. T. je pripovedoval P.-u, da jo nekje na Dolenjskem vlomil v hišo nekega krnela, razbil s sekiro skrinjo in pobral iz nje črno moško obleko, žepno uro in denar. Pravil mu jo tudi. da ve na Dolenjskem za več kmetov, h katerim bo lahko vlomiti in jih tudi napraviti nesposobne. 1'. se je malo zbal. da ga ne bi T. zavedel Se celo k ubijanju in ga je naznanil stražniku, ki je odvedel oba v zapor. Istočasno pa je prišla 7. Dolenjskega tiralico za T.-jem, ker je v Laški vasi pri Toplicah ukradel nekemu delavcu 170 Din. 11 kateremu kmetu je vlomil T. na Dolenjskem, pa še ni znano iu naj se oškodovani javi sam. T. pa se jo na policiji maščeval tudi nad P.-jem, ker ga je ta ovadil. Pri zaslišanju .je povedal, da je mladi, 17-letni P. dolgo časa živel od izrabljanja in izsiljevanja. Z nekim tovarišem sla baje izsilila od nekega nenravnega moškega nad 7000 Din. Pa ludi drugih lepih stvari je T. obdolžil P.-ja. Za tako mlade izprijence res ni drugega zdravila kakor prisilno delo.
0 Stavbne nasvete, načrte nn novogradnjo in
adaptacije. Tehnični biro Tehua-, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
PRVO NAGRADO
I.
si pri vsakem tečajnem razpisu pribori samo cn tekmec
vsak trgovec in nbrtnik
■si pa more pridobiti celi krog novih odjcmalcev, če ob priroeftil priliki'oglašuje v našem dn.vniku »SLOVENEC«.
V ta namen so najbo j priporočljive one številke lista, ki izidejo tekom ljub-Ijansl egu fl»fojl«?|r»«?g®» vele»e)ttia, predvsem oni prihodnjega praznika in naslednje nedelje. Cenejše in uspešnejše reklame Vam ne more nihče nuditi!.Zahtevajte cenike in proračune! Naročila sprejema inseratni oddelek »Slovenca« in vse »SlovenCeve« podružnice.
i\'e zamudite ugodne prilike!
Maribor
L) Oriki gostje v Mariboru. Na binkoštno
nedeljo, dne S. junija, zjutraj prispejo na svojem potovanju po • naši' državi v Maribor predstavniki grških gospodarskih krogov. Ob prihodu pozdravijo goste zastopniki državnih oblasii in mestne občine. Nato si ogledajo iatsko elektrarno; po prihodu v Maribor bo pri Orlu banket. Ob 14.3(i se gosije odpeljejo iz Maribora. Tako bomo obhajali letos binkoštne praznike v znamenju številnih gostov: romunski avtomobilisti, predstavniki grških gospodarskih krogov ter švicarski pevci (curiška Har-monia..). Navzlic vsemu: Maribor je gostoljubno mesto in bo la svoj sloves tudi ob prihodu omenjenih gostov potrdil.
□	Tik pred kopalno sezono bo Mariborčane gotovo zanimalo, kako se namerava urediti uprava kopališča na Mariborskem otoku iu kakšen kopališki red se namerava uvesti. Nadzorstvo nad osebjem ter vc.lsT**> obrata bo v rokah posebnega nadzornika kopališča, ki bo obenem nekak guverner; na otoku. Glede kopalnine se še za gotovo ne ve, kateri predlog bi bil najprimernejši. Kopalni čas traja v smislu predlaganega kopališkega reda, ki bo bržčas tudi sprejet, ml zjutraj do 13 in od 13 do mraka. Izkaznice, ki so se kupile po 12. uri. veljajo celo popoldne, dočim bodo pred 12. uro kupljene izkaznice veljale najdelj do pol 1-1. Vsakdo, ki je pred 12. uro kupil izkaznico in ki bi hotel oslali v kopališču še preko l>ol 14, bo moral izkaznico obnoviti. Otrokom pod 10. leti se bo dostop brez spremstva odraslih zabranil. Dame bodo morale v smislu čl. 7. kopališkega reda i meti neprozoren pot triko, moški pa neprozorne plavalne htačice s kratkimi hlačnicami. Dostop k bazenom bo dovoljen le skozi čistilna korita. Vsak kopalec bo imel pred vstopom v kabino oziroma omarico brezplačno na razpolago separirane čistilno prhe. Pač pa se ne bodo smele kopati osebo z nalezljivo oziroma slud vzbujajočo boleznijo (odprte rane, izpuščaji itd.). Igranje z žogo ter druge igre se bodo dovolilo le na določenih prostorih. Bazena za plavalce se bodo lahko poalužili samo dobri plavalci. Kopanje v Dravi z otoka bo zabranjeno. Ravno tako tudi fotografiranje, ki se b'» dovolilo samo pooblaščenim fotografom. Kopališkim gostom bo proti pristojbini i Din na razpolago telefon. Znižane kopatiščne pristojbine se ne bodo dovolile nikomur, bržčas tudi magistralnim uslužbencem ne.
Prisrčna manifestacija poljsko-jugoslo-vansfcega prijateljstva je bila petkova proslava poljskega narodnega praznika v tukajšnji Ljudski univerzi. Proslave s slavnostno besedo dr. Crneka i rt izredno zanimivim predavanjem prof. Oruntarja je poleg številno navzočne mariborske inteligence udeležil tudi generalni konzul poljske republike iz Zagreba Liuarevvski. ki se je glede proslave zelo pohvalno izrazil 1'roslavi je prisostvoval koi zastopnik okrožnega inšpektorja g. M. Malešič. Prestave sta se udeležila tudi mestni župan dr. Jn-van in zastopnik jugoslovanske poljske lige v Belgradu g. Pstpiakovvski.
L Stika nioianee no Mariboru ter kaže posebno zanimanje za 10—15 letne dečke; dokazi takega nedovoljenega zanimanja se vsebolj ponavljajo. Priporočljivo bi bilo, da bi varnostne obiasti po-sveiile možancu malo pažnje. Sicer doživimo zopet — afero.	..
Mariborski in okoliški gostilničarji zborujejo. Mariborska gostilničareka zadruga sklicuje za 27. "maja ob 14 pri Orlu izredni občni zbor, na katerem se bo vršila razprava glede določitve cen piva ter pospeševanja akcije za zgradbo gostilni-čarske pivovarne v Laškem. Omenjenega zborovanja se udeležijo tudi gostilničarji, člani gostiluičarske zadruge za mariborsko okolico.
□	če ni v domovini kruha in zaslužka. Pri tukajšnji Borzi dela se je za letošnjo sezono zakl jučila organizacija za prevoz sezonskih delavcev v Nernčiio. Od 20. marca t. 1., ko je šel v Nemčijo prvi transport, je odpotovalo v Nemčijo v peiili transportih približno 2500 sezonskih delavcev, med kateiiiui je pretežna večina iz Slovenske Krajine. Za Francijo in Holandsko pa še ni sezona -zaključena ... .... ,.
Ambulatorij Protituberkuiozne lige v Mariboru resno ogrožen. Leta in leta že vrsi tukajšnja Protituberkulozna liga, ki vzdržuje v Gregorčičevi (i svoj ambulatorij, velevažno humanitarno delo ki gre predvsem v prid revnemu prebivalstvu mesta in okolice. V poslednjem času pa so nastopile finančne težave, ki resno ogrožajo obstoj omenjenega ambulatorija. Več kot polovica dosedanjih stalnih podpor je odpadla, zaradi česar obstoja nevarnost, da se bo moral ambulatorij vsaj za nekaj časa zapreti. Upati je, da se bodo še našli činitelji, ki bodo uvidevajoč veliki pomen nemotenega delovanja le eminenlno humanitarne ustanove priskočili tukajšnji Proti tuberkulozni ligi na pomoč ter ji omogočili nadaljnje vzdrževanje ambulatorija.
Z noži... Proti 18letnemu viničarskemu sinu Antonu Škofu iz Sv. Petra .je neki hlapite zamahnil z nožem v desno roko nad laktom ter mu prizadejal težko poškodbo. — V občini Ledinek je 22 letni .lanez Vela, sin malega posestnika, delal v vinogradu A. Senekoviča skupaj >. drugimi delavci. Pri povratku domov se jo ]>onovilo kakor vedno v takih slučajih: zbadanje je prešlo v pričkanje, pričkanje v tepež, ki se je končal s tem, da je eden izmed fantov zgrabil za nož ter zabodel z njim Janeza Velo dvakrat, in sicer v vrat in hrbet. Njegovo Blanje je zelo resno. Za omenjeni slučaj se zelo zanima orožništvo.
□	Dan nezgod. 35letna beračica Marija Nickenauer je nit cesli na Brezje padla z voza ter si pri padcu zlomila levo „nogo. — Na 33 letnega delavca drž. žel. Rudolfa Cikala so padla vagonska vrata ter mu prizadejala težke poškodbe na glavi. —■ 48 letna posestnioa A polonija Strehar je spodrsnila na cesti ter si pri padcu zlomila desno roko. — 38 letna kočar jeva žena Marija Pipuš iz Lušečke vasi je prišla pod voz. natovorjen z listjem, ter si pri tem zlomila levo nogo v boku Vse štiri ponesrečence so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
y Na mariborski trg so pripeljali včeraj sla-ninarji 23 vozov z 41 zaklanimi svinjami; kmetje so pripeljali 7 vozov krompirja, 7 vozov sena in 4 slame. Domačih črešenj je bilo že precej na trgu j po 12—20 Din za kg. Vendar se mariborske gospodinje za ta žlahtni sad zaenkrat še ne pulijo. Sicer so cene posameznim predmetom padle.
□	Trajne valove, barvanje las, soparne kodre brez konkurence E. Mareš, Maribor, Gosposka 27.
□	Centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije.v Mariboru obvešča občinstvo, da se romanje v Marijino Celje z izletom na Dunaj vrši od 28. junija do 1. julija. Potniški list, stanovanje, hrana, vožnja z vlakom in avtom slane saino 550 Din Prijave pismene in ustniene sprejema odbor vsak dan ob poljubnem času do 1. junija. Ker je še samo en teden, oglasite se takoj iu pošljite denar. Ne /.auiudito te ugodne prilike. Legitimacije in natančni spored se pravočasno do-
i stavi. — Odbor.
□	l)r. med. Mila Kovač je olvorita prakso zn rentgenološka preiskovanja in obsevanja v Mariboru, Aleksandrova 0 (Tel. 2883 interurb.). Ordi- . nacija od pol 9 do 17.
Ceffe
Kopališče Glekhenberg
Avstrija, Štajerska
Sloviti zdravilni vrelci, moderne zdraviliške naprave
Odlični zdravilni uspehi pri
Miriti, »tu, mftffl, srčnih Menil
Najlepše okrevališčel Penzila Od Din 61- vlšj>. Sezon*: Spril-Ok ober
Ob letošnjih javnih produkcijah gojencev celjske Glasbene Malice.
Kol vsako lelo je ludi letos priredila glasbena šola celjske Glasbene Matice v tukajšnjem mestnem gledališču za zaključek šolskega leta produkcije svojih gojencev. V.ršilo so se v nedeljo 18. maja, ponei leljek, torek in sredo po nedelji vsakokrat ob pol 7 zvečer ter v četrtek 22 maja ob 8 zvečer. Nastopali so na teh produkcijah gojenci vseli letnikov. Podrobna ocena vsakega posameznika bi presegala okvir tega poročila, splosnif sodba pa more biti za učiteljski zbor Glasbene Matice le laskava.
Programi sami so očitovali bujio pestrost ter nudili številnim posetnikom produkcij bogat vpo7 •Jled v glasbeno literaturo stare in nove dobe. 2ijj iz tega vidika so bile produkcije poučne in so vzbujale željo, da bi nam Glasbena Matica: v koncertni sezoni s prirejanjem intimnih glasbenih produkcij živahneje posredovala vrednote glasbe.
Nastopajoči gojenci so se odgovornosti poslušalstvu v polni meri zavedali. Vsak je svojo nalogo opravil vestno, posamezniki pa so izstopali z močnim talentom in mnogoobelujočo glasbeno erudicijo. Nastop gdč. Dereanijeve na goslih nam je nudil naravnost koncertni užitek. Ne le njena tehnika tudi njena globoko občutena interpretacija glasbenega komada je dober porok za to, du bo gojenka pri nadaljni sistematični šoli postala odlična vijolinska igravka. Majhni Viher je kajpak zopet žel gremovito pohvalo. Ta pedenj-človek očituje tolikere fenomenalne glasbene zmožnosti, da dosega že sedaj koncertni nivo. V skrbni roki ravnatelja g. K. Sancina se bo iz njega izobličil vijolinist, na katerega bomo lahko ponosni. Izmed pijanistinj ne moremo preko dovršene in do potankosti izdelane igre gdč. 1'lzakove. Nehote občutiš sozvočje instrumenta in igralkine duševuosti. Če smo imenovali tri, nismo hoteli prezreti številnih ostalih talentiranih in ambicijoznih gojencev in gojenk, ki že danes v marsičem dosegajo imenovane, pa bodo s šolo in marljivostjo lahko dosegli še več.
Produkcije pa niso bile le revija glasbenih talentov gojencev, temveč tudi triurni napornega tlela učiteljskega zbora, šole gospe Mirce Sanei-nove, gospe Božičeve in obeh gg. Sancinov lahko po doseženih uspehih nalikujemo vsaki konserva-torijski težnji. Večini Celjanov ije morda to kulturno delo. ki se vrši v nič kaj reprezentativni stavbi na Slomškovem trgu in ob nič kaj ugodnih gmotnih pogojih, neznano, pa je zato tombol,j potrebno, da ga naglasiino.
Šolo Glasbene Matice poseča danes okoli 180 gojencev in gojenk. študij je razdeljen na 10 let v klavirju in goslili in sicer v 4 pripravljalne letnike, 3 letnike srednje stopnje in 3 letnike višje stopnje. Gosli poučujeta g. ravnatelj Karel Sancin, klavir gospa Mirca Sancinova, gospa Ljudmila Bo-žičeva, g. Vilko Kuntara in g. Dušan Sancin, ki poučuje tudi vijolo. Poleg teh poučuje še skladatelj g. Ciril Pregelj glasbeno zgodovino, harmonijo, glosbeno oblikoslovje in mladinsko petje, g. strok, učitelj Pec Šego I a pa nauk o instrumentih in petje.
F} Proslava dr. B. tpnvcn in Stanka Premrla v Celju..V »oboto. dno 31. maja, priredi Celjsko pevsko društvo velik koncert v proslavo 100 letnice rojstva dr. Benj. f pa v ca in 50 letnice Stanka Premrla. O dr. B. Ipavcu obširno govoriti, bi bilo odveč. Vsak glasbeno le nekoliko izobražen Slovenec ga pozna po kaki njegovi pesmi. Prav ima dr. Gojmir Krek, ki ga naziva slovenskega Schuberta. Benj. lpavie je res oče slovenske umetne pesmi. Zložil je oibi-lico samospevov za en glas in klavir, mnogo mešanih in moških zborov, več godalnih kvartetov. kuntato Kdo je. mur«, opereto Tičnik« in opero -Teharski plemiči«. Nu koncertu bo CPD izvajalo odlomek iz. II. dejanja »Teharskih plemiče v < za štiri soliste, moški in mešani zbor. Med drugimi bomo slišali nežno Morjetičino Nfolifevin najlepšo točko vse opore, Urliovo Podoknico«. Potem slede štirje mešani zbori: Pod nebom širnim«, »Leži polje ravno«. »Zapuščen« in Lj. tedaj«. Vsi zbori so njegovo najzrelejša delti. Občuteni so in duhoviti. Kdo .bi'verjel, (Iti je pesem l"j. tedaj« napisal že nad 70 letni starček in jo posvetil svoji ženi! — Drugi naš slavl jenec 'Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora iu orglarske šole. profesor kou«ervulori,i<i ih profesor cerkvene glasbe na bogoslovni fakulteti itd. v Ljubljani bo letos v i tlel Abrahama. Je naš najboljši orgelski vir-luoz in \elik skladatelj. Koinpouirttl je licbroj
skladb, cerkvenih iu posvetnih, zn zbor, klavir, petje, orkester, orgle Ud. Središče njegovega glasbenega dela pa je v cerkveni glasbi. Za njen razvoj v modernem duhu pri nas ima ne-venljive zasluge. To je upošteval tiidi pevovod-ja in uvrstil v koncertni program tri njegove cerkvepe zbore .Vnebovzetje Marijino«, .Sein kakor oljka« ter .-.Marija. dobrotno muh ohrani dom in rod«. Namesto spremljave za orgle je napisal skladatelj nalašč za ta koncert originalno spremljavo za klavir in harmonij. Izmed njegovih posvetnih zborov se IkkIo izvajali Ru.j«, Slovenska govorica« in »Polžek«. — V tretjem delu koncerta bo zastopan dr. Kr. ki-moVec, Iv. Adamič in Pavčlč ter še nekateri drugi. Program bo izvajal zbor eu 50 grl. Tudi solisti bodo sami Celjani.
Senzacijonulnn vest iz Celju. Zagrebški Jutarnji list« od 24. t. m. prinaša naslednjo zanimivo vest iz Celju: Nekateri intelektualci se buvtijo z mislijo, da bi se iz Celja priredila poklonitvcmi deputacija v kostumih celjskih grofov. Ideja je našla odziva ter se sestavlja proračun za nabavo kostumov, od katerih bi jih nekaj posodila gledališča. Deputacijo bi obiskala Belgrad tam enkrat na jesen. — Vest je zbudila v Celju ne malo senzacijo, se razume.
<3 Srečo v nesreči sta imela dva« Celjana prošlo sredo. Na motociklu sla se vračala iz Slovenjgradca proti Celju. S pretirano brzino sta baš prevozila vas Št. Jan/ fia Vinski gori. ko sta z motocikloni zarila v kolesni co. Vozilo se j'6' v trenutku znebilo obeh svojih gospodarjev, ki sta sfrčala kakih 15 metrov daleč na cesto in tam prvi hip bolj od strahu kot poškodb obležala. Nabralo se je mnogo ljudi, ki so jima skušali pomagati in poslali so celo po zdravnika. Diena izletnika sta pa radi lnotoci-klove brzine imela očividno slabo vest m sta jo pred prihodom zdravnika umih krač pobrala proti Celju peš. dokaj razbiti motor pn pustila v št. Jaližu. Oba vozača sla dobila sicer lažje poSkodbe, a baš toliko, da jima ni sile. plačilo imata pn le.
•0 Izlet na Bled in Kranj. Godbeno društvo železničarjev v Celje priredi na binkoštno nede-jo, 8. junija t. I. članski izlet na Bled in Kranj. Odhod iz. Celja v soboto, 7 junija ob 23.57 ter izstopimo na postaji Slov Javornik ob 7.34. Pol nas pelje skozi slikovit Vintgar na Bled. Odhod z Bleda ob 13.47 do Kranja, kjer bo skupen obeti in na to koncert, ki ga priredi društvo. Povratek iz Kranja isti dan ob 21.30 ter prispemo v Celje ob 4.04 min. zjutraj Izleta se lahko udeležijo tudi nečlani. Priglasnice za ta izlet se dobe pri vseh godbenikih in odbornikih. Ker mora biti število izletnikov do 20. maja že ugotovljeno, se isti dan priglaševanje zaključi in se na poznejše prijave ne bede več oziralo. Stroški za vožnjo po železnici tja in nazaj ter vožnja po jezeru do in od otoka znašajo 100 Din; kdor se priglasi še za skupen obed v Kranju doplača 15 Din ter se mora ta vsota vplačati do 5. junija. Natančnejši program prejmejo vsi udeleženci pred odhodom na postaji. Izlet se vrši v vsakem vremenu.
iiiuiiiuiiiimuiiiiiiiiiiiiuniiiiiiuiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiii
ki ga začnemo v kratkem v našem listu priobčevati, spada med
najbolj napete romane svetovnega slovstva. Zanimivost, izvanrednost in čudovitost dogodkov, ki se v njem drug za drugim vrstijo, raste od strani do strani
Z naslado so čitali ia roman po vsem svetil že milijoni in milijoni
Ta roman boste čitali sedaj v
Naročite se pravočasno na »Slo-1 venski list«! Izhaja vsak pondeljek I zjutraj in stane le 5 Din mesečno
iiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiii
Piu f
Betokrajinski kotiček
Izlet v Bele Krajino. Ponovno smo žc letos opazili skupine majniških izletnikov, ki so prihiteli čez Gorjance ali pa ludi skozi semislff predor k ftam v dolenjsko Vipavo. Lepa je naša deželica in tudi znamenitih starih spominov hrani, lako da bi bila prav vreden cilj majniških pa tudi drugih izletov. Že prvi pogled po lleli Krajini iz se-miškega predora l.ja preko bujnih goric čez Semič, doli proti Viuici in Ija proti Metliki je lepota, ki da užitek, da je vreden že samo on enega pola iz Ljubljane. Kdor tega ni videl, ta si tega prizora niti od daleč ne more predstaviti.
V bližini novootvorjone postaje Selo pri Olov-cu se skriva med skalnimi stenami najstarejši spomenik belokranjske zgodovine, ki datira iz rimskih časov — ostanki Mitrovega templja.
Črnomelj je izhodišče prijetnih izletov v kočevsko gričevje, zlasti na Mirno Goro, kjer sloji nov planinski dom. Tudi doli proti Staremu trgu iu Vinici so kaj podučili in zanimivi izleti. Na Vinico vozi sedaj tudi avtobus.
Iz Gradaca je za kratek izprehod pota na starinsko graščino Krupo. V Podzemlju so znamenita najdišča raznih predhisloričnih keltskih izkopanin.
Tudi Metlika s svojo bližnjo okolico hrani v izobilju spominov stare zgodovine kakor tudi posebnosti naših dni.
Največja znamenitost . je pa pač staroslavna Marijina božja pot pri Treh Karali, katere zgodovina je zavita v meglo davnine. Nihče ne ve povedati, zakaj stoje tu tri cerkve ena ob drugi, katerih vsaka ,je večja kot marsikaka farna cerkev, vsaka tudi na svoj način zgrajena iti okrašena.
Naj vam ne bodo Gorjanci previsoki, da bi-se vrnili nazaj in tudi pot ne predolga.
Zmotil se je pa ne slavec, pa ludi kotičkar ne, le tisti, ki mu je podal poročilo o nedeljslci tekmi, on ga je kotičkar,ja potegnil — ali pa je bil potegnjen tudi on sam. Nogometna tekma med Metliko in Karlovcem je končala z rezultatom 3:3. Jaka jakasti, drugič bolje poglej in prav povej.
Smrt kosi. Pa kar na naglico. Gospa Marija Malešič iz Metlike je bila še prejšnji dan povsem zdrava, ob 3 zjutraj dne 20. t. m. pa je bila že v večnos-li. — Marko K os tele iz Radovič, star 80 let, je bil v torek še pri sv. maši in sv. obhn-jilu, v sredo popoldne ga je zadela kap in že je doživel.
Revmafizem, bolečine vsSed ozebline, hripa
Vse je bilo brezuspešno, samo Togal je pomagal.
Gosp. Rad. Markovič, zasebni uradnik iz_ Beograda, Dobropoljslca 66, nam piše v obširnem pismu, kako jo njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo Togal-tablet po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti kojim je brez uspeha uporabljala najrazličnejša sredstva. G. Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno je zelo pomagal Togal pri ozeblini, da ga morem iz lastne skušnje vsakomur priporočati. Podobno sodi tisoče ljudi,, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, išiasu, bodljajcm, bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in nervoznih boleznih. Togal se je pokazal kot odlično sredstvo posebno proti. razširjanju nevarne hripe in bolezni vsled ozeblin. Hripa zopet razsaja in zahteva svoje žrtve. Preprečite to s Togaloml Jemljite 1—2 tableti od časa do časa in sigurno boste preprečili težje obolenje. Ne rabile drugih slabih sredstev! Kakovost Togalu je priznalo nad 6000 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Če slučajno niso v zalogi, sc morejo Togal-tablete hitro naročili.
Gradbeno gibanje. Vojaštvo popravlja skladišča ua Ljutomerski cesti, na Florjanskem trgu se beli Krakerjeva hiša. kjer je sedež podružnice Ljubljanske kreditne banke.
Grob. V večnost se je preselila v 33.1etu starosti vdova Marija Sirec, duinarica, stanujoča na Ormoški cesli. — Umrla je v bolnioi. N. p. v m.!
Na trgu. Na zadnji sojin je bilo prignane mnogo živine in prašičev in sicer: 192 krav, 155 telic, 98 volov, 72 juncev, 19 bikov, 17 konjev, <53 kobil, 7 žrebet in 410 prašičev. — Cene so vedno iste, so stalne, kakor da bi bilo to predvideno v kaki pogodbi pri advokatih ali notarju.
Jesenice
Popravek, Naše poročilo v torkovem /.Slovencuda .ie bil v nedeljo v Kopišarjevi gostilni pri Sv. Križu pretep in da jo bil Albert Lazar pri lej priliki zaboden, ne odgovarja čisto ločno resnici, kajti pretep se je vršil na |»otu proti domu na Jesenice. Na Narcizni veselici«, ki jo je priredilo gasilno društvo pa tli bilo niti najmanjšega spora iu je ta potekla povsem mirno in dostojno. Toliko resnici ua ljubo.
Ogenj. V petek dopoldne ob osmih je pričela goreti baraka na dvorišču Sokolskega doma na Jesenicah. Baraka je bila na novo zgrajena ter kakih 12 metrov dolga, v kateri je bilo mnogo desk in drugega lesa. V baraki so stanovali ddavci, ki so si sami kuhali. Ko so se odpravili na delo, so pustili na primitivnem ognjišču še ogenj, nakar se j> la razširil ter uničil barako do tal.
Sestanek. Danes, v nedeljo ob poldevetih dopoldne ima jeseniška podružnica Kmetijske družbe v občinski posvetovalnici važen sestanek, nn katerega so vsi interesenti vljudno vabljeni.
V tovarni Kil) se gradi v Mart imun i nova moderna Martinova peč, takozvani ^Drajar . Ker ludi dimnik ni bil več primeren za novo peč, so lega podrli, dasi je stal samo okoli pet let ter zgradili novega, obširnejšega in višjega. Opeko starega dimnika pa so dobili delavci, ki si grade stanovanjske hišice iu sicer zastonj, kar .jo bil zadnji humani akt bivšega tehničnega ravnatelja g! Hoff-manna. Delavci, ki so bili deležni te, popolnoma dobre opeke, so poslovivšemu se gospodu ravnatelju za njegovo delo iz srca hvaležni.
Hrastnik
Tudi pri nas, kakor povsod, je lepa ln cvetoča pomlad, katere se prav veselimo. A še bolj smo veseli verske pomladi, ki diha v zadnjem času v naši lepi dolinici. Odkar imamo svojega duhovnika je vse drugače. Neko versko prenov-ljenje diha v kraju. Pozna se to na mladini, a sadovi neumornega dela ludi pri odraslih ne bodo izostali. Kako je prijetno sedaj, ko imamo redno službo božjo in nam ni treba hoditi čez hribe. Veselje je, kako svečano sc obhajajo cerkvene slovesnosti. Predzadnjo nedeljo n. pr. smo steklarji proslavili sv. Florjana, ki je tudi naš patron. Celih 25 let se ni več slovesno obhajal, letos smo pa zelo slovesno obnovili staro navado. Tudi gasilci so se nam pridružili. Naša zasilna cerkev je bila majniško lepo ozaljšana. Prišel je cerkveni govornik iz Ljubljane, med sv. mašo jc pa naš domači gospod spregovoril nekaj besedi v nemškem jeziku, ker jih je med steklarji veliko, ki ne razumejo slovenskega jezika. Prav neokusno se nam je zdelo in vsi smo obsojali, da ga je radi tega »Jutro« napadlo, ko je bil vendar glavni cerkveni govor itak v slovenščini kakor vedno. Če pa Nemci, ki so med nami, enkrat na leto slišijo par besedi izpred oltarja v svojem materinem jeziku, ne bo to škodovalo ne njim ne slovenstvu v Hrastniku. Tudi v Nemčiji so bili Slovenci tudi v cerkvi deležni slovenske besede in so še, čeprav v resnici že vsi znajo dobro nemško. Mi steklarji in ludi naši tovariši Nemci smo gospodu dušnemu pastirju prav hvaležni za njegov trud in vnemo, s katero nam je naš praznik hotel res lepo pripraviti. Le tako naprej, pa bomo tudi mi odrasli ponavljali, kar čebljajo naši mali:
Mi smo steklarji, otroci steklarjev, ležka jc služba in trd jc naš kruh. Lahko nas stareš, upogneš nikoli — Tako bi govoril človeški napuh.
Zuui bomo si uiilusti lluve prosili: da bi kot steklo prosojni bili, da žarek bi milosti v srce pustili, A skrbno zaprli ga sajam slrastil
rjrt w« v
I rztc
Odmev tržiSkega radio-prenosa še sedai ni potihnil. Pisma priznanja in pohvale prihajajo tako na radio postajo kakor na naše društvo. Tem nasproti se je postavil tržiški »Jutrov« dopisnik, po čigar mnenju so se prireditelji prenosa menda hudo pregrešili, ker' niso vprašali njega, če se prenos sme vršiti in kaj naj se pokaže svetu iz Tržiča. Da pa je bil prenos vkljub temu vsaj , dober, kaže že to, da je še njemu zmešal njegov »posebni okus« in je šele po dobrem tednu prišel ! do sape. G. dopisnik je menda pač prišel do spo- ' znanja — želeli bi vsaj to —, da znajo Tržičani , tudi brez njega nekaj pokazati. Prav bi bilo, da | tega tudi za bodoče ne pozabi.
Prireditev. P. R. K. osnovne šole priredi ' danes popoldne ob pol 4 v »Našem domu« lepo mladinsko pravljico »Sirota Jerica«. Igro poživ ljajo mnoge pevske točke, ki jih bo izvajal otro
ški pevski zbor, ki je že večkrat pokazal, da je v dobrih rokah. Napravimo z obilim poselom ve-
Se',e Izleti" Ker°'[e "nastopil čas za izlete in ture	n?jala ^lezen Večkrat med boleznijo iebilapre-
in imain nrilmhli«.« Knfro vatikn domafit, in	I V,dena S to,aŽlh SVete vere' B°8 " bodl Paniki
neju. Približno eno uro od Št. Jerneja v prijaznem gozdiču je Lurška kapelica, kamor prihajajo izletniki in častilci Marijini od blizu in daleč, zlasti meseca majnika. Pa tudi druge mesece v poletju skoro ne mine nedelje, da ne bi prišla večia ali manjša skupina romarjev. — Prav tako privlačna točka za izlete pa so naši Gorjanci s Sv. Miklavžem in Trdinovim vrhom, od koder je krasen razgled zlasti na hrvatsko stran.
Zakaj U razlika? Meso je pri nas precej drago, namreč po 18 Din kg, dočim je v sosedni občini 2—4 Din ceneje. Prav tako je tudi kruh v primeri s ceno pšenice predrag. Čujemo, da jc v sosedni občini tudi cenejši. Ali je morda tam pšenica cenejša? Dvomimo.
Kino predstava. Na praznik Vnebohoda, dne 29. t, m, se bo v dvorani predvajal po prvi nvši in po litanijah kulturni film: Kristusovo trpljenje. Vabimo.
Smrt krščanske žene. Na Razdrtem pri Št. Jerneju je umrla Marija Grabnar. Več kot 5 let je bila na bolniški postelji in ves čas vdano pre-
Svltloba, zrak ln solnce! In Se
in imajo priljubljene Kofce že veliko domačih in tujih obiskovalcev, opozarjamo še na drugo turo, ki je ena najlepših v naših gorah, to je iz Tržiča po šentanski dolini čez Zelenico na Završnico do Žirovnice. Od cerkve sv. Ane pod Ljubeljem, do koder vas lahko popelje avtotaksi iz Tržiča, je zelo zložna in krasna pot na Zelenico. Koča na Zelenici je dobro oskrbovana.
Kočevje
NI VE A-C® ENE
"lo da zdravo kožo in lepo zarjaveli obraz — tudi pri oblačnem nebu; kajti tudi veterin zrak ožgeta telo. loda telo mora biti suho, ki je direktno obsevajo solnčni žarki. Poj-rej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme! S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice, Vsled Eucerita, ki ga vsebuje samo Nivea-Creme, prodre ta z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljavit svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3"-, 5"-, 10'— in 22—, tube po Din 5'— in 14'—. Kazpošiljalnica za Jugoslavijo: Jugosl. P. Beiersdorf & Co„ ,d. z o. j., Maribor, Meljska cesta 56.
Trbovlje
Študentje iz Ljubljane ponovno opozarjajo cenjeno občinstvo na uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi , ki se bo vršila danes ob pel 4 popoldne. Ker je velik naval, si preskrbite vstopnice pravočasno.
še se bo praznovalo. Te dni je po okolici krožila novica, da se bo praznovalo samo v soboto, zanaprej pa da se bo delalo normalno. Te govorice so izmišljene, ker vemo, da se bo v tednu delalo samo tri dni, štiri pa praznovalo. — Kontrolirati tudi ni mogoče govorice, češ, da hoče vlada napraviti na TPD pritisk s tem ,da hoče rudarje izseliti v Francijo. S tem bi seveda v resnici naši rudniki izgubili kvalificirano delavstvo, ki bi takega ne mogli kmalu dobiti. Vseeno pa smemo reči, da stvar ni resnična. Da bo pa TPD morala nekaj ukreniti za svoje delavstvo, je gotovo, ker svojih delavcev pač ne more pustiti od gladu umreti. — Delavstvu ni po volji samooblastni nastop dveh delegatov, ki sta se v Belgradu mudila dvakrat po več dni, dosegla pa nič drugega kot nekaj pogovorov. Šla sta posredovat v Belgrad, ne da bi se pogovorila z delavsko zbornico in drugimi strokovnimi organizacijami. — Sicer pa se v rudniških revirjih prav nič ne ve, kaj bo, ker se vse vrši v Belgradu, od koder je pa le malo sporočil.
Poročeni. Zadnji čas so se poročili: Klemen
Zaprisega novega občinskega odbora. V torek, 20. maja, se je izvršila zaprisega novega občinskega odbora, ki je bil pred kratkim imenovan z viš. finančnim svetnikom g. Maksom Kostanjev-cem kot županom na čelu. Občinski odbor šteje sedaj devet odbornikov, ker je mestni župnik in dekan g. Ferdinand Erker odklonil sodelovanje v bodočem mestnem občinskem zastopu, utemeljuioč svojo odklonitev z visoko starostjo in z preoblo-ženostjo z delom, ki ga mora opravljati kot mestni župnik in kot dekan.
Na pomoč bednim rudarjem! Kakor smo že poročali, delajo naši rudarji le po trikrat na teden. Delavske družine trpe radi tega praznovanja, ki se vleče že v četrti mesec, silno pomanikinje. Kar je kdo kot skrbni družinski oče prihranil, vse ie že skopnelo v prvem mesecu praznovanja. Sedai gladujejo njihovi otroci kruha. Beda je tolikšna, da je nujno potreba pomoči rudariem. Apeliramo s tem na človekoljubnost vseh, da pomagamo bratom v najhujši revščini. Naj se ustanovi v našem mestu odbor, ki naj izvede nabiralno akcijo za podporo rudarskim otrokom. Tak odbo" naj se ustanovi v okviru občine, kar bo najboliše jamstvo, da podporna akcija uspe! Sila je velika in pomoč nujna!
Majniški izleti. V četrtek je poleiela naša dijaška mladina v prosto naravo na običajne letne izlete. Sv. Gregor, Nova Štifta, Krcmpa, Mirna gora nad Planino so postale v glavnem kaj vabljive izletniške točke za naše dijaštvo. Želeti bi bilo, da bi si šolska mladina iz drugih krajev ogledala od leta do leta tudi Kočevje, ki je br<*z dvoma zanimivo vsled nemškega življa, ki bo
Katoliške organizacije v Kamniku sc poklonilo gospodu dekanu v nedeljo, dne 25. maja, ob pol 5 popoldne v »Kamniškem domu«. Na sporedu so: godba, petje, govori in deklamacije. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v nedeljo dopoldne v trafiki g. Bremšaka na Šutni. — Podoknica. ki jo je priredil pevski zbor društva »Kamnik« novemu dekanu v sredo zvečer, je privabila veliko število občinstva pred župnišče. Po končanem petju je nagovoril pevski zbor in občinstvo novi gospod dekan, ki se je ob tej priliki zahvalil zboru za pelje, kamniškemu občinstvu pa za lep sprejem.
Avgust, rudar in Stepišnik Marija, zasebnica; Scho- I baš letos praznoval šeststoletnico svejega naselja ner Albin, zasebnik in Ana Goljuf, zasebnica; Pe- | metj nami.
čar Matko, stavbeni tehnik in Vera Marija Ročak. hči stavbenika; Ojsteršek Josip, rudar in Praznik Marija, zasebnica; Kovač Kari, mesar in Umek Marija, natakarica; Jelen Martin, rudn. kovač in Hafner Štefanija, zasebnica.
Umrli v maju: Vozu Jakob, rudar v p., 65 let; Šuntajs Anion, pos. in rudar v p., 58 let; Igričnik Alojz, rudar, 36 let; Kršlin Marija, delavka v p., 71 let; Kostanjšek Štefanija, trg. pomočnica, 30 let; Zavrašek Ana, rud. hči, 17 let; Štih Julijana, trgovka, 38 let; Cepuš Josip, rudar, 34 let; Mešiček Marija, žena rudarja, 27 let; Roter Frančiška, žena krojača, 37 let; Urbajs Jožefa, žena rudarja, 20 let; Rupnik Julija, žena rudarja, 37 let; Hrovat Jože, rudar, 55 let; Catar Viktor, rudar, 17 let.
Danes, v nedeljo popoldne vsi na predstavo drame »Kralj na Betajnovi«, ki jo prirede ljubljanski študentje v Društvenem domu.
Občni zbor invalidov. V nedeljo, 1. junija, se | vrši ob 11 dopoldne v prostorih gostilne g. K. j Erkerjn izredni občni zbor udruženja vojnih inva-] lidov. Na zboru bo poročal delegat iz LjubPane. i Člani udruženja so opozarjajo, da plačajo do ta-! krat obvezno članarino.
Šenčur prl Kranju
OUevska cerkev je dobila vzpodbuden okras. Nad glavnimi vrati so vzidali spominsko ploščo padlim in pogrešanim vojakom iz Olševka. Štirinajst zlatih imen se blesti po gričku navzdol in kliče vernikom, ki se vzoeniajo k cerkvi: »Spominjajte se krvavih žrtev iz svetovne vojne!« Mar-sikaka dobra mamica, ki bo po gričku navzgor le z muko sapo lovila, bo ob blesku zlatih črk stoje počila ler se ljubeče v žrtve zatopila: »Naj bo za nje ta težki pot, ki so še vse kaj več prestali, kakor jaz s to težko sapo!« V nedeljo je ob velikanski udeležbi ljudstva odkril in ožaril spo-
Št Vid nad Liubljano
Tukajšnja meSčanska šola priredi v nedeljo
1. junija ob pol 7 zvečer v Ljudskem domu bajno	j minsko ploščo g. kurat Bonač z nepozabnim go-
igro v 5 dejanjih s petjem in rajanjem »Drvar	1	vorom. Opisal je ljubav, zvestobo, potrpljenje slo-
Izidor in čipkarica Anuška«. Igro je spisal rav-	i	venskega vojaka tako nežno lepo, da so vse oči
natelj šole R. Pečjak in bo uprizorjena sedaj	j	blestele od solza in srca vsa drhtela od ganolja!
prvikrat. Nastopijo: Izidor, Anuška, njuni starši,	j	Kako slovesno je končal njegov poziv in mogočno
kralj in knez it dvorom, iskalci biserov, mefisto,	odjeknil v duši slehernega bitja: »Preobilo je že
zbor hudobcev, gozdne deklice s kraljem in kra-	!	dal naš narod žrtev. Ne silimo še novih žrtev naj-
ljico, morske deklice s kraljem, deklice rdeče	j	hujšemu sovragu — proklete-- i alkoholu! Več ko
rože, angel, smrt, divji mož, meščani, golobčka,	|	dovolj je bilo boja in krvi. Ne prelivajmo še na-
srnica, medvedje, somi, jastreb, kresničke, ovčke,	j	prej krvi v domačih bojih — z nožmil« Slovesnost
zamorec. K obilni udeležbi vabi učiteljski zbor	|	je povzdigovalo tudi ubrano petje olševsketfa mo
in učenci. Čisti dobiček se bo porabil za nabavo učnih knjig siromašnim učencem.
