PoStrvna plaS^na v gotovini Maribor, sred 30 *unuar'a 1935 Ste- 35 Lete IX fXVi IL, ,zxž --2E *.' '/ viČ čum ne predvideva posebnih investicij, izvzemši nove šole v magdalenskem o-kraju in že omenjene dotacije za regu- gospodarstvo je bilo v teh težkih časih v absolutnem ravnovesju in je mestna občina mariborska edina v državi, ki . m ravnatelj mestnega *tvaS. Bar.. „„ ......... a" dal besedo finančnemu referentu. Unančni referent g. Saboty je v Sv°iih splošnih izvajanjih o letošnjem lucijski fond mestnih ulic, cest in trgov, j redno plačuje anuitete, ter še nikoli ni Tudi je referent g. Scboty odgovoril na I bila v zadregi zaradi praznih blagajn, pritožbo hišnih posestnikov in naglasil, j Nadalje je naglasil, da je občina posve-da ji mestni svet ne bo mogel ugoditi.! čala vso pažnjo gospodarskemu in in- v tem na- knjigovod- Končno je stavil v imenu finančnega od- j dustriiskemu razvoju in da je e. Takoj nato je mestni žu- seka mestnemu svetu več predlogov, | letela na pravo razumevanje tudi pri med njimi predlog glede adaptacije ma- j vodstvu falske elektrarne, ker je cenen riborskega gradu, glede enotne ureditve ; električni tok predpogoj zlasti za uspe- v okoliških ob- ] šen razvoj velikih industrij v našem ob-re.hiem mestu. Kakor doslej pa bo tudi vodarinskega vprašanja Poračunu naglasil, da se deli letošnji pro ' činah, kakor tudi predlog o zvišanju pri račun v proračun Mestnega zaklada in stojbine za prireditev tombol, in sicer za Poračun Mestnih podjetij. Zaradi nove- j mestna društva na 2.C00 Din, za okoliška ®a investicijskega programa, po kate- društva pa na 3.000 Dni. |ejn bo pričela mestna občina sistema- | K omenjenim predlogom je dal mestni ‘ično regulirati mestne ulice in ceste, je j župan g. dr. Lipold nekatera pojasnila, Pr°račun za okroglo 800.000 Din večji j zlasti v zadevi adaptacije mariborskega lanskega. Sestavljen pa je v zname- | gradu, o kateri bo končno veljavno še 11111 skrajnega varčevanja, vendar pa so j sklepa! mestni svet. Nato je finančni re-aPoštevane vse neobhodne potrebe o- j ferent g. Saboty nadaljeval s splošni m Sebne in materialne, tako, da se bo mo- [ obrazložitvami o proračunu Mestnih pod ^'občinski obrat tudi v bodoče nemo- : jetij, ki je sestavljen po trgovskih vidi eno vršiti. Posamezne postavke prora- , kili ni je zaradi tega bolj prožen in ne-Ul?a so zvišane samo tam, kjer je bila ; kok kažipot na poslovanje ter je z njim 3ma Potreba in pa v soglasju z mest-i dana upravi tudi možnost stalnega 'in te cev Sve*01VL RrGemki mestnih uslužben- ! meljitega nazora. v bodoče posvečala vso pozornost razvoju tu tek ega prometa, ker se zaveda, da so tujskemu prometu dani vsi pred- i pogoji. Vse svoje delo je občinska uprava opravljala z občutkom ljubezni in je posvetila težavnim poslom tudi vse svoje strokovno znanje. Veliko, kakor ma-lokatera druga, pa je mestna občina žrtvovala tudi za socialno politiko. Prosil je končno mestni svet, naj izrazi občinski upravi svoje zaupanje in naj glasuje za proračun. Sledilo je glasovanje. Za proračun je glasovalo 26 mestnih svetovalcev, ostali navzoči pa so se glasovanja vzdržali. Pri podrobni debati so se upoštevale nekatere želje govornikov, v načelni debati in je bil proračun zvišan za 50.000 Din na korist prepotrebnemu vajenskemu domu v Mariboru. Vse ostale postavke proračuna izdatkov in dohodkov pa so bile soglasno sprejete, tako. da znaša celokupni prora-čun mestne občine mariborske 54 milijonov 441.105 Din. Sprejeti so bili soglasno vsi predlogi finančnega odseka in mestnega ravnateljstva. Ob pol 24. uri je mestni župan g. dr. Lipold zaključil nro~'-čunsko sejo. Lendonski sestanek sr znameniti ANGLIJA HOČE NA VSAK NAČIN PRIBORITI NEMČIJI ENAKOPRAVNOST, NOČE PA PREVZETI NOBENIH NOVIH OBVEZNOSTI NAPRAM FRANCIJI. PARIZ 30. januarja. Včeraj je bila če pa nuditi nobenih novih garancij poslednja in odločilna seja francoske Franciji, ki bi ji stavile določne obvez- Naloga francoskih ministrov vlade pred Flandinovhn in La valovim aosti. Naloga francoskih ministrov v n-., so ostali neizpremenjeni. Za ureditev I Po predlogih ravnateljstva mestnih j potovanjem v London. Diplomatske Londonu bo zaradi tega, izsiliti od An- J,a°vih prejemkov po zakonu o mestnih podjetij, ki pa jih bomo objavili na dru-ikonference so se vršile ves dan, izgle-jglife vendarle neke nove obveznosti, ' gem mestu, je finančni referent g. Sabo- j da pa, da niso dosegle nobenega konč- ki bi Franciji nudile garancije splošne ohv I>reJ k ""'ah še ni podan zakonit razlog, ker _ __ ... v . iu. n> izšla uredba o začasni prevedbi, j ty odločno demantiral nekatere neosno-i nega rezultata, ker je Flandin zvečer j varnosti. Veliko je pa vnrašanje, ako j/foto osebnih izdatkov in anuitetne služ i vane govorice o. nastavitvi uredništva !dejal časnikarjem, da gre samo za in-^o hotela Velika Britanija spremeniti tvorijo v letošnjem proračunu sd ! Pri mestnih podjetjih, kakor tudi o reor-1formativno potovanje v London. Pri-j svoje dosedanje stališče. njo • . v»i v lUlVSOllJUJU t/1 UUIVUUU vvi * * - -v---, J. X. # |Y .piki največjo postavko izdatki za ce- ganizaciji avtobusnega prometa. Naglasil j čaktrje se, da bi po včerajšnji seji fran-j PARIZ, 30. januarja. V tukajšnjih po • ulice in trge. Celokupni osebni jz- ic, da je bil v službo mestnih podjetij; coske vlade megle nastati vendarle ta- j litičnih krogih se opaža zaradi poga- datki _ v?°Vn>nami, miloščrnami in drugimi . ed ^.anti dajatvami tvorijo 16.2%. od-se odbijejo anuitete mestnih kar"e^i 21.70% celokupnega proračuna, z aktivnimi prejemki, pokojninami,1 sprejet na novo samo upravnik in dve pisarniški moči. in da je ravnateljstvo odpovedalo službo trem uslužbencem pri ke spremembe, da bi oba francoska dr žavnika lahko odšla v London z večjim optimizmom. Francoski pogoji za avtobusnem podjetju, ker niso dovolj ri- j črtanje vojaških klavzul versailleske gorozno opravljali svoje službe. Razvil' mirovne pogodbe so znani in francoska je nadalje, reorganižacijski načrt avtobusnega prometa, po katerem se bo ločila prometna služba od tehnične. Organizirana bo centralna delavnica, ki ji bo dodeljeno centralno skladišče, vsa stroj- ___________ _______________ na uprava in nakup ter prodaja vsega l^b-tui]) slojev. Predlagana je bila mula-1 spriva. Centralne delavnice, ki ne bodo ra lld> nova uredba s pravilnikom o pri- 1 nikak arzenal, bo vodil inž. Zupanič. V tkarini, ki pa je le točnejše precisira- ! delavnicah sc bodo izvrševala samopo- 'n se ..................... s , 16 nedvomno najmlajši odstotek o-j^1 izdatkov večjih mest v' državi. denlEStna davščina 111 bila na novo u c-I a> le za mestno uvoznino je bila pred-r ana nova predelana uredba z revidi-doi,0. tar'fo, upoštevajoč pri tem želje pri "anč "o v ničemer ne loči od sedanje. — efekta posameznih davščin ,ie fi- Glede c"i odsek kalkuliral reelno in previd-“hoStevajoč današnje težke gospo-Dren in denarne prilike. Vendar pa Ija ci"cbt davščin skrajni mak ;i-dayvt.tab° da bi vsako zvišanje mestnih hles* !n "iegnil° kvarno vplivati na d0-a 110 gospodarstvo. Pri dokladi pri-%v'ne-Z 7 'n p°Imilijonsko davčno o-°> ie v proračunu predvidena re-a.v iznosu 280,000 Din in to zaradi r'h ker bo najbrže doklada v nekate- voi,njeiT1 ,ctu najbrže ukinjen davek na 'Sonna1^.^ doslej vrgel mestni blagajni ^in. Mestni dolgovi so se v pra-1'k)n?Vi>oslovnem letu znižali za 3.5 ni-Dra., II1- ^estna občina mariborska .ie gotovo edina v državi, ki je točno 'n j, redno izpolnjevala *-efe V svoiih svojo anuitetno izvajanjih je finančni pravila za lastno potrebo, vsa obrtniška dela pa se bodo tudi v bodoče razpisala. Po pojasnilu o prirastkarini je mest.ii žup i, g. dr. Lipold otvoril načelno debato o proračunu mestnega zaklada, katerega dohodki so predvideni na 24 milijonov 21.044 in na prav toliko tudi izdatki ter o proračunu Mestnih podjetij, katerega dohodki so predvideni na 30 milijonov 370.101 Din in na prav toliko tudi izdatki. Debata je bila zelo stvarna, resna in dolgotrajna, ter so se oglasili k besedi mestni svetovalci gg. Oset, O š 1 a k, Grča r, L e n a r t. P e t e j a n, B u r e š vlada ne namerava popustiti. janj v Londonu velika nervoznost; zlasti vznemirja trdovratno prizadevanje Anglije pripraviti na vsak način Nemčiji pot za vrnitev v Društvo narodov. Čuti se, da stoji Velika Britanija na sta-'Dču, da je sedaj še mogoče pridobiti PARIZ, 30. januarja. Izve se, da fran j Nemčijo za zagotovitev miru vsaj za coski zunanji minister Laval predvče-; nekaj desetletij, ako se pa zamudi se- raišnjim ni sprejel v daljši avdijenci sa- danja ugodna prilika, potem bo zamu-mo angleškega poslanika Clerka, ain- jena za vedno. Nasprotno pa so v Pa-oak tudi nemškega poslanika Kosterja. | rizu prepričani, da Nemčiji enakonrav Glavna težkeča obstoja v tem. da za-j nest ni edini cilj, ampak hoče dobit: oo-hteva Anglija ukinitev vojaških klav-1 polne ma proste roke za izvršitev vse-zul versailleske mirovne pogodbe, no-iga svojega nacionalnega programa. P B lista Franja Žcbota za senatorske vo- , Hitve v Sloveniji je danes objavljena v AILNfc, 30. januarja. Po vesteh z »Službenih Novinah«. Dodekaneza ie vstaja Grkov proti Ita-1 TA jNA POGODBA Z JAPONSKO, liji že več ali manj zatrta. V bojih je j PARIZ, 30. januarja. »Temps« objav-bilo ubitih in ranjenih mnogo domači-!|ja senzacionalno vest, da sta Nem* ncv. izgube na imajo tudi Italijani. Z j čija in p0ijska sklenili tajno pogodbo upornim prebivalstvom postopajo Ita-|z japonsko proti sovjetski Rusiji, in lijani skrajno brutalno in so ponekod je to prav za prav glavni vzrok, da se njihova izvajanja je odgovoril referent g. Saboty. Pred glasovanjem je spregovoril mest nemu svetu župan g. dr. Lipold. Dejal je, da je finančni odsek računal pri sestavi proračuna z današnjim težavnim položajem in pa s šibko fiskalno močjo mestne- odgn-ali v ječe in v zasilne Internacije vse odrasle moške prebivalce. Vesti, ki prihajajo o tem z Dodekaneza, še ve ‘ dr. Rapotec, dno vznemirjajo grško javnost in po j PRAGA, 30. januarja. Meseca juniju Val j a k. Na mlem ponavljajo še vedno poizkusi iJa jctos moral biti v Pragi kongres sedaj ne more priključiti vzhodnemu paktu. POLJAKI SE UMIKAJO. si| rent K- Saboty pri tej priliki nagla- j ga prebivalstva ter je proračun sestaven’ odpade na mestni zaklad samo ,i“" "" nodlasri. Od So7:etii™ vseh mestnih dolgov, dočim »odjpH °!ltale ('°'g°ve prevzela Mestna ]a- 1 «di je naglasil, da novi prora- finančni „.monstracij proti Italijanom in Italiji, dasi varnostne oblasti strogo skrbe za red in mir. Tako je hotela skupina do-dekanešklti akademikov znova demonstrirati pred poslopjem »Casa d’ Italia«. Policija je demonstracije preprečila. Dodekaueški narodni odbor je pa sklenil poslati Društvu narodov spomenico, ijen na, trdni im reelni podlagi. Od leta 1931, ko vodi mestno gospodarstvo sedanja uprava, se niso nobeno leto pokazale v obračunih druge številke. Mestno slovanskih mest. Udeležbo so prijavile organizacije češkoslovaških, jugoslovanskih in bolgarskih mest, poljske pa so jo odklonile. Zatrjuje se, da se je to zgodilo iz političnih vzrokov. 