Moste pri Ljubljani
škega zbora pod vodstvom g. organista Nagliča! Olševek se je vrlo postavil!
V petek ponoči. Kar prileti glas od nekod: »Žari! Gori!« In že so klicali trije zvonovi v Vog-ljah: »Brž! Brž!« V hipu se odzove v voklanjkem stolpu sosed: »Bom! Bom!« V Vogljah zadoni: Tra-ra!« V Voklem se ponovi: »Tra-ra!« Vlije se
Gasilno druitvo v Mostah. Gasilstvo sledi danes silnemu razmahu današnje tehnike. Opre- i	,• . , , „ , ... . , .
ma gasilcev se vedno bolj in bolj spopolnjuje, j	l)udi iz Vogel,, .z Vokla. Vse hiti, od koder
vsako gasilno društvo ima že danes motorno brizgalno, ki neusmiljeno gasi in omejuje naraščajoči požar. Motorna brizgalna vrši svojo nalogo, ko je na mestu požara. Gasilci ne opravljajo človeko-
žari in gori! Naenkrat zastoj! Velikanski smeh1 Stoje in se eden drugemu smeje — pred njimi pa mirno žari in gori kup strohnelih odpadkov sredi iv-i m u ia,i|uju V.IU.OVU- na ni'vi! Toda ta presneti alarm ima tudi vrlo ljubnega dela samo v neposV^dni "bližini,"ma^eč	«tr»n: Vogljanci in Voklanci spijo odslej
hite na pomoč tudi daljni okolici. Treba je hitre i za?tran .°Čnla br"	Sa' v,deh las'ne
* .............	-	.	I .»*«	,m„ c-j Mlnrnan mfi»rl nnmi npvprip nn ril-
i oči, da ima sv. Florijan med njimi neverjetno ču-! ječe in skrbeče pomočnike!
Voklanski gasilci so si zaželeli izpremembe. i Namesto vrtne veselice prirede v nedeljo, dne j 1. junija, ob treh popoldne zabavo na Remčevih : podeli. Igrali bodo smeha polno veseloigro »Poslednji mož«. Režijo vodi g. šol. upravitelj Franc
pomoči, priti čim preje na mesto požara. Ogenj nc čaka, on hiti neusmiljeno in prehiti počasne gasilce. Ta misel je dala pobudo gasilnemu društvu v Mostah, da si nabavi motorno vozilo, ki bo hitelo z gasilci in motorno brizgalno na mesto požara, Omogočeno bo opravljati človekoljubno delo
čim preje in s tem tudi izdatnejše. Gasilno dru-	_
štvo v Mostah poda to misel javnosti, ki jo go- i Rozman. Čisti dobiček je namenjen za gasilsko tovo ne bo odklonila, nego jo v svrho uresničenja j orodje in dom! Šenčurski tamburaši se peljejo na izdatno materijelno podpirala. Cenjeni darovalci : igro kar z avtom — seveda dobro oskrbljeni z se bodo vpisali v spominsko knjigo, ki bo svedo-
Kranj
Kopališče ob Savi. Lani je mestna občina kranjska zgradila in otverila lično kopališče ob Savi, ki se je tekom sezone izkazalo kot zelo pripravno in ustrezajoče svojemu namenu. Letos se jc i/vršilo še nekaj popravil, kar bodo gotovo z zadovoljstvom pozdravili vsi ljubitelji in prijatelji hladnih savskih valov. Kot kaže, bo privlačilo in pri-kupljivo obsavsko kopališče, ki ie bilo sicer tudi že prej zelo obiskano, pritegnilo večji del publike, zlasti mladine v svoje območje. Želeti bi bilo le, da bi vremenski barometer osigural in omogočil skorajšnjo otvoritev kopalne sezone.
Popravek. Naše poročilo z dne 22. I. in. o zagonetnem nočnem obisku v gimnaziji je popraviti z ozirom na datum v toliko, da se je omenjeni obisk izvršil v noči od 20. na 21., ne pa, kot je bilo iavljeno pomoloma, v noči od 21. na 22.
Smrt. V sredo zvečer je umrla v visoki starosti ga. Lampe Marija, vdova posestnika. Žalujočim naše sožalje.
Popolna razprodaja zaloge
raznega konfekcijskega in manu-fakturnega blaga v konkurzu
tvrike Gričar & Mejač
(lastnica gospa Pavla F i e n k) se vrši od 20. t. m. dalje v tvrdkinih lokalih, Ljubljana, Šelenburgova 3.
, Upravnik konkurzne mase: DR. TREO LUCt.
Cerklje
Prve češnje zrele. Na šolskem vrtu, ki ga je zasadil izvrsten sadjar — bivši nadučitelj Drago Rostohar, so že češnje zrele. Prav milo jih vsakdan opazujejo med odmori šolarji, a v temnih nočeh pa češnje trepetajo.
Umrl je na Dol. Skopicah mlad fant Franc Zevnik, nečak g. župnika v Begunjah. Pravijo, da j je pred nedavnim padel s kolesa in je vsled lega pretresa nastalo vnetje možganov, kar je povzročilo prezgodnjo smrt. Bil je dober in pošten mladenič. za katerim je žal vsem.
Kolesna bolezen. Skoroda bi mogli imenovati tako pojav letošnje spomladi med tulcajš. mladimi ljudmi. Vsak fant, vsako dekle in celo že šolarji se hoče in se hočejo voziti na kolesu. Zadnjo nedeljo, se je samo domačih kolesarjev vozilo čez most preko 300. Tovarne koles so zadovoljne, starši pa ne vselej. Ženskinih koles pa kljub temu ni mnogo, ker se znajo dekleta na moških kolesih bolje vozili kol bi lo moglo biti priporočljivo.
vič	!
Tombola prosvetnega društva se bo vršila danes ob pol 4 popoldne. Vabimo osobito Ljubljan- > čane, ker imajo izredno ugodno zvezo z mestnim avtobusom do javnega trga na Glincah. Po potrebi bodo vozili mestni avtobusi radi proslave 20 letnice godbe tudi po deveti uri.
Št lij pfi Velenju
Mirno in brez hrupa se jc gradil dve led »Društveni doni« v naši tihi dolini. V nedeljo, dne I. junija bo blagoslovljen. Zanimanje za ta dan jc izredno veliko donia in v soseščini. Majhna župnija je z žilavo vztrajnostjo dvignila stavbo, ki razveseli oko. In vsa mladina v št. Ilju je na nogah, da pripravi potrebno in dostojno proslavo tega dne. Blagoslovljcnje sc bo vršilo ob 10 dopoldne, ob pol 3 bo spominska slavnost petindvajsetletnice tukajšnjega Prosvetnega društva v novi dvorani, potem presta zabava zunaj stavbe. Sodeluje rudarska godba iz Velenja.
Sredtšče ob Dravi
Med tednom. V minulem tednu beležimo pri nas par nezgod. Tako je med postajama Središče m Mačinec je! goreti mali železniški mostič čez potok. Bil je namazan s terom« a iskra enega večernih vlakov je vžgala to snov. Ljudje so ogenj kmalu zapazili in so ga koj udušili. Škode ni.
Precej te/ko se je ponesrečil posestnik Dogša I. iz Obreza, ki je prišel pod voz naložen z opeko. Občutno ima poškodovan prsni koš. Želimu mu skorajšnjega okrevanja.
Ta teden je nas obiskal tudi prvi razred meščanske šole šolskih sester v Mariboru. Zjutraj so pri maši deklice prav lepo zapele. Obiskale so tudi šolske sestre v Obrežu. Tam so imele pripravljen izboren obed. Zatem so se odpravile na Hum, kjer se jim je nudil bajen razgled. S popoldanskim vlakom pa so se vrnile prav vesele in zadovoljne domov v mesto.
Tu se je vršil komisijski pregled pinegavskih krav. Da so se posestniki za la pregled zelo zanimali, priča ogromna množina prignanih krav. In prav je tako.
Na vnebohod. dne 29. maja le bo ponovila v Društvenem domu lepa in zelo ganljiva igra »Živa pokopana«. Pridite in oglejte si jo, "ne bo vam žal.
Dodatno k gradbeni podjetnosti iz poročila minule nedelje poročamo, da so zgradili nove stavbe tudi g. Uršič, g. Halozan, g. Kočevar pa je k svoji vili (kjer so sedaj orožniki) prizidal nov del, tako da je tudi ta stavba razširjena.
Danes (v nedeljo) pa bo pokopan g. Dogša p. d. Oašparec iz Obreža, ki je umrl nn i ijučnici. R. i. p.!	1 '
Turjak
Prevalje
čila plemenita dejanja. — Na pomoč!
Laško
Umesten bi bil občinski sklep, ki bi zabru-nil kolesariti ob nedeljah po našem mestu. S tem bodo zelo zadovoljni tujci, ki posebno ob nedeljah prihajajo v Laško. Kolesarji sami pn nc bodo doživljali takih karambolov. kakor minulo nedeljo, ko je polog bolečin bilo zlomljeno še kolo.
Dobrodelno društvo Blago srce« je imelo v nedel jo 18. maja svo j materinski dan. V soboto večer se jc predvajal v tukajšnjem kinu film Mati«, drugi dan pu se je vršilo poleg prodaje cvetic, ki so bile vse razprodane, ob it v Soli predavanje o pomenu matere. Gdčn« učiteljica Pepca Ahtik je v svojem govoru o materi gonila do solz slehernega. Udeležba je biln velika. Zato so prireditelji lahko zadovoljni nud uspehom.
notami ter inštrumenti! Vsi drugi pa v Voklo za njimi — s kolesom, vozom ali peš!
Št Jernej
Majni*ki izleti. Sicer ie letos vreme za mai-niške izlete precej neugodno, ker skoro ne mine dan brez dežja, pa vseeno, majnik je in vsakega mika iti kam na izlet. Zelo priljubljen kraj je Marijina božja pot v Novem Lurdu pri Št. Jer-
Ruše
Stavbena akcija v Rušah sčasoma napreduje. Lansko jesen je tovarna za dušik dogradila novo stanovanjsko hišo, kamor so se letos spomladi vselile stranke. Leseno barako na spodnji strani tovarne so podrli. — Pravkar zida tovarna novo kantino z uradniško obednico. Najemnik kantine v tovarni zida zase novo stanovanjsko hišo s klavnico in mesnico. Tako se nam obeta v Rušah četrta mesarija. Tretjo je pravkar otvoril g. Schuler. — Zgradba Sokolskega doma se z mrzlično naglico bliža dograditvi. — V okolici Ruš kar rastejo majhne delavske hišice. — Stanovanj nam primanjkuje. Mogoče nikjer ni tako težko dobiti stanovanja ko v Rušah. Priča temu jc družina, ki si je v obdravskem gozdu postavila vagon in si v njem uredila stanovanje. Ruše rastejo po številu prebivalcev.
Poroka. Prihodnji teden se poroči gna. Milka Olaser, magistra farmacije, hčerka lesnega trgovca g. Viktorja Glaserja, z g. Iskrenom Pjpušem, inženirjem cinkarne v Celju. — Sestra ruškega zdrav-niga gna. Vera Zoreč se je pred kratkim poročila z g. dr. Podkoritnikom, zdravnikom v splošni bolnišnici v Mariboru. Obema obilo sreče v nadaljnjem življenju.
Gostilničarska zadruga za okraj Prevalje ima v torek dne 27. maja ob 0 v restavraciji g. Alojzija Rozmana v Prevaljah redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Na dnevnem redu je pa tudi gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Poročali bodo zastopniki pripravljalnega odbora, radi tega je nujno potrebno, da se istega udeleže vsi gostilničarji te zadruge.
Predoslje pri Kranju
Poročil se je v sredo, t. j. 21. I. m. g. Anion Ušlakar, posestnik in farni ključar, z gdč. Frančiško Perne, iz znane odlične Bakovnikove družino iz. Povelj. Mlademu paru želimo mnogo veselih ur!
Odločni nnstop občine radi poprave občinskih jio to v je gotovo na mestu, ker bi bili že skoro v nevarnosti, da ne bi mogli nikamor več z vozovi. Čudno, da je treba celo za tako stvari ljudi siliti, radi katerih sami trpi.,o, ako niso v redu.
Farno rerkveno uro v tem tednu ustavljajo v zvonik, da bodo mogle gospodinje n pravem času zapustiti polje in ne bodo mudile opoldne družine z izgovorom, da niso vedele, koliko je ura. Pa naj bi ura jiovedala tudi listini, ki imajo grdo navado, da zamujajo pričelek božje službe, da ni v3eeno, kdaj prideš v cerkev.
Nekaterim našim fantom bo treba izročiti odlikovanja za razgrajanje po vasi. Posebno se odlikujejo v sobotnih večerih. Saj je lepo. če malo za-pojejo in povriskajo, toda lisla grda klet vina, po-končavanje ograj in živinsko rjovenje pa bi že lahko izostalo. Fantje, več fantovske samozavesti ponosa, pa manj divjaštval
Majniški izlet jn zelo priporočljiv in priljubljen na turjaški grad. Več sto šolske mladine |>ri-liaja na turjaški grad. V bližini je lep razgled razvaline starega gradu. V teh razvalinah je polno divjih sov. Vsak izletnik rad počiva pod orehovo senco županove gostilne žužeta Vlica. 30 minut od Turjaka na hribčku stoji cerkvica sv. Ahaclja z lepim razgledom. Cerkvica je sama na sebi zgodovinsko jiomeinbna izza turških časov.
A. Prijatelj, Turjačan.
Poljanske cesle
Cesta Žili—skofja Ix)ka sc pridno popravlja in nasipa, bil je pa tudi že skrajni čas, kajti bila je že nevarnost, du bo treba radi ruzr-vanosti prekiniti avtobusni promet. Tudi |iro-met z vozovi sc je vršil le z največjo težavo. Zlasti lesu. ki so v veliki meri izvaža iz doline in ki zadnje čase že itak nima ugodnih cen. je vsled otežkočenega jnevoza uena šc bolj padla, vsled česar je bil naš kmet občutno prizadet. V bodoče pa je pričakovati skozi, dolino še. večjega prometa, ker so 1. preteklega meseca uu obmejnih krojili v Kopučnici in Sovodnjii pričeli s poslovanjem carinski oddel-[ ki, kur bo, ko se razmere malo urede tujskemu kot blagovnemu prometu gotovo v veliko korist. S pomočjo banovinske podpore se sedaj stanje cest zboljšuje. Bojimo se le, da ne bi kredita prehitro zmanjkalo.
Pretekli teden se je trasirala cesta Trebija —Fužine, ki jo je zadnja povodenj odnesla in že nad tri leta in pol zaradi finančnih težkoč zaman čaka nu popravo. Cesta od Sovodnja lin državne meje se je morala zato pridružiti čez zasilni most nn Fužinah jk> strmem vzponu cesti Žiri—Skofja Loka. Omenjeni klanec jako podražuje prevoz in je pravu mučilnica za vprežno živino, ki pod težkimi udarci in grdim preklinjevanjeni voznikov dostikrat zaman napenja moči. da bi pretegnila tovor, ki ga je po prejšnji cesti igraje zmagovala.
I/, točasnih predpriprav je sklepati, da se bo letos vendar pničelo s popravljalnimi deli, ki pa bodo radi plazov.itcga terena in deroče ■Sire, ki hoče na teli mestih biti neomejena gospodarica ozke soteske, naletela nn precejšnje težkoče in tem primerno velike stroške.
Opozorili pa bi pri tem merodajno faktorje na veliko nevarnost, ki preti elektrarni Žiri-Fuzine. če bi se omenjena cesta skušala zgraditi na prejšnje mesto, kjer drvi sedaj glavni tok reke. Struga Sorc bi se s tem zopet znatno zožila in bi bilo poslopje elektrarne, ki je že ob zadnji povodnji veliko trpelo, ob vsu-koni večjem nalivu v nevarnosti, da 'gu voda izpodkoplje in odnese. Ker bi bila prevelika .škoda, če bi se ta koristna napravil, ki jo je bivši obl. odbor s tolikimi stroški popravil, ponovno ]x>rušila. bi bilo želeti, dn se škarpa nove ceste jiomaknc čimbolj v nasprotni breg in se tako da rodi zadosten prehod. Upamo, dn to ne bo te/,ko doseči, ker tako uprava ceste kakor elektrarne spadata v banovinsko območje.
DARMOL
čokolada za odpiranje
Najlepše slovenske freske so v nevarnosti
(ilovšek, Languš.)
čas »visokega« baroka sredi IS. stoletja je (>il na Slovenskem vrhunec umetnostnega vstvar-janjii. Nobena doba, ne prej in ne pozneje, se ni dvignila do takih uinet. višin, niti ni produciralii tako velikega števila in tako obsežnih umetnin kot slovenski visoki;, barok, ki je pri'i vpodobil tudi slovenski ljudski tip in pa slovensko krajino. Barok se je naravnost zrastel s slovensko dušo iu čuvstvovanjeni, ker se je prilegal sanjavosti in hrepenenju po neskončnosti z močno vizijonarnostjo in veličastnimi prizori, v katerih se združuje nebo in zemlja, ko predstavlja dogodke z odprtimi nebesi nad domačo zemljo in najpopolnejšo harmonijo, harmonijo nebes in zemlje, duha in stvarstva.
V »visokem baroku je vstala prvikrat vseslovenska umetnost. Iz Ljubljane kot središča se je širilo mogočno umet. gibanje po Kranjskem, štarejskem, Primorskem in Koroškem in celo v kajkavske kraje na Hrvaškem. Nastopile so krepke umetniške osebnosti. Dela, ki so jih vstvarili • Metzinger, Ilovšek, Bergant in Cebej, žive iz srede 18. stoletja do danes, bodo pa zažarela v prihod-njosti še v vse drugačnem sijaju, ko se ho polegel amerikanizem, ki preplavlja danes Evropo in sega že tudi k nam. Iu*;, da je bilo takrat tudi precej rokodelske produkcije, da je bila doba elektricizma ter ponavljanja motivov, toda kateri umetnik je vstvaril pri nas toliko umetnin iz tako globokega notranjega prepričanja in verskega zanosa kot sreda 18. stoletja? Naš -visoki b-rrok ni jecljanje, ampak bronasti glas zvona iz višin in davnin.
Umetnine iz baroka so naš kulturni zaklad. Treba jih je ohraniti ne glede ua stroške, tako oljnate slike, predvsem pa treske. Zlasti na freske je treba paziti in skrbeti zanje, ker jiii ni mogoče shraniti varno v galerije kot oljnate slike. Fresk tudi ni mogoče ohraniti v grafičnih posnetk!h ali v kopijah kot oljnate slike; Če freske izginejo, izginejo za vselej. Slovenske freske iz visoškega« baroka pa so še vse važnejša dela kot oltar,ne slike. Ne predstavljajo le posameznih prizorov, ampak cele drame nebes in zemljo. So veliki izraz umetnostnega konfiteorja, velike kompozicije, naša velika beseda.
Najmočnejši slovenski freskant je France Ilovšek (roj. 1. 1700, umrl 1. 1704). Njegova presna dela so poleg fresk Julija (juaglia tudi tehnično najdovršenejše umetnine na presni omet v Sloveniji. (Juaglia je bil rojen Italijan. Ilovšek Slovenec iz Mengša. Freske iz časov po Ilovšku se ne dajo primerjati z njegovimi, celo Langusove ne, ki je dosegel v gotovem oziru v stenski slikariji visoko kvaliteto. Naša umetnostna zgodovina le mimogrede omenja llovškov chef d'oeure na Sladki gori v dekaniji Šmarje pri Jelšah. Ilovšek je slikal freske po Kranjskem (Sv Peter v Ljubljani, v župni cerkvi v Kamniku, na Žalostni gori pri Mokronogu, v Stopanji vasi pri Ljubljani, v Bohinju itd.), toda najboljše umotvore je ustvaril na Štajerskem. V arhitektonsko odlični romarski cerkvi na Sladki gori, ki stoji na malem gričku sredi lepe pokrajine, je »napisal France Ilovšek 1. 1753. visoko pesem Materi Božji v zadnjem desetletju življenja. Že cerkev na Sladki gori sama je nadvse zanimiva centralna stavba z veliko' kupolo ua križišču in malo kupolo nad prezbiterijem. Celo cerkev jo nad obrobnim zidcem poslikal Ilovšek s prizori iz življenja Marijinega na prelep način. Višek kompozicije e pa zasnoval v veliki kupoli, kjer je naslikal Vnebovzetje Marije. Spodnje prizore je razdelil s naslikano arhitekturo med seboj, toda tako, da so zdi vkljub različnim skupinam cela kompozicija enota. Risba je plemenita, barve so žive, pa prozorne, poetične. Freske, ki so tudi po obsegu večje kot Ilovškove freske pri Sv. Petru v Ljubljani, so veliko samostojnejše kot slednje, ki spominjajo po kompoziciji še na mojstra Quaglio. Saj je Ilovšek slikal na Sladki gori dvajset let kasneje kot pri Sv. Petru in je bil I. 1753. popolnoma zrel umetnik, ki je igraje obvladoval tehnično stran. Na sladki gori je veliki slovenski freskant ustvaril svoje zadnje najdovršenejše in največje delo, ki mu stoji vštric le še ljubljanski Quaglio na celi slovenski zemlji.
Že pred več leti pa se je pokazala na freskah na Sladki gori plesenj. Plesenj razjeda zlasti zgornji del fresk v veliki kupoli in se na večjih krajih slikarija komaj še vidi. Tudi sicer se deloma lušči slikarija zlasti na levi slraui spodaj. Velika nevarnost je, da bo uničena iu bo izginila najlepša pa tudi največja izvirna slovenska freska, ki jo je Ilovšek tudi signiral in je naslikal tudi svoj lastni portret n?. balustradi kora na Sladki gori.
Vzrok, da se je napravila plesenj, je očilno to. ker cerkev na Sladki gori ni zadosti ventilira-na. Podoben vzrok je tudi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, kjer so vsled istega vzroka trpele Lan-gusove freske. Freske na Sladki gori bi se dale še rešiti, če se napravi vse, kar more restavratorska umetnost. Restavracijo bi pa moral izvršiti vešč restavrator-strokovniak, ki ima za seboj dovolj izkušenj in je sam slikar in umetnik. Ne gre le za to, da se plesenj zamori tako, da se ne bo več pokazala, ampak treba bo tudi poškodovana mesta doslikati in dopolniti, kar more napraviti edino slikar, ki je sam umetnik-freskant. ne pa kak sobni slikar, in ki pojmuje veličino Uovškovega dela.
Prizadeti krajevni faktorji na Sladki gori imajo namen rešiti Ilovškovo delo. imajo pa težave z denarjem. Te težave pa je treba prav v kratkem premagati, ker bi vsako odlašanje bilo v veliko škodo stvari. Naj bi se organiziral kak odbor, ki bi se obrnil na okoliške občine, posojilnice, premožne posameznike in pa predvsem na bansko upravo v Ljubljani, da bi v najkrajšem času dobili potrebna sredstva. Ker bo treba vse obsežne freske najprej previdno in strokovnjaško očistiti in na to s subli-matom napojiti, naposled jih pa tuintam doslikati in ker more to restavracijo izvršiti le prvovrstni umetnik, bo treba morda za lo delo par sto tisoč dinarjev. Stvar vse naše javnosti pa je in nele kra-
jevnih krogov, da bo ta vsota na razpolago.
Drugi slučaj je na Šmarni gori pri Ljubljani, kjer je pa najboljša freska Matevža Lan-gusa v resni nevarnost. Langusova freska iz leta 1810. in 1817. v kupoli na Šmarni gori je pričela, plesniti \ spodnjem severo-zahodnem delu, najbrž ker je skozi streho kupole zamakalo. Ta freska sicer po obsegu ni največje Langusovo delo na presni omet, ker so njegove freske pri ljubljan. frančiškanih obsežnejše, je pa sicer v barvah neprimerno boljše ohranjena kol so njegove ljublj. freske, če bi ne nastopala v višini do 1 Vi m od krožnega venca plesenj vsled zamakanja. Šmarno-gorska freska ima sicer še jasen in živ kolorit, dočim pri ljubljanskih že ugaša. Šmarnogorska freska, ki je tudi zgodovinsko in folkloristično zanimiva vsled portretov zgodov. oseb in ljudstva v narod, nošah, je sicer še nedotaknjena in prvotna. Ni prav nič nemogočega, da bodo Langusove ljublj. freske, ki jih je po potresu neki nevešč restav-rator z oljem preslikava!, s časom popolnoma počrnele. Co bi se zgodilo, potom bi ostalo edino \eliko Langusovo presno delo še na šmarni gori. Langus, sovrstnik in prijatelj Prešernov, pa zasluži, da .se ohrani njegov umotvor tudi prihodnjim slovenskim rodovom.
Zadnji čas so začeli poklicani krogi akcijo, da se reši Langusovo veliko fresko-delo »Marijino vnebovzetje . Treba bo pa prekriti celo cerkveno kupolo iu odstraniti plesenj i/, fresk z inipregni-ranjem. Lahko, da bo to delo stalo mnogo več kot stotisoč dinarjev. Tudi restavriranje fresk na Šmarni gori je treba izročiti resnemu strokovnjaku-umetniku, ne pa rokodelcu. Da se zbero sredstva, bi naj poskrbeli vsi prijatelji šmarne gore, ki jo obiskujejo v obilnem številu in pa vsi prebivalci okoli šmarne gore, ker vodišlu župljnni tega sami no bodo zmogli. Tudi šmarnogorska freska je slovenska kulturna zadeva. Zato bi imela prispevati k stroškom ludi bairska uprava znaten znesek.
Langusove freske v ljubljanski frančiškanski cerkvi bi bilo morda vseeno poskusiti rešiti. Morda bi spreten restavrator mogel oljnato plast odtopiti. Freske v stranskih kapelah bi kazalo v kratkem umiti in re-stavrirali. Cerkveno ventilacijo bi bilo treba izboljšali. Frančiškanska cerkev je umet. spomenik prve vrste za Ljubljano; dolžnost mestne občine ljubljanske bi bila, da žrtvuje večji znesek za rešitev in ohranitev najobsežnejšega Languso-vega dela.
Pozornost zaslužijo oltarne slike Kremser-Schmidt-ove v Ve le so veni. Par teh prelepih umetnin dobiva plesenj, ker so pritrjene s klajem na drugo platno. Vse se da še rešiti, če se la napaka odpravi.
Ohranitev velikih duševnih del potomcem ni le stvar pietele in srčne kulture. Je moralna dolžnost iu potreba kulturnega naroda, posebno je to dolžnost našega naroda v sedanjih časih. Res, d.i dandanes širše občinstvo iti ludi takozv. inteligenle bolj zanima, če poslane Jaka Smrdelj 35 let star ali če je zabila Mieika Pred pesnikova gol, kakor pa naša kulturna preteklost, na kateri pa vedno sloni tudi bodočnost. Vendar so odgovorne pred zgodovino predvsem ludi javne korporacije, da se ohranijo velika duhovna dela prednikov prihod "m rodovom.	Dr Jos Regali:
Pismo iz Eelgmda
Italijanska tragedkinja E m m a Oranimi-tica s svo/.o igravsko skupino prisrčno sprejeli in z uspehom gostuje po Balkanu. Za lo pot se je bila odločila že pred kli; pa radi nekih ovir ni mogla priti, koi si je želela. Zadnjo nedeljo in ponedeljek je gostovala v Zagrebu s Hoffmannstha-lovo : Blektre , Barrevo Kolajno stare gospe- in Bataillejevo -Nespametno devico -. V Belgradu je razen prvih dveh omenjenih del dala še Ibsenovo Noro in Shakespearejevega »Hamleta . Njen belgrajski program je z ozirom na zagrebški na mnogo večji višini in za resno poseinike gledališča bolj privlačen Kot zanimiv in redek pojav moram podčrtati dejstvo, da je Enima Gramlnatica v ee-trtek prvič iireirala Hamleta (moško vlogo) v isli drami. To je njena druga moška vloga. Pred leti je igrala pesnika v Shnwovi »Candidi--. Vzrok, iz katerega se je odločila za moško vlogo, je v inte<r-vjuvu sama pojasnila: »V ženskih vlogah ne najdem ničesar več novega. Žena je o:l začetka sveta ena in enaka. Nima širokosti kot moški. Poglejte, saj so vso Shakespearejeve drame močnejše v moških ko v ženskih vlogah. Ne iščem onih moških vlog, ki mi r." odgovarjajo, ampak le tiste, ki tvorijo neki prehod , med moškostjo in ženskostjo. Hamleta igrani ravno radi njegove neodločnosti.-Škoda, da Emme Granimatike nismo videli v vlogi Device Orleanske in istoimene Shnvove drame, s katero so je leta lako proslavila po Italiji.
V glasbi se Slovenci, Hrvatje in Srbi daleč boli poznamo kot v vseh ostalih panogah umetnosti. Na vseh reprezentativnejših koncertih — pa najsibodo lokalno omejeni na Belgrad, Zagreb ali pa Ljubljano — lahko poslušamo kompozicije vseh naših vidnejših mlajših skladateljev brez ozira na narodnost. V tem duhu je bil prirejen ludi nedeljski jugoslovanski konccrt zbora »Stankov ič« v Belgradu. Naj ob tej priliki omenim, da je renome Stankoviča precejšen in da ta zbor štejejo med najboljše v prestolici. Na nedeljskem koncertu so dominirali mladi. Na programu so skladbe B. Zorka (Simonida), Lajovca (Žabe). Vukdragoviča (Jesen, Molitev gozdov), Adamiča (Čudila zdravila), Milo-jeviča (triptih). O. Jozefoviča (Zdrava Marija), Žganca (Sako delo konec ima), Bandure (Kalu-derska), Manojlovičn (Mirna noč« po Rlakeju) in Hrističa (»Dubrovački rekvieni • po Dučiču). Zanimivo je, da mlajši uspelo skladajo po besedilu naših novih pesnikov (Dučič, Župančič, Ilir, Krklec, I!aMč, Krleža, Domjanič itd.) Še to naj povem, da zbor vodi znani skladatelj Vukdragovič. Zato ni čudno, če je bil uspeh tega zadnjega : Stankoviče-vega : jugoslovanskega koncerta tako viden.
Tone Polokar.
O nogometu
Zelo različna so naziranja o najboljšem sistemu nogometnega treninga. Vzrok temu je, da se že nogomet sam kot tak zelo različno pojmuje, bodisi da so jioudarja bolj bojni značaj tega sjiorta, bodisi da se polaga večja važnost na matematično preciznost njih kombinacij. Izbira vaj za trening jo torej odvisna od navedenih pojmovanj. Napredek nogometnega moštva je pa zopet odvisen od razumevanja za trening. Imamo dve vrsti nogometašev: amaterje in profesionale. Amaterje delimo v dve skupini: v igralce-začetnike ter boljše ln dobro izvezbane igralce. Nogometni začetnik si mora pridobiti v treningih potrebno znanje v obvladanju žoge (tehniko) ter kondicijo — v kolikor dovoli telesna konstitucija — čim večjo vztrajnost, prožnost, gibčnost in hitrost. Nepotrebno je razmo-trivati o večji važnosti eno ali druge teh lastnosti. Obe sla enako važni in njun razvoj mora iti paralelno, saj je jasno, da tudi najboljše obvladanje žoge ne pomeni ničesar, ako organizem ne. vzdrži boja, obratno zopet ne more najboljša kOndicija napraviti dobrega nogometaša, ako se morata duh iu telo pokoravati nagajivi žogi. Najhitrejšega tekača — netehnika prisili žoga k marsikomu nerazumljivi jiočasnosti.
Začetnik goji nogomet idealno — hrepeni po uspehih. Najbolj vidni uspeh se mu zdi ustreljeni gol. Zalo se pojavljajo dostikrat pri treningih naravnost epidemična streljanja, če ne drugače, tudi v jmizui gol. Tu se jirično in obenem tudi neha trening divjega nogometaša. Skoraj nihče ne pomisli, da pomeni vsaka tehnična »drobtinica', lero si pri treningu igrajo pridobi, v igri velik prihranek na energiji. V večjih klubih se polaga velika vaiuost na trening, zato imajo tudi povečini strokovne trenerje. Trening je zato tu, da vežbajo igralci to, kar ne znajo, in se s tem vestno izpopolnjujejo. Nerazumevanje za nogomet se pu jasno vidi tam, kjer se ure in ure, da celo leta in leta ponavlja in vežba le' ono, kar se že zna.
Amaterskemu športu postavljajo razni problemi življenja ter borba za vsakdanji kruh mejo. Nogomet je za amaterja razvedrilo, od katerega ima koristi le v tem slučaju, če ludi izven športnega prostora športno živi.
Oglejmo si še profesionalne nogometaše. Primerno krepka, zdrava konstitucija ter brezhibno obvladanje žoge so predpogoji, da se postane profesionalec. SjHirt postane s tem poklic. Za svoj jio-klie potrebne lastnosti — tehniko in kondicijo — skuša s primernimi vajami stopnjevati, igralna rutina se pa pridobi v številnih resnih lekmah. Kon-dicijski del treninga vsebuje za profesionala vaje, ki dvigajo moč celega organizma (ne samo nog), ga ohranijo gibčnega ter stopnjujejo prožnost in hitrost. S treningom Se vežba profesjonal v različnih duhovitih trikih, n. pr. poskus, premotiti nasprotnika s tem, da pokaže s kretnjo ali telesom smer prodiranja, katero bliskovito spremeni ter tako pridobi zase ali za preje dobro kritega soigralca prosto pozicijo. Tehnično se spopolnjuje tako, da si stavi z žogo vedno težje vaje. Stoping žoge so poskuša izvršiti že v zraku, strelja enako z obema nogama, žoga se prevzema samo volley, to je prevzem in oddaja žoge sc izvrši z eno samo kretnjo, in vse to iz vseh mogočih pozicij proti raznim ciljem. VolIey-igra je najhitrejša, saj se porabi za obvladanje žogo le odlomek trenotka. Najhitrejši način igranja pa je obenem seveda najtežji ter
vedno
jo na ta način pridobivajo za svoj šport. Na la način jih vzpodbujajo k zdravemu izkoriščanju prostega časa z aktivnim športom. Dobro organizirani amaterski klubi vzgajajo državi na lahek način zdrave državljane.
Pri nas je amaterski nogomet tedaj na višku, čim doseže moštvo ono stopnjo izvežbanosti, ki je potrebna za častno tekmovanje s profesionali. Še bolj viden je pa uspeh tedaj, če žive naši igralci — športu na ljubo — tudi v privatnem življenju športno, da so poslužujejo v raznih življenjskih situacijah one fairnese, ki diči pravega sporinika na zelenem polju, ter jtosinnejo tako zdravi in zanesljivi člani človeške družbe.
Daleč je še zaključek prvenstva. Čudno je, <la se baš v Italiji prvenstveno tekmovanje tako zavleče. Prva A nacionalna liga bo končala šele jio 7 tednih. Povsod je prvenstvo skoraj končano, tako na Dunaju, Budimpešti, Švici i. t. d., le Italija ima še vedno najhujše in srdite prvenstvene tekme. Položaj je sledeči: Na krmilu jo še vedno Ambrosianti. ki s 5 točkami naskoka pred drugoplasiranim Juventu-som upa. du bo do konca vzdržala vodstvo, i retje mesto je zasedeno po Genovi, ki pa jc postala zelo nevarna Juventusu, kajti vsled slabše gol diference jc za Juventusom. Ti trije klubi bodo odločili letošnje italijansko prvenstvo, kajti drugi so po točkah še daleč za njimi. Omenimo naj tudi, da je tržaški favorit Triesti-na, zlezel kar na predzadnje mesto in s tem mnogo škodoval ugledu tržaškega nogometa.
Razno.
Ali bodo Angleži vabili? Mogočen je bil odmev tekem angleške reprezentance z Nemčijo nn Nemško Avstrijo. Saj je le malokdo mislil, da bodo kontinentalni temni sploh mogli resno konkurirati angleškemu nogometu. Nazadnje pa je BeHjn in Dunaj dosegel celo neodločen rezultat. Vsekakor je to velik uspeh. Nastalo pn jc sedaj veliko vprašanje. Angleži so namreč obljubili že pred tem srečanjem, da bodo povabili Nemčijo in Nemško Avstrijo na revanžno borbo v London samo v tem sluča ju, ako se bosta Dunaj in Berlin izkazala kot dovolj močita nasprotnika. Po našem mnenju nimajo Angleži povoda sedaj dvomiti o kakovosti in sposobnosti teh dveh državnih reprezentanc, pa vendar <id nikjer niti najmanjše besede o tem. Kljub vsem prizadevanjem Nemcev in Avstrijcev ni mogoče od Angležev izvedeti, kaj mislijo in ako bodo držali svojo besedo. Gotovo pa je skora j, da v bližnji bodočnosti nimamo še pričakovati angleškega vabila, ker so ta mošnje športne oblasti v tem oziru zelo konservativne.
4 in preko svetovnega rekorda! Znamenili ameriški metalec diska, Krenz, je v teh dneh na treningu v Las Angeles zagnal disk 53.95 m daleč in s tem presegel dosedanji svetovni rekord kar za 4 m. Ta izvrstni lahkoatlet, ki je dosegel neverjetno formo, bo gotovo kmalu, v kakem javnem nastopu dokazal svojo moč.
odlična kakovost
Cerkveni vestnik
Križanska moška in mladeuiška družba
ima danes popoldne povodom proslave glavnega družbenega praznika jiopoldansko slovesnost izjemoma že ob pol petih. Pričetek shoda v družbeni dvorani (volitev načelsiva, skupno slikanje), nato v cerkvi slovesen shod z darovanjem za družbo. Člani se udeleže shoda s svetinjami. — Udeležba za vsakega člana obvezna. — Božjepotni celodnevni izlet bo 1. junija na Vrhniko. Odhod z jutranjim vlakom ob pol osmih.
Naše dijcsšivo
Bratskim društvom v vednost! JAKD ;Danica v Zagrebu so jc preselilo v Frankopansko u. št. 7, dvoriščna zgradba.
Darovi
Za Jegličev sklad so doslej Se darovali: Dr.
Joža Kotnik, Kropa, 30 Din, Dr, Jakob Kotnik 100 Din, Hranilnica in posojilnica Struge 100 Din, Andrej Ažman, katehet, 100 Din, Anton Jezeršek, Vrhnika, 50 Din, Hranilnica Šenčur p. Kranju 100 Din, Prosvetno drušivo Kranjska gora 10 Din, I. Elsner, Moste, 30 Din, Iv. Sušnik, kanonik, 100 Din, Hranilnica Leše 100 Din, Marija Sadar, Lj. VII., šola, 100 Din, Dr. Aleš Ušeničnik 1000 Din, Avg. .Jenko, pekarna, 1000 Din, V. Resman, Radovljica, 200 Din, Hranilnica Dol pri Ljubljani 20 Din, Hranilnica Moravče 200 Din, 2 Marijini a.ažbi Čemšenik 150 Din, Dr. J. Mohorič 200 Din, J. Žerjav, katehet, 100 Din, R. Šturm, Vzaj. pos., 30 Din, Bog. Remec, ravn., 100 Din, Prosvetno društvo Sv. Križ pri Litiji tO Din, Hranilnica Sv. Križ pri Liliji 100 Din, J. Zabret, Britof, 100 Din, Vzajemna zavarovalnica 10.000 Din, Kat. prosv. društvo Mengeš 100 Din, Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano 100 Din, Adolf Knol, Vranja peč, 100 Din, Josip Mozetič, mestni zidarski mojster, 400 Din, Prosvetno društvo sv. Krištof, 100 Din, Sitarska in ž.imarska zadruga Stra-žišče 100 Din. Skupaj 39 930. — Vsem darovalcem najlepša hvala in Bog plačaj!
Iz drv otožnega žhljenite
Prosvetno društvo v Dobrepoljah priredi na praznik 29. maja I. I. ob 3 popoldne v Društvenem domu narodno igro v 5. dej. Revček Andrejček«. Igra je dobro naštudirana, zato vljudno vabimo, da pridete na praznik v čhnvečjem številu k predstavi. — Odbor.