16 MILIJONOV BREZPOSELNIH V U. S. A. WASHINGTON, 30. januarja. Sena- v kateri bo zahteval za Dodekanez j|or Johnson je poročal v nekem pre- plebiscit. žebotova lista objavljena. BEOGRAD, 30. januarja. Kandidatna davanju, da je v Združenih državah po njegovih računih okrog 16 milijonov brezposelnih. ■ Dnevne vesti S sinočne proračunske sefe SKLEPI IN PREDLOGI FINANČNEGA ODSEKA. Na si-nočni proračunski seji so bili soglasno sprejeti tudi sklepi in predlogi finančnega odseka, ki bodo nedvomno bla godejno vplivali na uspešen razvoj mestnega gospodarstva. Finančni odsek je predlagal, naj o za adaptacijo mariborskega gradu predvidenem znesku 100.000 Din sklepa mestni svet, in naj se na. novo revidirajo vse zavarovalne police mestne občine mariborske. Oba predloga je mestni svet soglasno sprejel. Sprejet je bil nadaije predlog, da bo dobila Studijska knjižnica telefon in da se bo reorganiziralo dostavljanje, za kar je v proračunu predviden znesek 150.000 Din. Rešilo se bo vprašanje ograje v Sodni ulici, javiia stranišča pa se bodo redno in dobro vzdrževala. V Mestnem olepševalnem društvu bo imela občina odločujoč vpliv m bodo v odbor Mestnega olepševalnega društva kooptirani mestni svetovalci gg.: dr. Vauhnik, dr. Kovačec in Ošlak, razširil se bo tudi Mladinski dom. Vsi hiral ci, ki jih mestna občina vzdržuje v ptujski in muretinski hiralnici, bodo postopoma prišli v mariborsko oskrbnišni-00. Za otroke počitniške kolonije na mor iu se bodo poskušali doseči boljši pogoji in bo mestna občina stopila v stike z mariborsko Jadransko stražo, ki ima v Bakru svoj Jadranski dom. Glasbena Matica bo dobila subvencijo in bo mestna občina po svojem zastopniku zastopana tudi v kuratoriju glasbene šole. — Mestni gonjač bo dobil navodila glede njegovega postopanja, ker se proti njemu vedno bolj in bolj množe pritožbe. Park pred Mestno hranilnico še bo preuredil po načrtih gradbenega urada. V bodoče se stanovanja , in lokali v mariborskem gradu nc bodo nikomur oddajali v najem brezplačno, marveč samo proti normalni najemnini. Pristojbina za ribolov se bo zvišala na 1.000 Din na leto. Če pa ribarsko društvo ne bi hotelo pristati na povišek, bo ribolov oddan na javni dražbi. Taksa za tombole se bo zvi šala od 100 na 200 Din, odškodnina za uporabo javnega sveta pri prireditvah tombol pa se bo zvišala mariborskim c *u štvom na 2000 Din, okoliškim pa na 3000 Din. Potujoči umetniki in prireditelji bodo morali v bodoče plačevati za svoje pred stave, vrtiljake, cirkuse, panorame itd. normalni veselični davek in dnevno takso po 100 Din. Sejmiščna pristojbina, ki jo pobira mestna blagajna, spada k Mest nim podjetjem, vendar pa bo ostala kot taksa v proračunu mestnega zaklada. Na drugi strani pa bo mestna občina iz svojih sredstev plačevala pokojnine onemoglim delavcem, čeprav je pretežna večina teh zaposlenih pri Mestnih podjetjih. To se bo ijvedlo po naslednjem aranžmanu: sejmiščne pristojbine bodo ostale dohodek proračuna mestnega zaklada, pobirala pa jih bodo Mestna podjetja. Zokojninski fond za onemogle delavce bodo prevzela Mestna podjetja, med izdatki proračuna mestnega zaklada pa bo vsako leto predvidena postavka kot prispevek k pokojninskemu fondu, in sicer v isti višini, kakor sejmiščna pristoj bina. Uredilo se bo tudi vodarinsko vprašanje v okoliških občinah. Finančni odsek je smatral za pravično, da se vodarina okoliških občin uredi enotno, in sicer se bo pobirala v vseh okoliških občinah od 1. januarja t. 1. po 7% od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš, 'kakor se je že doslej pobirala v krčevinski občini. Pri tem pa se bo računala normalna 'poraba vode za 1 m* po 2 Din, večja poraba vode za m’ pa po 3 Din. tfali grešniki in hude kazni Pred okrajni-..', in okrožnim sodiščem se je danes dopoldne zaradi različnih grehov zagovarjalo več obtožencev. Prvi je stopil pred stroge sodnike 32-letni delavec Janoš Nemec iz Danjkovcev, id se je spozabil nad svojim očetom in ga v pijanosti hudo pretepel. Ker je zavrgel, četrto božjo zapoved, ga je sodišče kaznovalo s 6 meseci strogega zapora. Bolj komplicirana pa je bila zadeva, :.aradi katere sta se morala zagovarjati zakonca Ivana in Alojzij Svenšek, posestnika v Sedlašku. Oba je tožil sodnik okrajnega sodišča v Ptuju g. dr. Suhadolnik, ker sta ga žalila in ovirala v njegovi službi, ko je prestavljal in fiksiral reke mejnike na terenu. Marija ga je ugrabila za roko in ga hotela s silo pori-liti v stran, njen mož pa je izruval že postavljeni mejnik in ga vrgel po klancu. Pri razpravi '„ta hotela biti ničesar kriva in ie Svenšek dejal, da je samo z gospodom sodnikom malo bolj »rež» govo-■il, kakor se to naučil pri vojakih, kjer e imel »šaržo«. Sodišče pa njunega zagovora ni upoštevalo in je obsodilo Fr. Svenška na 4 mesece, njegovo žena Manjo pa na 2 meseca zapora. Kako bridka pa je zadeva, če nastane z šale resnica, si je moral skusiti 1?letni delavec Ivan Gamza iz Kicarja. Pri nekem posestniku je bila zbrana mlada družba fantov in deklet ter se zabavala f)b radiu. Obtoženca Ivana so poskočni ;ikordi teko razgreli, da je pričel kar na lepem žgečkati neko dekle; To ni bilo 'jovšeči ostalim fantom, ki so ga kaznovali na ta način, da so ga birmali po vadnici. Ivana pa je to razburilo in nastal je pretep, v katerem je z nožem sunil nekega svojega tovariša. Zagovarjal se ie na i’se mogoče načine in skušal prekričati sodnika, da je nedolžen. Nikdo, in udi sodnik mu ni verjel. Obsojen je bil ja 8 mesecev strogega zapora. Palača Grajskega kina . Že v včerajšnji številki »Večernika« J »o objavili kratek opis nove dvorane iGrajskega kina«. Načrte za ta najmodernejši zvočni kino ie izdelal inž. arh. Vladimir Šubic, kateremu je pomagal inž. arh. Herbert Drofenik. Stavbo je zgradila tukajšnja domača tvrdka inž. Jelenc in Šlajmer. Dvorana jc v higieničnem pogledu višek tehnike. Ventilacija v dvorani je tako urejena, da jo po predstavah ni treba zračiti, ker se zrak sproti avtomatično, in kar je najbolj zanimivo, pozimi s toplim, poleti pa s hladnim zrakom zrači. Sedeži v dvorani so tako moderno urejeni, da ima vsak gledalec ne glede na to če sedi pred njim tudi velikan, prost razgled na platno, ki je po dimenziji večje od dosedanjega. Tudi se uprava kina ni zbala nabaviti si najmodernejše aparature svetovno znane tvrdke »Klang-film Berlin«, s katero bo prenašala najčistejše svoke glasbe in izgovorjave. Delo v čakalnici, ki je vsa obložena z domačim mramorjem in je najmodernejše urejena, je izvršila tvrdka Vodnik iz Ljub Ijane. Ko pa stopiš v okusno čakalnico, ti pade najprej v oči krasen kip kralja Petra II., delo kiparja Petra Labode. Pod kipom opaziš vklesan napis, ki te spominja na zadnje besede blagopokojnega vi-težkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja: »Čuvajmo Jugoslavijo!« za kar gre vsa pohvala ravnatelju g. Guštinu. Posebno pozornost vzbuja tudi impozantna fasada kina z neonovo razsvetljavo, ki jo Mariborčani vsak večer ogledujejo. Hvalevredno je, da so bila vsa dela na tej stavbi izvršena z našimi ljudmi. Maribor je s to moderno stavbo zopet mnogo pridobil. NAŠIM NAROČNIKOM! Vse cenjene naročnike opozarjamo, da smo priložili današnji številki lista položnice in Jih prosimo, da nam naročnino za mesec ie* bruar nakažejo takoj v prvih dneh meseca. Zlasti opozarjamo one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanku, da jo takoj poravnajo, da jim lahko nemoteno list še nadalje pošiljamo. Uprava »Veternika«. | , Odvzeta pravica. Finančni minister je odvzel pravico do zasebnega trošarin-skega skladišča Avguštinu Adalbertu in Egonu Puclju za špirit, obema v Mariboru. _ _ . _ Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Joseiovl« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Generalni Inšpektor notranjega ministrstva v Mariboru. V spremstvu banskega svetnika g. Guština je prispel včeraj popoldne v Maribor generalni inšpektor našega notranjega ministrstva gosp. Kuzmanovič. Obiskal je mariborske pred stavnih e političnih oblaste v. in se z njimi delj časa razgovarjak Iz davčne službe. Služba je odpovedana davkarju Slavku Fajdigi pri davčni upravi v Murski Soboti. Premestitev v železniški službi. Iz Smedereva je premeščen v delavnico drž. žel. v Mariboru inž. Djordje Ivanovič. Opozorilo. Dne 31. januarja 1935. je zadnji dan za plačilo točilne takse za I. polletje 1935 in v nabavo davčnih I:art za leto 1935 za hišno služabništvo. Zakasnitev plačila in nabave davčnih kart se kaznuje z enkratnim zneskom redne takse in petkratno vrednostjo davčne karte. Združenje brivcev in frizerjev naznanja cenjenemu občinstvu in svojim članom, da bodo brivnice in damski česalni saloni na Svečnico 2. februarja odprti do 18. (6.) ure. V nedeljo pa kakor običajno zaprti. Cenene kino predstave. Ustrezajoč željam raznih društev in oseb bo pričela Zveza kulturnih društev z rednimi kino predstavami v novem. Grajskem kinu Predstave, ki bodo poučnega, veselega in kulturnega značaja, se bodo vršile v soboto in dan pred praznikom ob 14. uri, v nedeljo in na praznik ob 9.33 in 11. uri. Da bo omogočen vstop tudi revnejšim slojem, in učeči se mladini, bodo cene zelo nizke. Vsakokratni program, čas predstave in cene sedežem bodo razglašene na reklamni tabli pred Grajskim kinom ter v mariborskih dnevnikih. Toplo pozdravljamo ta korak Zveze kultur nih društev, ki bo omogočil marsikomu, da bo videl filme, ki ga zanhnajo, tudi za nižjo vstopnino. Kakor smo izvedeli, je g. J. Guštin pod jako kulantnimi pogoji odstopil za čas njenih predstav svoj novi in krasno urejeni kino Zvezi kulturnih društev. Želimo ZI* vito, s tipično autorjevo satirično ostjo-Godi se v zdravniških krogih; osrednja figura je zdravnik sir Ridgeon, ki ga i^1 Skrbinšek. Režiser in ins^enator je &1-arh. B. Stupica. Sodelujejo