Vsakoletni redni občni zbor Saveza muzičara u kraljevini Jugoslaviji, podsavez za dravsko banovino v Ljubljani, se vrši v nedeljo dne 25. maja i. 1. ob 10 dop. z običajnjm dnevnim redom v restavraciji hotela L!oyd v Ljubljani.
Cerkveni koncert na. Trsatu. Dne 18. tek. m. jc priredilo odlično in elitno pevsko društvo »Jeka sa Jadrana«- s sodelovanjem orkestra vojaške godbe in orgel v znameniti romarski cerkvi Matere božje na Trsatu že svoj drugi cerkveni koncert v tem letu. Na programu so bile zastopane skladbe od Bacha, !laydna. Cherubinija kakor tudi od nekaterih domačih skladateljev Biničkega, Vilharja, Kolba, lvukla in fra. Ošlirja. Izvedba programuih točk jebila efektna in odlična, da ne rečemo celo bravuriozna. Na orglali je sodeloval naš slovenski rojak tamkajšnji frančiškan fr .Filip Oštir, kojega so hrvatski listi registrirali kot igralca visokih kvalitet, kateri suvereno vlada ovim teškim inštrumentom. Društvo »Jeka sa Jadrana« s svojim izvrstnim zborovodjem in obenem kapelnikom vojaške godbe prof. K. Bajerom lahko se tekmi z najboljim pev. društvima na kulturnem ambijentu.
Teharje. Tukajšnje »Prosvetno društvo«, ponovi danes popoldne ob 3 v čitalnici na Teliarjih zanimivo in zgodovinsko igro: »Žrtev spovedne molčečnosti.« Vse, ki se zanimajo za lepo in v srce segajočo igro, vljudno vabi k obilni udeležbi odbor.
(„. «»•••. .i	,	i t n------ -1,
o iv Iliriji! iiin/.ensKii seirljil.) oaura OD
10.30. prvi llnndbnll« trening. Ker je potrebno zu ta trening 22 igralk, je navzočnost vseli strogo obvezna. — Načelnik sekcije,
konzorcija slov. tur. pisateljevi
Z ozirom no izjavo nekega odseka, ki hoče po svoje rešiti važno vprašanje uredništva Planinskega vestuika in pa ker prikažejo razna vprašanja glede cv. izdaje novega glasila, smo primo-runi izdati sledeči komunike:
Konzorcij se je ustanovil povsem v znak protesta proti predlagani odstavitvi urednika dr. Jos. 'lominšKu, čegar nepobitua, trajna zasluga jc, da je spravil list na tako višino, da je vpoštevan kot najboljši slovenski turistični list, ki služi drugim celo po svoji obliki in razdelbi kot vzorec.
Načrt nekoliko, toda nebistveno drugačne prenareditve, kakor ga je podal g. mšp. Jos. vVester. je vsega spoštovanja vreden; zato odločno obsojamo, <ln ga jc na obč. zboru SPD. oni odsek zamolčal in ignoriral, pa hoče sedaj naknadno operirati z njim z ozirom na neugodno javno mnenje, ki so ga ustvarile metode neke, skupine. Nobenega dvoma ni, da bi bil dr. Tominsck sposoben, da ga uresniči in jo za to smešen izgovor, da je v take svrlie potrebna selitev uredništva v Ljubljano. Taki nevzdržni argumenti (kakor knjižnica, letopis, izmenjava časopisov itd.) nas silijo k domnevi, da je obrnjena posebna ost proti uredniku, ki list tako izborno urejuje, iz bogve. kakšnih razlogov. Vsem onim, ki se jim morda skomina i>o li "tu. izjavl jamo /. vso odločnostjo, da nc pripuščamo diskusije o izpremembi osebe urednika, — |pr pribijamo, da je g. inšp. Wester, za čegar načrt se hoče šele sedaj vedeti, sinn odločno proti izpremembi urednika in du je odklonil vsako sodelovanje v odseku, ki bi s taktom ali brez takta prej ali pozneje to zahteval.
Na vprašanje, kako stališče zavzemamo napram predlaganemu letopisu, izjavljamo, da z v eseljem pozdrav Ijutuo tudi letopis, nko se more smatrati to idejo resnim z ozirom na dane razmere, ko imamo žc dve znanstveni glasili (Gcogr. Vestnik in »Glasnik«), Pripravljeni smo ga ev ent. izdajati sami, ako se nam spravi skupaj vsaj za en letnik resničnega izvirnega znanstvenega gradiva, odklanjamo pa kot »znanstveni'. prispevek tako etimologiziranje, o katerem je izrekel tako neugodno mnenje zadnji > Gcogr. Vestnik«. Ne gre pa nikomur v glavo, ziika j bi ne mogel g. dr. Tominšek. ki tuko izborilo urejuje mesečnik, urediti tudi publikacije, k i bi izšla enkrat v letu in zakaj bi sc morul radi tega seliti v Ljubljano! Z njim smo skupno gradili naše glasilo, ki nam jc postalo milo in drago, zato stojimo za njim, kakor en mož in kličemo vsem onim, ki se jim skomina-lian d s offl
V Ljubljani, dne 22. maja !9"0.
Konzorcij: (slede podpisi).
ilateljem »Slovenca" za nedeljo
PairfeJeJinon Romanov:
Marja Semenovna
in njena mačka
V majhni sobici stanovanja št. 45 je živela ne več mlada in ludi ne lepa žena. Bila je neznatna, suha, bleda ter je vedno nosila svetlo bluzo in zakrpane čevlje. Videti jo je bilo samo zjutraj, ko si je v skupni kuhinji kuhala čaj. Potem je z zvežnjem, zavitim v črno povoščeno platno, kakor ga rabijo običajno krojači za odnašanje in prinašanje dela, za ves dan odšla. Niti tega niso vedeli vsi sostanovalci, da se imenuje Marja Semenovna, in bi je morda sploh nihče ne opazil in se ne spomnil nanjo, ako ne bi bila imela velikanske mačke z dolgo, snežnobelo dlako brez vsake pičice kake druge barve.
Ta mačka »Maša« je bila edino bitje, ki jo ubogo, nezanimivo ženo ljubila. Vse stranke v hiši so se čudile, kako je vsak večer pri zadnjih vratih čakala na Marjo Semenovno in kako je potem zadovoljno predla okolu nje in ji sledila na vsakem koraku.
Vsak, ki je prvič videl »Mašo«, je navdušen Vzkliknil: »Kako krasna mačka! Čegava pa je?«
Če so pa potem molče pokazali na Marjo Semenovno, ki je šla po hodniku, jc vsak ohlajen umolknil in se znova navdušil še le tedaj, ko je izginila za svojimi vrati.
Vsi stanovalci v hiši so se zanimali za Mašo in ji prinašali mleka in mesa. ln ob pogiedu na lepo, dobro rejeno mačko in bledo, izsušeno obličje njene gospodinje, bi se bila morata pač v vsakomur obuditi misel, s čim neki se Marja Semenovna sama hrani. Morda bi bita z veseljem pojedla, kar so dajali njeni mački? Toda, Marja Semnovna je bila tako nezanimiva, tako neopazljiva, da se nikomur ni ljubilo o njej razmišljati. Če se ta ženska giblje in pride v kuhinjo, da si popari čaj in nikoli nikogar ničesar ne prosi, potem že mora 'meti nekak način, da se preživlja.
Če bi bila zlobna, prepirljiva in neprijetna ženska, potem bi biil že vsak imel nekako opravičilo za svojo brezbrižnost nasproti njej. Ker pa je bila človek brez graje, in najbrže tudi »dobra duša«, so se vsi čutili nekako krive nasproti njej in so se zato trudili, da je miti opazili ne bi, da ne bi bilo treba z njo govoriti in jo vprašati, kako se ji godi. Da ne bi ji morali, če bi se pokazalo, da se ji slaibo godi in da se ne more do sita najesti, ponudita kosila ali kake druge pomoči.
Kadar je bila Marja Semenovna v kuhinji, se niti za mačko niso zmenili. In Marja Semenovna jo je mogla kakor svoje edino zato-5KSče stisniti k licu.
In tu se je nekega pomladnega dne zgodila nesreča, ki je spravila celo hišo pokoncu. Marja Semenovna je bila zjutraj odšla in pustila Mašo na odprtem oknu, kjer se je solnčila. Mačka je dolgo mirno lečala. Tedaj pa se je spustila na sosednje okno cela jata prepirajočih se vrabcev. Maša je docela pozabiia, da se je nahajata v šestem nadstropju, prihulila se je in se nato iskrečih oči v skoku pognala na sosednje okno. Toda na ozkem, s pločevino obitem okrajku ni našla opore; obvisela je za trenutek na sprednjih nogah ter krčevito iskala opore z zadnjima nogama, nato pa omahnila na asfaltirano dvorišče.
Najprej so jo opazili otroci in začeli jokati dn kričati. Potem so pritekli odraščeni in gledali mačko, ki so ji bile oči v smrtni bolečini široko odprte in je zdrgetavala z nogami.
Nekdo jo je hotel vzdigniti, toda dvanajstero žeuskih glasov je joka je zavreščalo, naj se živali ne dotika, ker bi to Ie strašno pomnožilo njene bolečine.
Stali so okrog mačke in ogorčeno govorili, da bi bila morala Marja Semenovna okno zapreti, da je to mraka ženska, s katero po pravici noče nihče imeti nobenega opravka.
»Uboga žival, koliko trpi!« so rekle ženske.
»Ne, sedaj je že prestala,« je menil nekdo.
Prijeli so jo za nogo — mačka je bila mrtva.
Zdajci so se vsi okrenili. Marja Semenovna je prišla po cesti in hotela iti preko dvorišča v hiišo. Tedaj je opazila gručo ljudi, ustavila se je in v njenih očeh je bliisnil strah. Ozrla se je na okno svojega stanovanja, ustnice so ji posinjele, oči 90 se široko razprle. Stopila je proti gruči, ki se je razmaknila, si zakrila usta, kakor bri hotela zadušiti krik, gledala nekaj trenutkov na mačko, stisnila ustnice, poče-nila, vzela mačko v naročje in molče odšla z njo v hišo.
»Še glasu ne da od sebe,« je rekel nekdo.
»Kar zadavila bi jo z lastnimi rokami!« jo dodala mlada, močna ženska iz stanovanja 45.
»Tri noči ne bom spala, ker sem to videla,« je dejala neka druga ženska. »Najmanj pet minut jc še živela, kakšne bolečine je prestala U
Vsi so se ozrli še enkrat no okno, s katerega je padla mačka, nato pa sc začeli razhajati.
Življenje v stanovanju št. 45 je šlo svojo pot dalje, toda nekaj je vsem manjkalo. Ni bilo dneva, da ne bi se kdo spomnil »Maše«. Posodice za mleko so v spomin pustili na tleh in vsem se je zdelo, da se mora zdaj-zdaj od-nekod pristanka t i krasna belka in se s svojim rožnatim jezičkom spraviti nad mleko.
Tako sto minila dva meseca. Ženske so so vsak dan sestajale ob ognjišču in imele svoje običajne pogovore.
Tedaj se jc ena od njih spomnila: »Kaj pa jc prav zn prav z Marjo Semenovno, da je ni nič videti?«
Kaj vam ne pade v glavo? Kaj nič nc vestr?«
»Kaj?.. .<
»Pred štirinajstimi dnevi so jo vendar spravili v bolnišnico; težko jetična je in ne 'bo več dolgo.«	1
Claude Farrčre:
Dekle na potovanju
(Nadaljevanje.)
»Čujte,« je rekel gospod Dubourg, »človek načelno ne sme rikdar govoriti neumnosti: Ni vam vse eho, kako se imenujete. V dokaz: Ali se hočete imenovati Kunigunda?«; »Moj Bog ...«
»Vidite.«
»Toda vedno so me klicali za Mimico., .«
»Da, toda doslej niste bili tajnica. Tajnica.ne more biti Mimica. Kasneje kdaj boste umeli, zakaj ne. Če si nočete sami izbrati imena, potem bom storil to za vas jaz. Predvsem ... v anamitskem jeziku slove .gospodična': ,Ko'. Ker mi nič boljšega ne pride na misel in če vam je prav, boste zame in za ves ostali svet .gospodična Mi'; tedaj: ,Ko Mi'. Ali vam je prav?«
»Gotovo da, če tako želite.«
»Lepo. Tako želim. V tem sva tedaj edina. Tak Ko mi, v petnajstih minutah bomo v Marseille-ji. Lotiva se dela: vrnite se v svoj oddelek in zložite svoje stvari; nato pridite k meni (vozim se v št. 8, dvoje vrat naprej od vašega oddelka), da zaklenete moje kov-čege in vreče ... Odpustite, da vam takoj iz-početka nalagam te dolgočasne dolžnosti; toda sedaj pač niste več gospodična Mimica Tirlemont, marveč Ko Mi, moja tajnica... In mislim, da storiva prav, ako se takoj navadiva: jaz vam ukazovati, vi pa »brez obotavljanja in mrmranja« ubogati, kakor je zapisano v sivi teoriji. Vedeti morate, da sem bil vojak ... in vojak ostane vojak , ..«
»Vojak ste bili?« vpraša Mimica radovedno.
»Bržčas, če sem tako rekel,« je odvrnil gospod Dubourg skrajno hladno; »toda v mojem oddelku so čisto gotovo kovčegi, ki še niso zaprti in če se prav spominjam, sem vas bil prosil... to se pravi: sem vam bil velel, da jih zaklenete... Kaj ne, Ko Mi?«
Govoril je z najprijaznešjim glasom — celo strašno besedo .ukazal', ki jo je slišala Mimica najbrže prvič v svojem mladem življenju, je izgovoril smehljaje. Toda so besede, ki jih ni treba zakričati, da odmevajo. V naslednji sekundi Mimice ni bilo več v jedilnem vozu. In čeprav jo je malo kasneje ena potnih vreč nemilo vščipnila v prst, ko je napenjala vse moči, da bi jo zaprla, je njeno samospoštovanje prejelo preje prehud udarec, da bi bila pazila na to ranitev.
Ob določeni uri je brzovlak št. 5 prigr-mel na kolodvor Saint-Charles. Nosilci so prihiteli, da odneso sijajne kovčege gospoda Fer-nanda Dubourga. In gospod Dubourg je sledil svojim kovčegom, Ko Mi pa gospodu Dubour-gu. Ko Mi si je bila seveda nateknila rokavice. In tako ni bilo videti rdečega bisera, ki je prisolzel iz rane na prstu. Toda Ko Mi je v svoji notranjosti tej bolečini kljubovala — bolj nego bi bilo potrebno — deloma zaradi prejšnjega ponižanja deloma iz ponosa ... In Dubourg, ki ni rekel nobene besede, je vedel o tem morda več, nego se je zdelo...
Ko Mi.
Bilo je na terasi bajne »Reserve«, odkoder je odprt razgled na celo marseillesko pristanišče, od rta Couronnc do rta Croisette, podobno ogromnemu kosu plave svilnate tkanine, ki sta solnce in luna menjaje vezla vanjo zlate ali srebrne niti.
Večerjala sta izbrano; kajti gospod Dubourg je vedel prav tako ceniti srednjemorske ribe kakor solnčni zaton, ki je nebo in morje prelil v en sam škrlatni zubelj. In gospodična j Tirlemont, ki je skoraj pozabila, da ni več Mimica, marveč Ko Mi, se je brezskrbno vdajala sladkosti tega večernega razpoloženja in ni mislila na nič.
Toda gospod Dubourg, ki je vzel svojo dozo in jo odprl, je sklenil, da zmoti to spokojnost in nekoliko določneje opredeli stvari, ki so zahtevale pojasnila.
»Gospodična Ko Mi.. . Pravim »gospodična«, kar je pa neke vrste pleonazem: že sem vam bil povedal, da pomeni ,ko': .gospodična' ...«
»Da,« je odgovorila Ko Mi z vljudnim smehljajem.
»To jc inače postranskega pomena,- je nadaljeval gospod Dubourg. »Reke! vam bom .gospodična' tudi nadalje, dokler ne prideva na cilj, da preprečim vsako napačno umeva-nje. Pa to sedaj ni važno, nego nekaj drugega. Odkar sva odpotovala iz La Baule, še nisva imela niti pet minut časa za resnejše pogovore. Dobro veste, da nisem bil jaz listi, ki vas je pregovoril za to potovanje. Ko sem pa že enkrat odločil, da izpolnim vašo
»A-aft — ln kaj jc z njeno sobo?«
»Hišni upravitelj jo je že oddal.«
»Ne, taka grdobija! Saj sem vendar že pred šest mcscci predlagala, da se mi soba izmenja. Tak slepar! Kdaj pride sedaj zopet taka prilika! Pa da Marjr nisem takoj pogrešila!«
»Dn, tudi mi smo se spomnili nanjo šc le čez teden dni.«
prošnjo, bi bil želel, da bi se bilo vse ostalo izvršilo nekoliko manj nenavadno. Polnoletni ste, vem .. Kljub temu pa je sedaj stvar navidez taka, kakor da sem vas odpeljal... druge označbe za to ni... Nu, kar se je zgodilo, se je zgodilo. In če je šla sreča zaradi tega morda mimo vas, potem ne smete nalagati odgovornosti meni, kaj ne V Pustiva tedaj bodočnost in obrniva se k sedanjosti. Pozabil sem vas vprašan, če želite črno kavo?
»Ne, rfospod Dubourg. Hvala, gospod Dubourg,« je rekla Mimica — Ko Mi.
»Dok'o ... Govoriva tedaj o sedanjosti. Ponoviva predvsem: Jutri ob petih popoldne odhod. Ob štirih, najkasneje ob pol petih, morava biti na krovu. Preskrbel sem vse, ker sem moral logično sklepati, da še nimate neobhodnih sposobnosti vojskovodje, ki so potrebne, da se tako prekomorsko potovanje uredi prijetno in udobno. Ali je tako?«
»Da, gospod Dubourg, v teh stvareh nisem izkušena,« je vedro odgovorila Ko Mi.
Tedaj je gospod Dubourg nagnil glavo na nasprotno stran in se z lahnim posmehom ozrl na svojo tajnico.
»Da,« je dejal, »a zdi se, da ne razumete dobro: Saj ste vendar moja tajnica, kaj ne? Potem bi bila vaša dolžnost, da se brigate za vse to, in ne moja ...«
Vsa zardela je Mimica navedla olajševalne okolnosti:
»Gotovo. Toda ker se ne spoznam .«
»Da, da,« je pritrdil gospod Dubourg, »ne spoznate se. Toda v bodoče se boste morali spoznati. O vsem boste morali vedeti potrebno. O vsem. To naj bo vaša glavna naloga kot tajnica... O, nikakor nisem pozabil, da sem vam bil na tistem znamenitem večeru v La Baule rekel, da iščem bolj tovarišico nego uslužbenko... osebo, ki bi mi mogla biti za družbo. Toda to je ravno! Vi ste oseba, ki je najmanj primerna, da bi mi bila za družbo... Ne razumete me? Potem moram pač na i postaviti še piko... Zelo star mož sem, gospodična Ko Mi, štiriinšestdeset let. . Kar pa ne preprečuje, da ne bi v Saigonu in v Pnom-Penhu, ali celo od jutri dalje na krovu parnika nastale mučne govorice, če bi me videli v spremstvu mladega, čednega dekleta, ki nič ne dela... Te govorice bi bile zelo neprijetne zame, a še mnogo neprijet-nejše za vas. Oh! Slednjič začenjate ume-vati!... In zato, gospodična Ko Mi, je potrebno, da nemudoma prevzamete svoje dolžnosti in neprestano delate. Če se prav spominjam, govorite angleško, nemško, italijansko in špansko? ... Tako vsaj je rekla vaša gospa mati?«
»Ne,« je odkritosrčno priznala Mimica. »Od vseh teh jezikov poznam nekaj besed in drugega nič. Res gladko govorim samo angleško.«
»Lepo. To tudi ni posebno važno ... Pečati se boste morali z anamitskim jezikom ... Vidite, to bo vaše opravilo na krovu: vožnja traja nad mesec dni in v tem času, če se dobro porabi, se da že nekaj doseči. Ali znate tipkati?«
»Da. A ne posebno hitro-«
»In stenografirati?«
»Ne.«
»To nič ne de! Glavna stvar bo, da se navadite hitro pisati po narekovanju .. . Vse to vam bo tudi kasneje kdaj prav hodilo. Skrbel bom za to, da dobite v svojo kabino dober pisalni stroj, enostavno slovnico ana-mitskega jezika in mnogo malih zvežčkov. Ti zveščki, vidite, so glavna stvar. Enega boste vedno nosili s seboj v žepu, da boste vedno pripravljeni, zabeležiti moje ukaze, naročila, da celo moje misli, kadarkoli in kjerkoli. To je stvar navade in nič drugega. .Imejte .vedno pred očmi, da sta ta zvežček in svinčnik vaše vsikdar pripravljeno orožje, ki ga nihče ne bo mogel prezreti in ki vas neprerečno uvršča v kategorijo pravih, resnih tajnic in obenem varuje vaše dobro ime, na katerem mi je zelo veliko ležeče.«
>Hvala, gospod Dubourg,. je rekla Mimica ganjeno.
j>0h!« je živahno zaklical gospod Dubourg, govoriva zopet o resnih stvareh: ali žc morda imate lak zvežček in tak svinčnik?«
Mimica je odmajala z glavo in bila očividno v veliki zadregi. Gospod Dubourg se je dobrohotno smehljal:
>Sem si misli!. In zato, gospodična Ko Mi, mi dovolite, da vam poklonim majhno darilce . . . oh! nekaj izredno skromnega ...«
Iz žepa je vzel bcležnico v črnem safianu in drobcen zlat svinčnik:
Vidite, to ni nič kričečega in v svinčnik nisem dal vrezati niti vaših začetnic... Na ta način nc bo imel nihče pravice dvomiti, da ste čisto prava, uradna tajnica... In na tem vstrajam, kakor sem vam že rekel ...«
»Tudi jaz,« se je sedaj osmelila reči Mimica, v tem ko jo je gospod Dubourg precej začudeno pogledal:
»Pripomnila bi le,« je dejala in se nekoliko zapletala, »da tudi jaz računam na to, da bom resnična tajnica in nc taka, iz katere se norčujejo... Vi ste zelo dobri z menoj, gospod Dubourg ... Toda nikakor nočem biti tajnica samo po imenu... Kajti moja resna želja je, da si denar za življenje pošteno zaslužim ... Kar se pa tiče mojega dobrega imena, o katerem ste govorili, mi je malo mar: ne želim se poročiti. Če bi se bila hotela poročiti, kaj ne, potem je bil tu gospod Roseville ...«
»To je res,« je radovoljno in podsmeh-ljivo priznal gospod Dubourg. »Ta ubogi Roseville, ki jc bil tu in ni nič drugega želel, nego da bi bil smel tu ostati!«
Toda Mimica je pogumno in vneto nadaljevala svojo izjavo:
»Meni torej, kakor že rečeno, ni prar nič na dobrem glasu mladega dekleta...«
Gospod Dubourg, ki je z velikim zanimanjem poslušal, je tu potegnil svoj robček in se useknil, kakor bi hotel s tem zadušiti smeh, ki ga jc posilil.
»... toda ,« je dovršila Mimica, »zelo veliko mi je na tem, da bi uživala glas dobre tajnicc . .. Gospod Dubourg, že dolgo sem razmišljala o teh stvareh ... In šele po temeljitem preudarku sem sklenila, da se ne bom dala vzdrževati po možu ..
»Oprostite,« jo je živahno prekinil gospod Dubourg, »kaj ste sklenili?«
»Da se ne bom dala vzdrževati,« je jasno in določno odvrnila Mimica. »Sklenila sem, da sc ne bom poročila, da bi me mož vzdrževal, marveč se hočem vzdrževati sama. Sr.mo seveda sedaj vidim, da je to zelo težko .. In bila bi vam tem bolj hvaležna, čim strožji bi bili z menoj — zelo, zelo strogi — in bi mi pokazali, kako se...«
Gospod Dubourg je svoj robček zopet spravil. Tudi nikakor ni bil več videti pod-smehljiv.
»Gospodična K.o Mi,« je rekel po kratkem molku, »to bo docela odvisno od vas Kar tu od mene zahtevate, je prav ono, za čimer sam stremim glede vas . .. Tem bolj me veseli, da to tudi sami zahtevate... To bo vso stvar zelo olajšalo... In lo je tem pomembnejše, ker poklic, ki ste si ga izbrali, tega Vam nočem prikrivaH, ni docela lahek. O ne! Imeli bi veliko in veliko udobnejše življenje, ako bi bili poročili mojega prijatelja Roseville-a, in se dali od njega, kakor ste rekli, vzdrževati.«
»To rada verjamem,« je dejala Mimica zelo resno, »toda, gospod Dubourg, ali tudi vi menite, da bi bilo pošteno, ko vašega prijatelja niti ne ljubim? ...«
Osrčila se je in zrla gospodu Dubourgu naravnost v obraz. In topot ji je ostal gospod Dubourg odgovora dolžan.
Začel je pogovor znova znatno kasneje, in to s popolnoma izpremenjenim glasom.
»Vzemite beležnico in svinčnik,« je ukazal kratko. »Jutri zjutraj boste v hotelu sami zajtrkovali; jaz imam opraviti drugod. V svoji navzočnosti boste dali po hotelskem osobju zložiti in zakleniti cclokupno našo prtljago. Zahtevali boste račune; jih pregledali in nato poravnali. V teku dopoldneva boste obiskali najboljše knjigarne in kupili 40—50 brošur za pot. Izbirajte dobro! Slednjič boste storili prav, ako se preskrbite z vsem, kar utegnete v teku prihodnjih dveh mesecev rabiti. Seveda plačate vse takoj v gotovini... Jutri zjutraj vam bom dal potrebni denar in nekaj migljajev, kako se je treba tamkaj in tudi na krovu oblačiti... Oh, še neko malenkost sem pozabil: ob sebi se razume, da gredo vsi jutrišnji nakupi za vašo osebo na moj račun, a le izjemoma. Iz tega vidite, da ravnam z vami tako, kakor sami želite — kot z resno tajnico. Kot taka dobivate v moji službi stanovanje in oskrbo ... in vsi vaši poklicni iz-, datki gredo na moj račun ... Še zadnje vprašanje: Plačo vam določam za začetek, če ste zadovoljni, na 500 frankov mesečno: to je dovolj malo za nekoga, ki ga odvajam tako daleč iz domovine. Toda smatram vas kot tajnico začetnico, ki bo gotovo v kratkem času zaslužila znatno izboljšanje. Vrhu tega se obvezujem, da vas po preteku treh let — a ne preje! — dovedem zopet nazaj v vaše domovino . . .«
Mimica Ko Mi je poslušala pozorno in molče; in njen svinčnik je parkrat hitel preko strani v belcžnici. Gospod Dubourg je vstal brez nadaljnjih pojasnil.
»Iz Rčservc do hotela Noailles je daleč,« je dejal kratko; »in jutri zjutraj morate zgodaj vstati. Vratar! Taksi!«	(Dalje.)
Radloemanaeljsko termalno kopališč«
DOLKNI^K^ toplice
(Toplice pri Novem mestu)
bo edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rUetmiatiimu, neuralitijah, ionskih boleznih itd.
—	kopailaone umirava bo vseskozi neposredno na Izvirkih. — Sezona od 1. maja do 3(1. septembra.
—	Železniška postaja Straža-Toplioe, dolenjska železnica. — Zahtovajte prospokto. — Cene rnl-
iane, posebno t pred- in po sozoni.
Maščevanje yahre
(lz angleščine)
Alice Mitchell je ležala v viiaeči mrežnici na verandi svojega bungalova (koče iz bambusovih stebel). Pekoče solnce, ki je ves dan žgalo na vse, kar živi v džungli, je zahajalo. Počasi se je izgubljalo za vitkimi debli dreves in orjaškimi stebli bambusa. Alice se je od časa do časa dvignila in strahotna oprozala po ozki stezi med bohotno trto in visoko travo.
Domačinka je smuknila izza pisanega zastara in neslišno pripravila mizo za večerjo. Alice se za temnorujavo dekle ni zmenila; njene misli so ne mudile pri možu. Kdaj se bo slednjič vrnila z njun v lepi, gosposki dom v Londonu in se rešila iz te neznosne vročine in soparičnega rastlinja? Ali ui bila čisto posebna muhavost usode, da se je ona, Alioe Drnke, ki ji je bila zaturza proti vsej golazni, posebno pa proti kačam, naravnost prirojena, poročila s profesorjem zoologije Mitchellora, in da so ravno njenega moža poslali v te divjune na lov za neko posebno nevarno vrsto kač? Morda ji je bilo neizbežno namenjeno; na vsak način ji je od časa do časa čudna groza stisnila srce. Branila sc je :in se osrčevala, češ: »Kaj se mi neki more zgoditi!« Tod« slutnje se niso dale ; pregnati in so se vedno /.nova vračale, če je j bila nekaj časa sama. Iu odkar je hodil njen mož v spremstvu domačinov zalezovat kačo vahro in je prodiral vedno dalje v pragozd, je bila veliko sama.
Alice Mitchell se je spominjala dneva, ko je njen mož Rihard brez sape in blestečih oči prihitel domov in ji zaklical: »Alice, potovala ■ bova! Predsednik zoološke družbe mi je dal časten nalog, da greni na Malajski poluotok raz- : iskavat glede neke redke vrste kač. Ali veš, j kaj se to pravi? — Če se nn ekspedicija po- i sreči, potem je moja l>odočnost zagotovljena!« i
Že tedaj je Aliei čudna groza stisnila srce: j vendar se je skušala premagati in je možu ' smehljaje podala roko. Pri tem je nekaj jec- j Ijalu. ne da bi vedela kaj. Mož je bil tedaj i preveč prevzet veselih nad, da bi opazil že- j nin strah. Alice se je kasneje še večkrat sama . grajala, češ. da povsodi vidi strahove in pri- I kazni.
V	tem se je oglasil klic liz gošče in takoj j nato je stopil iz gozda profesor Mitchell s svo- j jimi spremljevalci.
Ko so prišli bliže, je Alice opazila na ru-javih ramah enega izmed nosilcev orjaško kačo. S široko odprtimi očmi je strmela Alice v pisa- j no telo. Kača je bila dolga sedem čevljev; bleste-če. s črnimi in rumenimi trakovi pretkano telo je težko in mrtvo viselo z Malajčevih -a m.
V	svoji radosti, da se mu je slednjič posrečilo zasačiti dolgo .iskano kačo, je raziskovalec burno objel svojo ženo. ki pa od kače ni mogla odtrgati pogleda.
»Alice. moja ljuba, ali mi ne boš častitalu na redkem plenu?« je rahlo razočaran dejal
»Oh, Rihard, sam veš, kako se veselim tvojega uspeha!« je rekla z nekakim trudnim smehljajem Alice. Toda mislila in videla je samo eno: izpreminjajoče se kačje telo. ki so sa hoteli domačini ne sti v hišo.
»Rihard!« je zaklicala Alice obupno zn svojim možem, ki je hitel naprej, ?ne daj spraviti kače v hišo — meni na ljubo!«
>Toda, Alice. ne razumem te! Skoraj pol lcrta se nahajava v tej divjini in toliko časa sem zastonj lazil za to golaznijo, sedaj pa, ko mi je dragoceni plen slednjič prišel v roke. pa hočeš, da kačo pustim zunaj! AH hočeš, da pridejo ponoči njeni sovrstniki in mi truplo od-neso? Potem je bila moja ekspcdicija zaman.«
>Ne. ne, tega ne!« je mrmrala Alice, ki jo je misel, da bi morala v tej uničujoči samoti ostati še dalje, še bolj vznemirila.
Zmajevaje z glavo je mladi raziskovalec odšel v bungalov. Čudnega strahu svoje žeou si ni mogel razložiti. V tem je ni nikoli umel.
Nastala je noč. Zrak je bil soparen in pro-zorem. Bila jc ena tistih noči, ki s svojo nenavadno jasnino in tajnostnostjo razlivajo preko tropične pokrajine neizrekljiv čar. Enolično je donela pesem domačinov na uho obeh Evrop-eev, ki sta sedela na verandi in zatopljena v misli in občutke zrla v migotajoČi zrak tropsko noči. Velika in fantastična je pogledovala luna skozi orjaško drevje pragozda. Nekje jc nekaj zašnmelo v visoki travi. Nekje se je odlomila Miha veja in se zapletla v bohotnem rastlinju nlezalk.
Alice se je zdr/.nila: zdelo sc ji je, du jc v bližini nekaj zasikalo. Njen mož se je smejal njeni plašljivosti in jo skušal razvedriti: z živahnim pripovedovanjem.
»Tako krasnega primerka, kakor je ta kača, še nisem videl,« je dejal in se udobno zlnkmil r svojem pletenem stoln. »Pravo čudo je, da sem jo našel, kajti po drugem strelu je še mogla bežati in se skriti. Samo bistre oči mojih Ma-lajcev so jo mogle izslediti. Čudno je le to, da sem na ubiti kafti našel samo eno rano. A oddal sem bil nanjo dva strela.«
Alice na to ni nič odgovorila. Čez nekaj časa je prekinila molk s ponovno prošnjo, da Iri kačo odstranili iz bungalova. Začnden se je profesor ozrl vanjo in v njegovih očeh je bila tiiha prošnja. Tedaj je Alice umolknila, ker je svojega moža bolj ljubila, nego se je bala kače.
Knj ji je mogla tiKli mrtva kača prizadeti!
ko sta Rihard Mitchell in njegova žena legla k počitku, Alice ni mogla zaspati. Slišala jo zunaj tajnostne glasove tropične noči in bila vznemirjen«. Ni trajalo dolgo — mesec je plul visoko nad drevjem — ko je Alice vstala in odšla na verando, ker je bila v sobi neznosna soparioa. Leči jc hotela v visečo mrežnico in upala, da bo tam iuogla zaspati.
Rihard Mitchell je t tem trdno spal. Sanjalo se mu je, da mu je predsednik zoološke družbe, g. Ward, stisnil roko in mu čnstital na uspehu. Žc je samega sebe videl kol naslednika - u/__i., ».i«, u:i____j \j;t„v,,.n ___1__.t_.1_
Tedaj!... Kaj je bilo to?...
Raziskovalec je planil kvišku, prebudil ga je bil pretresljiv krik. Tedaj jc čnl na verandi zamolkel padec in jasno, razločno sikanje —
J. J. Renaud:
KATKA
Kratko, čudno škripanje me je zbudilo...
Planil sem kvišku, sedel v svoji hotelski postelji in napeto poslušal... Toda slišal nisem ničesar več... razen tiktakanja svoje potne ure, katere svetlikajoča se kazalca sta mi povedala, da je ob dveh po polnoči.
Moja soba je imela balkon in okno na naj-živahnejšo cesto Marseille-e-Cannebiere, toda ob tej uri je počival promet tudi tu ter je bila cesta tiha in pusta. Moja soba je bila temna in mirna. Toda prejšnji slabotni šum se je zdajci ponovil... Prihajal je od ... Oh, ob oknu se je razločno zarisala človeška podoba... na balkonu ... Senca je bila nekam razlita, toda dobro sem razločil majhno žensko roko, ki je z nohti praskala p« šipi...
Zgrabil sem svojo obleko... Ko sem bil oblečen, sem na hodniku zaslišal glasove. Očividno so se trenutno posvetovali... Cul sem nekoga reči:
»Nc... ne sem notri... to je nemogoče!«
»Imate prav,« je rekel drug glas, »toda iti moremo po drugih stopnicah in potem pogledati na streho...«
Odprl sem vrata. Trije moški, ki so šli pravkar mimo, so se ustavili. Bili so hotelski zasebni detektiv, ravnatelj in stražnik v uniformi.
»Ali niste opazili nič sumljivega?«...
In ne da bi čakal mojega odgovora, me je detektiv sunil nazaj v sobo, prižgal električno luč in se sumljivo ozrl naokolu.
To me je dražilo. In namesto da bi bil pokazal senco na oknu — ki je bila pa sedaj vsled luči nevidna — sem rekel ostro:
»Ne, gospod . .. ničesar takega nisem opazil... Odprl sem vrata, ker sem na hodniku slišal govorjenje... Zakaj vprašate?«
»Zakaj... nu, morda zaradi tega, ker ste ob tako pozni uri še oblečeni... Lahko noč, gospod!«
In zaprl je vrata za seboj. Koraki so se oddaljili in polagoma utihnili...
Čakal sem še nekaj minut. Potem sem se splazil do balkona in odprl vrata.
Majhna in tenka ženska je nemudoma smuknila v sobo, zaprla vrata in zagrnila zastore; nato se je obrnila proti meni in rekla angleško:
»Hvala...«
Ker nisem ničesar odgovoril, marveč le začudeno strmel vanjo, je začela s smešnim angleškim naglasom žlobudrati, pojoč in žužlja-joč, kakor je to običajno pri kreolih in drugih mešancih:
> Hvala ... hvala s srcem ... Vi res dober .. jaz ... jaz se imenovati Katka ...
Lasje so bili črni, kratki in gladko nazaj počesani, obraz zelo čeden, nos nekoliko top in oči poševne — vse skupaj je pričalo o azijski krvi. Katka je bila nedvomno hči Evropejca in Kitajke ali Malajke. Bila je majhna, toda dra-žestne rasti, obleka je bila nedvomno iz rue de la Paix. Na njeni levi roki jc blestel velik diamant, poleg ozkega poročnega prstana.
»Zakaj pa vas preganjajo, Katka?« sem prašal.
»Katka nič hudega storili... nasprotno!.. Da, to resnica ...«
»In kako ste prišli do mojega okna?«
»Skozi okno kopalnice, kjer se je Katka skrila ... Ko prišel stražnik pogledati, Katka zlezla iz okna in splezala čez strešni okrajek..«
Obe okni sta bili več metrov vsaksebi, a nahajali smo se v petem nadstropju! In bila je temna noč!
• Katka stanovati z možem v prvem nadstropju ... Oentleman, oh! zelo hudoben gen-tleman!... iz sobe ameriške filmske zvezde... tukaj v petem nadstropju... ukradel biserno zavratnico ... zelo veliki biseri, velika vrednost ... in skril zavratnico v našem kovčegu ... moj mož ne biti dober prijatelj policije... in jutri morda priti policaja, preiskati kovčege in nas aretirati. Toda Katka vse dobro napravila .. Katka se splazila skozi okno Američanke ... dama piti veliko šampanjca in pustiti vrata nezaklenjena ... toda topot se zbuditi, ravno ko Katka odhajala ... in kričala, zvonila ...«
Katka je spremljala svoje pripovedovanje s čudno izrazitimi kretnjami in mimiko. Njen bledi obraz je sličil zdaj angleški miss zdaj japonski plesalki...
Ker sem jo pozorno motril, ne da bi kaj odgovoril, je najbrže mislila, da naskrivnem dvomim o resnici njenih besed ...
Gospod ... Katka vas prosi, Katko preiskati ... Katka hoče biti preiskana ... Katka prisega, ne imeti zavratnice ... glejte!«
Odpela je obleko in jo stresala na vse stra-
nato še en krik, ki je šel skozi mozeg ... O Bog, ali ni bit to glas njegove žene? ...
Mitchell je pograbil revolver in nepopisno razburjen planil ven. V veži je ležala mrtva kača na mestu, kamor so jo bili položili prejšnji večer.
Na pragu verande je /a trenutek postal in si proti tropski nočni jasnini zasenčil oči, du bi bolje videl.
In kar je sedaj videl, mu je. zledenilo kri v žilah.
Njegova žena jc ležala mrtva v mrežnici. Okolu njenega vratu jc bila ovita orjaška vahra.
Tresoč sc. je pomeril in sprožil.
1 ilio jc zdrselo kačjo telo na tla. n oni dol, ki je bil ovit okolu vratu ra/.iskovalčeve žene, je le polagoma popuščal in slednjič /drsel na tla. KacSa je imela osušeno rano nn hrbtu in svežo v glsvi.
— Kako je bilo to? — Ali je bil morda prejšnji da« s svojima dvema streloma zadel dve kači, nc tla bi bil vedel? Potem je tn druga žival... Misel jo bila strašna in nepojmljivo.