Severjeva. Dragutinovičeva. Starčeva. Skrbinšek Furijan, Grom, Stupica. Gorinšek, ’■ Kovič, Nakrst, Blaž in Verdonik-. Proda* ja vstopnic pri gled. blagajni (tel. 23-82)-Bloki veljajo. Umetniški dogodek bo koncert »Pra‘ škega kvarteta«, ki nastopi v marib. gle' dališču v torek, 5. februarja. Ta kvart«' — preje kvartet Zika, je slaven širom kulturnega sveta in žanje povsod uspel1 za uspehom. V Ljubljani, kjer je nedavno nastopil, mora na splošno željo koncert ponoviti ter nastopi še enkrat daj1 pred mariborskim koncertom. V Mari* boru izvajajo dela Schumanna, DebussF1 in Dvoraka. Veljajo dramske cene-Koncert bo za red A. Bloki veljajo. ^ Kino Union. Danes zadnjikrat svetov; na senzacija »Čeljuskinci«, original111 ruski sovjetski film. Pri lenvosti črevesa, bolezni jeter j11 želodca, odebelelosti in protinu, kateri11 želodca in črevesja, obolenjih danke, od' pravi naravna »Franz Josefova« gr#1’ čica zastajanje v trebušnih organih. »Zbogom in na svidenje nad zvezdami11: Pri tkalki Ani Kolarjevi v Vrbanovi ulif je pred dnevi nastopila službo služkinjc 16-ietna Jožica Simreichova iz Ruš. BijJ je pridna in je bila Kolarjeva z rjo ze'° zadovoljna. Ko pa se je gospodinja v5C' raj vrnila z dela domov, ni našla služki' nje doma, pač pa listič s sledečo vsebino'; »Zbogom, draga mi gospa, nad zvezdah se bove videli. Odšla sem in skočila ) Dravo, da me pogoltnejo deroči valov1-Pri kuhi sem si z vrelo vodo poparila r<>' ko in rajši, ko bi vani povzročala zarad1* tega stroške, rajši grem prostovoljno ;v smrt«. Kolarjeva je takoj nato prijavi'3 skrivnostno izginotje svoje služkinje P°' liciji. Izročila ji je tudi poslovilno pisen1' ce. Služkinja Simreichova je srednje V°‘ stave, oblečena pa je bila v svetlost krilo, modro bluzo in obuta v sive nog*' vice ter nizke rjave čevlje. Policija jo if doslej zaman iskala vsepovsod, in mej11, da je nesrečno dekle najbrže izvrši*3 svoj sklep ter šla v vodo. Zagonetna smrt. V mariborski bol^l šnici je umrl za hudimi poškodbami Konrad Lubec. Njegovo truplo so xdrav' niki raztelesili in ugotovili, da sta P°' vzročila njegovo smrt dva udarca s V pim predmetom po glavi, ki sta mu pr8' bila lobanjo. Zadeva je bila prijavljen orožnikom, ki poizvedujejo kdo je pov/f° čitelj njegove tragične in zagonetne srflf' ti. — Vremensko poročilo s Pohorja. Pohof' ski doni in Mariborska koča —2, visok megla, mirno 15 cm novega snega podlagi 30 cm; Ruška koča —3, -gos*3 megla, mirno 20 cm novega snega podlagi 35, sankališče dobro; Klopni —3, visoka megla, mirno 25 cm nove£ snega na podlagi 35; Koča na Pesku megla, 25 cm novega snega na podi*’ 40; Senjorjev doni —4, vedro, jasno ™ cm novega snega na podlagi 60; Lovrenc na Pohorju —1, zelo oblači' 10 cm novega snega na podlagi 20; ski vrelec —3, oblačno, .30 cm nove»_ snega na podlagi 40. Sneg je deloma P šič, deloma poledenel. Vremensko poroči'o mariborske P®* j orološke postaje. Davi ob 7. uri je kaZ toplomer 2.1 stopinji C pod ničlo; malna temperatura je znašala 4.8 stoP1^, C pod ničlo; barometer je kazal pri . stopinjah 737.8, reduciran na ničlo 735.9; relativna vlaga 97; vreme i« in jasno; vremenska napoved ne ^ veduje bistvenih sprememb. ? M a r 'i B o ril, "dne 30. T. 1935. ^TarfHorsle! e e c r 115 K« Jute Obmejno ozemlje zahteva svoje pravfce 3LADK1 VRH IN NJEGOVE UPRAVIČENE ŽELJE IN TEŽNJE. Že ponovno smo prosili merodajne faktorje za uvedbo avtobusnega prometa na novo zgrajeni cesti Apače—Št. Ilj. Opozarjamo ponovno, da je to eno najvažnej S‘h vprašanj našega obmejnega ozemlja, kajti ljudstvo tukaj je navezano v prometnem oziru le na železniško progo, ki teče vzdolž avstrijske meje v Avstriji, m prav to našo rakrano izkoriščajo oni preko ter služi kot izvrstno agitacijsko sredstvo. Zaradi tega so naši napori, dvig njti ljudstvo tukaj v nacionalnem oziru, bičevi. Smelo trdimo, da bi naša priza-dev^nja v nacionalnem oziru dvigniti tukajšnje prebivalstvo, obrodila 50°/o lepše sadove, če naši ljudje ne bi bili navezani llJ< omenjeno prometno sredstvo. Drugo enako važno, če ne še važnejše ^Prašanje za naše kraje je gradnja cest. da se tukaj še jasno izražata tenden-Ca nekdanje avstrijske politike, odrezati obrnemo ozemlje od zaledja; I11 taktično !® to danes Sladki vrbo zaradi 400 ni ne-rapne ceste povsem odrezan od sveta. ■ ' Bi bili stroški za izgradnjo te ceste res 3ko veliki, da se nc bi nikjer našel za to Perečo potrebo potrebni kredit? Malo več ^umevanja za težnje prebivalstva obmejnega ozemlja ter malo dobre volje in iPslimo, da bi bile ovire v materialnem °*ru premagane. Do izvršitve komasacij jo imel Sladki Vfn svojo samostojno občino. Po koma-Saciji smo pripadli St. liju. To ni bilo po Sodu nekaterim hujskačem in vnela se je Bdka za naš ubogi Sladki vrh. Menda so se nag; javnosti v spominu polemike in c>anki v naših dnevnikih o teh bojih. Naj- lepše pa je to, da mi tukaj še do danes ne vemo, kam spadamo, če se obrnemo s kako prošnjo na Velko, nam ta odgovori, da še nima zaradi prevzema niče-sar uradnega v rokah, in zato naši proš-1 nji ne more ugoditi. Če se pa obrnemo v Št. Ilj, nam ta odgovori, da spadamo pod Velko. Naši občinski odborniki pa nimajo glasovalne pravice niti na Velki niti v Št. liju. Jasno in brez komentarja je dejstvo, da smo vsekakor bolj navezani na Št. Ilj kot na Velko ter bolj na Maribor kot na Sv. Lefiart. To je že Sladki vrh dokumentiral in bo še. če se mu ne bo dala priložnost preje, pa ob prvih volitvah! Še obstoja tukaj neka tretja stvar, in to, če bi se s Sladkim vrhom tvorila .neka izjema ter se mu dovolila samostojna občina! V tem primeru bi lahko pritegnili okoliške vasi in to Vranji vrh, Sve čane, Šomart, nekaj Ploderšnice ter Selnico. Tako bi bil vsaj najpravičnejše končan boj, ki se. bije med Št. lijem in Velko zaradi nas, Tudi materialno bi bilo za nas najugodnejše, če bi bili samostojni, tako bi vsaj naš denar ostal tukaj, tukaj se bi lahko delalo, tako pa služi Sladki vrh s svojo tovarno drugim le kot molzna krava. V zameno se nam ne da ničesar. Mislimo, da bi se zaradi tega, ker bi bili materialno aktivni, morala napraviti izjema ter bi se dovolilo Sladkemu vrhu, čeprav ne bi imel predpisanega števila občanov, samostojna občina. To so naše težnje, od katerih ne odstopimo in zaradi katerih bomo še izpregovorili. Polfčane Občinske zadeve. Te dni se je vršila v uvorani hotela Bauman občinska seja. Na dnevnem redu so bile različne zadeve. *ako je bil izvoljen davčni odbor, ki ga sestavljajo gg. Geuer, Senegačnik in Kodrič ter namestniki Bauman, Detiček Šte-,an itt.Fuks. S tukajšnjim elektrarnarjem Bila sklenjena nova pogodba glede do-ave toka za cestno razsvetljavo in pre-Za,ee podjetnik po njej tudi vsa popravki ir, dobavo žarnic.'Mnogim se je do-v°hla podpora v denarju in naturi. Po-?eshiikoni Skrbišu, Kolencu, Fiketu, Hri-erniku, Mohorku in Reberniku se je pri ^alo domovinstvo. Določile so še nano-občinske uradne ure, ki bodo ob dežnikih od S. do 12. in 14. do 18. ure, ob ‘s°Botah od 8. do 1L in ob nedeljah pred-Jj0,dne. G. župan bo imel svoje uradne ,neve ob torkih, petkih in nedeljah. V za-evi studeniškega vodovoda je na prošti0 tamošnjih tržanov občina sklenila, da ! ^stopila kot član k vodovodni zadru-8l’ ki bi jo kolikor moči podprla. Za ta-žoštij most pa je že obljubljena notrebna Podpora in bo razpadajoči most čez Dra-Vinio baje kmalu zamenjan z novim. V žkrajšem času se ustanovi v Poljčanah krajevni občinski odbor Rdečega križa. Članarina znaša 24 Din. Ker je bila na dnevnem redu zelo važna točka glede prejšnjega blagajniškega poslopja, ie prišlo na sejo tudi mnogo drugih občanov. Preglednik računov pa je ugotovil, da je naše! občinsko blagajno v popolnem redu. S 1. aprilom prevzame blagajniške posle delovanja, za kar položi d o>'oče no varščino v znesku 15.000 Din. Po tri in pol urnem razpravljanju je predsednik Anton Medved, potem ko je bilo še prečita-no pismo bivšega blagajnika, vseskozi živahno sejo zaključil. Iz Sokola. V sobotnem poročilu občnega zbora je med novoizvoljeno upravo pomotoma izostalo ime nadvse marljive naše sokolske delavke sestre načelnice Mire Požegove, kar s tem dopolnjujemo. Zdravo! mi ih leto, ki znaša 74.000 Din; mestna občina prispeva k potrebščinam kakor običajno 40.000 Din. Iz poročila poveljstva je posneti, da se je gasilska četa udeležila pre teklo leto gašenja pri 25 požarih, gasilskih vaj pa je bilo vsega skupaj 52. Kot zadnja točka so bile volitve v upravni in nadzorni odbor. Izvoljeni so povečini dosedanji odborniki s predsednikom okrajnim šolskim nadzornikom g. Cepudrom na čelu. Poroke. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se poročili preteklo nedeljo sledeči pari: Jožef Golob, zidar in Neža Pesjakova, posestnikova hči, oba iz Spuh Ija: Jožef Brmež. posestnik vdovec ter Elizabeta Pihlerjeva, oba iz Pacinja: Anton Salar, rudar iz Spuhlja in Antonija Žvegla, zasebnica iz Dornave; Franc Turk. posestnik iz Lancove vasi in Jera Petrovičeva, posestnikova hči iz Podvin-cev. Obilo sreče! .Novi grobovi. Po dolgi mučni bolezni je v ptujski bolnišnici umrl upokojeni orožniški narednik Jakob Stožer. Pokojnik je bil zaradi svojega mirnega značaja splošno priljubljen. Bil je tudi več let predsednik veteranskega društva v Ptuju. Dosegel je starost 56 let. — V Ptuju je. pa umrl Andrej Babič, upokojeni uradnik posojilnice v Ptuju. Dosegel je starost 80 let. Naj v m. p. m mmm ——. m, mmimm——n——. Tezno Ubožna akcija, člana socialnega odseka g. Žunko in Nerat sta te dni nabirala od hiše do hiše živial za tezenske reveže. Vsaka hiša ie darovala po možnosti. Podžupan g. Šebeder pa je nabral precejšnjo vsoto v denarju. Odzvale so se v prvi vrsti naše tovarne zlasti tovarna »Splošna«. Vsem, hvala! Proračun kr. šol, odbora odobren. Kr. banska uprava ie odobrila proračun kr. -šol. odbora v znesku 86.500 Din. Sokol Tezno. Uradni dnevi so odslej vsak ponedeljek in petek od 18.