Mesec je neusmiljeno odkrival samo eno resnico, da je bila Alice mrtva in poleg nje ' mrtva še ena vahra. Slutnje mlade žene so se uresničile. Ko je zjutraj posijalo solnce, jc bil profesor Mitchell star mož...
ni, se pogladila po laseh... vse s presenetljivo
naglico.
»In sedaj... imeti Katka dovoljenja, iti? .
»Ali se ne bojite, da bi vas opazili?«
*Ne ... ti stražniki imeti debele čevlje ... delati velik ropot... Lahko noč, sir ... Vi zares, zares vrl in ljubeznjiv s Katko... hvala s srcem!«
Sauia je odprla vrata in s tistim smehljajem žoltega plemena, v katerem je vedno nekoliko oholosti in zaničevanja, je izginila na temnem hodniku.
Legel sem zopet v posteljo in se moral smejati. V Vzhodni Indiji sem bil spoznal mnogo takih mešancev. Te ženske so skoraj vedno dra-žestne, otročje, zagonetne... lastne so jim vse napake in odlike obojih plemen ...
Toda ta zgodba z biserno zavratnico?... Eli, nazadnje je mogoče, da je Katka govorila resnico... v Marseille-u vse mrgoli najdvomlji-vejših mednarodnih elementov ...
Naslednji dan sem v težki provencalski vročini kosil v parku velike restavracije blizu Cata-lana, tik ob zalivu, katerega rdečkaste skale so enakomerno oblivali leni valovi. Jedi so močno dišale po žafranu in česnu, v vinu so plavali koščki ledu, italijanski godci s kitaro in pevkami so nam stregli s svojimi popevkami, in če je petje za čas utihnilo, se je z bližnjih polj, ki jih je žgalo solnce, slišal šum škržatov ... Grčava ' oljka je razširjala svojo revno senco preko moje se stiskale ogromne kakteje, aloje in prašne i palme...
Nenadoma sem opazil Parengueta, komisarja maerseilleske varnostne straže, ko je počasi pohajal med mizami, kakor bi nekoga iskal, mize, v tem malone afriškem vrtu, v katerem so Parenguet jc bil dolg in suh, z rumenim, žolča-vira obrazom človeka, ki je dolgo živel v kolonijah. Dejansko je bil daleč po svetu in je rad pripovedoval o svojih pustolovščinah. Od njega sem dobil gradivo za mnogo mojih povesti.
Ni mi bilo treba, cla bi mu pomignil. Komaj me je opazil, je prišel naravnost k meni. Počastil me je s tem, da je sprejel skodelico kave. Ko so mu postregli, mi je smehljaje dejal:
»Tak tako... vi skrivate v svoji sobi hotelske podgane?«
Kakor rečeno, se je smehljal, toda njegov pogled se je ostro upiral vame.
Hotelske podgane?... Ali seni v svoji dobrodušnosti le nasedel? ... Požuril sem se in Parenguetu povedal vse podrobnosti svojega nočnega pustolovskega doživljaja. Pomolčal je nekoliko, potem pa mi svetoval:
»Drugič, ljubi gospod, pustite, da policija opravi svoje delo, in to tudi tedaj, če se tega ne loti posebno taktno ... Drugače ... pa utegne biti zgodba o zavratnici resnična ... la smešna mala je hči Malajke in plačilnega mojstra na nekem angleškem prekomorskem parniku .. Poznam samo njeno ime, Katka... Ni simpatična, nasprotno! ... Toda vse, kar stori, je presenetljivo ... Mislim, da v njeni glavi ni vse docela v redu ... Zbral sem o njej cel zveženj aktov ... Kajti bila je že večkrat obsojena... v Vzhodni Aziji... toda vselej zaradi takorekoč častnih dejanj, ki ne pričajo slabo za njen značaj: tihotapljenje z zdravili, ki jih je porabila za nego domačinov, pedžiganje na upor med izkoriščanimi, razžaljenje oblasti, ki tam doli niso vedno brez graje ... Nazadnje je Katka — sedaj se boste smejali! — v tej družbi piratov, težakov in banditov ustanovila podružnico zveličavne armade!... Da ... Katka je pridigala po pristaniških krčmah, pridigala ie pijanim mornarjem zmernost in čednost!... Toda šla je tudi v odlične hotele in pridigala v krasnih dvoranah, kjer je bogatim farmarjem in častnikom očitala njihovo razkošnost... Ob neki taki priliki se je seznanila z Benoit-jem, ki ga imenujejo »Kvar-taški angel«, ker je najpretkanejši kvartaški slepar, specialist v pokerski igri, ki se igra na krovu nekih velikih parnikov... Benoit je neprestano na potu med Marseille-o in Yokohamo, med Bordeaux-jem in Buenos Aires-om, med Cherbourgom iu Ne\v Vorkom ... Velikanska spretnost! Niti enkrat ga nismo mogli zasačiti.. Kar se tiče Katke, si je bila vbila v glavo, da mora Benoit-ja izpreobrniti... da! izpreobrniti in napraviti iz njega poštenega človeka... in tako je prišlo, da se je slednjič vanj zaljubila ... pa tudi on jo je vzljubil in jo poročil... da ... Katka ga obožuje, čeprav je podoben rejenemu, robatemu normanskemu kmetu, kar je za njegove soigralce posebno zapeljivo in obenem nevarno ... Nekaj je res tudi že dosegla pri njem: ne da bi bil opustil sleparjenje pri kartah, pač pa si izbira sedaj svoje žrtve samo med tistimi, ki to zaslužijo, namreč med oderuhi in špekulanti...«
»Potemtakem tradicija nekdanjih rokovnja-čev...«
>Da, ki so pa vseeno prišli na vislice ... Ta Benoit je, kakor že rečeno neverjetno spreten ... Njegova zvijača je v tem, cla vrlino karto, ki je znana, pridrži zase ali za svojega tovariša, spodaj ležečo pa oclda... Običajno je treba za to umetnijo obeh rok . .. Benoit pa izvrši to zgolj z levo roko, in to docela nevidno. Dela skoraj vedno sam, nima pomočnikov, dočim delajo njegovi tovariši te stroke vedno po trije — štirje skupaj... Včasih se na taistem prekomorskem parniku nahajajo Mitchellova tolpa, tolpa Ho-iandca Schmidta in naš Benoit... To vam je pretkan lopov! Nekega dne so začeli štirje igralci, ki so neprestano izgubljali, sumiti in se vrgli nanj, da bi ga preiskali. Ravnodušno se je dal preiskati... In seveda niso nič našli in so se morali opravičiti... In Benoit jc menil z dobrodušnim smehljajem: ,To nič ne de ... Saj je čisto umevno, gospodje, da ste se razsrdili zaradi moje sreče... a sedaj igrajmo dalje! Le da mi morate sedaj zaupati!'... Stava je bila zelo visoka in topot je imel deliti Benoit... Postregel jim je po knežje. .. F j, to preiskavo so gospodje drago plačali!
Toda ali ui na ladjah predpisov, da bi se to preprečilo?
- Potnikom sc ne more prepovedati igrati v
svojih kabinah... ali pa tudi v salonu za pu-Senje... In nabita opozorila, da sc je treba paziti pred neznanci, ne pomagajo nič... Ravno pred tednom dni je dospel semkaj parnik i« Co-loraba in zvedel sem, da je razvajen edinec pustil vse svoje premoženje v krempljih Holandca Schmidta... Obiskal sem mladega moža v njegovem hotelu in ga pozval, naj vloži tožbo. Toda odvrnil je, da so bili njegovi soigralci pravi gentleineni, in da bi bil gotovo opazil, ako bi bil kateri sleparil! ... Naslednji dan pa si je pognal kroglo v glavo. .. Lahko si mislite, da bi dal vse, če bi mogel spraviti to tolpo na varno. Benoit je prav tak, kakor drugi... Toda zasačiti jih je treba na delu... To se tudi ve — ni izključeno, da je Mitchell ukradel biserno zavratnico in jo nekako vtihotapil v Benoit-jev kovčeg, da bi ga dal potem aretirati... Mitchell strahovito sovraži Benoit-ja ... deloma zato, ker je Benoit nekaj kratov oplenil razne petične možake, ki si jih je bil že preje izbral Mitchell.. prav posebno pa zato, ker je bil Mitchell nekega dne pozval Benoit-ja, naj vstopi v njegovo dru- • žbo. Benoit pa mu je odgovoril, da je umetnik in mu ne prihaja na misel, da bi delal skupaj s takimi mazači, kakor je Mitchell... V teh krogih pomenjajo taka namigavanja smrtno razžalitev! V Valparaisu sta se Mitchell in Benoit v dvorani hotela Travellers streljala z revolverji.. V Santiagu se je zgodilo isto na ladijskem mostu, ko je parnik pristal. Mitchella je krogla oprasnila na čelu, Benoit-ju pa je preluknjala stegno... In v Colombu, odkoder sta sedaj prišla, sta dogovorila nekak dvoboj... Doslej ie Katka preprečila, da se dvoboj še ni izvršil.. Nu . .. slednjič vam nočem zaradi dogodljaja te noči ničesar očitati... Toda prihodnjič nočnim obiskovalcem ne zaupajte!...«
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
I. A. Krj-lov:
Basni
Velmoz in modrijan
Odličnik z modrcem nekoč kramljal o tem in onem je gredoč. »Povej mi,« mu veli, ki svet poznaš od blizi in v srcih brati znaš ljudem ti kakor v knjiži: kako, da kar pri nas ustanovi se kdaj, učene družbo ali kaj, še dobro se o tem lie zine — že tepcev cvet se vanjo vrine? Kaj zoper to zares zdravila ni?« »No, mislim,« modrec niu na to odgovori, >■> — med nama, veš! — usoda družb učenih je isla kakor hiš, iz lesovja zgrajenih-« »Kako!?« — »Glej, svojo sem dogradil bal te dni;
lastniki niso se še vanjo prav vselili, a cvrčki so se v njej že davno nastanili/
Lev
Ko lev postal žc star je in mator,
mu trda postelja začela
je žuliti kosti in ga i več ni grela.
In sklical je bojarjev svojih zbor,
medvedov in volkov, puhatih in kosmatih
Prijatelji,« jim je dejal, »ta postelja
je trda le preveč za leva starega.
Kako bi, ne žaleč ne revnih ne bogatih,
jaz dlake si nabral,
da ue bi več na golih kamnih spal?«
; Presvetli lev!« odgovore veljaki,
»komu bi žal bilo kedaj,
odreči zate se še koži, ne le dlaki?
Mar nima dlakastih zveri dovolj ta kraj?
Košuta, jelen tu žive, srnjak in srna,
ki ne plačujejo ti davka skoraj zrna,
S teh dlaka se čim prej pobere naj:
od tega ne trpe nobene škode,
še laglje jim, nasprotno, bode.«
In svet premodri brž izpolnjevat gredo.
Lev kar ne more jih prehvaliti za to
A s čim so vnemo svojo proslavili?
S tem, da so revčke polovili
in jih do golega obrili.
Čeprav je vsak bojar bil dlake prebogat,
od svoje ni odstopil ni kocine;
narobe: kdor je blizu bit takrat,
pri davku tem ni zabil nase rad
in si za mraz nabasal je blazine.
Prevel Georges.
Arifmogril
t, 2. "5, 4, 2 = zelenjava
5, 6. 7, 8, 6, 9 = pristop
10, 11. 12, 6 = zgodaj
f"5, tO, lt, 10 — obrtnik
U, 2, 10, 4, 11, 15 — ptica
2. 16, 2, 4, 7, 17, 6, t8, 0, tO, 4, 2 = morje
12, 11, 19, 20, 21, 2 - kraj v Slavoniji
2. I. 11, 15 = svetopisemsko ime
5, 10, 11, 15, 11 = reka
10, 114 = žito
Začetne in končne črke, črtane levo navzdoi in desuo navzgor, nam povedo novo evropsko politično geslo.
Zn nagrado razpisujemo:
1.	Simon Gregorčič: Poezije, I. zvezek.
2.	Fran Erjavec: Izbrani spisi, I. zvezek.
REŠITEV KRIŽA LIKE
Ra/.uui, Umblu. blagor. Gorki, Kitaj, lajnu, Nada, Danev, Ncvlje. — Marija, a ve!
Za nagrado sta .izžrebana: Bojan Tavzcs, tehnik. Ljubljana (Pregelj: Zgodbe zdravnika Mtiznika) in Mirko Turk. litografski vajenec (Gogolj: Taras Buljbu).
Tvrdka
A. KUNC
Ljubljana — Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moSkih oblačil. • Cene kar togjoče nizke l

W
Mirku Kuučič:
Ptiček z &wm itlpčtaa
Ilustriraj J. P.
SO.
Nato se je čarodej Rokuspokus zamislit tn je mislil in molčal tri dolge ure.
Terezinka si skoraj dihati nI upala, tako je bila radovedna, kaj bo iztuhtal.
Ko so minile tri ure, je postala nestrpna. Pocukala ga je za rokav in srdito zacepetala z nogami:
>Hej, hej. stric čarodej! Ce boste tako dolgo mislili in tuhtali, se bom še postarala pri vas! Dajte, dajte, zgenite sek
31.
Čarodej Rokuspokus je dvignil glavo in obraz mu je zasijal:
>Tako bomo naredili, punčka, tako k »I, kako?« je nedočakano silila vanj Terezinka. »Jej no, kako ste počasni! Povejte že kako!«
»Tako bomo naredili punčka, da se boš naučila kratke pesemce!« je odgovoril čarodej.
»Oh,« je bila razočarana punčka; ali se norčujete iz mene, ka-li? Saj nisem zato k vam prišla, da bi me pesemce učili! Ovbe, in tako piškavo peseinco ste morali tuhtati tri dolge ure? Nak, veste kaj, stric, čarodej, za tako trdoglavega vas pa nisem imela!«
32.
čarodej Rokuspokus se je dobrodušno smejal punčkini' jezici.
Poslušaj!« je dejal. Ta pesemca ni kar tako od muh, kakor ti sodiš. Ta pesemca inm takšno čudodelno moč v sebi, da boš z njo ptička našla.«
V očeh Terezinke se je zjasnilo. »Če je pa ta reč taka, stric čarodej, potem vas aeve prosim, dn mi oprostite, ako som hi In sitna,«
.To že dobro, žel« jo je prijateljsko po-trepljal po rami stric čarodej. Poslušaj dalje! Kadar se 1i bo bližala nevarnost, boš peseinco natiheni v sebi zapela — in se boš spremenila v karkoli boš hotela.«
Jojmene,« se je zavzela Terezinka, lo bo lepo! Ali bom postala lahko ludi ptička? : >Sevč, če ti rečem! je svečano pokimal čarodej Rokuspokus. Tako-le boš morala zapeti:
,H iuderhonder, copmi ja, rokuspokus, holadrja — bunis! — Naj bom ptička.'
In boš takoj postala ptička!:
. >Jej, jej, jej,« je široko odpirala oči mala in se čudila, čudila ...
Pa se je s strahom domislila: >Ali bom morala potem za vedno ptička ostati?«
»Kaj še!« je odkimal čarodej. Če boš hotela spet postati to kar si, boš pesemco tako-le zaokrožila:
,Hinderhonder, cornija, rokuspokus, holadrija — bumš! —
Naj bom punčka spet.'
Iu boš takoj postala punčka k
»Krasno!« je Terezinka vsa srečna za rajala po votlini. Samo solnce so bile njene oči.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
Josip Vandot:
Zelena kapica
Zadnja šmamica na gorski senožeti je čudna sestrica iu pravijo, da zna čarati, če le hoče. Iu ludi govorili zna in lahko jo poslušate od jutra do večera in ludi ponoči, če vas ni strah. Danes je dobre volje in se smeje: ■ Hihihi.« A jutri je čemerna, iu če hočete, jo lahko slišite, kako godrnja tam za grmom: Te bom, te boni, te bom! Približajte se ji in stavim rajnkega deda kamižolo, da vas začara, če hoče, v kosmatega medveda, da boste lomastili po šumi in nevšečno brundali: Dijum-dijum-dijuni!«
Vsega tega je kriva samo Vida iu njena zelena kapica. Ptice v goščavi nad senožetjo še danes govore o tem in se smejejo. A smejejo se tudi pisane rože po dehteči senožeti in govore marsikaj o zadnji šmarnici in zeleni kapici, ki je bila prišla onile dan na senožet tam pod visokimi gorami. Krasen šopek gorskih rož si je bila nabrala in je prepevala najlepšo pesem, ko je slcpala po senožet i. Za grmovje je stopila in zagledala šmarnieo, ki se je belila med listi davno ocvelih sestric.
Oj, sirotica! : ji je rekla Vida in jo po-milovala. Kako pozna si ti! ,loj, kje so že tvoje sestrice! Pa li ni prav nič dolgačs, ker si tako sama?«
Zadnji šmarnici je bilo resnično dolg čas in je bila onega dne slabe volje. Kaj lebi mar!« je odvrnila. Brigaj se zase!
Vida se je zavzela na vso moč, ker je šmaruica znala govoriti. A skoro razžaljena je bila, ker ni bila navajena, da bi kdo z njo grdo govoril. Vseeno pa je pobožala šmarnieo, ker se ji je smilila.
A še isti hip je začutila, da ni več Vida, temveč nekaj drugega. Sicer je videla, da je še vedno oblečena v svojo pisano obleko in da ji na glavi še vedno tiči njena ljuba zelena kapica. A vendar je vedela, da ni več Vida. Saj je bila tako lahka, da bi bila gotovo zletela visoko v zrak, če bi le malce zamahnila z rokami.
.Toj, kaj si mi storila, hudobna šmaruica?" jc vprašala. A šmarnica ji ni odgovorila ničesar. Samo posniejala se je glasno in se obrnila proč od nje. In glej — tisi i lup je prilomasl.il iz goščave velik, grd iu kosmat človek. Nič ni vprašal, /. roko je okrenil, i>o-grabil dekletce iu si jo naložil na ramo. Z dolgimi koraki je šel skozi gozd po gori navzgor. Ustavil se ni nikjer; ustavil se je šele ob visoki lopi. Glavo je sklonil in skrivil hrbet, da mu je dekletce skoro zdrknilo s hrbta. A že je stopil v votlino in se bližal velikemu ognju, ki je plapolal ob črnikasti skali.
Postavil je Vido na tla in se ji ?arežal naravnost v obraz. Zelena kapica si. je rekel. Vem, da si Zelena kapica. Zvezdam si ukradla oči, a solncu lase. Iu mi boš služila, ker si Zelena kapica.«
»Jojniane, striček, kako naj vam služim, :o pa ne znam?« so je zavzela Vida. Pa tudi Zelena kapica nisem, nihče mi ne pravi tako. Kaj ste si izmislili, striček?«
>Tiho k je zagodel dedec. » Rekel sem ti, da mi boš služila. Pa mi boš!«
In je odšel in jo zaprl v votlino. Vida se pa ni bala prav nič. Vsedla se je k ognju in je pričela peti, da bi si krajšala čas. Saj še vedela ni, kako je že pozno, ker je vladala v votlini tema. Čez dolgo časa šele je prišel dedec, a Vida je še vedno prepevala, ker je bila prav v sredi najlepše pesmice. Dedec ji je velel, naj bo tiho. A Vida je prepevala kar naprej in se ni prav nič zmenila za dedčevo hu-dovanje.
:> Nehaj k je robantil gorski mož. A Vida se ga ni bala in je prepevala kar naprej. Dedec si je že zatiskal ušesa, a vse ni pomagalo prav nič. Vida je prepevala dalje iu dalje, ker si je vtepla v glavo, da mora prepeti vse pesmi, kar jih je znala.
3Glej prismukok je zagodel nazadnje dedec v silni jezi. Ali ne znaš drugega nu svetu? Ali mi hočeš tako služiti? :
>1, seveda, striček!« se je. posniejala Vida. Kaj pa naj delam drugega v tej črni jami? Veste, če mi je dolg čas, vedno prepevam. Ju boni prepevala ludi tu.
Dedec si je zatiskal ušesa, a vendar mu jo pelje še vedno brnelo po ušesih. Cepetal je z nogami in godrnjal. A Vida ni utihnila niti za trenutek, še glasneje je prepevala.
Dedec je poskočil na noge. »Divji mož sem, a ti si Zelena kapica, je zarjul. i Hotel sem, da mi služiš pošteno. Zadnji šmarnici sem naročil, naj mi ulovi pošteno služabnico. Pa mi je ulovila takšno vrtavko!«
Iu nič ni več rekel, Vido je pograbil, jo naložil na rame iu zdirjal naravnost k zadnji šmarnici. Oštel jo je iu ji nazadnje rekel: Hudobna tn godrnjava stvar si ti. Saj veš, da ne prenesem veselja in petja kakor tudi ti ne. I'a si mi ulovila tole vrtavko. Čakaj, kaznujem te, kaznujen takole: Vsak drugi dan boš tudi ti vesela, da boš vedela, kako hudo je, če je človek vesel.«
Postavil je Vido na tla in zbežal nazaj v goščavo. Vidi se je šmarnica smilila, ker jo je dedec tako hudo oštel. Pobožala jo je in glej — pa je bila spet Vida kakor prej in niti vedela ni več, da jo je bil ugrabil divji mož in jo kot služabnico odnesel v svojo votlino. Samo zelena kapica jo je nekam iesno težila na glavo, da jo je morala sneti. Se enkrat je pogledala ubogo šmarnieo in odšla preko senožeti. Pa še slišala ni, kako so se smejale ptice po goščavi in kako so se hahljale rože po senožeti.
Vida je še isli dan zavrgla zeleno kapico in je ni dela nikoli več na glavo. A kljub temu jo še danes pozdravljajo ptice in rože, ko gre preko senožeti: »Zelena kapica, hoj, Zelena kapica!: — A Vida jih ne čuje. In čemu tudi? Saj niti ne ve več, da jo je ugrabil divji mož. Šc manj pa ve, da raste nekje za grmovjem šmarnica, ki mora biti zaradi nje vesela...
[5TRIOT0V KOIiSEM
Redka žival.
Učitelj: Imenuj mi kako redko žival v Jugoslaviji.
Učenec: -Tiger.
Učitelj: »Pazi malo! Tiger ne živi v Jugoslaviji!«
Učenec: Prav zato pa je pri nas redka žival, gospod učiteljk
Pri zobozdravniku.
Tonček iu Pepca se igrata zobozdravnika.
Tonček (resno in učeno): Gospa, v tem zobu imate veliko luknjo. S čim naj jo zamašim?«
Pepca: S čokolado!«
Posledice lenobe.
Učitelj da otrokom nalogo z naslovom: Posledica lenobe«.
Mali Mihec ugiblje, kako bi napravil nalogo, potem pa vzame zvezek, pusti štiri strani prazne in napiše na koncu četrte strani: To so posledice lenobe!«
V šoli.
V drugem razredu vpraša učiteljica nekega učenca:
Zakaj pa nisi napisal to ime z veliko začetnico?«
Zato, kpr je to ime moje male sestre!« je odgovoril deček.
Pri pouku nemščine.
Učitelj vpraša Andrejčka:
»Kako bi povedal po nemško: jaz imam dva brata?«
Andrejček nekaj časa molči, ker pa ne zna
prevesti, se opravičuje:
Gospod učitelj, jaz tega ne morem in ne sme ni prevesti!«
t Zakaj ne? se začudi učitelj. Zato, ker bi se zlagal. Saj nimam nobenega brata..
Drago Senica, učenec VI. razr. v Sevnici: Pesem o Količkovem slričku
Malo je stričkov, kot stric je Kotičkov; nas uči, nam svetuje, pred slabim varuje — ta dobri možiček, Kotičkov striček.
On ljubi mladino lx>lj kakor zlatnino. Ne pusti nas lenarit uči nas pisarit — la učeni možiček, Kotičkov striček.
Mi hočemo biti mu zvesti učenci, ker polne ima žepe naš striček slovenski. Sto let in sto dni, naj Bog ga živil
1.
Dragi Kotičkov striček!
Zelo sem žaloslen, ker Ti pišem že drugič in mi še ne odgovoriš. Vsako nedeljo odprem Slovenca« z velikim veseljem, a zaprem ga zopet z žalostjo, ker ni mojega pisemca v njeni.
Jaz najrajši čitam sinešnice in jih tudi veliko vem. Če hočeš. Ti bom vprihodnjič eno najboij smešno napisal.
Kaj pa kaj Požgančev oča delajo? Mnogo pozdravov Ti pošilja Joško tiorn, učenec III. razr. v Moslak.
Odgovor: Dragi Joško!
Upam, da topot Slovenca« ne boš z žalostjo in jezo zaprl, nego da boš z njim od veselja do stropa poskočil in zavriskal sjuhuk.
Če je smešuica, katero omenjaš, res kaj prida smešna, mi jo pošlji, da si bomo malo usta prezračili od smeha!
Kaj Požgančev oča delajo? Oh. Požgančev oča so zadnje čase velik revež. Veš, revma-tizeni jih neusmiljeno muči, revmatizem. Noč in dan se bolestna grabijo za nogo in milo, premilo vzdihujejo: Joj. joj, joj! Zakaj moram ravno jaz biti Požgančev oča, zakaj ni kdo drugi! Joj, joj, joj! Postavim, da bi bil jaz zdajle namestil Požgančev oča — Vrban Prismuk ali pa Kneftrov Jaka, pa bi Ime! pred revniatizmom miri Joj, joj, joj, kako jt to hudo!«
Tako jamrajo in tarnajo Požgančev oča in meni se kar srce para od žalosti in počutja, ko jih poslušani. Joj, joj, joj, morda veš Ti, Joško za koga, ki bi hotel menjati s Po-žgančevim očetom in prevzeti nase njihov ljuti revmatizem? Če boš za koga zvedel, mi nemudoma sporoči! Za nagrado boš dobil zvrhal koš zlate ništre.
Te lepo pozdravlja
Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček!
Da boš vedel, da besedo držim, če kaj obljubim, Ti danes nekaj zares lepega povem. Poslušaj! —
Na vso moč imam rada stričkov kotiček, na vso moč iu še malo pa Tebe, Kotičkov striček!
Pozdiavček od
Silve Rostl, učenke III. razr. \ MosUdi.
Odgovor:
Draga Silva!
Hm, to, kar si mi povedala, je pa res tako strašno lepo, da je celo Požgančevemu očetu beseda v grlu zastala, tako so bili zavzeti in očarani nad to lepoto... Sem prepričan, da bo poslej vsa vesoljna Slovenija noč in dan o tej lepoli govorila in Tvoje ime slavila! Brezštevilni triuni Tvojih častilcev se pridružujem tudi jaz in Ti iz polnega grla za-kličem trikratni Zivio! .
Količkov stričelc.
3.
Predragi Kotičkov striček!
Ravno zdajle Ti prvič pišem. Vljudno Te prosim, priobči me v svojem kotičku, če ne botn jezen, da bo zagrmelo!
Z napetimi očmi čitam otroško stran. Posebno rad čitam pravljico o : Ptičku z dvema kljunčkoma«.
Za enkrat naj bo dosti! Če me priobčiš. Ti prihodnjič napišem še nekaj bolj znamenitega kot danes.
Te iskreno pozdravlja
Franjo lvanfif, učenec I. razr. m. š. v Brežicah.
Odgovor;
Dragi 1'ranjot
... Ravno zdajle Ti prvič odpišem. Vljudno Te prosim, ne bodi jezen, da ne bo zagrmelo !
Oči
pri čilanju nikar preveč ne napenjaj da Ti ne bodo nazadnje še iz očesnih jamic izstopile. Samo pomisli, dragi moj, kako iii bi' "•ep«, c« bi imel kukor žaba izbuijene oči..
Fej in fuj — pobič varuj se, varuj!
Torej, kako I K) zdaj z obljubljeno Tvojo /namenilostjo«?
ZbogonJ
Koiitko€ strtiek.
Mussolini grozi. Vhod Mussolinija v Firenzo. — V krogu: Mussolini govori. — Kakor znano, je iinel Mussolini v Firenzi govor, v katerem je vse sosede Italije svaril, naj nikar ne delajo na to, da bi prišlo do preizkušnje moči. Italija je oborožena in pripravljena za vojno.
Čudeži tehnike v bližnji bodočnosti
Akumulator solčne svetlobe — Kozmični žarki — Temperatura
271 stopinj pod ničlo
trge razsvetljevali s svetlobo iz takih akumulatorjev, ki bo popolnoma zastonj.
V tej sliki bodočnosti igrajo veliko vlogo tudi žarki solnčne svetlobe. Toda tudi od iz-
Na nobenem drugem polju ni tako lahko prerokovati in obetati čudežev, kakor na širokem polju tehničnih iznajdb. Kljub temu pa je ravno na tem polju največja možnost, da smo se pri prerokovanju zmotili in proroko-vali stvari, ki se v bodočnosti ne bodo izpolnile, nasprotno pa smo lahko izpustili stvari, ki se bodo izvršile. Največji geniji so se v teh stvareh zmotili, poglejmo samo Julesa Vernea, ki je mnogo današnjih iznajdb prerokoval, popolnoma pa je pozabil na brezžični brzojav.
Če dandanes kdo prerokuje tehnične iznajdbe za bodočnost, pa najsi bo to strokovnjak ali sanjač, bo vedno prerokoval le iznajdbe na polju brezžične telegrafije ali pa letalstva. Izumi te vrste, ki se bodo pač vsi izvršili, za kar ni nobenega dvoma, gredo vsi za enim ciljem: skrajšanje prostora in časa. Z vsakim rekordnim letalskim poskusom se bolj in bolj približujejo med seboj mesta, dežele in celine in vse razdalje, ki jih vežejo, postajajo krajše. Ravno tako se z vsako novo radio postajo bolj in bolj zmanjšuje zemeljska obla. Vsi današnji in bodoči tehnični čudeži, ki se nanašajo na radio in ravno tako tudi vsi projekti raket, ki bodo plule po vsemirju, so podvrženi eni sami ideji: s povečanjem brzine obvladati in skrajšati čas in prostor.
To vse skupaj pa je le inal in enostranski projekt tehničnih izumov bodočnosti. Popolnoma drug cilj, ki pa je tudi skoraj bolj praktičen, imajo pričakovane kemične tekočine, s katerimi bo mogoče najti nove izvore energije v najrazličnejših oblikah. To je n. pr. akumulator svetlobe. To bi bil aparat, ki bi zbiral in čuval v sebi solnčno svetlobo, prav kakor danes električni akumulator zbira v sebi električno energijo. Idealno zamišljen bi bil tak aparat, kocka ali krogla, v kateri bi bila na kemičen način zbrana solnčna svetloba. Po potrebi bi bilo pritisniti le na gumb in iz te kocke ali krogle bi tekla svetlobna energija, kakor teče danes iz akumulatorja električen tok. Množina svetlobe, ki jo pošilja solnce zemlji, je tako ogromna, da se ta množina z ozirom na človeške pojme smatra za neizmerno. Potemtakem bi se ti svetlobni akumulatorji napolnjevali popolnoma brezplačno. Čeprav so v tej stvari že napravili nekaj poskusov, ki so v gotovi smeri uspeli, je vendar tak akumulator ostal do danes neizpolnjen sen. Kljub temu pa lahko prerokujemo, ne da bi se pri tem blamirali, da se bo ta sen uresničil najkasneje v 20 letih. Leta 1950. bomo svoja stanovanja, ulice in
koriščanja drugih vrst žarkov pričakujemo mnogo iznenadenj. Tehnični napredek poslednjih let je že vsakega prepričal, da se dajo z nevidnimi žarki napraviti čudežne stvari. Ultra-violetni žarki lečijo rane, z njimi raz-krinkujejo potvorbe umetniških slik, dalje ti žarki kakor nevidne mreže ščitijo hiše in banke pred vlomilci itd.
Neštevilne vrste teh žarkov spoznavamo šele sedaj v najnovejšem času. Ena najbolj čudnih vrst so tako zvani kozmični žarki, ki nam jih najbrže pošiljajo megle iz vsemirja. Nestevilni poskusi so dokazali, da imajo ti tajinstveni žarki stokrat večjo probojno silo, kakor žarki radija. Lažje gredo skozi meter debelo jekleno ploščo, kakor pa radijevi ali rontgenovi žarki skozi nekaj milimetrov debelo. Človeku so znani ti kozmični žarki, toda ne zna jih še obvladati.
Velika naloga tehnike je, da postane človek enkrat gospodar ludi teh žarkov. In četudi je morda že blizu čas, ko se bo človeku lo posrečilo, jc vendar sedaj zaenkrat še nemogoče tudi v najbolj grobih pottzah očrtati možnosti, ki bi nastale s tem epohalnim izumom.
Čudovite stvari se pričakujejo tudi od tehnike ohlajevanja, ki se ji je posrečilo s pretvarjanjem plinov v tekočine doseči neverjetno nizke temperature. Z utekočinjenjem helija se je posrečilo dobiti temperaturo 271 stopinj pod ničlo. Pri tej temperaturi izpre-minjajo zemeljske snovi svojo bitnost in snovi, ki so pod navadnimi okolnostmi slabi prevodniki elektrike, postanejo naenkrat dobri prevodniki. Tu se odpira novo polje tehnike, o katerem ljudje do danes niso ničesar vedeli. Eno najmanjših čudes na tem polju bo izum umetnega sredstva za ohlajevanje, ki bo mnogo izdatnejše kakor led.
Človeški duh ne miruje niti trenutek. Neprestano in intenzivno dela. Vsak dan skoraj odvzame naravi kako tajnost in jo podvrže sebi. In tako se bo morda nekega dne zgodilo, da bo človek odkril zadnjo tajno narave in potem bodo vse sile, ki napolnjujejo zemljo in prostor okoli nje, postale njegove verne služabnice.
Boj proti spalni bolezni v Afriki,
V angleških kolonijah vzhodne Afrike in na ozemlju Tanganyke so se vlade sporazumele za skupen boj proti spalni bolezni in njeni povzročiteljici, muhi tsetse. Doslej poznajo šest vrst te muhe, ki prenašajo mikrobe spalne bolezni na ljudi in živali. Muha tsetse gnezdi navadno v grmičevju, ki pogosto pokriva ogromna ozemlja Afrike. Muha se izogiba obljudenih in dobro kultiviranih krajev. V Entebbi (Uganda) je vlada ustanovila laboratorij za proučevanje spalne bolezni in njene povzročiteljice. Posrečilo se je prepričati zamorce, da je boljše z običajnim požiganjem grmičevja počakati do najbolj vročega meseca oktobra. Ko takrat grmičevje gori, razvija silno vročino. Pri skupnem delu se tako lahko ubranijo te nevarne muhe. Misijon Madibira v apostolskem vikarijatu Iringa je to muho zatrl že leta 1924. in so prebivalci od tedaj obvarovani pred spalno boleznijo. Sedaj dobivajo tudi različni misijoni Belih očetov priznanje od vlade radi njihovih uspehov v pobijanju te bolezni, ki je že neštete milijone Afričanov pomorila. V marcu leta 1929. pa so v angleški koloniji v deželi Nyassa dosegli prvo popolno ozdravljenje od te bolezni. Nekemu evropskemu naseljencu, ki že ni več mogel govoriti in so že popolnoma obupali nad njegovim življenjem, je angleški zdravnik vbrizgal »triparsamide«, naslednje mesece so sledila vbrizgavanja z »Bayer 205« (Bayer 205 jc novo sredstvo proti spalni bolezni). Dva meseca kasneje je bil mož ozdravljen. To vest so v upravnih in misijonskih krogih pozdravili z največjim zadoščenjem. Saj je vendar spalna bolezen najhujši bič za dežele, kjer prebivajo zamorci.
Dragocen dar papežu. Mesto Milan je podarilo papežu Piju XI. krasen avtomobil, ki je stal 3 milijone lir .Na sliki vidimo notranjost avtomobila v beneškem slogu 17. stoletja.
kralja. Grof Pooder je pripovedoval časnikarju svojo življenjsko povest, ki sliči romanu. Jan Sobieski, poljski kralj, je imel tri sinove, med njimi Jakoba, ki je imel zopet sina Jana in od tega izhaja on — grof Pooder. Jan Sobieski je bežal, ko so carske čete premagale njegovo armado, na Ogrsko, kjer je v hiši škofa grofa Esterhazyja našel pribežališče. Da bi ušel zasledovanjem svojih so-
Največje letalo na jadra gradi v Meiningenu Herman Benz. Krila so široka 22 metrov, trup pa je 8 m dolg. Na desni vidimo graditelja Hermana Benza
Naročajte .Slovenca*!
y znamenju razoroževanja! Najnovejša angleška podmorska križarka »Rainbon«. k' so jo te dni spu-
ttili v morje v Chathamu pri Londona.
Velika železniška nesreča
Osebni vlak, ki je v torek ponoči zapustil Moskvo in odpeljal proti Kazanu, glavnemu mestu avtonomne tatarske republike, je okorg dveh zjutraj pri postaji Černaja trčil v tovorni vlak. Osebni vlak, ki je vozil z brzino 60 km na uro, namesto 40 km, je skočil s tira. Lokomotiva se je prevrnila, pri čemer sta bila ubita strojevodja in kurjač- Skoro vsi vagoni so se razbili. Štirje vagoni so začeli goreti in so popolnoma uničeni. Skoro vsi potniki, ki so bili v teh vagonih, so zgoreli. Več oseb, ki so jih hudo opečene rešili, je znorelo. V treh posebnih vagonih so se vozili moskovski šolski otroci, ki jih je neko dobrodelno društvo poslalo v tatarsko republiko na oddih. Od otrok je devet ubitih, štirinajst težko ranjenih, veliko pa lahko poškodovanih.
Pri nesreči so se odigravali strahoviti prizori. Radi teme so potniki, ki so se rešili, zgubili svojce in mnogo jih je teklo nazaj v goreče vagone. Z bencinom napolnjeni tank tovornega vlaka je eksplodiral, pri Šemer sta bila ubita dva železničarja. Vsega skupaj so doslej izkopali izpod razvalin 30 trupel. Boje se pa, da je pod razvalinami še več mrtvih. Nevarno poškodovanih je petdeset potnikov.
Zadnji potomec Jana Sobiesltega v bedi
Ze leto in dan se vlači po ulicah nekega budimpeštanskega okraja star onemogel mož, na katerem se vidi, da je nekoč živel v boljših razmerah. Starček je po vsem okraju znan in ubogi ljudje, ki tam prebivajo, si med seboj pripovedujejo, da izhaja iz plemenitega rodu in da poseduje veliko premoženje. Starček je skoro popolnoma oslepel, tako da brez vodnika ne more iti daleč.
Te dni je neki časnikar obiskal skrivnostnega starega moža in tu se je izkazalo, da je zadnji potomec poljskega kralja Jana Sobieskega, ki že več let živi tukaj pod imenom grofa Pooderja. Ko mu časnikar ni hote! tega verjeti, mu je starček predložil dokumente, ki so brez dvoma dokazali, da je grof iPooder v resnici zadnji potomec poljskega
vražnikov, si je nadel ime grofa Pooderja in je do svoje smrti živel v gostoljubni hiši cerkvenega kneza. Tudi otroci Jana Sobieskega so živeli pod tem imenom. Grof Pooder, ki je telesno in duševno strt, je pripovedoval dalje, da je na koncu svojih moči in da od ogromnega premoženja Sobieskijev ne dobiva niti pare. To premoženje je vredno mnogo milijonov in ga je svoj čas poljska vlada zaplenila. Na vprašanje, zakaj ne stori nobenih korakov, da bi prišel do svoje pravice, je grof Pooder odgovoril, da je to že davno storil in da je poljska vlada izjavila, da mu je pripravljena dati življenjsko rento ali mu pa prepustiti del Sobieskijevih posestev. Preskrbi naj le še nekatere dokumente in nato pride na Poljsko. Grof Pooder je pripovedoval dalje, da se ti dokumenti nahajajo v Berlinu in da bo nekemu odvetniku naročil, da mu jih preskrbi.
Grof Pooder je v svoji mladosti obiskoval bruseljsko vseučilišče in si je pridobil doktorsko diplomo. Pozneje je študiral kemijo in se mu je posrečilo več iznajdb, ki so se v praksi izborno obnesle.
»Oprostite — ali nc stanuje tukaj gospa Kovačeva?«
Od Monimartra do Salona v zavetje St. Sulpica
Pariz, muju.
Krasna je nastopajoča pomlad v Parizu. Pariz je zidan slikovit«, tako du niti ena četrt ne sliči drugi. Prijatelji, ki prihajajo i/ Berlinu ali London«, izjavljajo, da so ta mesta popolnoma podlegla modernemu tehničnemu loku časa — dolge, neskončne ulice i velikani ol) strani, ki eden sliči drugemu. Pariz je ostal pisan, da tako lahko ohrani ime bizarnosti — vmes pu so posejani nasadi — skvari — pur drevesc in nekoliko klopi, tako du .je vse skupaj ljubko — gentil. Ti nasadi sedaj kipijo življenj«, čez noč je vse zuzelenelo. dn ti je hudo, ker je prebrzo in g-u tako zaduši prah in sopara, tako da je drevje že v mesecu avgustu v Parizu že zopet golo. Cest drole — smešno je življenje, toda za filozofske opazke v bežnosti dnevnega življenja nimaš čas«. Le, če se v trenutku zaveš notranje urejenosti, ko skoraj da neposredno trkaš no vrata svoje notranje večnosti
—	francoski katoličani-la jiki (kolikor jih je resničnih), žive čudovito harmonično s cerkvijo, dnevna meditacija ni samo dolžnost duhovnik« — zabrenka v siju božje ljubezni ono, kar tujec imenuje* bizarnost, znkipi v božji lepoti, kur je drugim ljuhko-gcutil in postane asiško preprosto, kar je povprežnežu smešno - drole. 'J ako marsikdo pravi, du je izmed modelnih evropskih mest Pariz ohranil največ — katoliškega.
Pariški Monniartre sam jo poln teh navideznih nasprotij in disonnnc. Antičnemu stilu cerkve loretske Matere Božje sledi ulica, ki je polnit zabavišč, ki so se radi ameriknnske kii-jentelc v notranjosti preuredile tako. <la Francoz vanje vee ne zahaja: le na zunaj mora francoski srednjeveški stil portalu tekmovati z. najnovejšo ameriško električno instalacijo, ki na j v nočnih urah prevpije žurečo reklamo njegovega soseda. Napol podrti stavbi, ki mora biti kabaret ravno zato, ker se hiša podira, sledi najmodernejša gledališka stavba, ki jo .je daroval Punizu milijarder baron Rotschild, da tako Parizu dokaže, da še velja stari »paneni et eirccnses«. Toda duhu francoskega pisatelj« jo oder gledališča premoderen — oder -e lahko v trenutku petkrat spremeni — tako du so vse najnovejše francoske drame v gledališču propadle. Morali so povabiti gledališke družbe i/ Berlina in Dunaju, trenutno igra v njem grupa iz Japonske in prihodnji mesec pride lleinliardt. Kakor du se Iruncoski »esprit« nc giblje sigurno drugod nego \ območju precijoznih antikvi-tet človeštva — življenje je zini raj i slo — če si ateist, boš voltcrjansko ciničen, če si še veren, boš preprosto pobožen v poeziji Male Terezike
—	nikdar pa Francoz ne bo zašel v območje nemškega inilitariziranega liietscliejanstvu in razrednega provokaterstvn. Zato se zelo motijo tisti, ki mislijo, d« so Francozi imperijalisti iu ki upajo, da bo v Franciji komunizem kdaj uspel.
Nedaleč od Moulin Rougca se med nujbed-nejšimi, stisnjenimi ulicami odpre jasnimi. ravno toliko široka, <l« je v skladu z inonitmental-no stavbo, ki dominira na griču — Sucre Cocur, tretje čudo Pari/.«. Za vsakega tujcu je bilo obvezno, da si ogleda tri čuda Parizu- Tour Eifcll, Moulin Rouge in Sacrc Coeur. Vsak pariški ku-plc-t je gotovo imel v sebi ta tri imena in doni božji jc bil obenem z. nnjrazbrzdancjšini hramom strasti in slavolokom dulin človeške izurjenosti skupen narodni patrimonij Pariz«. Moulin Rouge je propadel, ker francoski dtili v tej sferi ni prenesel ameriškega pojma racionalizacije in Tour ilifell mislijo, po govoricah Pa-rižanov sodeč, podreti, ker vzdrževanje ž.elez.ja več stane nego donaša vstopnina tujcev, ki se vzpenjajo ua vrli stolpa. Parižan gre samo enkrat v življenju na Tour Eifcll in še takrat mu 'je njegov stari oče ali stric plačal vstopnino, da jc s tem storil svojemu petletnemu sorodniku veselje. Ali bo Sacre Coeur, katedral«, pred katerim jo sedaj mestna občina pariška končala krasno, inoiiumentalno stopnišče, obvladal Pariz kot edino čudo Pariza? Bilo bi to proti espritu Francoza, ki ne trpi in ue vsiljuje nikjer uniformiranosti.
Bizarnost, ljubkost, resnost in smešnost Sacre Coeura je preveč znan« tistim, ki so že bili v Parizu, ali tistim, ki še le bodo kdaj prišli in tudi tistim, ki ile bodo nikdar prišli. Kakor da se levi portul katedrale opira ob bližnji kabaret in mu je zato še bolj zablestel zlat napis: Gullia devotn et poeuitens — ponižna in pokorna Francija, kakor d« se srednji portal, ki nosi veličastno kupolo, veseli, d« stremi protii .jugu, ima pred seboj celo Francijo in jo s križem v višini drži v naročju Kima. dočim levi portal samo še prišepetnv« v svoji tajni in skrivnostni senci, da je Francija hvaležna Bogu in njegovi neizrečeni dobroti zu ljubezen in toploto katoliške vere. Kdor Imče prisluhniti simfoniji katolicizma, ki v nedeljskem pomladnem jutru polje iz nižine Pariz«, naj ne zamudi nedeljskega jutra na pariškem Montmnrtru.
Doli na batinjolskem bttlvnrju je majhno gledališče »Theatre des Arts«, kjer gostuje že nekaj let sem ruska gledališka družba gospoda in gospe Pito.jeve. Lqtos so doživeli silen uspeli
—	žc dvestotič so dajali Brucknerjevo dramo (Bruekner je tudi v Ljubljani znan in mislim. <1« so dajali pred leti »Vojičku«) »Les Crimincls
—	Zločinci.-. Gledališče je majhno, dvorana ni nič večja od one v Ljudskem domu v Ljubljani in tudi nič lepša — vendar je Ljudski dom v Ljubljani baje anfipatieen — « v njeni igra družba, ki si je v Parizu pridobila velik kulturen ugled in veljavo.
Ko sem sedel v parterju, sem opazoval publiko okoli mene. Malo Francozov, debelušni obrazi Nemcev, ogrski Židi. llusi. Angleži, Američani, za mano nekaj Jugoslovanov, ki so prišli ravno tako z novinarskimi kartami — kje bi naš novinar zmogel 30 frankov za parterski sedeži
Br.ucknerjeva drama je ena n«jbizarnejšili, kar sem jili v Parizu videl. Samo da se ta bizarnost takoj preobrne v grozovito seciranje,
kakor da predstavljajo tone nu odru, tako je Bruekner krut s svojo publiko. Jc preveč zločinski v svoji lascivnosti, da bi Francoz mogel priti \ gledališče, da obogati svoj »esprit«.
Ko se dvigne zavesa, je na odru mračna tronndstropnu hiša, nemškega stila, brez okraska, kjer bi lahko obviselo oko naj plitvejšega pariškega estetičnega gurmanu. Le bleščeč glas gramofona, ki poje ono svetovno: »Ich kiisse i lire iland, Madame...« prodira iz. mrtvaškega okna tretjega nadstropja. Stena se dvigne nenadoma, pojavi se v prerezu hiša, preprosta, kot druge hiše s šestero družinami. V kletni sobi tipk urica, zaročenka študenta iz drugega nadstropja. ki jc radi bede prodala dete, ki ga nosi, kuharici svojega gospodarju, ki ga bo pokazala svojemu ljubimcu, ker ji je potrebno, du dokaže, <lu je imela z njim dete. Nad njo soba vdove, ki ima sina-akadeniika in hčerko-gim-nnzijko. Sin teiju mater z« l«kso za izpit 100 mark, dasi ve, da jili mora mati zaslužiti s svojim razmerjem s svojim svakom. Hčerka, ki prav tako zahteva denarja, odide ua ulico, da posnema mater, ki ji denarja ni mogl« več dati. V desnem traktu hiše: soba dijaku, ki sc zaljubi v svojo gospodinjo, mater svojih dveh prijateljev, ki mu bost« pomagala, da ukrade denar, da zbeži z njih materjo v Italijo, ako jim pomaga do denarja.
V	os red ju soba kavarniškega natakarja Pitojev« in spodaj pod sobo kuhinja s kuharico Pitojevo, ki mora dati svojemu ljubljencu sina, ki g« bo kupila od tipkaricc v kleti. Toda natakar ima osem zakonitih žen obenem in kuharica ga zasleduje, ko je šel v bar, ki je ob kuhinji in Hi rta s kavnrnarico Kudclk >. Ko trka na vrata. Pitojev skoči skozi okno in kuharica Ku-delko zadavi. Pitojev je aretiran kot osumljenec umora, ker So v njegovi -nbi našli denar, ki ga je podtaknila kuharica. Kuharici ni trebil več otroka, tipkuricu svojega otroka utopii.
- • ■'.-'.:> »ejanji obsega prizore pl'ed >-<>:Ii-ščem. Gornji del odra je spremenjen v veliko sodno dvorano, kjet sodijo Pitojeva, spodnji del odra tvorijo obenem tri odne dvorane. Tip-karica jc obsojena zaradi detomera na pet let zapora, študent na tri mesece zapora radi rio-ma, sin vdove je zapleten v hoinosekstiablo afero, iz katere ga reši prijatelj, prijatelj študentu, s krivo prisego. Pitojev, kot morilec, je obsojen na smrt. ker je tako odločila s svojo prisego kuharica, ki bo šla v smrt pred njim.
V	tretjem dejanju je zopet vse v starem toku v hiši. V baru, kjer je bila pred mesecem <iiii zadavljena Kudelka, plešejo ob zvokih gramofona, vdova nad barom je odpotovala s svakom in prepustila stan sinu in njegovim prijateljem, v 1'itojevi sobi advokat p roda ju preostanke. du pokrije svoje stroške. V kuhinji kuharica meditiru o samoumoru, a v kletni sobici tipknričin zaročenec piše filozofsko delo proti nesrečnim zablodam človeštva, V baru se vrši kupčija z.a odpravo plodil dekletu, ki sc je vdala dijuku-krivoprisežnikii. študent se po preslanem zaporu z zlomljenim življenjem vrača k svojim revnim staršem, krivopriscžnika aretirajo, v baru plešejo nad posrečeno intervencijo. kuharica je izpila strup, a v kletni sobi filozof vpije: Le živite, le pleši te, nova doba sproščenosti človeštva potom človeštva se bliža.«
Da, le piši filozof — nikdar Francoz ne bi mogel spisati tako strahovite operacije. Katoliška tradicija ji- v Francozu zapustila preveč čuta za sintezo, dočim je germanska kultura z reformacijo šestnajstega stoletja razbila sintezo Evrope. Nehote so se mi uprle oči v sinjino pomladanskega neba zunaj gledališča. Bilo je mirno in lopo. kakor mora biti mirna in nedolžna nižina od Hamburga do Konigsbergu, ki je dala svetu Lutra, Kanta. Ilegelu in Nde-tscličja. A 1'ouest rieu.de nouveau — na zapadli nič novega — kaj vstaja novega na vzhodu?
V	Grand Palais se vrši trenutno velika in glavna letna razstav« slikarstva in kiparstva. Preko štiri tisoč del razstavljenih, človek mora letati z brzino, da more v preostalih urah popoldnevu pregledati dvorane in tako dobili v-aj površen vtis. Za nestrokovnjaka nič izrednega in novega. Različni in nujfantustičncjši poskusi barvnih kompozicij.
V	veliki glavni dvorani je zbirka skulptu-re. Srečal sem v njej g. Dajan« Peniču. velikega umetnika iz Dalmacije. « ki živi žc- nekaj let v Parizu. Razstavil je v salonu svoji dve zadnji deli: »Magdalena« in :>V troje«. Kolikor je dosedaj izšlo kritik, so silno laskave za g. Peniču in tako revija »L'arl d'niijourd'liui IV-liičeva dva kip« proglaša zu najboljša delu na razstavi iu za enega največjih sodobnikov.
Zvečer se je vršil izredni občni zbor Slovenskega društva v Parizu. Zbirajo sc naši rojaki v prostorih kavarne »St. Sulpiccc blizu stare sentsulpiške cerkve. V poročilih odbornikov je bilo jasno opaziti, kako nujen je obstoj slovenskega društva v Parizu. Dvakrat na mesec sc zbirajo člani in se tako vsaj dvakrat na mesce prijateljsko poru z govori jo med seboj in kur je šc več — zupojejo. Človek mora dobro poznati vse težave tujine za tiste, ki so morali zapustiti domovino in kako blagodejen je lahko vpliv društva na člane, ki jim tako omogočajo. da niso popolnoma osamljeni.
Koliko je še Slovencev v Parizu, ki lic vedo zu društvo! Najmanj jili je okoli 150. « društvo jili ima šele polovico. Zadnjič sem v Argenteuilu nad Parizom slučajno našel Slo-veuca-delavca, ki ga rudi slabih informacij, ki jili je imel pred odhodom v Franci jo, izrabljajo, du je strašno. Nikdo sc ne zmeni za te ljudi, so brez zaščite in ker sem se malo predolgo razgovor jul z delavcem, sem imel opravka s tamošnjim policijskim komisarjem.
Slovensko društvo v Parizu ima cilj. da pomaga našim ljudem v Franciji. To je eden njegovih velikih razlogov za obstoj. Da bi mu bilo omogočeno, <la še bolj razširi svojo delavnost in tako zmiruj več in več rojakov privede v qunrticr St.Sulpiccl
^HMnaKC^R

službi ellovei&va
dela armada znanstvenikov in tehnikov samo na nalogi, s pobijanjem bolezenskih klic olajšati trpljenje človeka. Ta visoki cilj se je pred vsem postavila I. G.
FARBEN1NDUSTRIE AKTIENGESELLSCHAFT (tu sem spada tudi tovarna "vorm. Friedr. Bayer &Co.")že od svojega obstanka.Eden plavili uspehov, s katerimi je izpolnila to naloco, ju iznajdba ASPIRINA. Pred 30 leti vpeljan v medi-
Tako pravi mož:
Ž-ne, ne posnemajte nas!
Kajti ve ste boljše, finejše, genialnejše, nežnejše, krotkejše in čuvstvenejše nego mi, moški! V vas je več ljubezni in stojite tedaj v hierarhiji bitij više nego mi. Zakaj tedaj hočete postati grobejše, neolesanejše? Zakaj sc hočete ponižati?
Manj razuma da imate nego mi, manj »duha« (kakor ga razumemo mil). Morda. I oda ve imate srčno modrost, otroško preprostost, globlje čuvstvo, linejše občutje — vse stvari, ki pred Bogom veljajo več nego naše napihnjeno znanje, naša mrzla razumnost, naša nemilosrčna pamet.
Ve ste ali bi vsaj morale biti možev boljši jaz, predvsem pa: njegov drug jaz. Ve ste polovica, ki jo mora večno iskati, čc hoče hiti ali postati celota. In kakor nas je narava drugače ustvarila in vas hoče drugačne nego moža, tako ve na to pristajte, prislajle same nase!
Nc posnemajte nas! Vam lega dejansko ni treba.
Cigareta, palica, inexpressibles, moška pričeska, moški klobuk: sama ubožna izpričevala, ki ste si jih same izdale ali si jih zda-jete! Sedaj preostaja le še moška srajca, naramnice in moški čevelj: in vaš polom jc popoln! In moški se sme samozavestno smehljati in gledati z viška na vas: > Otroci, ki si sami ničesar ne domislijo, ki me v vsem posnemajo! Njeno ime ni možača, marveč opica!«
Toda ne smehlja se, tudi sc ne culi tako zelo vzvišenega nad vami, kakor vas občuti kot vsiljive. Razdalje, o žene, razdalje treba!
»Sebe imam s samim seboj dovolj! Mojih pregreh, mojih slabih lastnosti, mojega načina
ZoteJ otrok noče gesti ?
Otrok naj si mizo sam pogrinja!
Pred jedjo naj si vedno umije roke!
Sam naj si gre po jed!
Sam naj si iz, sklede naloži na krožnik!
Sam naj si nalije vode v čašo!
Daj mu normalno jedilno orodje, kakor hitro to sam želi!
Sedi naj z odraščenimi za isto mizo, kakor to sam hoče!
Ne ponujaj mu jedi s svojega lastnega krožnika ali žlice!
Daj pri jedi mir otroku in sebi!
Veli tudi ostalim, naj otroka pri jedi puščajo v miru!
Ne pitaj več, kakor hitro zna otrok sani držati žlico, čeprav gre počasi!
Ne pripoveduj med. jedjo zgodb in ne uga-njaj norčij, čeprav bi imela v to časa in volje!
Polivali vsak napredek!
Pomagaj neopazno!
Otrok naj si pridobi spretnost z lastnim trudom!
Ne kaži mu posebej vsega!
Prezri napake!
Pomazan namizni prt je boljši nego nervozen želodec!
Razbit krožnik je boljši nego grajan otrok!
Trmast, ostrašen, nesamostojen otrok je slabši nego mnogo razbitih krožnikov I
Rodi zmeren v graji!
Hvali, kadar to zahteva otrokova samozavest!
Hvali stvarno: Danes ješ žc lepše nego včeraj! Tako že znaš jesti kakor veliki!
Hvali včasih vnaprej — v vzpodbudo! Napredek bo tvojo hvalo opravičil.
Ne kaznuj z jedjo!
Ne pritrgaj otroku nobene jedi!
Nepoužito kosilo še nobenemu otroku ni resno škodovalo!
Sila, jeza in prizori utegnejo otroka nagniti, cla se bo s svojim želodcem zvezal proti tebi: ali hočeš, da bo otrok pred vsako jedjo bruhal?
Ne daj otroku prilike, da bi to zaradi jedi napravil za svojega sužnja!
Ne sedi k njemu in ne reci: Dokler ne poješ, ne grem od tebe, to nc izpustim, ie smeš od mize, ne pojdeš lin i/prehod!
Daj, da misli otrok za mizo ludi na druge!
Večji otroci naj za mizo pomagajo streči!
Ne obupaj, uspelo bo, čeprav ne obvelja 'sak dan tvoja beseda!
oblačenja: vsega tega pri ženski ne maram! Kakšno neprirodno izenačevanje je to? Dajte, naj bo mož moški, ve pa bodite ženske! Ostanite mi tuje, skrivnostne, zagonetne, ostanite moj drugi pol, ki ga moram večno iskati, osrečujoča druga bitnosl s svojim posebnim vonjem, svojim čarom, svojo nežno ljubeznivostjo, ki je lastna edino vami Ne silite v moj svet, ne razdenite svojega čara, ne postanite prostaške, navadne, ne sestopite s svojega prestola, na katerega vas je postavilo moje občudovanje! Kajti ve ste. v rcsnici svcčenice, čuvaricc in p svečenke življenja!«
Tako ali podobno misli mož, ki misli o vas prav in plemenito.
Ne posnemajte nasi
Ustvarite nošo, ki je ženska in udobna. Iznajdite nošo las, po kateri vas bo mogoče spoznati kot ženske. Oblačite se, kakor se sklada z vašo bitnostjo. Kako strašno, če bi se moški nosil po žensko: bil bi smešen. Nič drugače ne učinkuje ženska, ki se oblači po moško.
Zato še enkrat: Nc posnemajte nas, o žene! Varujte svoje najsvetejše zaklade: svoje ženstvo, svojega ženskega duha, svoje žensko srce in svoje žensko plemstvo.
Drugače pojde z vami nizdol in z vami bo padel moški (kajti ve ste druga polovica). »Če se pa sol izpridi, s čim bomo solili?« Kateri zvezdi naj mož sledi, ako ve nočete spoštovati zvezde življenja?
Ne posnemajte nas, o žene! Oplemenitite, dvignite nas v višine s svojim plemstvom! Ožarjajte nas s svojo duševno silo in vodite nas v pravo življenje dobrote in ljubezni.
Kajti to je vaš namen na zemlji.
( Germania ., M. Hayek.)
Odloči sc, ali hočeš bili prijatelj svojega otroka ali pa suženj njegovega želodca!
Reci: Ako ti ne diši, pusti!
Presenečen boš videl, da bo potem ciaT[e jedel!
Te nasvete daje staršem dr. Alice Fried-inann v Intern. Zeitschrift fiir Individual-Psychologie., Leipzig.
m drža
Pravilna boja in drža sta za celotni utts človeške zunanjosti odločilnega pomena. Napake se dajo kasneje le težko odpraviti, zato jc dolžnost vzgojiteljev, da že pri otrocih skrbno pazijo, da se navadijo pravilne hoje in drže. Vsekakor sc da tudi v poznejši dobi s trdno voljo marsikaj doseči. Sredstva so šport in primerno obuvalo. V premajhnih, pa tudi v prevelikih čevljih je	prožna hoja
in drža nemogoča. Pravo zlo so previsoke pete, ki jemljejo telesu oporo in povzročajo negotovo hojo. Lega noge v lakih čevljih je protinaravna, kite so neenakomerno napete, delo mečnih mišic je onemogočeno, kar vse seveda onemogočuje dolgotrajno hojo. Mnogo resnejša pa je škoda, ki jo povzroča taka okrnjena hoja in drža v notranjih organih nosilk. Vsak Zdravnik bo potrdil, da mnogo ženskih bo!ezni izvira odlod.
Neredko pa vpliva na hojo in držo tudi dušno stanje., Žalost, skrbi in težko delo se tako vidno izražajo tudi v hoji in drži kakor v obrazu, zdravnik spozna bolezen mnogokrat že po teh zunanjih znakih.
Pri hoji je treba paziti na troje: prvič mora gibanje premikajočih se nog izvirati iz kolkov in ne iz kolen; drugič še vedno najbolj velja staro vojaško povelje: prsi ven, trebuh nolri — in tretjič sc je Ircba pri vsaki stopinji najprej s prsti dotakniti tal in se šele potem spustiti na celo nogo. Hoja izključno po prstih je zelo zdrava in sc po njej noga lepo oblikuje, vendar za na cesto ni primerna; pač pa je prav, da doma čim več hodimo po prstih.
Seveda pa je gotovo, da ima slednjič vsak človek — naj že hodi pravilno ali nc — svojo lastno hojo, ki sc sklada z vso njegovo osebnostjo. Ti posebnosti hoje ni delati sile in sc mora znati ohraniti tudi pri uvežbanju pravilne hoje.
Mussolini grozi. Vhod Mussolinija v Firenzo. — V krogu: Mussolini govori. — Kakor znano, jeiimel Mussolini v Firenzi govor, v katerem je vse sosede ltiilije svaril, naj nikar ne delajo na to, da di prišlo do preizkušnje moči. Italija je oborožena in pripravljena za vojno.
Čudeži tehnike v bližnji bodočnosti
Akumulator solčne svetlobe — Kozmični žarki — Temperatura
271 stopinj pod ničlo
trge razsvetljevali s svetlobo iz takih akumu-
Na nobenem drugem polju ni tako lahko prerokovati in obetati čudežev, kakor na širokem polju tehničnih iznajdb. Kljub temu pa je ravno na tem polju največja možnost, da smo se pri prerokovanju zmotili in proroko-vali stvari, ki se v bodočnosti ne bodo izpolnile, nasprotno pa smo lahko izpustili stvari, ki se bodo izvršile. Največji geniji so se v teh stvareh zmotili, poglejmo samo Julesa Vernea, ki je mnogo današnjih iznajdb prerokoval, popolnoma pa je pozabil na brezžični brzojav.
Če dandanes kdo prerokuje tehnične iznajdbe za bodočnost, pa najsi bo to strokovnjak ali sanjač, bo vedno prerokoval le iznajdbe na polju brezžične telegrafije ali pa letalstva. Izumi te vrste, ki se bodo pač vsi izvršili, za kar ni nobenega dvoma, gredo vsi za enim ciljem: skrajšanje prostora in časa. Z vsakim rekordnim letalskim poskusom se bolj in bolj približujejo med seboj mesta, dežele in celine in vse razdalje, ki jih vežejo, postajajo krajše. Ravno tako se z vsako novo radio postajo bolj in bolj zmanjšuje zemeljska obla. Vsi današnji in bodoči tehnični čudeži, ki se nanašajo na radio in ravno tako tudi vsi projekti raket, ki bodo plule po vsemirju, so podvrženi eni sami ideji: s povečanjem brzine obvladati in skrajšati čas in prostor.
To vse skupaj pa jc le mal in enostranski projekt tehničnih izumov bodočnosti. Popolnoma drug cilj, ki pa je tudi skoraj bolj praktičen, imajo pričakovane kemične tekočine, s katerimi bo mogoče najti nove izvore energije v najrazličnejših oblikah. To je n. pr. akumulator svetlobe. To bi bil aparat, ki bi zbiral in čuval v sebi solnčno svetlobo, prav kakor danes električni akumulator zbira v sebi električno energijo. Idealno zamišljen bi bil tak aparat, kocka ali krogla, v kateri bi bila na kemičen način zbrana solnčna svetloba. Po potrebi bi bilo pritisniti le na gumb in iz te kocke ali krogle bi tekla svetlobna energija, kakor teče danes iz akumulatorja električen tok. Množina svetlobe, ki jo pošilja soLncc zemlji, je tako ogromna, da se ta množina z ozirom na človeške pojme smatra za neizmerno. Potemtakem bi se ti svetlobni akumulatorji napolnjevali popolnoma brezplačno. Čeprav so v tej stvari že napravili nekaj poskusov, ki so v gotovi smeri uspeli, je vendar tak akumulator ostal do danes neizpolnjen sen. Kljub temu pa lahko prerokujemo, ne da bi se pri tem blamirali, da se bo ta sen uresničil najkasneje v 20 letih. Leta 1950. bomo svoja stanovanja, ulice in
latorjev, ki bo popolnoma zastonj.
V tej sliki bodočnosti igrajo veliko vlogo tudi žarki solnčnc svetlobe. Toda tudi od izkoriščanja drugih vrst žarkov pričakujemo mnogo iznenadenj. Tehnični napredek poslednjih let je žc vsakega prepričal, da sc dajo j z nevidnimi žarki napraviti čudežne stvari. | Ultra-violetni žarki lečijo rane, z njimi raz- j krinkujejo potvorbe umetniških slik, dalje ti | žarki kakor nevidne mreže ščitijo hiše in j banke pred vlomilci itd.
Neštevilne vrste teh žarkov spoznavamo . šele sedaj v najnovejšem času. Ena najbolj [ čudnih vrst so tako zvani kozmični žarki, ki nam jih najbrže pošiljajo megle iz vsemirja. Nestevilni poskusi so dokazali, da imajo ti tajinstveni žarki stokrat večjo probojno silo, kakor žarki radija. Lažje gredo skozi meter debelo jekleno ploščo, kakor pa radijevi ali rontgenovi žarki skozi nekaj milimetrov debelo. Človeku so znani ti kozmični žarki, toda ne zna jih še obvladati.
Velika naloga tehnike je, da postane človek enkrat gospodar ludi teh žarkov. In četudi je morda že blizu čas, ko se bo človeku to posrečilo, je vendar sedaj zaenkrat še nemogoče tudi v najbolj grobih potezah očrtati možnosti, ki bi nastale s tem epohalnim izumom.
Čudovite stvari se pričakujejo tudi od tehnike ohlajevanja, ki se ji je posrečilo s pretvarjanjem plinov v tekočine doseči neverjetno nizke temperature. Z utekočinjenjem helija se je posrečilo dobiti temperaturo 271 stopinj pod ničlo. Pri tej temperaturi izpre-minjajo zemeljske snovi svojo bitnost in snovi, ki so pod navadnimi okolnostmi slabi prevodniki elektrike, postanejo naenkrat dobri prevodniki. Tu se odpira novo polje tehnike, o katerem ljudje do danes niso ničesar vedeli. Eno najmanjših čudes na tem polju bo izum umetnega sredstva za ohlajevanje, ki bo mnogo izdatnejše kakor led.
Človeški duh ne miruje niti trenutek. Neprestano in intenzivno dela. Vsak dan skoraj odvzame naravi kako tajnost in jo podvrže sebi. In tako se bo morda nekega dne zgodilo, da bo človek odkril zadnjo tajno narave in potem bodo vse sile, ki napolnjujejo zemljo in prostor okoli nje, postale njegove verne služabnice.
V angleških kolonijah vzhodne Afrike in na ozemlju Tanganyke so se vlade sporazumele za skupen boj proti spalni bolezni in njeni povzročiteljici, muhi tsetse. Doslej poznajo šest vrst te muhe, ki prenašajo mikrobe spalne bolezni na ljudi in živali. Muha tsetse gnezdi navadno v grmičevju, ki pogosto pokriva ogromna ozemlja Afrike. Muha sc izogiba obljudenih in dobro kultiviranih krajev. V Entebbi (Uganda) je vlada ustanovila laboratorij za proučevanje spalne bolezni in njene povzročiteljice. Posrečilo se je prepričati zamorce, da je boljše z običajnim požiganjem grmičevja počakati do najbolj vročega meseca oktobra. Ko takrat grmičevje gori, razvija silno vročino. Pri skupnem delu se tako lahko ubranijo te nevarne muhe. Misijon Madibira v apostolskem vikarijatu Iringa je to muho zatrl žc leta 1924. in so prebivalci od tedaj obvarovani pred spalno boleznijo. Sedaj dobivajo tudi različni misijoni Belih očetov priznanje od vlade radi njihovih uspehov v pobijanju te bolezni, ki je že neštete milijone Afričanov pomorila. V marcu leta 1929. pa so v angleški koloniji v deželi Nyassa dosegli prvo popolno ozdravljenje od te bolezni. Nekemu evropskemu naseljencu, ki že ni več mogel govoriti in so že popolnoma obupali nad njegovim življenjem, je angleški zdravnik vbrizgal »triparsamide«, naslednje mesece so sledila vbrizgavanja z »Bayer 205« (Bayer 205 je novo sredstvo proti spalni bolezni). Dva meseca kasneje je bil mož ozdravljen. To vest so v upravnih in misijonskih krogih pozdravili z največjim zadoščenjem. Saj je vendar spalna bolezen najhujši bič za dežele, kjer prebivajo zamorci.
Dragocen dar papežu. Alesto Milan je podarilo papežu Piju XI. krasen avtomobil, ki je stal 3 milijone lir .Na sliki vidimo notranjost avtomobila v beneškem slogu 17. stoletja.
kralja. Grof Pooder je pripovedoval časnikarju svojo življenjsko povest, ki sliči romanu. Jan Sobieski, poljski kralj, je imel tri sinove, med njimi Jakoba, ki je imel zopet sina Jana in od tega izhaja on — grof Pooder. Jan Sobieski je bežal, ko so carske čete premagale njegovo armado, na Ogrsko, kjer je v hiši škofa grofa Esterhazyja našel pribežališče- Da bi ušel zasledovanjem svojih so-
Največje letalo na jadra gradi v Meiningenu Herman Benz. Krila so široka 22 metrov, trup pa je 8 m dolg. Na desni vidimo graditelja Hermana Benza
Naročajte .Slovenca* I
Velika železniška nesreča
Osebni vlak, ki je v torek ponoči zapustil Moskvo in odpeljal proti Kazanu, glavnemu mestu avtonomne tatarske republike, je okorg dveh zjutraj pri postaji Černaja trčil v tovorni vlak. Osebni vlak, ki je vozil z brzino 60 km na uro, namesto 40 km, je skočil s tira. Lokomotiva se je prevrnila, pri čemer sta bila ubita strojevodja in kurjač- Skoro vsi vagoni so se razbili. Štirje vagoni so začeli goreti in so popolnoma uničeni. Skoro vsi potniki, ki so bili v teh vagonih, so zgoreli. Več oseb, ki so jih hudo opečene rešili, je znorelo. V treh posebnih vagonih so se vozili moskovski šolski otroci, ki jih je neko dobrodelno društvo poslalo v tatarsko republiko na oddih. Od otrok je devet ubitih, štirinajst težko ranjenih, veliko pa lahko poškodovanih.
Pri nesreči so se odigravali strahoviti prizori. Radi teme so potniki, ki so se rešili, zgubili svojce in mnogo jih je teklo nazaj v goreče vagone. Z bencinom napolnjeni tank tovornega vlaka je eksplodiral, pri Čemer sta bila ubita dva železničarja. Vsega skupaj so doslej izkopali izpod razvalin 30 trupel. Boje se pa, da je pod razvalinami še več mrtvih-Nevarno poškodovanih je petdeset potnikov.
vražnikov, si je nadel ime grofa Pooderja in je do svoje smrti živel v gostoljubni hiši cerkvenega kneza. Tudi otroci Jana Sobieskega so živeli pod tem imenom. Grof Pooder, ki je telesno in duševno strt, je pripovedoval dalje, da je na koncu svojih moči in da od ogromnega premoženja Sobieskijev ne dobiva niti pare. To premoženje je vredno mnogo milijonov in ga je svoj čas poljska vlada zaplenila. Na vprašanje, zakaj ne stori nobenih korakov, da bi prišel do svoje pravice, je grof Pooder odgovoril, da je to že davno storil in da je poljska vlada izjavila, da mu je pripravljena dati življenjsko rento ali mu pa prepustiti del Sobieskijevili posestev. Preskrbi naj le še nekatere dokumente in nato pride na Poljsko. Grof Pooder je pripovedoval dalje, da se ti dokumenti nahajajo v Berlinu in da bo nekemu odvetniku naročil, da mu jih preskrbi.
Grof Pooder je v svoji mladosti obiskoval bruseljsko vseučilišče in si je pridobil doktorsko diplomo. Poaneje je študiral kemijo in se mu je posrečilo več iznajdb, ki so se v praksi izborno obnesle.
»Oprostite — ali nc stanuje tukaj gospa Kovačeva?«
Zadnji potomec Jana Sobieskega v bedi
y znamenju razoroževanja! Najnovejša angleška podmorska križarka »Rainbon«. ki so jo te dni spu-
ftili v morje v Chathamu pri Londona
Ze leto in dan se vlači po ulicah nekega budimpeštanskega okraja star onemogel mož, na katerem se vidi, da je nekoč živel v boljših razmerah. Starček je po vsem okraju znan in ubogi ljudje, ki tam prebivajo, si med seboj pripovedujejo, da izhaja iz plemenitega rodu in da poseduje veliko premoženje. Starček je skoro popolnoma oslepel, tako da brez vodnika ne more iti daleč.
Te dni je neki časnikar obiskal skrivnostnega starega moža in tu se je izkazalo, da je zadnji potomec poljskega kralja Jana Sobieskega, ki že več let živi tukaj pod imenom grofa Pooderja. Ko mu časnikar ni hotel tega verjeti, mu je starček predložil dokumente, ki so brez dvoma dokazali, da je grof Pooder v resnici zadnji potomec poljskega
Boj proti spalni bolezni v Afriki.
P® Parizu
Od Monimarira do Salona v zavetje Si, Sulpica
>SLOVENECk, dne 25. maja 19:30,
f
Pari/, maja.
Krasna je nastopajoča pomlad v Purizu. Pariz je zi<lan slikovito, tako da niti ena četrt ne sliči drugi. Prijatelji, ki prihajajo iz Berlinu ali Londona, izjavljajo, dn so ta mesta popolnoma podlegla modernemu tehničnemu toku časa — dolge, neskončne ulice z velikani ob strani, ki eden sliči drugemu. Pariz je ostal pisan, du tnko lahko ohrani ime bizarnosti — vmes pa so posejani nasadi — skvari — par drevesc iu nekoliko klopi, tako da je vse skupaj ljubko — gcntil. I i nasadi sedaj kipijo živl jenju, čez noč je vse zazelenelo, da ti jc hudo, ker je prebrzo in ga tako zaduši prah in sopara, tako da je drevje že v mesecu avgustu v Parizu že zopet golo. ("rst drolc — smešno je življenje, toda za filozofske opazke v bežnosti dnevnega življenja nimaš časa. Lo, če se v trenutku zaveš notranje urejenosti, ko skoraj dn neposredno trkaš no vrata svoje notranje večnosti
—	francoski katoličani-lnjiki (kolikor jih je resničnih), žive čudovito harmonično s cerkvijo, dnevna mcditaeiija ni samo dolžnost duhovnika — zabrenkn v siju božje ljubezni ono, kar tu jec imenuje* bizarnost, z.akipi v božji lepoti, kur jo drugim 1 jiibko-genti! in postane usiško preprosto, kar je jjovprežnežu smešno -drolc. 'Jako marsikdo pravi, du je izmed modernih evropskih mest Pariz ohranil največ — katoliškega.
Pariški Moiiniuitro sani jo poln teh mi \ i -dežnih nasprotij in disouanc. Antičnemu stilu cerkve lordske Matere Božje sledi ulita, ki je polno zabavišč, ki so se radi umerikaiiske kli-jentele v notranjosti preuredilo tako, tla Francoz vanje več ne zahaja; Ic n m zunaj mora francoski srednjeveški stil portaln tekmovati z. najnovejšo ameriško električno instalacijo, ki naj v nočnih urah prevpije žurečo reklamo njegovega sosedu. Napol podrti stavbi ki mora biti kabaret ravno zato, ker sc hiša podira, sledi najmodernejša gledališka stavba, ki jo je daroval Parizu milijarder baron Rotscliild, du tako Parizu dokaže, du še vel ji stari v pa nem et circcnscs«. lotiti duhu f ni neoskega pisatelja ji oder gledališču premodoren — oder -e luliko v trenutku petkrat spremeni — tako da s,, Vse najnovejše francoske tlratne v gledališču pro-patlle. Morali so povabiti gledališke družbe iz Berlina iti Dunaja, trenutno igra \ njem grupa iz. Japonske in prihodnji mesec pride Roinliuiilt. Kukor da se Iraneoski ^esprit« ne giblje sigurno drugod nego v območju piceijo/uih antikvi-te' človeštva — življenje je zmiraj isio — če si ateist, bos voltcrjujiski ciničen, če si s(- veren, boš preprosto pobožen v poeziji Male ferez.ike
—	nikdar pa Francoz. ne bo zašel v območje nemškega milita rizirunega niotscliejanstva in razrednega provokutcrstvii. Zato se zelo motijo tisti, ki mislijo, tla so Francozi imperijalisti in ki tipajo, da bo v Franciji komunizem kdaj uspel.
Nedaleč od Moulin Rougea se med najbed-nejšimi, stisnjenimi ulicami odpre jasnimi. ravno toliko široka, da jo v sklatili z lnonilinental-no stavbo, ki doininira nu griču — Sacro Coetir, tretje čudo Pariza. Za vsakega tujcu jc bilo obvezno. dii si ogleda tri čuda Pariza- Tour Kiloll, Moulin Monge in Sacro Cocur. Vsak pariški ku-p 1 c-1 je gotovo imel v sebi ta tri imenu in dom božji je bil obenem z najrnzbrzduiicjšim hramom strasti iil .slavolokom duhu človeške izurjenosti skupen narodni patriinonij Pariza. Moux lin Hottge je propade!. ker francoski tluli v tej sferi ni prenesel umcriškcuu pojma racionalizacije in Tour Eifell mislijo, po govoricah Pariza nov sodeč, podreti, ker vzdrževanje železja več stane nego dona.ša vstopnina tujcev, ki se vzpenjajo na vrli stolpa. Parižan gre samo enkrat v življenju nn Tour Eifell in še takrat mu je njegov stari oče ali stric plačal vstopnino, du jc s tem storil svojemu petletnemu sorodniku veselje. Ali bo Sacro Cocur, katedrala, pred katerim je sedaj mestna občina pariška končala krasno, iiioiiuinentaliio stopnišče, obvladal Pariz kot edino čudo Pariza? Bilo bi to proti espritn Francoza, ki ne trpi in ne vsiljuje nikjer uniformiranosti.