—19. ure v šoli. Tu se piačuje odslej članarina in se dobe vse informacije tudi glede raz-poredbe telovadnih ur. — V soboto 9. februarja ob 19. uri predava br. Robnik prof. drž. učiteljišča v Mariboru v pritličnem razredu osnovne šole o temi: Kako čuvamo Jugoslavijo. Sestre in bratje, udeležite se predavanja polnoštevilno. Zdravo! Stran 3. Lfubavni par: Ko slišiš, da prihaja mati, tedaj zakašljaj. Dobil boš za to dinar. Mali Ivica: Ne morem, ravnokar sem pojedel bonbon. PROIZVOD „UNION“ ZAGREB Gospodarske vesti Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industriicev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu); Otvorjeni konkurzi v dravski banovini, vrbaski. drinski, zetski in moravski — (—), savski 2 (1), primorski — (2), donavski 1 (—•), vardarrkh Beogradu, Zemunu in Pančevu — p j; razglašene prisilne poravnave izven konkur-za: v dravski banovini 5 (—), v savski 3 (3), vrbaski, primorski, drinski in moravski — (—), zetski — (1), vardarski 1 (—), Beogradu, Zemunu in Pančevu — (2), končana konkurzna postopanja; v dravski banovini, zetski 1 (1), savski 2 (4). vrbaski, moravski, vardarski — (—), drinski 2 (—) Beogradu, Zemunu in Pančevu 1 (—); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (—), savski 1 (—), vrbaski, zetski, moravski, var cfarski, Beogradu, Zemunu in Pančeva — (—), primorski in drinski — (1). Češkoslovaška bo kadila jugoslovanski tobak. Iz Prage poročajo, da jeobkoncu preteklega tedna generalni direktor našega tobačnega monopola g. Markovič, sklenil s češkoslovaško mor.opolsko upra vo pogodbo glede dobave 3 in pol milijona kg jugoslovanskega tobaka za cigarete v vrednosti okrog $0 milijonov dinarjev ali 50 milijonov Kč. Ta dobava tobaka se ne bo izvršila na podlagi kompenzacij, temveč bo služila v celoti za likvidacijo češkoslovaških zamrznjenih terja tev v Jugoslaviji. Plui Občni zbor ptujske gasilske čete. V nedeljo 27. 1.111. so imeli ptujski gasilci svoj redni občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Cepuder. Navzoči so bili nadalje okraini glavar dr. Bratina, mestni župan Jerše ter zastopnik gasilske zveze v Liubliani g. Muzek. Na dnevnem redu je bila kot prva točka proračun za tekoče Razno Posest SEPARIRANO SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna ul. 26, vrata 2. 380 CENENE POROČNE PRSTANE, kakor prstane s kamenčki in vsakovrsten zlat nakit si lahko daste iz stare pokvariene zlatnine moderno predelati. Popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust Jahn. zlatar in draguljar. Stolna ui. 2. 5400 Lokal MALA HIŠA z vrtom v Novi vasi pri Mariboru naprodaj. Potrebni kapital Din 15.000. Vprašati dopoldne Jože-Vošniakova ul. 21/11, Maribor. 375 Sobo odda SOBO oddam. Koroščeva 6/1. 369 Stanovanle GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Jo-sipina Arzenšek. Grajska ul. 2 v gradu. 374 Službo dobi SOBO. lepo, poseben vhod, za enega ali tudi dva gospoda oddam takoj. Stritarjeva ul. 5/1. 372 NATAKARICO. čedno, prijazno in agilo. sprej me takoj Vicel, Rotovški trg št. 8. 381 LOKAL za trgovino ali manjšo chrt oddam Stritarjeva ul 5. 371 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam. Glavni trg 12/11. 373 ^doKaris: 9 ?D©m'ni i* nerodnega $okohveoa življenja Veleizdaja. bkoro vsako nedeljo smo gostje trgovce kavarne imeli navado napraviti kak-en izlet v tržaško okolico. Slučajno sva jj Lojzetom Kalistrom nekoč zamudila od-H tako, da so prijatelji že cdšli nezna-jib m* šariva i° s,ePO v Barkovlje, ker C Pu tu r>! bilo, jo mahneva na Prosek, j r, lih tudi ni bilo, a povedali so nama, j^to njihovo društvo »Hajdrih« odšlo v vr'Ž na veselico. Udarila sva jo zatorej Veim Tam- vst°piva na veselični prostor •Ukega dvorišča Košute. Bumo so naju zdravili. Za ta prisrčni pozdrav sem na i° zallva!i!, Mrazil svoje veselje nad vJndno Čutečimi Križani in tih navduše-ža Za Prihodnje volitve deželne in dr-jgpP^borkse, ko morajo voliti edino na-j sa očeta Nabergoja, ki je prvi in naj-‘J zaslužni mož za našo okolico in Trst, žef„Driiiubljen ceI° pri cesariu Francu Joto*,; Rekel sem jim, naj ne poslušajo ne fonerja ne Burgštalerja, ne namest- nika ne župana, ker mi hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodarji. Buren aplavz je sledi! mojemu govoru. Za menoj se je oglasilo še več govornikov, med njimi vehementna Ludvik Furlani in Dragotin Martelanc. Navdušenje je trajalo pozno v noč. Prepevaje smo se vrnili s »Hajdrihom« do Proseka in potem sami v Trst. Ni pretekel teden, ko mi je sodni av-skultant P. rekel, da sem si naprtil »groz nega hudiča«. Povedal mi je namreč, da je magistrat vložil potom namestnije tožbo proti meni zaradi veleizdaje, ki sem si jo nakopal v nedeljo v Križu. Pomiril pa me je obenem s tem, da. ima zadevo v rokah višji svetnik C., ki je sicer eder. najboljših juristov, natančen, ali vseeno dober človek, on pa je pri njemu zapisnikar. Zagotovil mi je, da mi bo po svoji moči pomagal. Pri veselici so bili poleg imenovanega še trije drugi avskultanti navzoči in samo eden od teh — velik bogataš — ie prišel k meni in me prosil, naj ga nikar ne stavim za pričo. Obljubil sem mu, da ne bom ne njega ne drugih izdal. Prosil pa sem ga, na j drugič ne hodi več okoli vrele kaše. Nekaj dni pozneje dobini res vabilo k sodišču. Sodnik me vpraša, v katerem jeziku želim govoriti. Slovenski, je bil moj odgovor. Obžaloval je, da jezika ne zna in me prosil, da govorim nemški. Zapisnikar je bil imenovani avskultant P. Po preč!tanin mojega in dveh drugih govorov, ki so tudi padali na moj rovaš, me sodnik vpraša, če to priznam. Odgovoril sem, da ne. Zagotovil sem ga, da je to izmišljena denunciacija, ker med našim ljudstvom, katero do zadnjega poznam, ni mogoče, da bi napravil takšno izdajalko tožbo. Prosil sem ga, naj mi pove dotičnika, ki je tožbo vložil, da se lahko vpričo njega zagovarjam. Sodnik mi je odgovoril, da je okoli dvorišča najmanj dva metra visok zid, ter da so za zidom poslušali in notirali govore tamošnji kapovila, dva orožnika in župnik Grubiša, ter so na vzklikanje »Živijo starosta!