Bizarnost, ljubkost, resnost iil sincšnost Sa-cre Coeura je preveč znana listini, ki so že bili v Parizu, ali tistim, ki še le bodo kdaj prišli in tudi tistim, ki ne bodo nikdar prišli. Kakor tla se levi porini katedrale opira ob bližnjii kabaret in mu je zato še bolj zablestel zlat napis: Gallia devota et poenitens — ponižna in pokorna Francija, kakor da se srednji portal, ki nosi veličastno kupolo, veseli, du stremi proti jugu, i m čl pred seboj celo Francijo in jo s križem v višini drži v naročju Rima. dočim levi portal samo še pnišepetnvu v svoji tajni in skrivnostni senci, da je Francija hvaležna Bogu in njegovi neizrečeni dobroti zu ljubezen in toploto katoliške vere. Kdor hoče prisluhniti simfoniji katolicizma, ki v nedeljskem pomladnem jutru polje iz nižine Pariza, naj ne zamudi nedeljskega jutra lin pariškem Montmarlru.
Doli na batinjolskem bulvar.ju je majhno gledališče »Theutre tles Arts«, kjer gostuje žo nekaj let som ruska gledališka družba gospodu iil gospe Pitojeve. Letos so doživeli silen uspeli
—	žc dvestotič so dajali Bruckner.jevo draino (Brtiekner je tutli v Ljubljani znan in mislim, du so dajali pred leti »Vojičku«) »Les Criininels
—	Zločiiuci«. Gledališče jc majhno, dvorana ni nič večja od one v Ljudskem dom u v Ljubljani in tudi nič lepša — vendar jo Ljudski tlom v Ljubljani baje antipiitičen — ti v njeni igra družba, ki si je v Parizu pridobila vidik kulturen ugled in veljavo.
Ko sem sedel v parterju, sem opazoval publiko okoli mene. Malo Francozov, debelušni obrazi Nemcev, ogrski Židi. Rusi. Angleži. Američani, zu mano nekaj Jugoslovanov, ki so prišli ravno tako z novinarskimi kartami — kje bi naš novinar zmogel "50 frankov za parterski setlož!
Brueknorjeva druiiia jc ona nujbizurnejših, kar som jih v Parizu v idol. Samo dn so ta bizarnost takoj preobrne v grozovito seciranje,
kakor du predstavljajo tone nu odru, tako je Bruckner krut s svojo publiko. Je preveč zločinski v svoji lasoivnosti, du bi Francoz mogel priti v gledališče, da obogati svoj »espril«.
Ko so dvigne zavesa, je na odru mračna tioiiudstropnu hiša, nemškega stila, brez okrasku, kjer bi lahko obviselo oko najplitvejšegu pariškega estetienega gurmanu. Le hreščeč glas gramofona, ki poje ono .svetovno: »Jcli kiisse i brc iland, Madunic...« prodira iz mrtvaškega okna tretjega nadstropja. Stena se dvigne nenadoma, pojavi se v prerezu hiša. preprosta, kot druge hiše s šestoro družinami. V kletni sobi tipkarieu, zaročenka študenta iz drugega tinti-s trop j a. ki jc radi bede prodala dete, ki ga nosi, kuharici svojega gospodarja, ki gu bo pokazala svojemu ljubimcu, ker ji je potrebno, tla dokaže, da je imela z njim dete, Nad njo soba vdove, ki ima sina-ttkademiku in ličoiko-gini-nazijko. Sin tefrju mater za takso za izpit" 100 mark, dasi ve, tla jili mora mati zaslužiti s svojim razmerjem s svojim svakom. Hčerka, ki prav tako zahteva denarja, odide na ulico, da posnema mater, ki ji denarja ni mogla več dati. V desnem traktu hiše: soba dijaku, ki sc zaljubi v svojo gospodinjo, mater svojih dveh prijateljev, ki mu bosta pomagala, tla ukrade denar, du zbeži z njili materjo v Italijo, ako jim pomaga do denar,ja.
\ osredju soba kavarniškega natakarja Pi-iojeva iil spodaj pod sobo kuhinja s kuharico Pitojevo. ki mora dati Mojemu ljubljencu sina, i ki ga bo kupila od tipkal i, o v kleti. Toda natakar ima osem zakonitih žen obenem in kuhari-i zasledu je, ko je šel v bar, ki jo ob ki
in flirta s kavarnarieo Kudclk >. Ko trka na vrata, Pitojev skoči skozi okno in kuharica Ku-tlelko zadavi. Pito.jov jo aretiran kot osumljenec umora, ker So v njegovi -obi našli denar, ki gu je podi u kni In kuliii ricu. Kuharici ni treba več otroka, tipkarieu svojega otroka utopi.
■ ■ •'.••> <>cjaiij oiiso;r.i prizore pred >-<<di-ščoiu. Gornji tlel odru jo spremenjen v veliko sodno dvorano, kjer sodijo Pitojeva. spotili j i tlel titlra tvorijo obenem tri sodne dvorane. Tipkarieu je obsojena zaradi detoiicora na pet let zapora, študent na tri mesece zapori radi rio-mu. sin vdovo je zapleten v liomoseksua'no afero, iz katere gu reši prijatelj, prijatelj študenta. s krivo prisego. Pitojev. kot morilec, je obsojen na smrt. ker je tako odločila s svojo prisego kuharica, ki bo šla v smrt pred njim.
V	tretjem dejanju je zopet vso v starem toku \ liiši. V baru. kjer jo bila pred mesecem dni zadavljena Kudelka. plešejo ob zvokih gramofona, vdova nad baroni jc odpotovala s svakom in prepustilu stan sinu in njegovim prijateljem, v Pitojev i sobi advokat prodaja preostanke, da pokrije svojo stroške. V kuhinji kuharica meditiru o samoumoni, a v kletni sobici tipkaričin zaročenec piše. filozofsko delo proti nesrečnim zablodam človeštva,. V baru so vrši kupčija zn odpravo ploda dekleta, ki se jc vdala dijuku-krivoprisežiiikii. študent se po prcstiinem zaporu z zlomljenim življenjem vrača k svojim revnim staršem, krivoprisežnika aretirajo, v baru plešejo nad posrečeno intervencijo. kuharica je izpila strup, u v kletni sobi lilozof vpije: Lo živite, le plešito, nova dqbu sproščenosti človeštva potom človeštva so bliža.«
Da, lc piši filozof — nikdar Francoz ne bi mogel spisati tako strahovite operacije. Katoliška tradicija jc v Francozu zapustila preveč čuta zu sintezo, dočim je germanska kultura z reformucijo šestnajstega stoletja razbila sintezo Fvropc. Nehote so se mi uprle oči v sinjino pomladanskega nebu zunaj gledališča. Bilo je milno in lepo, kakor nlora biti mirna in nedolžna nižiuu od Hamburga do kiinigsbergn, ki je dala svetil Lutra. Kanta. Ifegela in Nietsche-ja. A lVuiest rieu de nouvoau — na zapadli nič novega — kaj vstaja novega na vzhodu?
V	Grund Paluis so vrši trenutno velika in glavno letna razstava slikarstva in kiparstva. Preko štiri tisoč tlel razšla vi jenih, človek mora letati z brzino, du more v preostalih urah popoldnevu pregledati dvorane in tako dobiti vsaj površen \ tis. Za nestrokovnjaka nič izrednega in novega. Različni in najfantastičnejši poskusi barvnih kompozicij.
V	veliki glavni dvorani jo zbirka skulptu-re. Srečal sem v njej g. Dujana Peitiču, velikega umetnika iz Dalmacije, u ki živi že nekaj let v Parizu. Razstavil .jo v salonu svoji dve zadnji tleli: Magdalena« in V troje«. Kolikor jo dosedaj izšlo kritik, so silno laskave za g. Peniču iil tako revija l.'urt d'aujourd'htiK l'e-ničeva dva kipa proglaša za najboljša tlela ua razstavi in za enega največjih sodobnikov.
Zvečer so je vršil izredni občili_ zbor Slovenskega društva v Parizu. Zbirajo so naši rojaki \ prostorih kavarne --St. Sulpice«. blizu staro sentsulprškc cerkve. V poročilih odbornikov jc bilo .jasno opaziti, kako nujen je obstoj slovenskega društva v Parizu. Dvakrat na mesec so zbirajo člani iil so tako vsu.j dvakrat nn mesec prijateljsko pora/govorijo med seboj in kar jo šo več — zapoje jo. Človek mora dobro poznati vso težavo tujine zu tiste, ki so morali zapustiti domovino in kako blagodejen jo lahko vpliv društva na člane, ki jim tako omogočajo. <|-i niso popolnoma osamljeni.
Koliko jo šo Slovencev v Parizu, ki no vedo za društvo I Najmanj jili jo okoli 150. a društvo jili iiiiu šolo polovico. Zadnjič sem \ Argenteiiilii nad Parizom slučajno našel Slo-vcnca-deltiVeu, ki ga radi slabih informacij, ki jili jo imel preti odhodom v Francijo, izrabljajo, tla je strašno. Niktlo se ne zmeni za to ljudi, so brez zaščite in ker sem se malo predolgo razgovarjul z delavcem, sem imel opravka s tainošnjim policijskim komisarjem.
Slovensko društvo v Parizu ima cilj, da pomaga našim ljudem v Franciji. To je eden njegovih velikih razlogov za obstoj. Da bi mu bilo omogočeno, du šc bolj razširi svojo delavnost in tako zmiraj več in več rojakov privede v qituilier St.Sulpieel
V službi človeštva
dela armado znanstvenikov in tehnikov samo na nalogi, s pobijanjem bolezenskih klic olajšali trpljenje človeku. Ta visoki cilj se je pred vsem postavila I. G.
FrtRBENiNDUSTRlE flKTIENGESELLSCHAFT (Iu sem spada tudi tovarna "vorm. Friedr. Baycr &Co;'Jže od svojega obstanka.Edcn glavih uspehov, s katerimi je izpolnila lo nalogo, ie iznajdba ASPIRINA. _ Pred 30 leli vpeljan v medicino, uživa dariijs svetovni glas kot suvereno sredstvo pri vseh prehladih in re matičnih bolečina.
Tako pravi mož:
Žene, ne posnemajte nas!
Kajti vc ste boljše, finejše, genialnejše, nežnejše, krotkejše in čuvstvenejše nego mi, moški! V vas jc več ljubezni in stojite' tedaj v hierarhiji bitij više nego mi. Zakaj tedaj hočete postati grobejše, neotesanejše? Zakaj se hočete ponižati?
Manj razuma da imate nego mi, manj »duha« (kakor ga razumemo mi!). Morda. 1 oda ve imate srčno modrost, otroško preprostost, globlje čuvstvo, finejše občutje" — vse stvari, ki pred Bogom veljajo več nego naše napihnjeno znanje, naša mrzla razumnost, naša nemilosrčna pamet.
Vc sle ali bi vsaj morale biLi možev boljši jaz, predvsem pa: njegov drug jaz. Ve ste polovica, ki jo mora večno iskati, čc hoče biti ali postati celota. In kakor nas je narava drugače ustvarila in vas hoče drugačne nego moža, tako ve na to pristajte, pristajle same nase!
Nc posnemajte nas! Vam iega dejansko ni treba.
Cigareta, palica, inexpressibles, moška pričeska, moški klobuk: sama ubožna izpričevala, ki ste si jili same izdale ali si jih zda-jete! Sedaj preostaja le še moška srajca, naramnice in moški čevelj: in vaš polom jc popoln! ln moški se sme samozavestno smehljati in gledati z viška na vas: Otroci, ki si sami ničesar ne domislijo, ki me v vsem posnemajo! Njeno ime ni možača, marveč opica!«
Toda ne smehlja se, tudi se nc čuti tako zelo vzvišenega nad vami, kakor vas občuti kol vsiljive. Razdalje, o žene, razdalje treba!
Sebe imam s samim seboj dovolj! Mojih pregreh, mojih slabih lastnosti, mojega načina
Zaktiš oirok noče
v
Otrok naj si mizo sam pogrinja!
Pred jedjo naj si vedno umije roke!
Sam naj si gre po jed!
Sam naj si iz sklede naloži na krožnik!
Sam naj si nalije vode v čašol
Daj mu normalno jedilno orodje, kakor hitro to sam želi!
Sedi naj z odraščenimi za isto mizo, kakor to sam hoče!
Ne ponujaj mu jedi s svojega lastnega krožnika ali žlice!
Daj pri jedi mir otroku in sebi!
Veli ludi ostalim, naj otroka pri .jedi puščajo v miru!
Ne pitaj več, kakor hitro zna otrok sam držati žlico, čeprav gre počasi!
Ne pripoveduj med. jedjo zgodb in ne uganjaj norčij, čeprav bi imela v lo Časa in volje!
Pohvali vsak napredek!
Pomagaj neopazno!
OlroJc naj si pridobi spretnost z lastnini trudom!
Ne kaži mu posebej vsega!
Prezri napake!
Pomazan namizni prt .ie boljši nego nervozen želodec!
Razbit krožnik je boljši nego grajan otrok!
Trmast, ostrašen, nesamostojen otrok ,ie slabši nego mnogo razbitih krožnikov!
Bodi zmeren v graji!
Hvali, kadar to zahteva otrokova samozavest!
Hvali šivamo: Danes ješ že lepše nego včeraj! Tako že znaš jesti kakor veliki!
Hvali včasih vnaprej — v vzpodbudo! Napredek bo tvojo hvalo opravičil.
Ne kaznuj z jedjo!
Ne pritrgaj otroku nobene jedi!
Nepoužilo kosilo še nobenemu otroku ni resno škodovalo!
Sila, jeza in prizori utegnejo otroka nagniti, da se bo s svojim želodcem zvezal proti tebi: ali hočeš, da bo otrok pred vsako jedjo bruhal?
Ne daj otroku prilike, da bi te zaradi jedi napravil za svojega sužnja!
Ne sedi k njemu in ne reci: Dokler ne poješ, ne grem od tebe, le ne izpustim, ie smeš od mize, ne pojdeš na izprehod!
Daj, da misli otrok za mizo tudi na druge!
Večji otroci naj za mizo pomagajo streči!
Ne obupaj, uspelo bo, čeprav 110 obvelja vsak dan tvoja beseda!
oblačenja: vsega lega pri ženski ne maram! Kakšno neprirodno izenačevanje je to? Dajte, naj bo mož moški, vc pa bodite ženske! Ostanite mi tuje, skrivnostne, zagonetne, ostanite moj drugi po!, ki ga moram večno iskati, osrečujoča druga bitnost s svojim posebnim vonjem, svojim čarom, svojo nežno ljubeznivostjo, ki je lastna edino vam! Ne silite v moj svel, ne razdenilc svojega čara, ne postanite prostaške, navadne, ne sestopite s svojega prestola, na katerega vas je postavilo moje občudovanja! Kajti ve sle v resnici svcčenice, čuvaricc in posvečenke življenja!«
Tako ali podobno misli mož, ki misli o vas prav in plemenito.
Ne posnemajte nas!
Ustvarite nošo, ki je ženska in udobna. Iznajdite nošo las, po kateri vas bo mogoče spoznati kot ženske. Oblačite se, kakor se sklada z vašo bitnostjo. Kako strašno, če bi sc moški nosi! po žensko: bil bi smešen. Nič drugače ne učinkuje ženska, ki se oblači po moško.
Zato šc enkrat: Nc posnemajte nas, o žene! Varujte svoje najsvetejše zaklade: svoje ženstvo, svojega ženskega duha, svoje žensko srce in svoje žensko plemstvo.
Drugače pojde z vami nizdol in z vami bo padel moški (kajti vc ste druga polovica).
Če se pa sol izpridi, s čim bomo solili?« Kateri zvezdi naj mož sledi, ako ve nočete spoštovati zvezde življenja?
Ne posnemajte nas, o žene! Oplemenitite, dvignite nns v višine s svojim plemstvom! Ožarjajte nas s svojo duševno silo in vodite nas v pravo življenje dobrote in ljubezni.
Kajti to je vaš namen na zemlji.
( Germania , M. Hayek.)
Odloči se; ali hočeš hiti prijatelj svojega otrok i ali pa suženj njegovega želodca!
Reci: Ako ti ne diši, pusti!
Presenečen boš videl, da bo potem dalje jede!!
Te nasvete daje staršem dr. Alice Fried-mann v [ntern. Zeitschrift ftir Individual-Psycliologie.', Leipzig.
Hoja m drža
Pravilna hoja in drža sta za celotni utfs človeške zunanjosti odločilnega pomena. Napaka se dajo kasneje le težko odpraviti, zato je dolžnost vzgojiteljev, da žc pri otrocih skrbno pazijo, da se navadijo pravilne hoje in drže. Vsekakor se da tudi v poznejši dobi s trdno voljo marsikaj doseči. Sredstva so šport in primerno obuvalo. V premajhnih, pa tudi v prevelikih čevljih je lepa, prožna hoja in drža nemogoča. Pravo zlo so previsoke pete, ki jemljejo telesu oporo in povzročajo negotovo hoio. Lega noge v takih čevljih je protinaravna, kite so neenakomerno napete, delo mečnih mišic je onemogočeno, kar vse seveda onemogočajo dolgotrajno hojo. Mnogo resnejša pa je škoda, ki jo povzroča taka okrnjena hoja in drža v notranjih organih nosilk. Vsak zdravnik bo potrdil, da mnogo ženskih bolezni izvira odtod.
Neredko pa vpliva na hojo in držo tudi dušno stanje,, Žalost, skrbi in težko delo sc tako vidno izražajo tudi v hoji in drži kakor v obrazu, zdravnik spozna bolezen mnogokrat že po teh zunanjih znakih.
Pri hoji je treba paziti na troje: prvič mora gibanje premikajočih se nog izvirati iz kolkov in ne iz kolen: drugič še vedno najbolj velja staro vojaško povelje: prsi ven, trebuh notri — in tretjič sc je treba pri vsaki stopinji najprej s prsti dotakniti tal in se šele potem spustiti na celo nogo. Hoja izključno po prstih je zelo zdrava in sc po njej noga lepo oblikuje, vendar za na cesto ni primerna; pač pa je prav, da doma čim več hodimo po prstih.
Seveda pa je gotovo, da ima slednjič vsak človek — naj že hodi pravilno ali nc — svojo lastno hojo, ki sc sklada z vso njegovo nseKnnsljo I'! loscbnos!i hrve ni delati sile in sc mora znati ohraniti tudi pri uvežbanju pravilne hoje.
Mark Tvain:
Čari mnogozenstva
V	Sall Lake City smo se mudili samo dva dni in zalo nismo utegnili, da bi so biii bavili z običajnim raziskavanjem učinkov innogoženstva in zbirali navadne statistične podatke in sklepe, ki so potrebni, da se pozornost naroda še enkrat obrne na to zadevo. Imel sem namen to storiti. S prekipevajočim samozaupau.jeni mladosti sem kar gorel od nestrpnosti, da bi se kar na vrat na nos vrgel v velikanska prevratna podjetja na tem polju — dokler nisem videl mormonskih* žensk. Tedaj sem bil ginjen. .Moje srce je bilo razumnejše od glave. Ogrelo se je za te uboge, nerodne in sijajno grde stvarce; in ko sem se obrnil vstran, da bi skril velikodušno solzo, ki mi je bila prilezla v oko, sem rekel:
- Ne! Mož. ki njih katero vzame, opravlja delo krščanskega usmiljenja, ki zasluži prijazno priznanje, ne pa grde graje človeštva -- in mož, ki jih vzame v zakon šestdeset njih., stori delo pre-vzvišene velikodušnosti, tako vzvišene, da bi se mu morali narodi v nemem češčenju odkriti.
V	tej deželi so grozovite povesti o umorih trmoglavih poganov iako priljubljena snov. Z veseljem se spominjam prijaznega večera, ki smo ga prebili v lokalu nekega pogana, kjer smo si dali pri pipi tobaka pripovedovati, kako se je Burton s konjem zakadil med milost proseče inorosite in jih vse, može in žene. postrelil kakor pse; ali kako je Bili Mickman, smrtni angel, ustrelil D.-a in A.-a, kor sla proti njemu iztožila neko terjatev: ali kako je Porter Kock\vell storil to ali ono grozno dejanje; in kolikokrat so bili ljudje tako neprevidni, da so priši v t'tali in so delali opazke o Brighamu Voungu ali o mnogoženstvu ali o čem drugem svetem in kako so se dotičm smeti za trdno zanesti, da ih bodo že ob naslednji zori našli kje v kaki zakotni ulici, potrpežljivo čakajoče na svoj pogreb
Poleg tega je nad vse zanimivo poslušati te - pogaue kadar govorijo o mnogoženstvu, in si dati pripovedovati, kako se kakšna stara starešinska krota poroči s kako mlado deklico, - jo ljubi in vzame njeno sestro zraven, — jo ljubi in se oženi še z njeno sfslro, — jo rad ima in vzame še tretjo.
_ j0 ljubi in vzame njeno mater v zakon in se
poroči nazadnje z njenim očetom, dedom in pradc-dom in nato še vedno nima dovolj, ln kako morda mlada jezikava stvar enajstih lel postane njegova žena-ljubljenka in se njena častila stara babica v oceni njunega skupnega zakonskega moža pomakne na D I doli in mora v kuhinji spali. In kako si mormonske žene lo neznosno uatrpavanje mater in žena v taistem gnilem gnezdu, povzdigo mlade hčere v činu itd." potrpežljivo dovol.ju.ejo. ker — po nr.ukih njihove vere — več ko ima mož žen na zemlji in večje ko je število otrok, ki jih vzredi, višje je mesto, ki ga zasede v prihodnjem svetu — morda tudi toplejše; vendar se pa o tem. kakor se kaže, ne izražajo bolj natanko.
Kakor so nam povedali ti naši poganski prijatelji, ima harem Brighama Vounga dva set do trideset žen. Nekatere, so rekli, so se že postarale, so pa prav dobro spravljene in preskrbljene^ v kurniku ali - levnjaku . kakor se na čuden način imenuje. Vsaka žena ima otroke pri -ebi — petdeset vseh skupaj. V hiši je red in mir — ako so otroci tiho. Obedujejo vsi skupaj v isti dvorani. kar hvalijo, da je silno srečna in domačna slika.
Od naše družbe ni imel nihče sreče, da bi bil jedel pri gospodu Voungu, toda neki pogan, Johnson po imenu, jc izjavil, da je bil enkrat v levnjaku deležen skupnega zajtrka. Pedal nam je primeren popis o čitanju imenika prisotnih in drugih predhodnih določbah ter krvoprelilju, ki je nastalo, ko se je prikazal ajdov kolač. To la, kar je pripovedoval, je bilo le predebelo. Gospod Young mu je, tako je poročal, pripovedoval različne pametne izreke nekaterih svojih dveletni-kov in pri tem z nekim ponosom poudarjal, da ie bil v lej stroki leta in leta najznamenitejši so-trudnik nekega časnika na vzhodu. Nato je hotel Johnson u pokazati enega teh kebcev, ki jt napravil zadnji čedni izrek, toda ga ni mogel najti. Ogledal si je natanko obraze vseh otrok, pa ui mogel za gotovo povedati, kateri je bil. Nazadnje se je, vzdihnivši, obrnil in rekel: Mislil sem. da bom malega pujska spet spoznal, pa ni nič.
Dalje da je gospod Voung omenil, da ;e !e prežalostno v življenju, kajti veselje nad novo zakonsko zvezo se kaj lahko in neprilifno pokaži s pogrebno svečanostjo po kaki prejšnji nevesti.
Potem je pripovedoval gospod Johnson, da je. ko se je z gospodom Voungom popolnoma po domače pogovarjal, prišla ena njegovih žen in zahtevala naprsno iglo; izsledila je namreč, da je bil dal številki 0 tako iglo in da mu o n a lake pri-stranosti ne misli prezreti, ne da bi pošteno zaropotala. Gospod Voung jo je opozoril, da je tujec prisoten, na kar je gospa Voung menila, da če tujcu ne prija, kar se v hiši godi, si lahko poišče prostor zunaj. Gospod Young ji je obljubil iglo, na kar se je odstranila. Toda čez nekaj minut se je pokazala spet druga gospa Young. ki je tudi hotela imeti naprsno iglo. Gospod Young .ji je hotel nekaj dopovedovati, loda otia mu je na kratko
* Mormoni ali mornionil (Latter l)ay Saints), svetniki poslednjega dne') so verska ločina. ustanovljena od Josepha (Joe) Smilha, ki je 22. sept. 1827 sprejel baje od nekega angela na kovinske plošče vrezano pisanje, kar pa ni drugega nego slab roman (izšel 1830), Book of Mor-mon, po katerem so Indijanci Severne Amerike |K)tomci deseterih izraelskih rodov. Na lej sleparski podlagi se je leta 1830 občina organizirala in je po raznih potovanjih ustanovila 1840. v llli-noisu mesto Nauvoo ob Misisipiju. Po umoru Josepha Smilha in njegovega brata Hiram« so se začeli mormoni, neprestano preganjani od poganskih (nemormonskih) sosedov, izseljevati in so se 1. 1847. ustanovili onstran Skalnatih gor (Ročkv Mountains) v dolini Velikega slanega jezera (Great Salt Lake) in deželo z velikim uspehom kolonizirali. Popolnoma teokratsko urejena država (12 apostolov, visoki svet, višji duhovniki itd.) je bila 1. 1850 kol teritorij Utah sprejeta v zvezo severnoameriških držav. Prvi predsednik je bil Brigham Young (umrl 1. 1877.). Vera je mnogobožna: po smrti postanejo svetniki poslednjega dne bogovi po činu in vrednosti. Stremljenje je, da se svetniki razmnože kakor pesek ob morju. Zalo je bilo mno-jroženstvo zakonito. Zdaj je prepovedano. — (Op prevajalca.)
Medvedgrad pri Zagrebu
odrezala besedo, št. tj da je dobila tako iglo, je rekla, in št. 11 je bila obljubljena, naj le nikar ne poskuša ugnati jo — ona že pozna svoje pravice . Obljubil ji jo je iu ona ,ie šla. Zdaj so pa prišle kar tri gospe Voung obenem in so navalile z viharjem sol/, zmerjanja in prošenj na svojega zakonskega gospodarja. Slišale so vse, kaj se je zgodilo s št. 11 in 14. Obljubljeno so bile Iri nadaljnje naprsne igle. Komaj so te odšle, že je prikorakalo devet nadaljnjih zakonskih polovic gospoda Vounga likratu v gosjem redu in nova nevihta je izbruhnila nad prorokom in njegovim gostom. Devet nadaljnjih igel je bilo obljubljenih, na kar so sestre |>o usodi v gosjem redu zopet odšle. !n noter jih je prišlo spet enajst s tuljenjem, ja v kanjoni in škripanjem z zobmi. Z obljubo nadaljnjih enajst naprsnih igel je bil še enkrat kupljen mir.
Tu imate primer,t je rekel gospod Voung. Vidite, kako je. Vidite, kako življenje imam. človek ne more bili zmerom dovolj pameten. V nepremišljenem trenotku sem dal svoji miljenki št. ti — oprostite, da jo tako imenujem, toda drugega imena se v tem hipu ne spomnim, -- naprsno iglo. Ni stala več nego pet in dvajset dolarjev -— to se pravi, to je bila navidezna cena — loda kar bo končno neizogibno stala, znaša dosti več. Saj ste sami videli, kako je vsota narasla na šest slo petdeset dolarjev — in. oh, lo še zdavnaj ni konec 1 Saj imam tukaj žene na vsem ozemlju Utah. Na lucate imam žen. ki njih številk niti ne vem, ne da bi pogledal v rodbinsko biblijo. Raztresene so na dolgo iu široko po hribih in dolinah moje države, ln zapomnite si dobro: Vsaka posamezna bo slišala o tej nesrečni naprsni igli in vse do zadnje jo bodo morale imeti ali pa umreti. Naprsna igla moje 51. (i bo prišla na pet in dvajset sto dolarjev, preden bo konec historije. In potem bodo le ženske svoje igle primerjale med seboj in ako bo le ena za ide.o lepša od drugih. mi jih bodo vse položile pred noge, ;iz pa naj potem naročim nove, ako hočem obdržati mir v hiši.
Vi najbrž niste vedeli, toda ves čas, ko sie bili z mojimi otroki, so čuječi služabniki moje hiše natanko opazovali vse Vaše kretnje. Da ste kakemu otroku ponudili le desclico ali košček kandisa ali sicer kako malenkost — pri tisti priči bi Vas pognali iz hiše, ako namreč dar še no bi bil iz Vaših prstov. Drugače pa bi bilo neizogibno v.\ Vas, dali vsem mojim otrokom natanko enako darilo — in ker veni iz skušnje, kaj lahko iz tega nastane, bi bil pri razdeljevanju sam prisoten, Ja bi se prepričal o natančni izvršitvi. Neki gospod j je bil podaril enemu mojih otrok pločevinasto pi- j ščalko — pravi satanov izum. pred katerim me | obhaja groza, kar bi se tudi Vam godilo, ako bi imeli osemdeset do devetdeset otrok v hiši Toda [ dejanje se je zgodilo — mož je pa ušel. Vedel sem i dobro, kaj bo iz tega, in sem hlepel po maščevanju. Poslal sem zi njim celo krdelo smrtnih angelov. ki so podili moža globoko v skalnate soteske Nevade. Toda dobili ga niso nikdar Nisem krut — nisem maščevalen, toda da sem ga dobil, gospod, bi ga. tako mi Joseph Smith* pomagaj, zaprl v otroško sobo. dokler ga ne bi pamži do mrtvega izpiskali. Pri zaklanem telesu Perleya Prutta (Bog mu grehe odpusti), kaj takega še ni bilo na svetu. Jaz sem vedel, kdo je dal otroku piščalko, toda ljubosumnih mater nisem mogel o tem prepričati. Mislile so pač. da sem bil j a z in konec pesmi je bil, ker je vsak pameten človek že naprej lahko videl: moral sem naroČiti sto in deset piščalk — takrat smo, mislim, imeli sto in deset otrok v hiši, zdaj jih je nekaj v šoli — sto iu deset lakih vreščečih one. Na veke naj boni mutast, ako ni res. da smo si od takrat morali pomagati samo z znamenji, dokler se otroci niso piščali naveličali. In kadar še kdo da kakemu mojemu otroku piščalko, ga obesim više nego Haman!
Pri senci Nephisa! V i ne veste, kaj se pra-vi oženjen bili. Jaz sem bogat in vsak to ve. Jaz sem dobrodušen in ves svel izkorišča to. Ti pride nekoč ženska z olrokom čudno mrtvaške barve (sama je bila prav taka) iu prisega, da je otrok moj in ona moja žena da sem se takrat in takrat poročil z njo, toda številko je pozabila, njenega imena pa se seveda jaz nisem mogel spomnili. No, opozorila me je, kako mi je otrok podoben, in res je bilo lako videli — v tej deželi je lo kaj navadnega — in, da napravim stvar na kratko, vtaknem otroka v otroško sobo. ona pa gre po svojih polih.
Iu pri duhu Orsona Hydesa, ko so otroku umili barvo, je bil Indijanec! Pn moii duši, Vi ne veste, kaj se pravi biti oženjen! h-.vo pasjo življenje je, gospod, — pravo pasje življenje! In kako naj človek varčuje pri tem — to je nemogoče! Poskusil sem spraviti nevestino poročno obleko za vse priložnosti. A ne pomaga nič. Zdaj se poročite s spojino kalika in jetike, suho kakor letvu, drugič pa naletite na bitje, ki ni drugega kakor v obleko potataijenn vodenica in potem daste lahko poročno obleko s starim zrakoplovom razširiti! Da, tako je! ln pomislite samo na račun perila — oprostite te solze — devel sto štiri in osemdeset kosov na teden! Ne, gospod, kaj takega, kakor je varčevanje, ni v družini, kakršna je moja. Že predmet »zibelk — samo pomislite! In glistni-ki! Sirup! Korenčki za zobe! in ure, cla se malčki igrajo! In vse sorte reči, cla se z njimi pohištvo razpraska! In užigalice, da jih jedo, in steklovina, da se z njo porežejo! Samo predmet »sleklo bi zadostoval za vzdrževanje Vaše družine, trdim jaz. Pa naj grabim in stiskam, kakor hočem, nikakor ne morem lako hitro napredovali, kakor bi leliko pri prilikah, ki jih imam. Bogu bodi položeno. takrat, ko sem imel dva in sedemdeset žen tukaj v hiši, sem stokal pod bremenom, ko sem moral na tisoče dolarjev vtakniti v dva in sedemdeset posteljnjakov. dočim bi jih bil lahko na obresti razposodil. Zato sem se brž vse zaloge v izgubo znebil in sem dal iztesati en sam posteljnjak, sedem čevljev dolg iu šest in devetdeset čevljev širok. Toči a bilo je napak. Jaz nikakor nisem mogel spali. Zdelo sc mi je, da smrči vseh dva in sedemdeset žen obenem. Bil je oglušujoč šum. In pa nevarnost! To je bilo najhuje. Potegnile so vse hkratu sapo vase, in tedaj se je resnično videlo,
♦ To ime, kakor ludi druga v govoru Brighama Younga, je iz mormouske zgodovine.
»Danica« s starešinami »a Mcdvedgradu. V ozadju Medvednica.
Na severni strani Zagreba, sredi zelenih gozdov beli se mogočna razvalina. Vsakemu Zagrebčanu je, poznana, večina, ki se je mudila vsaj par letnih mesecev v Zagrebu, ga je obiskala. Saj to je ena najpriljubljeneiših izletnih točk. Dostop do Ija pa je posebno zadnje čase zelo olajšan, ker vozijo posebno ob nedeljah številni avtobusi prav do Šestin, skromne vasice, ki zapira ozko dolinico potoka Medveščaka, pred 110 izstopi v ravnino.
Poznane so razvaline, ali preteklost je zelo malo poznana. S leni gradom je ozko zvezana zgodovina Zagreba in njegove širše in bližnje okolice.
Ko so Hrvatje 1342 pregnali Mongole iz svoje dežele, je bila la popolnoma uničena. Mesta po-žgana, razrušena, vasem so komaj našli sledove. Pričeli so z obnavljanjem vseh selišč, posebno pa z utrjevanjem na novo pozidanih mesl in gradov. Kili no najbolj utrjenim gradovom niso mogli priti niti divji Mongoli do živega. Zagrebški škof Filip je pričel graditi v bližini Zagreba, a vendar v težko dostopnem kraju trdnjavo, kamor bi v času nevarnosti zagrebška škofija lahko varno skrila svo-;e dragocenosti. Drugi pa mislijo, da je zgrajen Medvedgrad kot mejna trdnjava proti češkemu kralju Otokarju. Grad so zidali pet let. Šele I. 1254. se je dvigal gotov s svojimi ogromnimi zidovi in visokimi stolpi. V njem je bila tudi kapelica sv. Filipa iu Jakoba. Medvedgrad je bil za tiste čase ne-zavzemljiv. Zato so ga skušali razni vladarji dobiti v svojo oblast, isli kralj Bela IV., ki je pre.i dovolil graditev gradu, ga je prevzel v svojo upra-
vo. Ni ostal dolgo v oblasti Bele, skoro je premeni! gospodarja in menjal jih je neprestano. Niso ga osvojili z orožjem, nego so bili tedanji časi, posebno pa propadanje raznih velikaških rodbin temu vzrok. L. 1430. jc dospel pod oblast mogočnih Celjanov, ki so ga kupili od prejšnjega njegovega gospodarja Rudolfa Albena. Celjski grajski kastelani v Mcdvedgradu so bili strah in trepet sosednjih gradov in mest, posebno pa Zagreba. Napadali so trgovce, ki so peljali blago v mesto, za-robljivali meščane in kmete, ki so delali na svojih pristavah in celo z oboroženo silo napadli parkrat Zagreb, ki se jih je le z veliko težavo obranil. Vse to je končalo šele s smrtjo Ulrika Celjskega I. 1430., ko je umrl zadnji mogočni grof te rodbine. Nekaj časa je bil potem v oblasti Ulrikove vdove Katarine Brankovičeve, dokler ga ui dobil pod svojo močno roko kralj Matjaž Korvin. Med poznejšimi gospodarji bi bilo omenjati Slepka Gre-gorijanca povzročitelja bune Matije Gubca. Leta 1590. ,;e potres zelo poškodoval Medvedgrad. Ni porušil samo zunanjih obrambnih zidov nego tudi sobe in kapelico, tako cla se jc moral Štefan Gre-gorijanec izseliti iz gradu. — Od takrat naprej si grad ni mogel več prav opomoči. Njegova važnost kot trdnjava je pa postajala vedno manjša, dokler ni popolnoma propadel. Danes stanujejo gospodarji Medvedgrada v prijazni graščini v bližini Šestin.
V nedeljo 11. t. 111. je S. K. A. društvo »Danica- v družbi s člani kluba SKAS-a v Zagrebu priredilo krasno uspeli izlet na Medvedgrad
Tajnosti Gorjancev
Fragmenta historiae.
Ne srečamo kmalu kraja, ki bi bil romantično skrivnostuejši in zalo privlačnejši kot so Gorjanci. Njih poezijo, ki jo razodeva vsak prostorček, vsako drevo, vsak kamen, nam ,io je odkril v svojih številnih bajkah in pripovedkah Trdina. Vendar pa 011 v svojih zgodbah ni slulil zgodovinskega korena. Lahko rečemo, da je imel uho, ne pa očesa za preteklost priljubljenih mu Gorjancev.
Spomin, to je pečat zgodovine, nadeva važnejšim dogodkom jio nekih zakonih ljudske psihologije mitološko formo, ki se vedno bolj oddaljuje od resnice. Pečat pa. ki ga je utisnila zgodovina v trdi kamen, ostane pod plastjo -stoletnega prahu skoro neizpremenjen. In takih pečatov v Gorjancih ni malo. Manjka le človeka, ki bi jih znal citati.
Gorjanci so s svojo privlačnostjo vabili človeka v vseh dobah, da je prebival na njih. Ker jim ne manjka ostanko" iz nobene dobe, smemo sklepati, da so bili poseljeni od najstarejše, to je paleolilske (starejše kamenene) dobe. v prazgodovinskem in zgodovinskem času. do današnjih dni. Vendar pa je do danes najznamenitejše in najzanimivejše najdišče, razen Mihovega pri št Jerne-11. še takoimenovano Grobišče in Zidani gaber v Gorjancih nad Mihovim. Najdišče je ostalo dolgo neznano in nepreiskano, z izjemo morda kakega brezpomembnega dilelantskega poizkusa kopanja. Za kraj se je začel zanimati pred kakimi no!H—-Umi leti arheolog-samouk g. Kušljan iz Št. Jerneja, ki je. razmeroma globoko prodrl v temno preteUu.si domačega kraja, in to samo na podlagi številnih izkopanin, ki leže danes v ljubljanskem in dunajskem muzeju.
V njegovih številnih, že oriinienelih zapisnikih sem bral na nekem mestu: »Nobeno najdišče, kolikor sem jih do danes spoznal v naši občini in drugod, mi lii delalo loliko preglavic, kot ono na Grobiščih pri Mihovem ... Kako radostno bi sprejel mrtveca iz teh gomil, ki bi mi povedal dogodke
kako so se stene hiše na noter upognile — nato so zopet vse kmalu sapo izdihnile, lako da se je videlo, kako so se stene na ven napihnile _ in se je slišalo tramovje pokati in skodle škripati. Prijatelj, dajte, da-Vam star mož svetuje, in nc nakopičile si prevelike družine na vrat -- čujte, nikar tega ne storite, jaz Vam pravim, da nikar. V mali družini, in samo \ mali družini najdete udobnost in notranji mir, ki sta slednjič vendarle najboljša blagoslova, ki nam ju more la svet nuditi, 111 ki nam ju ne more nadomestiti ne bogastvo ne slava ne oblast ne moč in nc veličina, ako ju 111. Zanesite se, deset do enajst žen imate dovolj — preko tega no pojdite nikdar!
Imel sem nedoločen občutek, kakor da ta gospod Johnson ni povsem zanesljiv. In vendar je bil inko zabavna osebnost in težko verjamem, da bi bilo to, kar nam in pripovedoval, iz kakega dru-2eca vira. Bil je prav prijelno nasprotje molčečih
Prevel lile-mormoncev.	1
te naselbine, od njenega jiostanka, vse do njenega konca ... Kako sem želel najti vsaj kak predmet, bodisi še tako malenkosten, da bi bil le iz one dobe. Kolikokrat sem se trudil sam, kolikokrat najel delavca za kopanje, pa vse zaman.« Toda ni omagal, ker je slulil, kakor je rekel, da trud ne bo zaman. — Središče naselbine je bilo pri Zidanem gabru, kjer so ostanki starodavnega zidu malega gradiča. Tu je neki okoličan slučajno zadel. ko je kopal, na obzidan grob, v katerem je našel srebrno, pozlačeno spono in velik glavnik. To naj bi služilo kot ključ do skrivnosti. Oboje je g. Kušljan poslal v ljubljanski muzej, z vprašanjem, iz katere dobe predmeti izhajajo. Takratni kustos muzeja K. Dežman je odgovor.il, da segajo v 8. ali celo v 7. stoletje po Kr., v takoimenovano »mero-vinško dobo . Bilo ije to leta 1884. Takoj naslednje leto je g. K. odkril v isti razvalini še en obzidan grob, ki pa je bil že nekoč izropan, zakaj bil je ves v neredu in proti pričakovanju prazen. Našla se je le manjša srebrna spona, ki je menda po naključju ostala v grobu. Sodeč po raznih okoliščinah, je moral bili grob prvotno razmeroma bogat. Najverjetneje je, da je bil gradič napaden in izropan. Čudno pa je, da ljudska pripovedka pripoveduje nekaj sličnega o tem gradiču.
Ves grad je bil obdan od zidu, ki je imel namen, čuvati ga pred napadalci. Kraj, kjer gre danes pot preko tega zidu, imenujejo ljudje Vrato-lom. I11 morda nc slučajno. Kakor rečeno, nekateri znaki pričajo, da so neznani napadalci grad izro-pali in oskrunili celo grobove. To mnenje podpira tudi domneva, da je sovražnik prodrl zunanje obzidje pri Vratolomu, kjer so bila vzidana vrata. Leta 1887. je g. K. preiskal ta kraj in ugotovil med zidovjem drobce oglja, ki je prvotnega izvora. Po tej teoriji je bil vhod torej požgan. Razen tega se je našlo pri Vratolomu kakih štirideset velikih žebljev, mnogo kovaške žlindre in puščic, od ka-lerih ena še ni bila popolnoma izgotovljena, mnogo črepinj, nekaj brusilnik kamenov, različne oblike in uteži za tkalske statve, in končno okrogla bakrena škatlica. Neizgolovljena puščica nam dokazuje, da so tu izgotavljali kovinsko orodje in orožje ter ga brusili. Vso naštete najdbe so shranjene v ljubljanskem muzeju. Pozneje se je našel še kos bronaste zapestnice in del kamenitega kladiva, ki sega jio svojem postanku v prazgodovino. Najverjetneje je, da- ga je kak prebivalec to dobe našel in prenesel v to naselbino. Tudi paleolitskih, ali vsaj neolitskih najdišč je namreč nekaj v Gorjancih in okolici.
Naselbina je bila precej velika, štela je vsa] trideset družin. Imela je svoje pokopališče, ki j"? po večini danes prekopano, svoja vešala in žrlve-nik na prostem, kjer so opravljali svoje žrtve bogovom. O vsem leni morda prihodnjič. Težko je reči, da li je bila naselbina že slovanska, ali pa sega še v predslovansko dobo. Nazivi za kraje, v katerih se zrcali spomin na preteklost, nam vsiljujejo mnenje, da jc bila slovanska, sodeč po nekaterih najdbah pa je mnogo starejša. Ivo P.
Inž. F. Rataj:
Preuredba naše kmetije s pomočjo modernega pašništva
Pod gornjim naslovom sc je g. R, v nedeljski izdaji »Jutra« z dne 11. t. m. dotaknil mojih izvajanj v članku »Naloge modernega pašništva« v velikonočni številki »Slovenca« z dne 19. aprila
t. 1. Imam sicer še nekaj člankov o nalogah in važnosti modernega pašništva pripravljenih, v katerih bo dosti prilike, nekatera nesoglasja med mojim stališčem in stališčem g. R. v tem važnem vprašanju pojasniti in odpraviti, vendar se mi pa zdi kljub temu potrebno, da se nekaterih točk dotaknem v posebnem odgovoru.
Glede podnebja, ki je po g. avtorju cit. članka manj važen faktor, kakor gospodarske razmere, pravi, da nimamo absolutnega pašnega podnebja. Da našo podnebne razmere niso toljko kvalificirane za pašništvo, kakor pod vplivom zalivskega gorkega toka stoječe marše holandskega in severonemškega primorja, ki bi se mogle nazvati kot »absolutno pašne« pokrajine, jc jasno. Pač pa moremo naše slovenske pokrajine po večini šteti med prvovrstue notranje zemeljske pašne zemlje. Zelo obilne padavine, večina okrog 1000 mm, mnogo pokrajin (Dolenjska) preko 1000 mm, njih ugodna razdelitev — na padavinah najbolj bogati so ravno najbolj vroči meseci, tudi po večini valovita, gričastl površina naše zemlje, so najodlič-nejši naravni ftinitelji modernega pašništva. Toplejše podnebi« pa nam nudi v prvi vrsti priliko, da moremo pašo najmanj mesec dni dalje potegniti, knkor nemški kmet. Seveda pridejo na vrsto tudi nt ugodna, sušna leta. Proti tem pa se more pašr.o zemljišče s pomočjo primernega gnojenja mni}go uspešneje boriti, kakor drage naše poljedelske kulture.
Glede gospodarskih naših kmetijskih razmer, ki jih smatra g. R. zn najvažnejši, najodločivnejši, pa obenem uvedbi modelnega pašništva, ali kakor on pravi proti premeni našega današnjega kmet. gospodarstva v »pašno gospodarstvo«, najbolj nasprotujoči činitelj, bi pomenil sledeče: Mojc. razmišljanje o izboljšanju naših kmetijskih gospodarstev potom modernega pašništva ni smatrali kot nekak predlog ta takojšnjo in totalno promeno našega današnjega kmetijskega gospodarstva v pašno gospodarstvo, kakršno imajo na pr. Švicarji v svojih planinah in Holondci v svojih maišah. To razmišljanje je vzeti kot nekako inicijitivo za to, da se obnovi pred skoro 15 loti vsled vojne ukinjeni študij, kako ravno s pomočjo takega pašništva nuše današnje, povsem staromodno in še v dobo starih postiljonov spadajoče gospodarstvo polagoma prevesti v gospodarstvo, ki bi odgovarjalo času modernega prometa, moderne trgovine. Kakor spoštujem konservativnost našega kmeta, ki ga jc že večkiat rešila velikih gospodarskih katastrof, lako na konservativnost vendar ne gledam, kot nekak aksijom, preko katerega b'. se ne smelo iti, tudi v slučajih, če re nam dokazano kaj boljšega nudi.
Naše gospodarstvo jc re« slabo, povsem zastarelo, usmerjeno skoro izključno po lastnih kon-zumnih potrebah, obenem pa tako komplicirano, da bi naš kmet moral imeti tri fakultete, če bi hotel samo tehnično popolno kmetovati, ker v teh razmerah dobro gospodariti sploh ni mogoče. Naš kmet na svoji kmetiji ne išče drugega kakor bornega življenja, in kolikor mogoče gleda, da mu ni treba življenjskih potrebščin nakupovati. Naše | kmetije jJovprečno nimajo dosti blaga za prodajo, če ga pa kaj imajo, ga nc morejo prodati, ker odgovarja pač njihovim lastnim potrebam, ne pa tržnim. Iz toga razloga se v »naših« gospodarskih razmetali tudi ni moglo razvili pravo kmetijsko zadružništvo, prodajno, nabavno, produktivno, ki je najbolj poklicano kmetovalcu v njegovem obratovanju pomagati s tem, da bi mu omogočilo ugodnosti velikih obratov. Kar pa imamo takih pravih kmetijskih zadrug, večinoma slabo uspevajo. Jasno! Če kmet nima ničesar za prodajo, tudi ne more dosti kupiti. Nabavljalna in prodajna zadruga v takih razmerah ne more uspevati. Naš kmet je torej danes še pravi gospodarski Robinzon. Jn naj mi tehnično še toliko spopolr.imo to današnje kmetijsko gospodarstvo, bo naš kmet še vedno ostal to, kar je danes. To pa zato, ker mu manjka v njegovi proizvodnji trgovske usmerjenosti.
O tem pač nihče nc dvomi, da je v naših razmerah edino rešilna panoga intenzivna živinoreja. Ali bomo šli našega kmeta najprej učit, kako nai intenzivneje goji razne krmske rastline, kako nai prezida svoje zaduhle hleve, kako naj po izkoriščanju raznih krmskih enot vodi znanstveno selekcijo pri svoji živini. Taka pot bi bila duševno kakor gospodarsko neskončno dolga. Ali se ne bomo na tej poti usmerjevanja našega današnjega brezsmernega gospodarstva raje poslu-žili novodobnega intenzivnega pašništva, ki omogoča najintenzivnejše izkoriščanje zemljišča, kakor sploh katera druga kultura, Ki pri najenostavnejšem obratovanju nadomešča začasno vse večje investicije za hleve, ki nudi vse biološke, zoolehniške in higijenske pripomočke za vzrejo najkvalitetnejše živine, ki nudi najpriprostejša, vsakemu gorskemu pastirju dostopna pa obenem najzanesljivejša selekcijska sredstva.
ln riziko take premembe našega gospodar-stval Kak riziko more pomeniti za naše gospodarsko stanje, če se, recimo 20% naše kmetijsko-kullurne površine spremeni v panogo, ki jc zmožna najintenzivneje izkoriščati katerekoli kakovosti zemljišča, ki v vsakem oziru najizdatneje služi povzdigi živinoreje, za katero hočemo vsi usmeriti naše kmetijsko gospodarstvo. Če bi se iz kateregakoli vzroka hotel eden ali drugi pašništva odreči, mu pašno zemljišče more služiti takoj kot najboljši travnik. Z opisano promeno hi torej ne bil zvezan niti najmanjši riziko.
Najodločneje pa mornm zavrniti, kakor iz celega konteksta razvidno najbrž samo v naglici izraženo domnevo glede uspehov pred vojno za-početega modernega pašništva. Edino izjemo bi tu tvoril paznik na Robcžu, katerega nisem nikdar videl, pač pa slišal razne neugodne kritike, koliko upravičene, ne morem presoditi. Glede objektov pa, katere sem jaz organiziral, adaptiral ln uredil ter na njih do leta 1915 vodil tudi celo gospodarstvo, to so pašniki: Ivje, Travnu gora, Samotarca, več pašnikov na Gorenjskem, istotnko več takih na Notranjskem, je pa mogoče podati najboljšo kvalifikacijo. Velja pa tn kvalifikacija samo do časa, ko je leta 1915 gospodarsko vod-»tvo teh pašnikov vsled vojnih razmer prešlo iz mojega delokroga. Kaj se je s temi pašniki po označeni dobi zgodilo, ne vem. To pa danes vsi vemo, dn so menda vsi, z edino izicmo Travne gore, propadli in jih danes ni več, Morda g. R. ravno iz tega dejstva zaključuje, da se pašništvo pri nas ni obneslo. Navaja tudi popolnoma pravilno kol vzrok za to »naše razmere«.
Ker morejo označene »naše razmere« nuditi važno obrambno sredstvo našega paSmiSkega vprašanja, nai le »naše razmere« v kolikor se tičejo
našega pašništva, na kratko pojasnim, seveda z namenom, da bi to našemu pašništvu, koristilo.
Poudaril sem zgoraj, da more moderno pašništvo vsako zemljišče, ki je seveda za pašo primerno, najintenzivneje izkoristiti. Zahteva pa, kakor vsako intenzivno izkoriščanje česarkoli, natančnega in temeljitega gospodarstva, strokovnega vodstva, posebno še večji zadružni pašniki. Po mojem odhodu so vsi ti pašniki morali oslati brez vodstva, ker sem bil takrat pač edini na teritoriju naše današnje države in med prvimi v bivši Avstriji, ki se je poglobil v to najmodernejšo gospodarsko panogo, ne morda z enkratnim ali večkratnim ogledom enega ali večih pašnih objektov, ampak z večletnim intenzivnim zanimanjem za to prevažno panogo, in sicer v deželi nje poroda, tu pa pod vodstvom njenega znanstvenega inicija-lorja na Lipski univerzi.
Da taka' najmodernejše, najintenzivnejše izkoriščanje zemlje omogočujoča panoga brez vodstva ni mogla uspevati in je končno morala popolnoma propasti, je povsem jasno in umevno. Bila je takrat vojna in vladala je sila brez razuma, znto se temu ni čuditi. Toliko bolj pa mora človek strmeti nad dejstvom, da se to najpomemb- 1 nejša kmetijska panoga ni takoj po prevratu pli- |i jela v roke, ko bi se bilo dal ) še vse resici, da se to niti v naslednjih desetih letih ni zgodilo, ! ko bi se dalo še nekaj rešili. Samo zanemarje-nje te panoge mi more še osvetliti dejstvo, da se je moglo prvc-klasno, v več najvažnejših kine-lijskih panogah najtemeljiteje specializirano strokovno moč, katere habilitacijo na dunajski visoki šoli se je že pred vojno sjino na željo in po posredovanju pok. dr. Kreka v vrho delovanju v , domovini, za nekaj let odložilo, pustiti brez pen-zije, brez odpravnine, da celo brez običajne formalne odpustnice, torej popolnoma nelegalno, in končno, kar jc najbolj tragično, da si- jo je moglo v opisanih naših razmera'-. nustiU neizrabljeno. — Če upoštevamo, da so znašale same investicije na naših lak > žaioslno propadlih pašnikih nekaj stotisoč predvojnih kron, da znaša vsako leto škoda vsled odpada sigurnega efektivnega letnega dohodka iz teh pašnikov najmanj ludi sto tisoč istih kron, in da končno ■ nič manj nr znaša impenderabilna škoda, nastala j vsled odpadlega izboljšanja naše živinoreje naj- : manj tudi toliko, poleni si ogromno škodo, H so jc povzročile »naše lazmere«, nn katero bomo vsled lega še večkrat nazaj prišli, lahko vsakdo sam preračuni. Kdo bo povrnil težke milijone, od- ; vzete na opisan način našemu narodnemu gospo- ; darstvu in speciielno našemu kmetijstvu.
Izgleda torej, da med mojim stališčem in nu-ziranjem g. R. ni bistvene razlike, če bi pn šc ostala kaka nejasnost, jo bodo pa mogli moji nadaljnji tozadevni članki pojasnili.
Nova kmeitfskea
orff^fis:zacifa
V težkih časih, kol je dane? kmetijstvo, noben živinorejec ne more in srne biti brezbrižen v izbiri pasme pri lastni živini. Pravilna, na visoko mlečnost preračunana reja, dosežena z racijonal-n i m krmljenjem in nego živine zvišuje stroške le neznatno, donaša pa neprimerno višje dohodke. V smislu zakona o pospeševanju živinoreje se snuje zadruga za rejo goveda montafonske pasmo ter se vrši ustanovni občni zbor dne 2. jun. 1030 ob 10 dopoldne v hotelu llnion v Ljubljani, torej ob priliki jubilejnega mednarodnega velesejma. Snujoča se živinorejska zadruga bo med drugim posredovala nakup in prodajo plemenskih bikov, vodilo bo rodovnik, izvajala bo mlečno kontrolo, prirejala razstave plemenske živine in bo na ta način omogočala posameznemu rejcu sigurno prodajo njegove plemenske živine. — Pripravljalni odbor zn ustanovitev zadruge z:> rejo montafonske pasme: Jos. Lenarčič, Verd pri Vrhniki za Ljubljano; D. Pollack, grad Novi klošter za Celje; N. P. Jurkovič, grad Radvanje za Maribor.
Vinarski kongres v Lmtomeru
Dne 20. majnika 1030 se vrši v Ljutomeru vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru Dnevni ved tega kongresa je velezanimiv: 1. Urede se na tem kongresu glavne zadeve vinarskega društva in podružnic, ki so silno važne za razvoj našega vinarstva. razentega referirajo: Ing. g. fvo Zupanič o pridelovanju kvalitetnih vin, g. Joško Glaser o stanovskih vprašanjih, g. Lovro Petovar o I. vse-državnetn vinarskem kongresu v Belgradu.
Razdelitev bla%ovmh skupin na VubUanskem velese mu
Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi jubilejni velesejeni v Ljubljani že popolnoma zaseden iu tudi že izvedena porazdelitev prostora poedinim tvrdknm-nizstavljalceni.
V	paviljonu >E • je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na pol-odprtem prostoru plutovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi iu drugi kolarski izdelki.
V	paviljonu »F« ic nameščena strojna industrija, stroij za obdelovanje lesa, za ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilui stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mohani-ka in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbeni materijal in keramična industrija,
V	paviljonu <■>(! je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo cink, baker, svinec medenina), mlinski stroji, pletilni stroji, elektrotehnika, kemična industrija in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, za mlekarstvo (separatorjl iid.), kotli za žganje-kuho in hladilni aparati.
V	paviljonu H : je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, šivalni stroji, kolesa, kožuho-vinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija. galanterija in bižutorija.
V. paviljonu >J« so nameščeni avtomobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesn in kolesa.
V	paviljonu K je razstavljena plemenska perutnina (kure, race, gosi, purani itd.) in kunci.
V	paviljonu L< jc nameščena krasna in moderna higijenska razstava (nemški reparacijski razstavni objekti).
Novi paviljon -M je vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon :.N. pa papir, lepenko, kartoteko, knjigovezntštVo, usnje in fotografijo.
V	paviljonu P je nameščena Finska državna reprezentativna razstava, v češkoslovaškem paviljonu češka industrija.
Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, večinoma v obratu, bencinski motorji, avtobusi iu tovornimi avtomobili. polnojarmeniki, stavbenim maiefljalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prika-zanje modernega avtogenskega varenja in živilsko industrijo.
Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (avtodromi, hipodromi, toljo-gan, vrtiljaki itd. itd.).
Legitimacije' po 30 Din upravičil jejo do polovične vožnje na železnici in parobrodih in se dobe na železniških postajali, denarnih zavodih, trgov-
skih in obrtniških organizacijah, rektno pri velesejmskem uradu,
1'utniku in di-
Ohiskovali-cin ljubljanskega jubilejnega y<'-IcsojniH. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 80 Din. — Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejeni in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno doli žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri odhodu v Ljubljano ne oddajte karle postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava iu cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
Razstava nohišiva ua letoš. jubilejnem velo sejmu. Kna .-med mnogih zanimivosti na letošnjem jubilejnem velesejmu bo brezdvonmo razstava mizarskih del, Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz št. Vida pri Ljubljani, Ljubljane iu iz. okolice. Poleg njih razstavi tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki iu-- ih 'mojstrov so priznani po svod kakovosti iu solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, nisnrun in dr. od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mohter jamči, tako za kakovost in prvo-vrstnost lesu, kakor tudi za kakovost izvršbe vsakega posameznega ko^a. Isti mojstri nameravajo nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirali skozi vse leto na prostorih ljubljanskega velesejma si,dno razstavo za mizarske izdelke, nn kar jav-noosl še posebno opozarjamo. Vsak razstavljate«', nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse lostvarue informacije in pojasnila. Zlasti iujci in j se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmuiije ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so" v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Velesejniskc legitimacije z«, inozemstvo naj sc naročnjo samo pri uradu velesejma. Marsikdo kupi legitjmacijo in jo pošlje svojim znancem v inozemsivo. Navadna legitimacija, ki je zunaj v prodaji, pa nima za izkoriščanje železniških ugodnosti v č. S. R. in v Avstriji predpisanih vložkov, takozvanega Zahlblalla.. Take legitimacije se dobo samo v dotičnih državah in pn v uradu velesejma po ceni '!<> Din. kakor navadne legitimacije. Legitimacij za italijanske posetnike pa velesejeni ne prodaja, temveč so dobijo samo zastopnika v Trstu g. Giuseppe Če-
Budimpešta, Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica maj 21.45—21.55, zaklj. 21.32— 21.34, jun. 21.45 -21.54, zaklj. 21.41-21.42, okt. 20.50— •i().'J8. zaklj. 10.98—20, rž maj 11.55, junij 11.70— 11.84, zaklj. 11.H4-I1.86. okt. 12.72-12.80, zaklj. 12.59—12.60, Koruza maj il.89—11.96, jul. 11.97— 12.05. zaklj. -11.01—11.92, transi! jul. 11.30.
Živina
Mariborsko acjiusko poročilo. Na svinjski sejem dno 23. maja jebilo pripeljanih 426 svinj in 1 koza; cono so bite sledeče- mladi prašiči 5—0 tednov stari kom. 150—21X1 Din, 7—9 tednov 250—
280. 3—4 mesece 3U0-350, 5—7 mesecev 450—550, 8—10 mesecev 050—850, 1 leto 1000—1200, 1 kg živo teže 12—13, 1 kg mrtve teže 14—17. Prodanih ie bilo 293 svinj.
ko radio-pismo (drugi del). Odme-pismo iz Gorjancev). Na domačem
polom hov in,
našega 1'rieste,
Viale XX. Seitembrc G5.
Izkaz efektivnega ilovi z. noga prometa na Ijith-
tiiin.-ki bona od 1!). du
19.
20. 21. 22. 23.
maja maja maja maja maja
Dih Din Din Din Din Din
maja
5,195.887.59 4,783.978.18 3.485 033.04 3,664.562.! 1 5,089.755.01 22,219.816.23
liKJIl:
Curih-London
London-Curih
Londoii-Newvork
London-Curih
London-Berlin

1930. devizni je prebili te-je bil
Dne 24 maja
Že koncem preteki, tedna so začeli tečaji popuščati in ta nazadujoča tendenca vladovala tudi ta teden. Koncem tedna so čaji nižji kakor v začetku tedna. Promet tudi ta teden prav znaten, celo večji kakor prejšnji teden. Znašal je ta teden 22.22 milj. Din napram 20.455, '21.7. 1T.2 in 20.2 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa beleži ta teden dc-viza London, nadalje jo bil znaten promet tudi v devizah Curih, Newyork in Berlin. Kakor običajno j- Narodna banka krila povpraševanje in intervenirala v vseh zaključenih devizah.
DENAR
Curih. Belgrad 9.125«, Amsterdam 207.80, Ate-ne«.70, Berlin 123.35, Bruselj 72.10. Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.07. Carigrad 2.45. Dunaj 72.93, London 25.1225, Madrid 63, Ne\vyork 517, Pariz 20.27, Praga 15.33, Sofija 3.7450, ' Milan 27.09375, Varšava 58, Kopenhagen 138.35, Stockholm 138.60. Oslo 138.35. Madrid 63, lielsingfors 13.
Dinar udira: ua Dunaju (deviza) 12.51250, (valuta) 12.48.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-savgka-jadran. 93, Wieuer Bankverein >,-'.35, Credilanstalt 51, Escompteges. 161.50, Ruše '13.05, Mundus 170.50. Alpine 27.90 Trboveljska 55, Lovkam 5, Rima Murany 86.30.
ŽiSo
Pretekli teden nam je prinesel, vest, da so vidne zalogo pšenice in rži postale manjše kakor ob isleni času preteklega leta. Pšenice je v Združenih državah sicer nekoliko več (122 200.000 bušlov po 27.'2 kg) kakor lani (103.300.000 bušlov), pač pa ima Kanada lo 82,800.000 bušlov napram lanski odgovarjajoči številki 102,100.000 bušlov. Tempo zmanjševanja vidnih zalog v teh dveh glavnih izvoznih državah je postal precej nagel, saj so Združeno države v enem tednu oddale 4 milijone, Kanada jia celo Wi milijone bušlov pšenico! Argentina jo imela slabo želev. lanska pa je bila rekordna, tako da tudi tam ni toliko eksportnega presežka kakor lani. Kljub temu pa je še en činitelj, ki ima na razvoj en odločujoč vpliv: stanje posevkov. In tu jc glasom poroči! takorekoč povsod izredno ugoden razvoj ler izgledi na izborilo letino.
V svetlu to situacije jo razumljiv razvoj tečajev. V početku tedna je bilo beležiti nazadovanje cen, pod vplivom ugodnih poročil o imsevkili in radi trenotne tržno situacije. V potek smo prejeli čikaške notacijo, ki beležijo močan skok pri pšenici. ki znaša pri majski robi preko 3 točke. Ta skok jo brez dvomu v zvozi •/. razširjenjem vesti o pičlih zalogah. Borza jo silno občutljiv instrument, ki v vsaki vesti vidi strahove in kar slišijo borzi-janci, takoj vpliva na njih nakupe in prodajo. Zalo so se na to vesti očividno preveč zaleteli, saj je |>ri-hod nji dan prinesel zopet 2 točki nižje lečaje, tako da smo sedaj približno tam. kjer smo bili ob koncu preteklega, or.ir. začetkom tekočega tedna.
Pri n»s «n se cone dvignile in prodajalci skušajo vzdržati jih nn doseženi višini; če so jim bo to posrečilo ali ne jo v nemali mori odvisno od svetovne situacije, ki se zrcali v čikaških tečajih.
Radio Ljubljana , ilustriran tednik zn radio-Ioni jo. št. 21.
Izšla je 21. štev. naše revi je za ladiofonijo
—	sledečo vsebino: Poročevalska služba jn dio. Mu ribo rs" \ii (zanimivo pis
valu (med drugim pojasnila in razlaga k ponedeljkovemu prenosu iz Prago). Na jboljšo iz etru. lehniku: kako so obvarujem motenj (nadaljevanje). jezikovni tečaji. Val Ornega. Izviren slovenski radio roman, kako spoznani glavne posla je? (Prvi del. pregledna tabela kot četrta priloga.) Sporedi. — Na uvodnem mestu tc številko razpravlja člankar o velikanskem razmahu poročevalske službe s pomočjo radia. Zanimiva izvajanja se bodo nadaljevala v naslednjih številkah. Mariborsko rudio-pismo so v drugem delu živo zavzema za lastno oddajno postajo v Mariboru in opozarja zlasti na obmejno razmero, kjer jc neničurstvo še vedno izredno močilo. Predvsem pn moramo podčrtati važnost novo priloge. Nadaljevala se bo v naslednji številki in bo dobrodošla (ako začetniku kakor staremu amaterju, ila lažje spozna jki-stujo. ki jo je slučajno ujel. Podoben pregled' ( so jo zo zdavnaj pogrešul. Gotovo si bo naša revija s tem prijateljstvo svojih naročnikov zo-; pet utrdila.
Programi Radio-Ljubljana:
Nedelja. 25. maja: 9.80 Prenos cerkveno glas-, bo. — 10 Versko predavanje, p. dr. Roman Tomi-' nec. — 10.20 Josip Lapajne: O šolskem pouku. — j 10.50 Opera na ploščah. — 11.30 Gitre (Dočman) s spremljevanjem kitare (Ahačič). Vmesne solo-speve poje gdč. Antič — 12.15 Tedenski pregled.
—	15 Prenos koncert« pevskega okrožja Krško polje: iz. Krškega: 1. Zbor iz. Krškega. 2. Zbor iz Vidma ob Savi. 3. Zbor iz Sv. Križa pri Kostanjevici. 4. Zbor iz Studenca nad Sevnico. 5. Zbor iz Sv. Duha nad Krškem, (i. Kvartet iz Krškega. 7. Zbor iz. Leskovoa pri Krškem. 8. Zbor iz Rake pri Krškem. 9. Zbor iz Krške vasi pri Brežicah. 10. Zbor iz Kostanjevice na Krki. 11. Zbor iz Cer-
i kelj ob Krki. 12. Okrožni zbor (200 pevcev). — ! 17.30 Edvard (Jregorin: liohuslavovi spomini. — ! 20 Pevski koncert baritonista g. A. Šublja. — 21 Pevski koncert zbora Ferijalnega ^saveza na Tehnični sredn i šoli v Ljubljani. — 22 časovna na-l>oved in poročila. 22.15 Kuharjev šramel kvartet.
Ponedeljek. 2b. maju: 12."Ml Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče li.iO Iz dunašnjiii dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra 18.30 Dr. Stanko I elion: Francoščina 19.00 Dr. AI mu Sod<i n i k: O Vebrovi filozofiji 19.30 Ga. Ortludicri \ngleščiiin 20.00 l)r. I . Čampu: Novi kazenski zakonik 20.30 Prenos iz Prage v okviru srednjeevropskih simultanih prenosov 22.00 časovna napoved iu poročila.
Torek. 27. maja: 12.Plošče 13.1)0 Časovna napoved, borza, ploščo I3.3ti lz današnjih dnevnikov 17.30 koncert radio-orkestra 18.30 Jaka špicer: Dramatične predstave v sokolskili društvih 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina 19.30 Dr. Preobraženskv: Ruščina 20.00 Prenos iz. Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila 22.13 koncert radio-orkestra.
si programi*
Ponedeljek, 2<». maja: Belgrad: 17.31) Pevski koncert 18.00 Koncert zabavno glasbe 20.30 Prenos iz Prago 22.15 Zabavni glasba. — Budapest: 12.05 Koncert ruskega orkestra 17.30 Konccrt 19.00 Violinski koncert 20.30 Prenos iz Prago — Dunaj: 17.10 Glasbena ura za mladino 20.00 Večer ari j iu posuli 20.30 Prenos iz Prage, nato zabavni konccrt orkestra — Milan: 17.00 konccrt orkestra 19.13 Koncert 21.00 Ladolcttuc, opera — Praga: 20.30 Medna rodili konccrt za Srednjo Evropo — Langenberg: 20.43 Koncert — Rim: 17.30 Koncert orkestra • 21.02 Zabavnik (vmes komedija) — Berlin: 19.00 .Vida«:, opora (Verdi, poje Lanri Volpi). nato plesna glasba — Katovice: 17.45 Konccrt orkestra 20.13 Konccrt — M.Ostrava: 19.00 Koncert vojaško godbo 20.30 Prenos iz Prago.
Torek, 27. maja:
Bidgiad: 17.30 Koncert ju//..orkestru 20.00 j Prenos iz Zagreba 22.13 Koncert radio-kvurtetu j — Budapest: 12.03 Koncert orkestra 17.30 Kon-; cert orkestru 21.43 Konccrt na dveh klavirjih j 22.20 Konccrt ciganskega orkestra — Dunaj: 15,30 Koncert orkestra J7.30 Mladinska ura 19.30 Koncert moškega pevskega zbora 21.15 sPrav-nik«. slušna igra. nato zabavni koncert orkestrn
—	Milan: l~.1)0 Koncert orkestra 19.15 Koncert 20.50 Pester večer, nato zabavna glasba — Pra-ga: 20.00 Koncert 21.00 Koncert Cesar Francko-v ili pesmi 21.30 Klavirski konccrt — Langenberg: I".30 Koncert orkestra 20.00 Koncert, niito majska kuiltiUa — Rim: I".30 Koncert orkestra 21.02 Poster konccrt — Berlin: 19.23 Koncert zabavno glasbe 21.30 Violinski koncert — Katovice: 19.30 Prenos oporo iz Poznanja — M. Ostra-\a: 19.00 Koncert vojaško godbe 20.30 Intenui-tiionnlui večer iz Prago 22.20 Koncert angleške sodobno glasbe 22.13 Koncert zabavno glasbo.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 8 zvečer
Nedelja, 25. Ponedeljek, Rod B.
maja: Zaprto. 20 maja: LJUBIMEC
OPERA
Zučetek ob 8 zvečer
maja: AIDA. Gostujejo
SVOJE ŽENE.
gospa With
Vilfnn-
iz Zn-
Nodolja, 25.
Kunčeva, g. Marij šiincuc in groba. laven. Ponedeljek, 26. maja: Zaprto.
Moriftorpfio gledališče
Nedelja, 25. maja ob 20: PISKROVEZ. Kuponi. Zrizane cen«
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strp-
Upokojenec
fin. kontrole, 45 let star, išče zaposlitve v pisarni, skladišču itd. Položi kavcijo. Ponudbe pod »Pošten« na upravo »Slov.«
Tapetniški pomočnik
išče z^poslenja. Gre tudi na dom. Metod Žirovnik, Zgornja Šiška 185.
Za varuhinjo otrok
prosi mesto vdova. Naslov v upravi pod štev. 6038.
Knjigovodja-bilancist
z daljšo prakso, želi mesto za takoj ali pozneje. Dopise pod »Knjigovodja« št. 6037 na upravo.
Prodajalka
dobro izurjena v mešani trgovini, išče službo kjerkoli, pripravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu. Cenjene dopise na oglasni oddelek Slovenca« pod šifro »Dobra mlajša moč« št. 6047.
Dekle
srednje starosti, s trgovsko prakso pet let, iz-učena šivilja, želi službo v trgovino, kako podružnico ali slično, če treba tudi z nekaj kavcije. Ponudbe na upravo »Slo-' venca« pod št. 6000.
Knjigovodkinja
vestna in zmožna vseh pisarn, poslov, z dolgoletno prakso, želi spremeniti službeno mesto. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Bilancistka«.
»Tinina
Čevljarskega vajenca ■prejme Novak Ivan, Ta-C*n 4, Št. Vid nad Ljublj.
Čevljar, pomočnika
dobro izvcžbanega, ki jc zmožen vsakovrstnega dela in vodstva majhne delavnice, sprejmem. - Nastop takoj. - Ivan Jamar, čevljar, Bled.
Sprejme se učenka
poštenih staršev, ki je dovršila 6 razredno ljudsko šolo ali dve meščanski, v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe je poslati na: Ernest Bezenšek, trgovec, Podsreda.
Krojaški vajenec
iz okolice Št. Vida, se sprejme takoj. - A. Bele, Vižmarje 60, Št. Vid nad Ljubljano.
Čevljarsk. vajenca
sprejmem takoj. Najraje takega, ki se je že kje učil ter ni po lastni krivdi izstopil. Vprašati je pri J. Tkavc, čevljar, Zaloška cesta 8, Moste.
na znamka. Čekovni račun Ljubljana I0.3't9. Telefon štev.2328.
NASLOVE INSEKENTOV v Malem oglasniku sporoča uprava in njene podružnico le proti plačilu poštnino.
Prodaja košnje
I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo 1. junija 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški.
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13.
Mleko
proizvod lastne monta-fonske živine, zajamčeno sveže in polnomastno, dobavlja dnevno v Ljubljano do 50 litrov Ekonomija Turjak, p. Turjak.
Vajenec
za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši se sprejme. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5961. j
Trije pomočniki j
vešči splošnega mizarstva se takoj sprejmejo. Jakob Škrbinc, splošno mizarstvo, Št. Vid, Vižmarje št. 39, pri Ljubljani.
Potnike in potnice
za prodajo šivalnih, pisal- j nih strojev in koles — | sprejmem proti dobri fi- ! ksni plači in dobri proviziji. Ponudbe pod »Za < dobro delo plača izred- j na« št. 6078.
Krojašk. pomočnika
sprejmem takoj v trajno j delo. Kovač Simon, Sp. Kašelj, p. D. M. v Polju' pri Ljubljani.
Perlektno
korespondentinjo, zmožno slovenske in nemške stenografije, obvladujočo popolnoma nemško in po možnosti hrvaško, sprejmemo v Ljubljani. - Podrobne rokopisne oferte z navedbo zahtev in možnosti nastopa pod šilro »Vpeljana moč« na upravo »Slovenca«.
Rabimo žensko
izvežb. prodajalno moč, zmožno nemščine, za kemično tehnično stroko. -Rokopisne ponudbe z navedbo zahtev ter možnosti nastopa pod šifro: »Strojepiska prodajalka« na upravo »Slovenca«.
Večje plelilno podjetje
na Gorenjskem sprejme takoj
več pletilk iu izučenih šivilj
Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5679.
Kmečka ženska
priletna, pametna in poštena, se takoj sprejme. Pripravljena naj bi bila sama dve govedi krmiti in trem osebam skuhati in tudi druga lahka hišna dela opravila delati, sploh znala vodili gospodinjstvo in oskrbovati vrt. Plača po obojestranskem spoznanju in dogovoru povoljna Nastop službe lahko s 1. junijem. - Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod št. 5941.
Pletilka
za pletenje nogavic, in vezilja za ročna dela, se takoj sprejmeta. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca pod št. 5969. [
Potnika
ki je vpeljan v Bački, Banatu in Srbiji, sprejme proti dobri proviziji tovarna pletenin. Ponudbe pod »Pletenine« na oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 5970.
Vajenec
le dobro vzgojen — se sprejme za čevljarsko obrt. Travnik, Trebnje.
Čevljarski pomočnik
se sprejme takoj ali pozneje za finejša dela, tudi za šivana, z vso oskrbo. Stalno mesto. Travnik, Trebnje.
Kuharica
ki je varčna in v resnici dobra gospodinja — sc sprejme takoj ali pozneje na deželo k obrtniku z več pomočniki, tudi vdove niso izključene. Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro »Vdovec« št. 6044.
Šteparica
le dobro izvežbana — sc sprejme kot pomoč za mesec dni ali več, ali pa tudi stalno po dogovoru, z vso oskrbo in dobro plačo za navadne in fine modne čevlje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Čevljar« št. 6043.
Krhljiko in belo jelšo
za smodnik za smodniš-nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšck v Kamniku.
Dieselmotor
30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Otroško posteljico ' Prodam avto
belo, železno, dobro ohra-j 4 do 5 sedežni, znamke njeno, kupim. Ponudbe j »Eskile«, nov, odprt, A na upravo pod »Postelji ca« št
Zlato
Ugodno je naprodaj dolga zlata verižica, priprav, za narod. noše. Na ogled jc v Cerkveni ulici 15, pritličje, Trnovo.
5966.
cilindcrski, najmodernej-i ši, z vso opremo in jako ekonomičen, primer, tudi za avtotakso ali potnika. Cena 26.000 Din. Silvester Prošek - Ljubljana, Aleksandrova cesta 9.
Preda se ugodno
vse v najboljšem stanju: ' 1. šivalni stroj (mali Sin- i ger), 2. pletilni stroj (Ide- ( al 8 50), 3. slamoreznica ' Ibrez verige). Poizve se Karlovška cesta 8, pritličje, Ljubljana.
Sprejme se služkinja
vešča kuhe in drugih hišnih del k manjši družini brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6051.
Pisarniško moč
pripravno za vsako delo, sprejmem takoj. Najraje starejšo. - Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Resna« št. 6108.
Elektromonter
se lakoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojen« štev. 6103.
Soboslikarski vajenec
se sprejme takoj. - Ivan Letnar, Langusova ul. 18.
Kuharico
zdravo in jako čisto, iz-vežbano v gospodinjstvu, 20—27 let staro, sprejmem takoj. Služba stalna, v najbolj prometnem kraju v bližini cerkve Ljubljani. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6084
Učenec
zdrav in močan, poštenih staršev, s primerno šol. izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »PoSten vajenec« št. 5963.
Mizar, pomočnikov
več dobrih, za fino furnirano pohištvo - sprejmem. Nastop takoj. Ivan Okorn, mizar, Škofja Loka. Islotam se sprejmeta dva vajenca.
Korespondentinjo
dobro izvežbano na stroju, z znanjem hrvatskega, nemškega jezika in obojne stenografije, išče za nastop takoj tvornica »Titan« d. d., Kamnik pri Ljubljani, kateri treba poslati obširne pismene ponudbe.
Služkinja
poštena, vajena vseh hišnih del, se sprejme k preprosti družini. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6040.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroie — eleklromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«. prodata po znatno znižani ccni Voinovič I & Cie. Skladišče I.iub- j liana — Glince
Prodam avto
znamke »Renault«, ' 6—7 sedežni, zaprt, v dobrem stanju z dvema rezervnima kolesoma, za ceno 4O.0C0 Din. Po dogovoru odstopim tudi koncesijo za avto taksi v Ljubljani. - Silvester Prošek.
Aleksandrova cesta 9.
Posteljnjake
belo emajlirane, z mre-i žami. proda po izredno • nizki ccni tvrdka Fr. j Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvelska c. 1
Bukovo oglje
za eksport kupujem stalno. - Rud. Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
Kupi se večja množina prvovrstnih suhih
hrastovih plohov
50 mm debeline.
KREGAR in SINOVA
Št. Vid nad Ljubljano.
Gostilno v Zagrebu
v sredini mesta iztoči do 200 hI piva in 150 hI vina, z velikim inventarjem, tudi trije veliki in lepi prostori, prodam zaradi odhoda iz Zagreba. Ponudbe na naslov: Vladimir Lotinčič - Ilica 131, Zagreb.