« »Živijo Karis!« napravili ovadbo potom magistrata na namest ništvo. Prosil sem ga, da pokliče te priče v konfrontacijo. Zanikal sem mu 0-vič, da bi inkriminirane besede izustil in če so padle, jih nisem slišal. Vprašan, če nisem ves popoldan šel z dvorišča iti če sem slišal vse govore, sem mu odgovoril, da sem bil približno eno uro odsoten, ker sem šel v kuhinjo večerjat. Čudno se je zdelo sodniku, da nisem večerjal pri svoji družbi na prostem. Nekako v sramežljivi obliki sem mu povedal, da sem zaljubljen v hčerko Košute in sem šel samo zaradi tega večerjat k njej v kuhinjo. Dokaz temu, je lepi šopek v gumbnici, s katerim sem prišel iz kuhinje, na čemer so mi prijatelji čestitali. S tem je bilo prvo zasliševanje končano. Seveda sem vse ukrenil za primer, da bi bila Košurtova hči poklicana na sodnijo. Pri drugi obravnavi je že vede! sodnik za imena Furlanija in Martelanca. Pritiskal je vame, da ju izdam. Odgovoril sem mu, da je Furlani državni uradnik in tudi izvrsten patriot. Martelanc pa zelo miren človek, ki bo nekoč za njegove patriotične zasluge postal še državni narodni posla” c. Rekel mi je, da nimam pravih dokazov opravičbe za moj govor. (Se bo nadaljevalo.) fpominlaite 1« CND ■a®5!3 BELI TEDEN V prodajo dajemo ogromne količine belega blaga. 3amč mo za brezhibno kakovost. Blaga, ki ne izpolnjuje upravičenih že j strank, zamenjamo na svoje stroške al vrnemo denar. Komur Je do cenene nabave, brezhibnega b aga. nai naroči še danes potrebno btego iz naslednega pregleda: . . .■.;L,rTTTl I M I I » i B’aao razpoSIVamo po povretfu. Za pošllike 7z !eqa preg eda v vrednosti od Din 250*— naorej plačamo poštnino mi, oošl emo ^o ej franko. Za cene, kakovost in količine se obvezujemo samo. dokler traja zaloga, za čas ..Belega tedna *. Blsgo orocfa amo na lastni riziko. stranke so torej sigurne, da za svol dober denar doae dobi o blago. EKastner i Oh!ar. Zagreb Največja trgovska In od prem r»a tvrdka v Jugoslaviji Izdaja konzorcij »Jutra« ■» Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: IM Pl VOJ REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d.t predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. R/4 šifon za perilo, j H/45 Sifon za pe-JP/550 šifon z moč-1H/400 šiion za pe reklamna vrsta meter Din 5, rilo, boljša vrsta meter Din 6.— limi nitkami,, šir. j rilo, dobra vrsta, 75 cm, meter Din 7.— širine 72 cm, meter Din 8.— N/ll šifon za posteljnino, močna vrsta, širine 80 cm meter Din 9.— J/12 šifon s tenkimi nitkami za žensko perilo, šir. 90 cm, meter Din 9.— JAD/10 šifon za perilo, srednje debele nitke, presku-šena vrsta, šir. 76-"8 cm, meter Din 10 — MJ/13 šifon s tanjšimi nitkami, dobre kakovosti, primeren za vsako svrho, šir. 80 cm. meter Din 10.50 R/I šifon, zelo dobra vrsta za posteljnino, šir. 80 cm meter Din 12.— J/I šifon srednje debelosti, zelo dobra kakovost, za perilo, šir* 80 cm, meter Din 12.— A/l šifon, lepa tanka nitka, za žensko perilo, šir. 80 cm, meter Din 13.- IVS/2 šifon, speci-1F/3 šifon, močna jalna vrsta, za po- vrsta za posteljni-stellnino, šir. 80 cm ! no, šir. 90 cm, me-meter Din 13.— j ter Din 14.— B/5 domače platno, močna debela nitka, širina 78 cm, meter Din 14.— S/6 šifon, zelo fina vrsta za žensko perilo, šir. 80 cm, meter Din 15.— C/7 batist-šifon, za žensko perilo, dobra vrsta, širina 78 cm, meter Din 13.— FB/8 batist-šifon za žensko perilo, šir. 80 cm. meter Din 16.50 0/9 gradi za moške spod. hlače, srednja vrsta, meter Din 9.50 G/14 gradi za moške spodnje hlače, dobra močna vrsta meter Din 11.— RG/15 Raye-grad! za moške spod. hlače, special. vrsta, meter Din 12.— B/16 bombaž, platno za riuhe, dobra vrsta, šir. 146 cm, meter Din 15.— H/17 bombaž, platno za rjuhe, boljša vrsta, šir. 148 cm, meter Din 17,— B/18 bombaž, platno za rjuhe, močna vrsta, šir. 148 cm, meter Din 19.— C/19 bombaž, platno za riuhe, debele nitke, šir. 148 cm, meter Din 22.— G/21 platno za prevleke, navad, vrsta šir. 170 cm, meter Din 22— KO/21 platno za prevleke, reklamna vrsta, širina 180 cm, meter Din 24— V/22 molino (?.oltiča) tanka nitka, meter Din 4.— M/23 molino (žolti-ca), močna nitka, meter Din 6.— 11/24 molino (žol-tica) za rjuhe, sred. vrsta, meter Din 12.— 111/25 molino (žo'-tica) za rjuhe, boljša vrsta, širina 146 cm, meter Din 14.— IV/26 molino (žol-tica) za rjuhe, močna vrsta, šir. 148 cm, meter Din 16— V/27 molino (žol-tica) za rjuhe, zelo dobra vrsta, šir. 148 cm, meter Din 18. - AG/28 progasti gradi za blazine, šir. 80 cm, meter Din 11 — JT/29 inlet za blazine v rwa barvi-šir. 80 etn, meter Din 9— JT/30 inlet za pernice v roza barvi, šir. 120 cm, meter Din 18.— R/31 brisače po metru, bele in z borduro, meter Din 6,— R/32 brisače po metru boljša vrsta z borduro, meter Din 8.— R/33 brisače po metru, zelo dobra vrsta, bele iu z borduro, meter Din 10— ST/34 namizni prt. po metru, belo kockasto tkivo, šir. 120 cm, meter Din 16— ST/35 namizni prt, bel, karo vzorec, vel. 120X120 cm, komad Din 24_______