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA
jutri v ponedeljek 26. maja ob pol 3 popoldne na licu mesta v Čakovcu na Kolodvorski cesti.
E'.nonadsiropna hiša z dvema stanovanjema in skladiščem. - Tovarniško poslopje 260 m- ob-segaioče, s kompletnimi montirani-mi stroji za proizvodnjo olja in ječmene kaše. Motor na upoini plin, 16 KS. - Motor na surovo olje, 22 KS. - Mlin na dva para kamnov, 36 cm. -Vertikalni mlin — dinamo 7 KW. -Luščilnice za kašo, Trieur, Cilinder, dizalice, Hv-draulična preša in pumpa, ponve, sušilnica, čistilnica, transmisije itd. — Lastnik si pridržuje pravico za doseženi znesek sprejeti ali pa odkloniti kakor tudi prodati kompletno ali po komadih.
Josip Flego, Čakovec.
Dve spalnici
hrastovo in češnjevo, masivni, prodam. Bcrgant Anton, mizar, Dravlje 55.
Zaradi bolezni
ima revna vdova naprodaj nekaj blaga za perilo. Ponudbe na upravo pod »Perilo« št. 6035.
Proda se:
decimal. tehtnica za 1000 kg z uteži, 3 konjske jasli (lojtre), izkuhalni kozarci od % do 5 litrov, patentir. in navadni, različna okna, polkna in vrata, železo, majhna pisalna miza, pisalni pult (Stehnult), 3 velike in lepe slike Marije z detetom, 6 stolov laltdeutsch) več predalnikov (Schub-ladekastcn) in posteljnine itd. — na Dunajski cesti št. 31, 11. nadstr.
ProstooSp
v zapuščino Uršule Prav-gyk v Ljubljani spadajo-čih premičnin in dragocenosti, sc bo vršila dne 27. maja t. 1. dopoldne v Ljubljani, Švabičeva ul. št. 7. - H u d o v e r n i k , notar kot sodni komisar.
Vsi Črnovršci!
Na binkoštni ponedeljek 9. junija 1930 ob 8 dopoldne na Žalostno goro pri Preserju. Črnovrščan.
Opozorilo!
Naznanjava, da za dolgove, ki bi jih naredil kdorkoli na najino ime, nisva plačnika. Peter in Albina Alešovec, Kranj.
Sobo s pohištvom
v novi vili, Kodcljcvo, oddam 1. junija solidni ženski, najraje šivilji. — M. Slokan, Kodeljcvo — Slomškova 17.
Naprodaj
eč malo rabljenih stolov, polic, miz in druge pisarniške opreme pri podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani, Dunajska cesta 14, kjer sc morejo ti predmeti ogledati med urad. urami.
Gospodična
se sprejme kot sostanovalka, event. iudi na zajtrk in večerjo, zelo poceni. - Vodmat, Društvena ulica 23.
Lepa soba
mcblovana ali prazna, v Gradišču, z lepim razgledom, se odda. Naslov v upravi »Slov.« štev. 6109.
Dva gospoda
sprejmem kot sostanovalca od 15. junija. Hrenova ulica 19, Frelih.
Preklic!
Podpisani Dečman Vinko, pos. in železničar na Jezici št. 81 izjavljam s tem, da so vsi očitki in vse govorice, ki sem jih govoril in raztrosil o gospej Mari Ramovš, pos. in železn. soprogi v Mali vasi št. 43, popolnoma neresnične in izmišljene ter jih preklicujem.
Prosim gospo Maro Ramovš za vse žaljivke in očitke za odpuščenje ter se ji zahvaljujem, da jc odstopila od kazenskega ! postopanja proti meni in se zavezujem poravnati vse stroške, tudi stroške za obiavo tega preklica.
LjuPiana, dne 22. maja 1930.
Dačman Vinko 1. r.
Izjava.
Podpisana preklicujem, kar sem v nedeljo 11. t. m. na vcselici na Brdu govorila in obdolžila g. Beliča, stanujočega na Viču št. 5, kol neresnične besede, zato obžalujem in se mu zahvaljujem, ker mi je odpustil. - Marija Vclkavrh — Brdo, Šiška.
Smrekovih vej
oddam par voz na Rožniku. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6104.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Vsakovrstno
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3.
Prodajni paviljon
v lepi obliki, solidno izdelan iz mehkega lesa, pokrit s pločevino, pri-| praven za trafiko, majhno kniigarno itd., je napro-vJBSPUS''?" da' p0 "Sodni ceni pri Ivanu Zakotnik. mestnem tesarskem mojstru, Ljubljana, Kobaridska ul. 45 (za Bežigradom).
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Bukovo oglje
razpošilja v vsaki množini Ant. Stergar, Kamnik,
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Državna uradnica
išče sobo v mestu. Naslov na upravo Slovenca pod »Soba« št. 5954.
Zgubila se je psica
jazbečarka, bele barve, na glavi in repu ima ru-jave lise. Kdor ve zanjo, naj sporoči proti nagradi Josipu Erjavec, elektrarna, Zagradec.
Harmonij
dobro ohranjen, s 5 okt. in z lepim glasom, se proda po nizki ceni. Naslov se izve v upravi -Slovenca« pod št. 5908.
Proda ja vina
i Naravna prvovrstna vina
Spalno opravo
kanadska breza, šperano, | v manjših in večjih koli-prodam. Sprejemam tudi čina proda Ravnateljstvo naročila. Bergant Franc, j nadbiskupskih dobara — mizar, Dravlje 108. Zagreb, Vlaška ulica 75.
Vajenca
za soboslikarstvo sprejmem takoj. Egidij Šušter-šič, soboslikarski mojster, Križevniška ulica 6.
KOSE
tudi novega patenta »Flugs«, SRPE in drugo poljsko orodje kupite najboljše pri
JOSIPU JAGODIČU
Celje, Glavni trg.
iN LIVARNE D. 0.
LJUBLJANA	Telefon 2830
e fiiriiine

1'eltaii in Francih turbine, »pii-alne turbine, vodna kolena, IVI ton kolena, zatvor-nice, grabl)e, cevovod«, sisa-tvurače, ročne in avtomatične regulatorje.
\'<« željo iioscl i»*ln|er|a!
Konkurenčne cene!
Pianino
dober, prodam. Naslov upravi
Naznanilo preselitve!
Tvornica pletenin A. Po-nikvar, I.jubljana, Šubi-čeva ulica 3, sc jc preselila v lastno hišo Ljubljana, Privoz 10, ter se bodoče priporoča cenj. trgovccm in občinstvu.
»Slov.« štev. 6031.
Prodam:
citre, tri flaute, oboe, bastrombon, rog, es klarinet, piston, metronom, ter več not za godbo na pihala. J. Petrovič, Kočevje.
Pošljite nam takoj
Vaš naslovi Dnevno 200 do 300 Din in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju. Znamko za odgovor. — »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Pozor!
Postranski zaslužek ima lahko vsaka agilna in znana oseba z razpeča-vanjem našega blaga za obleke in perilo privatnim strankam in znancem z dobro provizijo. Zahtevajte vzorce! Ponudbe pod »Tekstilna industrija« štev. 5924 na upravo.
Spoštovani potniki!
Prinesite red v Vašo živ-ljenjel Vzemite si čas za me in pišite za moje, od vsakega zavidano zastopstvo. Pustite si povedati od drugih potnikov. S prevzemom mojega lukra-tivnega zastopstva jadrate v srečo! Glavna raz-pošiljalnica J. Šapiro, Ljubljana, Miklošičeva c, - Priložite 1 Din za kolekcijo.
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamemik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje
Oblastv, koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta št. 52.
Gojko Pipenbaeher
obl. konc. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska št. 12. Garantiran uspeh.
Družabnika
ali družabnico s 100 do 200.000 Din, sprejme prvovrstno vpeljana trgovina šivalnih, pletilnih, pisalnih strojev, koles in gramofonov. Soudeležba eventuel. zaposlenost za-željena. Organizator podjetnik sam. Cenjene ponudbe pod »S kapitalom vse mogoče, sigurnost zajamčena« 8t. 6077.
Krznarsko podjetje
dobro idoče išče finančnika žiranta, kateri lahko sodeluje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Krznarstvo« 6071.
Posestvo
epa, novozidana hiša, Vt orala zemlje, vse v lepem stanju, v Laznici št. 38, proda za 55.000 Din Jožef Skaza, I-azni-ca pri I.imbušu.
Lepo posestvo
naprodaj v ljubljanski okolici. Kje, pove uprava »Slovenca« pod 6066.
M5in naprodaj
v najbolj prometnem kraju ob državni cesti. Prodaja se vsled slabega zdravja. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6065.
—b—illul i t |i» lirih kumil h,'||,|i|]imi||ti»mi'trw
Oddam v najem
lepo vilo v Ljubljani, na periferiji mesta, z vrtom, za daljšo d<jbo. Ponudbe pod št. 2020 upravi Slov.
Gostilniške stole
in v lo stroko spadajoča popravila izvršuje F. Ne-kovar, stolar, Breg 14 — Ljubljana.
Vogalni lokal
trgovr.ko-pisarniški — se odda na Miklošičevi cesti. Poizve se v pisarni advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4.
Pekarijo
s c odda takoj, dobro vpeljano, v bližini petih tovarn, v večjem mestu na Gorenjskem, treznemu, kavcije zmožnemu mojstru. Naslov sc izve v upravi »Slov.« št. 5948.
Lokal
v sredini mesta se odda s 1. avgustom t. i. - Poizve sc v Kranjski hranilnici — pri upravi hiš.
Gostilna v Žlcbiču
na prometnem kraju, pet minut od postaje, se odda takoj v najem z vsem inventarjem. Pogoji se zvedo pri Alojzu Lovšinu, Breg št. 20, pošta Ribnica, Dolenjsko.
Dvs lepi sobi
v I. nadstropju, v bližini franč. cerkve, se oddasta za pisarno, ordinacijo ali slično. — Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov, Salendrova 6.
Velika prazna soba i
v bližini »Zvezde - se ( odda za pisarno ali sam- j ski osebi. - Vprašati pri | Društvu hišnih posestni- J kov, Salendrova 6.
MHn
se odda v najem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Oddam prodajalno
z mešanim blagom sredi mesta na Gorenjskem, na zelo prometnem kraju v najem. Pogoji po dogovoru. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6074.
Pekarijo
na deželi vzamem v najem ali pa lokal za napravo iste. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod šifro »Pek« št. 5968.
Talarje
za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5.
Stanko Kessele
Bohoričeva ulica štev. 3, sprejema vsa dela po ugodni ceni. Splošno kle-parstvo in napeljava vodovoda, poprava hladilnikov, blatnikov za auto.
Vozovi Za mestne nove vozove zu smeti sc .dobijo zaboji pri mizarju Velkavrhu v Krakovski ulici 7, Ljublj.
POSREDOVALNICA
Iv. Godina,
Maribor, Tattenbachova ulica št. 19/1
proda
Graščinsko posestvo z nad 200 oralov, pri Ljubljani. Cena 900.000 Din.
Graščinsko posestvo z gostilno, ob državni cesti, ugodni plačilni pogoji-
Kmečko posestvo, obsegajoče okroglo 100 oralov, da se delili na *ri dele, cena 280.000 Din.
Viuogradno posestvo, na deželi, obsega 25 oralov, cena 180.C00 Din.
Posestvo, 14 oralov, 10 minut od žel. poslaje, redi se lahko 6 glav goveje živine, cena 120.000
BIRMANCE SLIKA
foto M e y e r , Maribor, Gosposka ulica 39, lepo in ceno.
......
Hiše, gostilne
mesarije, ža„>e, "mline, pe-karije, proda Zagorski v Mariboru, Tattenbachova ulica 19.
Hišo ali vilo
v Ljubljani ali na periferiji kupim. Naslov pove uprava »Slov.« št^v. 5891,
Trgovina
papirja in galanterije šc v Mariboru proda, ozir. so za majhno posestvo v bliiiri Maribora proti doplačilu zamenja. Fojasui-la daje Franc Pichlcr v Mariboru, Mc-jska c. 11.
j dinarjev.
Tri posestva pri tovarnah. v ceni od 100.000 Din do 250.000 Din.
Prvovraino gasliino. nudim samo resnim retlek-lanlom, :>Periferija«.
Enona-]stropno hišo z restavracijo »Centrum., Maribor.
Hotel z restavracijo in trgovino v lepem trgu. Cena 40C.000 Din.
Kotel z restavracijo v zakup za daljšo dobo. OcUcuD inventarja.
Hiša s trgovino z me-•anim blagom in 6 orali vinogradnega posestva. -Cena 200,000 Din.
Knonsdstropno trgovsko hišo v trgu, Dolenjsko, nasoroti cerkve. Cena 11C.000 Din.
Fritiična hiŠR s trgovino 7. mešanim blagom, pri rflavni cesti in postajališču. Cena 125.000 Din.
Manjšo in večja pose-stva. hiše, viic, trgovske lokale, gostilne itd.
Dalje iščem vseh vrst posestva, hiše, vile, gosd-na sesestva za svoje re-fleklanle.
Lepo posestvo
pri postaji Grosuplje — pL-oda Zaviršek Anton, Grosuplje.
Kupim posestvo
za najmanj 12 mernikov posetve, blizu železnice in cerkve na Dolenjskem. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Posestvo 12«.
Vzamem zastopstvo
za špecerijo na Gorenjskem. Potujem že 15 let. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod štev, 23.
Na birmo
ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P, Zajec, Ljubljana, Stari _trg 9.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja, Rogaška Slatina.
IJre za birmo
nudi najcenejše Iv. Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.
Najboljšo lrOaO
za 20 Din dobiš samo pri tvrdki Fr. Stupica, že-leznina, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1.
Krušno moko,
krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Juvan, valjčni mlin, Srednje Gameljrte pri Ljubljani.
tireenra
o-*?
Igra
esnisa issiisa
m

TELEFON 2718
<mm.......
-Vi Z*
! r - -	tj
■ J
Mesnica
z inventarjem se odda. Naslov v inseratnem oddelku »Slovenca« 6060.
Trgovina
z mešanim blagom, sc zaradi družinskih razmer o d d n na račun proli kavciji, event. tudi v najem, na zelo prometnem kraju, 3 minute od kolodvora. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod: »Trgovina« št, 6105.
7. delikatesno trgovino v Žalcu se odda na račun s 1. julijem t. 1. Vinarska zadruga v Celju.
Žimnice po 35 Din
predelujem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem drlnl ludi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Žabjak 14, Rimska cesta 5.
Stavbena parcela
naprodaj v bližini nove šišenske cerkve v izmeri 1000 kvadratnih metrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, '3849.
Lepa parcela
9000 m'J, ob Linhartovi ulici, sc ugodno proda pri Društvu hišnih posestnikov, Salendrova 6.
Posestvo
arondirano, velika gospo darska poslopja tik glavne ceste in kolodvora -proda D o 1 i n a r, Svelje, Medvode.
Stavbne parcele
10 minut od post, Domžale, v lepi legi, prodam po ugodni ceni. Škrabar, Domžale.
Primorci, pozor!
Proda se srednje posestvo v Savinjski dolini ravna lega, 20 minut od železniške poslaje, hiša z novim gospodarskim nn.ilonjnm in vpč johov zemlje, — Vprašali pod »Ugodna prilika« na -i-pravo lista žt. 5868,
25 posestev in kmetij
od 3 do 150 oralov proda Zagorski v Mariboru, Tatienbachova ulica 19,
Prodani hišo
s posestvom, 15 min, od žel, postaje na Notranjskem. - Naslov v upravi »Slovenca; pod št. 5926.
Stavbišča za vile
pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/1V.
Veliko stavbo
sposobno za tovarno — prodam. Na razpolago je 20—25 konjskih sil električna moč po jako ugodni ceni. 1 km oddaljeno od postaje v Slov. Bistriškem okraju, srez Maribor. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tovarna« št. 5980.
Enonadstropna hiša
se proda v trgu na Gorenjskem, pripravna za kakega obrtnika, posebno peka, ker daleč naokrog ni nobenega obrtnika te vrste. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6093,
Špedicija »Merkur
v Mariboru, Meljska ce-sla 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor ludi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte oferte!
Prijatelji
dobrega cvička, zglasite se pri »KOMIDARJU« v Vodmatu.
Gonilna jermena la
tvrdke F. Policky, Jaro-mer, vseh širin in šivalna jermena ima stalno v zalogi Rudolf D c r ž a j , Ljublj. - Kolodvorska 28,
Krušno
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
koruze Din 142 »šrot« Din 152
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in
na drobno pri D. ROS1NA, Vetrinjska 20
UUBLifiKS, Piihcrjeva ulica 3,
izdelovanje ema.liranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranili in Lucovili peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke.Cene kon kurenčne.
Elektro aparati
za čiščenje prahu, likanje parketa,
solidno in praktično izdelani. Vporaba preprosta in lahka. Cena od Din 1.200-— naprej.
Elektropodjetjc SLAVO KOLAR LJUBLJANA
Tvrdka A. VOLK
Ljuljljau.il. Besljcvn cesla 24, nudi Hujecni jo vse vrste pšeniino runko in druge mlevske izdelke.
Zahtevajte cenik!
Mm, razredna loterija
Poročilo iz kolekture Ant. Golež,
Maribor, Aleksandrova ccsta 42. — Žrebanje
V. razreda, 19, kola .tirinajsti dan, 23. maja t. 1, Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja).
D i u	30.000'— št.
Din	20,000— št.
Din	10.C00-—, št.
Din	4.0CO— št.
Din 2.C00'— št.: 10489 10576 14106 21952 24367 29952 39307 39920 42709 49801 52156 59423 68808 71525 78989 90C65 90121 92237 Prihodnje
16038 33538
3320*4	34039	77667
1657	116&8	20320 35571
36298	40559	62775 79537
1392	2419 2702 2753 8171
18133	18243	18318 19841
31524	32200	36950 37872
44597	46432	46553 48850
61969 63932	66541 66880
79696 84382	89924 89955
93514	94269 žrebanje 26. maja
Avtomco>£»a£IsSI I	Mofiocaklistll
..........................................
ure, zlatnino in sre-brnino s 15% popust.
IVAN P A K I ž
Ljubljana Pred škofijo štev, 15,
iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in sla-" bolnim osebam.
wm>& iiii miiaivt
Spisal inž. Josip štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140-—
Jugoslovanska fitnjigrarna v Ljubljani.
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA

i-vržujc električne naprave ter vsa v lo stroko spadajoča popravila
strojno mizarstvo
Vižmarie, Št.Vid n. Lfubli.
sc priporoča za izvršitev stavb, in pohištvenih' del. - Zaloga spalnic, jedilnic in pisarn, oprav.
Delo solidno. Postrežba točna Cene zmerne.
MmM liclis
po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski.
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo ža-& lostno vest, da jc danes ob 14, po daljši bolezni, pretil videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala naša dobro tnica, gospa
vdova nadsprevodnika.
Po ::reb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek 26. maja
ob 15 iz mrtvašnice pri Sv, Krištofu. Bog ji daj večni miri
Ljubljana, dne 24. maja 1930.
! i/v^fCTBMgJUtUMMP^
ŽALUJOČI OSTALI.
ssen les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Premislite vendar
nepristransko! Ali se nc izplača izdati enkrat za vselej 76 Din, da postanete nekadilec? Tisoči so kajenje že pustili in so zopet zdravi in vedrega ica, Vi pa odlašate in odlašale, dokler ne bo prepozno! Res škoda! Vsaj zdaj se takoj odlo-
posteijne mre;:e, železne zložljive postelje, oloma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN čile! Kdor" naroči"' 5~ ste- j tapetnik. Mestni trg 13. klenic, plača samo 280 [Ugodni nakup morske Din. Josip Lindič, Ljub- trav,e. žime. cvilha za
otvori dne 25, maja 1930 Anton Tkalec
v Krčevini pri Mariboru št. 80. - Dobra vina po 12 do 14 Din.
Ijana, Komenskega 17/b.
Klavirji!
Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje najceneje izgofavlja tovarna klavirjev NVarbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5 (v bližini univerze).
Priporoča se
restavracija, kavarna in prenočišče kolodvor — Vrhnika.
Idealno letovišče
za vsa športna udejstvo-vanja, kakor: turistiko, plavanje, veslanje itd., z jako ugodnim podnebjem in slikovitostjo okolicc v obliki košatih gozdov in vabljivih kostanjeviških goric, nudi mesto Kostanjevica, s toplo reko Krko, ki daje kopalcem izredne užitke, kakor ma-lokatera voda v Sloveniji, Vsa pojasnila glede popolne oskrbe, prehrane in prenočišč, daje vsem interesentom za nad vse ugodno in ccncno letovanje Društvo za tujski promet v Kostanjevici na Krki.
modroce in blaga za prevleke pohištva.
Čita j te in širite »Slovenca«!
m znancem /aiosuio vest, ua je stari oče, tast, svak in stric gospod
brivcc in posestnik
danes ob 10 zjutraj, v 30. letu starosti, previden s sv. zakramenti, Bogu vdan umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pca:dcljek ob 4 popoldne na pokopališče sv. Roka.
Ljubljana, Metlika, Zagreb, dne 24. maja 1930.
Juliiana Hrehorič rojena Šturrn, soproga. Fran in Ranko, sinova Micika Hrehorič rojena Hauptfcld, sinaha. Drago, Vera, Nada in Marija, vnuk in vnukinje.
Brez posebnega naznanila
Od dne 26. maja 1930 dalje vozi avtobus redno iz Mokronoga ob 5.30, prihod v Sevnico 6.15, tako da jc zveza z brzovlakom, ki odhaja iz Sevnice proti Ljubljani ob 6,31,
Dne 31. maja 1930 ob pol desetih dopoldne se bo vršila pri okrajnem sodišču na Vranskem javna dražba v kotikurzno maso spadajoče nerazdelne polovice zemljišča vi. št. 283, k. o. Sp. OorOe, obstoječega iz gospodarskega poslopja s stanovanjsko sobo in pašnika. - Cenilna vrednost 7707 Din, najmanjši ponudek 3805 Din. — S pritrdilom sodišča se bo isti čas vršila tudi prostovoljna dražba druge nerazdelne polovice vi. št. 283, k. o. Sp. Gorčc; ista cenilna vrednost za isti najmanjši ponudek. — Zemljišče leži v Sp. Gorčah pri Bra-slovčah. — Vadij 10%. — Izdražitelj ima najvišji ponudek položiti takoj z domikom v gotovini ali v hranilni knjižici. —* Podrobnejša pojasnila daje sodišče ali podpisani.
Dr. Dragotin Treo, Ljubljana, konkurzni upravnik.
Kupujem mlade, žive žlahtne
po Din 1000'— komad, dokler zadostim potrebi Oddati Maribor, Ruška cesta štev. 25.
ireproge
............................................................................
Linolcj, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenli, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za matrace, kakor ludi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri:
KAROLU PREIS - MARIBOR
Gosposka ulica št. 20.
Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!
a
Najprimernejši dar za birmo!
Za vsakdanjo in luksuzno potrebo.
NatugodnefšG vporabo obutve nudilo
ORIGINAL 600DYEAR ČEVLJI
ki se odlikujejo po tehnično najpopolnejši izdelavi, vporabi izbranega materijala, prileganju na nogo, elegantnih modelih in desenih. V veliki izbiri, najnovejših fasonah izdeluje ORIGINAL GOODYEAR čevlje kot edina tovarna v Jugoslaviji
največja tovarna čevljev v naši državi
Nadalje se priporočajo SillldalCtC v veliki izbiri v raznih barvah a
Din m
Priljubljeni izdelki tovarne »PEKO« se dobe v vseh boljših trgovinah s čevlji in v lastnih podružnicah v Beogradu, Karlovcu, Ljubljani, Mariboru, Novem Vrbasu, Sarajevu, Skoplju, Som-boru, Subotici, Sušaku, Vršcu in Zagrebu.
Gospodarska
v Ljtibifani
zveia
ima staluo na zalogi:
Deželne pridelke - žilo -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetijske stroie in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini

mm modeli?
Dobe se po solidni ceni tudi n« obroke le pri tvrdki
Zastopniki se sprejmejo.
711 ^TflifRF vsakovrsten suh, tesan in žagan LH JiHBmC les - Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR.
lesna industrija in trgovina, parna žaga. Ljubljana, Dolenjska cesta 12
KRASNE TLAKOVE
za veže, cerkve izdeluje in poklad
Cementarna Gostincar
Pešata, pošta Dol pri Ljubljani
Hho imam razpok^ni?
tedui izberem to, kur mi najbolje do Izmed 7 specialnih vrst
relierlevih Clso-mll zdratjn ln lepote
iiuilo i/, lilijiuegu mleku, lilijino kreme, iz rumenjaku, ulice rinovo, boraksovo, kutranovo, brivsko), čistoča teli milin njihove zdravilno sesta vinc so rn/tog naj boljšega delovanju. A vrtni tega še ti krasni vonji.
Za nego obraza iu p.oti solčniui pcgaui vpo-ra lil j n m ELS A- C H EM E-POM A D O.
De'aite tudi V take - pomagalo bode ludi Vam!
5 komadov Elsa-niila uu izbiro slano M Din franko čc se dennr vpoSljo naprej; po povzetju K Din, ■J lonca Kisa Creme pomndo 40 i/in frnuko če se denar vnosi je naprej: po povzetja Ml Din. Dobiva se povsod! Kjer ne. Izvolite naročiti uoravnost pri:
EUGEN V. FEUER, lekarnar, Stubica iionja Esatrgšt 134
Vskovrstnc stroje prvovrstnega izdelka bo razstavila tvrdka
Schvidder d VerovšeK
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji
v Liubltanl, Dunaisho c. 16
na velesejmu pavilion ,,G'' in na velikem prostem prostoru nasproti, zato priporočamo cenjenim interesentom si pred nakupom ogledati njeno razstavo in bogato zalogo vsa ko v rs tnih strojev zu poljedelstvo in obrt.
^Kraljeviča
Krasno morsko kopališče in letovišče, od Sušaka tričetrt ure s parnikom, dobra avtobusna zveza s postajo Plase-Crikvenica. Izleti - v smrekove gozdove. Kopanje in razne vrste športa na kopnem in na morju. Številni hoteli, penzioni in zasebna stanovanja nudijo prijetna bivališča in to so: Praha, Union, Riviera, Carovo. Restavracije: Zrinjski, Bosna, Zagreb in mnogo manjših gostiln. Prospekte pošiljajo na željo: Lječilišno Povjcrenstvo, Kraljeviča, in vse >*Putnikove« pisarne.
Svojim cenj. odjemalcem vljudno javljam, da sem preselil svojo tovarno kemičnih izdelkov iz Trstenjakove ulice 21 v lastne prostore na Teznu, Ptujska cesta 13, kjer bom vodil obrat v povečanem obsegu. — Priporočam se za nadaljno naklonjenost
z odličnim spoštovanjem
JSJSSP REEHH, !«&wariB2šr
Tezno pri Iflariboru, Ptujska cesta IS
»Težakovo olje za živino« se dobi samo pri
Gunduličeva 13
v kanticali od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni.
jSLOVENEC -', dne 2r». maju l<):S0.
Strun 19.
.\\jP v»vv: -vv

Osnovna in meščanska šola s pravico javnosti; gospodinjska šola; nadaljevalni in trgovski tečaj. Posebni tečaji za proučevanje tujih jezikov ter nemškega jezika za inozemce. Tečaji za glasbo. Penzionat ima mirno, zdravo lego; izvrstna vzgoja in oskrba; moderno upremljen.
J*- PROSPEKTI NA RAZPOLAGO!
Ogledala
vseh vrst, velikosti in oblik
Steklo
zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, porfalno, ledast' alabaster itd.
Spectrum d.d.
Ljubljana VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
Najlažjega in najmodernejšega tipa naj boijšib svetovnih tovarn. Otroški vo zički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. i.TRIKMNA" IT B. Ij.. tovarna dvolcoles ia otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
«•■ SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽTCE RISALNE BLOKE ITD.
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE

Ali se ho£et& brez nevsrnosti osvoboditi
protlna,
trganja v križu m isSssal
Revmatizem jc grozovit«, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša! ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere <-.o oblike, ki so v njih pojavlja ta bolezeu, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot
revmatizem.
Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zo;:et otekli udje, sključene roke in noga,trganjtt,zba> (Sanje po raznih delih telesa, da celo slabe oii so prav pogosto posledice revmatičnih in pr.itinsklh boli Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, lako mnogostranska so vsa moaoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice tn mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčuice, ki je
pomagalo že mnogim ooSnikoni.
Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri
zastarakroničnih dietnih.
Da si pridobimo prijateljev smo se odločili, da bomo vsakomur, ki uam piše, poslali
popolnoma zaston
našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel i ačin temeljito osvobodili svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes!
AUGUST PfjfeE, Beriin-Ufilmersdorf
aruchsalerstrasse 5, Abteatung 18.
Brezalkoholna restavracija Novo mesto
Sv. Florijana trg.	Sv. Florijana trg.
Podpisana naznanjam, da sem svoj obrat vsestransko povečala in izboljšala, zlasti kuhinjo. Se toplo priporočam cenj. abonentom, kakor tudi drugemu občinstvu v številen obisk. - V zalogi imam različne sadne soke, kakor: borovničar, ma-linovec, jagodovec, ribezljev sok, jabolčni biser in borovnifiarjevo brezalkohol. vino. Vse sokove prodajam ludi na debelo. Beli Klepec, gostilničarka.
Zahtevajte samo izvirni
wMOH\VlV
stroj za sladoled
ki se dobi v vsaki železninski trgovini. Tovarniška zaloga pri
PIUKOVIČ1MDHUG
Subotica, Sudaričeva ulica 21
mt
Kontcristinfo
sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani.
Prednost imajo kompelentinje, ki so zmožne slovenske in nemške stenografije in strojepisja. V lastnoročno pisani ponudbi je ns vesti zahtevano mesečno plačo in mogoj nastop službe na naslov: DRUŠTVO IND"' STRIJCEV IN VELETRGOVCEV V LJUB LJANI — DALMATINOVA ULICA.
u*
Od dobrega najboljše jc le	|
Gritzner - Adler- Kayser
šivalni str j in kolo
elegantna izvedba — najboljši materijal
URANIA
pistaini stroj
v 3 velikostih Novost
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
Le pri
los. Peteline, Ljubljana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke

•2 >'4
■U4*Š
go S rfKhSz?;
CM Ii) < Q
■3 S s •g-gžicSo
2"®3 6
(/ica '3-^f—
►	..pas SO
■■ ? —
E N^-g ra « " ■oe > u J2P
c. >■ n . p J« o o. Ig . "O C? .O
>	£
■a 1 g I®

iN1
o
O - -a" „ Q Q . 2
n m CM 01 M > ..
-LC
8 .S 8
► Q 4.
N
. O
as n >
o « <»
>N » .
"S a".9<=> . »5 lQ • £
O	< ,
•o^ -S^z I
O . Q Uu a t/> o
io si"*2* „o »i«
ia.0 a % g
t
Maurice Constantin Weyer?
se
39
ia čez
svojo preteklost. . .
Hannah je od veselja vzkliknila:
: Ha, ha, lia! Frenchy! (Tako me je rada klicala.) Vi ste pa Janezek na vseh potih! Predvčerajšnjim še cowboy, včera j trapper, danes kmet... kaj še?
Tim, ki me je imel rad, je prenehal polniti pipo, odpel si je ovratnik svoje črne srajco, kot bi se bal, da ga besede ne zaduš6, in je vzkliknil:
Kaj stavim, da bo Frenchy pri sejalnem stroju Archerja prekosil! ln z debelim smehom je pristavil:
/ Izgleda, da ga je ludi na nekem drugem polju prekosil!«
0'Connor si je zapalil smotko in menil suho, ne da bi premikal ust:
»To je bila poštena borba, ali se Ti ne zdi Matlge?
»Mislim, da priredimo kar dve svatbi hkrati!.
>Pri svetem Patricku! je vzkliknil gospodar, ;:To je pa dober domislek! Toda niti Hannah niti Frenchy nista do zdaj zinila nobene besedice.
Hannah me je sunila v rebro.
rFrench naj govori.«
Zdaj so vprek začeli vpiti: Kaj pravi Frenchv? Knj pravi Frenchy?
Psi so lajali, krava je nekje mukala ... Bil je lak
hrup, da sem moral nekaj časa počakali, preden sem
mogel izjaviti, da soglašam.
*
Zavzel sem Archerjevo mesto v neredni Čum-nati, katere drugo postelj sta zavzemala oba brata 0'Molloy s svojimi ogromnimi udi. Ob jutranjem-svitu naj bi zopet vstal ter se posvetil svojemu sojalriemu stroju. A hreščanje bratov mi je branilo spati. Vsaj krivdo sem nanje valil. A bila je tu tudi stena, ki me je ločila cd spalnice deklet. Tam zadaj, sem mislil, koprni dekliško srce,, da bi se s tvojim združilo.
... Zjutraj, ko sem osna/JI vse štiri konje, nakrmil in okomatal, mi je prinesla Hannah za zajtrk
juho, jajca in slanine s krompirjem.
*
■ \
...Med tem, ko se je usedal prah sejalnega stroja na moj obraz in na moje roke, seru moral razmišljati o Paul Duraridovi dedščini in o izvršitvi, ki je visela nad menoj.. . Zoperstavljalo se ml je, izročiti Madgi denar. N11 drugi strani bi pa bilo izdajstvo napram pokojniku, če bi tega ne storil...
Seveda! A 011 ni predvideval, tla bo izrabila Madge njegovo odsotnost zato, tla mu zvestobo prelomi!... Ni ii bila moja dolžnost, vpoštevati ta nepričakovani preokret?
Tako sem premislil in dolgo sem tipal za tem in onim pomislekom. Prvega dne, ko je bilo deževno, sem se napotil v mesto. Tam sem dal v banki odpisati Paulov delež od mojega računa ter ga po čeku poslal njegovi »estri — edini sorodnici, o kateri sem zagotovo vedel, kje živi. Njen naslov sem našel med Paulovimi papirji... (V bi sc bil potrudil tolmačili Madgi zadevo na svoj način, bi se bila gotovo odpo-
vedala vsemu, kar bi jo spominjalo na mrtvega zaročenca, a korj sem zavrgel ta nepotrebni machiavellfc zem ter končno veljavno pomiril svojo vest gledč svojega ravnanja.
* VII.	■ •
Vse naslednje se je razvilo samh od sebe. Po kratkem času, v katerem sem Ovstal ao tam in sem moral prenesti otl vseli strani marsikatero bedasto šalo, sem popeljal Hanno pred altar — istega dne kakor 'sta se vzela 0'Connor in Madge.
Pri lej ceremoniji je bilo vse irsko — izvzemši mene in nekaterih gledalcev. Duhovnik, ki naju je poročil, se je klical reverend pater Mac Mahoii. Ni se mogel braniti poudarka, da je nekdaj na zelenem otoku tekla francoska kri skupno z irsko krvjo. Do-padlo se mu je omeniti -- mislim, ne da bi se zavedal mojega letarinškega porekla — da sta ženin in ns-vesta izšla iz enega in istega keltskega rodu. Tisti liip sem imet seveda druge skrbi kot da bi pfotestira). Ko smo prisil iz cerkvice, nam |c nešteto ljudi stiskalo roke in vse naokoli lesene kapelice, ki je v svoji zeleni lakasti barvi spominjala na norimberške igrače, so slali lahki vozički z nestrpnimi konjički.
Poštenja kar Grant se je veselil priložnosti, da je mogel spraviti med ljudi spel nekaj svetopisemskih rekel. Šaljivo, s strašnim patošom, je navajal iz Salo-moriovih pregovorov:
,V svoji lastni besedi bedi odsorej vjet,' pravi sveto pismo, a pristavlja: .Cednostne /eiie srpe velja več od blaga in bogastva, kajti moževa ljubezen počiva v nji'.«
Bil bi natresel \se 31. poglavje pregovorov, če bi mu ne bil Mac Pherson zatlačil ust s uesti6:
veleposestnika, mlinarja in lesnega trgovca
>ol 4 iz hiše žalosti očamo v pobožno
večji, v Mariboru v sredini mesta se odda v najem. Pojasnila i ALBERT VICEL, MARIBOR, Gosposka 5
l^l^.l^MBl^^m^iniznHTEVBJTE Bft^mCNI,
CEHI
hrrmonike
MMMHBBHiliKil
sel Dm 98 " RO^NE HhRMOKIKt.Atii,
35" TRMBURE
VIOLINI.
od um
» soir ^romrVicnE
» 159
TROMBt
MftNDOUNE
GRRMOFONI
20 7 KLR|\WČtI
- » <2.0
JI 102 B
Direktno
TOVARNE
vWinsirnthnlu; N<mčyn, ali. touarn. jkladiiio. - M. Wc tr^ovm?,Nali>iaf
MEINEL& HEROLD>1eribo
Spodnieštajerska liudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejno zavezo
v Mariboru
Sprejema vloge - Da|e posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA
FURMOTO ALL- METftL
najpopolnejši čistilni preparat za čiščenje Žlahtnih in ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpaka- in kina srebra, predmetov iz medi in bakra, cerkvene posode, lustrov itd. Ne vsebuje nikakih kislin ali strupov, ne izje površine in ne pušča nikakih risov, daje predmetom krasen sijaj ter preprečuje za dalje časa oksidiranje.
Glavni zastopniki
M. GREGOVIČ & CO, LJUBLJANA
Cankarjevo nabrežje 1. — Telefon 2971. Dobi se v trgovinah z barvami in drogerijah.
PRIJATELJ!
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko?
Zato, ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in Ljubljani, ker so velikanski francoski brzoparniki »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo«, brezplačno pri vsakem obedu. A	Najkrajša pot v Južno Ameriko pa
JW\	gre preko pristanišča Marseille 14 do
15 dni v Argentino.
Cie. Gle. Transatlantigue, Chargcur - Reunis. Jg^K	Transports - Maritimes.
Ij^HM^I	Pojasnila daje brezplačno zastopnik
sggggj IVAN KRAKER - L.ubiiane
Zadružno Gospodarska banka d.d
V Ljubljani (Miklošičeva cesta IO)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000 -	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'-
PODRUŽNICE:
Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja	BLED NOVI SAD KRANJ Si
,---- , ..	,	KOČEVJE CELJE SOMBOR D
Izvršuje vse bančne posle naikulantneje.
OUIC|CUia v liUUL,, uu|v i vuvuiiin vjtv cii ju
KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte.
Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. -- Borzna naročila -- Prodaja srečk
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani: Karel čet
izdajatelj: Iran Bakoreo,
Uredniki Franc Kremlar,
mriiimi<M darila!
H. SUTTNFH — li|UBL)ANA 2
PREŠERNOVA ''LICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protc r'irana tovarna ur v Švici.
JAPONSKI NAMIZNI PRT
fmportirane naravnost iz Japonske, rabi se na obe strani, stalne bar na solncu in v dežju, eksotični vzorci velikost 72X 72 cm Din 2S-— velikost 100X110 cm Din 56"— velikost 130X140 cm Din 80" -(emu primern serviete velikost 48X48 Din 26"-. Raz ošiliarje na deželo
naiilo in zanesljivo. Čc Vam namizni prt ne ugaja, ga ,ihko mete na uaše nagto in zane sUoJke _ D0KLER TRAJA ZALOviA


Jže? n 26
PACIJENT:
Kam nai grem. gospo doktor, da ozdravim žeio^sc in uredim prebavo?
ZDRAVNIK:
V	Rogaško Slatino!
Tozadevni prospekti se dobe pri ravnateljstvu zdravilišča, kakor tudi v vseh pisarnah ..Putnika". —
V	času izven glavne sezone izredni popusti I Igra	| vojaška godba ! Direktne železniške zveze !
Najvarnejše In najboljše naložite denar pri
• •1 e •
y Celju
registr, zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog nad Diu 85,000.000.-. Obrestna mera uajugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
Pohištvo
.................................................
najmodernejše in zajamčeno trpežno, si lahko ogledate vsak dan v zalogi pri
/marci Ifreaar ln sinova
št maMžmarše (nasproti Kolodvora)
Za časa velesejma pa v paviljonu „E" št. 43.
Birmanske ure za dečke od Din 44 - naprej Birmanske zapestne ure od Din 70'- naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto