St. 174 MMttriabn v »minil ms Ishija, Izvseafi AiUftcfi ftt 30. phrma se m apr< 4at«o Oerbec .811» v tor—i a* Wil« 1M3. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII ijotrtj. Uredfllitvo: ulica M) •• P®*IJ«jo ajiK M 1UU 1».-« . .i V-'V Edinost. V i L 19.50, pol tein . - ta celo I 4 Bk »ef - TcMoa araamiivi ta sporo ft. 11- cDINOST Številke v Trstu in okolkf po 20 cent — OfUsl se rabuude f •trofeosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sttavale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih cavodev mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najnanj pa L X — Ogla* naročnini In reklamacije se poOlJajo isklfučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica «v> Frančiški Astikcg* štev. 20. L nadstropje. — Telefon acednlitva ta upravo I14K Prednostni glasovi Ofotl dl prtferenza) Po premenjenem volilnem redu, ki ga ie , poslanička zbornica že odobrila in ga senat gotovo tudi kmalu odobri, odpadejo sicer takerzvani dodiatni glasovi (voti di ag-f^jfunta), s katerimi je mogei volilec, ki je glasoval za eno stranko (z odprto, nepopolna listo), podipiretti tudi drugo stranko, ostanejo pa takozvani prednostni glasovi (voti di preferenza) in sicer bo volilec razpolagal s tremi takšnimi glasovi. Če ne bi bila teh predmestnih glasotv, bi kandidati ene liste prihajali na vrsto po tistem redu, v katerem- bi bili predlagani: če bi na listo odpadel samo en mandat, bi ga dobil prvi, će bi odpadla nanjo dva, bi dobila mandata prvi in drugi, če bi odpadli na listo trije mandati, bi jih dobili prvi, drugi in tretji kandidat. S prednostnimi glasovi pa imajo volilci možnost, da to, navadno le poi kakem ožjem volilnem odboru določeno razvrstitev premen i jo, napisavši na svoje glasovnice imena, drugo pod dlrugo, a kvečjemu tri, tistih kandidatov svoje liste, katere bi izmed teh oni, volilci, hoteli videti izvoljene kot prvega, oziroma drugega ali tretjega, ne glede na to, kateri so biH predlagani v listi na prvem, drugem ali tretjem mestu. Po novem volilnem redu bo glasovnica •cLžavna (scheda di s tato), jo dobi volilec .s 2 i e pred samim glasovanjem iz rok predsednika- volilne komisije in jo bo moral on sam izpolniti v kabini. Prvič bo morali zaznamovati izmed raznih na glasovnici uradno natisnjenih znakov tistega, ki je znak njegove stranke, in drugič zapisati imena ali vsaj številke tistih treh kandidatov iste stranke, katerim daje predno&t, bodisi istim, ki jih je že predlagal volilni odbor, ali pa drugim kandidatom iste kandidatne liste. Proti vsej tej napravi in posebno tudi proti načinu, ki je zanjo sprejet v načrtu volilne reforme, so se ogtasili v poslanski zbornici z zelo tehtnimi razlogi razni govorniki, Smatral sem za svojo dolžnost, dsa se jim pridružim tudi jaz, ter sem zato izjavil na seji 21. t. m. približno naslednje (po stenografskem zapisniku): «Naj mi zbornica dovoli, da ji v imenu svojih volileev, da, v imerat vsega slovanskega prebivalstva Julijske Krajine, povem, dia se nismo nikakor strinjali s sistemom takozvanih prednosti, sistemom notranjega boja med kandidati iste liste, ki gdtov.o ne odgovarja dostojanstvu, svečanega čina, kateri so volitve. Omejim se pa na to, da povdarim tiste tofcke, ki se mi acfojo bolj bistvene*. . « Predvsem mora volilna pravica, biti enaka. Če se za vršenje te pravice zahteva znanje branja in pisanja, potem vo^ lilna pravica ni več enaka. S tem, da s« uvedejo prednostni glasovi, ki naj se oddajajo na način, ki zahteva prav to, da volilec ne bodi analfabet, se jemlje enakost volilne pravice. Povrhu — kar je že povdaril poslanec Chiesa in na čemer je treba z vso resnostjo vztrajati, preneha tajnost glasovanja, ker bo razlika med! volBcem, ki se bo mudil v kabini, da zapiše tiste dva ali tri prednostne glasove, in drugimi, ki pridejo takoj ven iz kabine. Znamo, dia se pri volitvah — ne govorim o naših krajih, da ne bi izzval medklice v z desnice —, semtertja pojavljajo nasilja, pritiski, terorizem itd'. Volilci morajo biti zavarovani iproti temu, kolikor je mogoče, in imeti zato gotovost, da se po nobenem indicu (znaku) ne odkrije, kakor so glasovali. Na tretjem mjestu ne vem, ali se je komisija bavila s tem, da bi proučila, koliko zamore trajati glasovanje v sekciji z mnogimi volilci po tem sistemu. Kjer bodo močne manjšine, kjer bo večinske stranke zares samo četrtina volil cev, (op. ur., kar zanjo zadostuje, da pridobi -iilec lahko odda 3 prednostne (preferen-čne) glasove, sch bile stranke levice sploh proti ohranitvi prednostnih glasov; ravno tako pod. Wilfan. Popolari so .predlagali, naj se število prednostnih glasov skrči cd 3 na 2. Obveljal je predlog komisije, da ostane člen 57 neizpremenjen. Nadalje je bil odobren člen 71, ki določa, da morajo biti predložene (volilne ll|iste najmanj po 1000 in ne več kakor po 1500 volilcih. Predlog posl. Wilfana, naj fbi se tujerodbim manjšinam dovolilo, da smejo postaviti svoje kandidate tudi samo v enem volilnem okrožju, je zbornica zavrnila. Kar se tiče kvoruma, je ostalo določilo, da se v slučaju, da ne bi nobena lista dosegla 25^5 veljavnih glasov v državnem volilnem okrožju, število poslancev razdeli med liste po sorazmernem sistemu. Zbornica je ccio-brtla zakonski načrt z 223 proti 123 glasen cm. Nato se je oglasil k besedi Mussolini ter predlagal počitnice za zbornico, češ poslanci lahko počivajo, vlada pa ne vrnit zakonom, še dalje z istimi plačami in drag irskimi dokladami. Pa tudi osebe, ki bodlo vpokojene naknadino v rotku treh let po uveljavi jen ju novega zakona, naj dobe pokojnino po starem zakonu. Predlog je izzval pri opoziciji veliko ogorčenje. Še predno se je začela seja zakonodajnega odbora so imeli radikalni člani zakonodajnega odbora sejo, na kateri so razpravljali o ultimativnih predlogih demokratov. Po konferenci je zaprosil minister Trifkovič poslanca Davidoviča, naj se sestane ožji demokratski odbor, ki bo koaife-riral z radikali o teh vprašanjih. Nato so sestali z radikalne strani Pašič, Laza se Marković, Niko Perić, Marko Trifkovič, Niša Trtfunović in Marko GjuriČić, z.d'emo-kratske strani pa posl. Reisner, Davidovič, Kumanudi in Popovič. Ker je razgovor trajal dalj časa, je bila seja zakonodajnega odbora prekinjena. Do sporazuma ni prisila, ker radikale i niso hoteli pristati na demokratske predloge niti v vprašanju penzij, niti glede stalnosti uradnikov, niti glede plač. Vsled tega so bili razgovori prekinjeni. Demokrati so na svoji popmki'anski seji v klubu sklenili, dla zapuste zakonodajni odlbor. Popoldanska seja plenuma zakonodaij-nega odbora se je pričela ob 20. Prvi je govoril demokrat Popovič, ki je zahteval, sme; nakar se je zahvalil predsedniku cja 9Q ne razpravlja o predlogih, ki jih je zbornice posl. De Nicola za trud. Zbornica \ stavil radikalni poslanec Svnoctcvic. Pred-je viharno pozdravljala pod. De Nicola. sednik Gjuričić je ta predlog zavrnil. Prestolonaslednik v Ptdi PULA, 22. Včeraj je prispel semkaj na jahti cJela» prestolonaslednik princ Hum-bert v privatni formi. Ta vest se je bliskoma razširila po mestu in prebivalstvo je priredilo princu burne manifestacije, Jugoslavija Uradniški zakon sprejet — Opozicija zapustila zakonodajni odbor BELGRAD, 22. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je predsednik naznanil, da se je desetčlanska sekcija za razpravo padec od dobrega na slabo. Upokojevanje 7e ta predlog Nato je cSobil besedo Ljuba Davidovič, ki je podal v imenu demokratskega kluba naslotpno izjavo: «Ta zakonski projekt, kakor tudi vsi ostali zakoni, ima svojo dobro in slabo stran. Slaba stran je v tem, ker nam ni uspelo, da zakonski načrt popravimo in zboljšamo, Dobra stran zakona pa je imela malo sreče in je bila uničena s prehodnimi naredbami, tako da je postaj uradniški zakon zelo slab zakon. Ni nam uspelo, da popravimo odredbe o plačah. Prehodne naredbe razveljavljajo za tri leta popolnoma stalnost uradnikov. To znači o zakonu o sodnikih konstituirala. V njej se nahajajo od! opozicije dtr. Grisogono (dem.), dr. Hohnjec (SLS), dr. Behmen (musi.) in Joca Jovanovič (zem.). Nato se je nadaljevala razprava o 11 poglavju uradniškega zakona, ki govori o prehodinih naredbah. Posl. dr. Popovič (dem.) je zahteval, da se z revizijo ukinjenja mesta v državni službi ne smejo popolniti v roku treh let od dneva izvršene redukcije. Posl. Gjorgjevič (dem.) je predlagal, naj se plače { nasiavljencem s fakultetno naobrazbo po-; logi, radi katerih mi kot opozicija ne mo-večajo in prično stalni uradniki s fakjl-; remo sprejeti odgovornosti, da se zakon v tetsko izobrazbo z 8. skupino prve kate- j tej obliki sprejme. Ta zakon je škođfcjiv in gori je in da dobe 75.50, .oziroma 25 odistot-! ne koristen. Radi tega na njem ne moremo ko-.. Posl. Simonovič (rad.) je predlagal,'sodelovati. Prepuščamo vladi in njeni ve-naj se v člen 239., ki govori o upokojencih,! čini, d!a nosi odgovornost za svoje delo. vstavi destavek, po katerem ostanejo oni Ona naj nosi posledice, ki bodo izvirale iz uradniki, ki so bili penzijonirani prej no-i tega zakona f» uradnikov se bo po tem zakonu vršila na nepravičen način. Zato tega zakona ne moremo odobravati. Upokojenci so doslej živeli v zelo težavnih razmerah. Z novim zakonom pa jim ni nič petmagano. Ta zsakon je usoden za njihovo eksistenco*. Govoreč o- redukciji uradništva omenja Davklovič, da se bo izvršila po vsej priliki na ta način, kakor se najmanj želi, ker se bo, kakor se bojimo, izvršila enostransko. Davidovič je zaključil svoj govor: «To so raz- Nato je govorit poet. Sofijs ki je v frne-nu svoje stranke nastopat v istem amadu kot demokrati. Po njegovem govoru so teokrati in SLS zapustili dvorano. Zemljoradnik« in muslimani seji sploh našo več prisostvovali. Po njihovem orlii"1^ je govoril minister Marko Trifkovič, ki je suuišaf utemeljiti, zakaj ni mogel sprejeti demokratskih predlogov. Po kratkem odmoru je poročevalec dr. Kojič čital člen za členom, ki so bili sprejeti z izpreimembami, ki jih je pojasnil minister. Tako je bilo tudi zadnje poglavje uradniškega zakona sprejeto. Nato . se je vršilo poimensko glasovanje o zakonu v celoiti. Za zakon je glasovalo 23 poslancev, radikali in džemijefeovci. Opozicije ni bilo. Zakon pride seda? v obliki resolucije na dnevni redi narodne skupščine najbrž že v torek. Kaj bo z Radićem? BELGRAD, 22. Razprava o poročilu imunitetnega odbora glede izročitve posl. Stjepana^ Radića in glavnega odbora njegove stranke, ki so podjpisali vodilni proglas, se bo vršila v torek. Radič bo aretiran takoj, čim bo sprejet predlog imunitetnega odbora, kar se pričakuje za torek. ZAGREB, 20. Zagrebška policija je izdala.' naredbo, s katero zabranjuje dajati novinarjem kakršnekoli informacije glede ukrepov proti Radžću. Ta se nahaja po privatnih informacijah na svojem posestvu. Preiskava, ki jo vodi v Zagrebu pomočnik ministra notranjih zadev, je spravila na dan dokumente, ki silno kompromitirajo nekatere ugledne člane nacionalističnega dlruštva «Hiarta*x». Minister Marković odklanja izvolitev v Jadransko banko BELGRAD, 22. «Tribuna* prinaša izjavo mdnistra pravde Markoviča, da odklanja izvolitev v upravni odbor Jaulranske banke! v Trstu. Pričakuje se,."da bo storil isto tudi dr. Marmkovič. Po sprejetju vojaškega zakona — Poročilo vojnega ministra kralju BELGRAD, 22. Minister vojne in mornarice je takoj po sprejetju zakona o u-strojstvu vojske in mornarice od; strani narodne skupščine poslal Nj. Ved. kralju Aleksandiru daljše brzojavno poročilo na Bled. Poročilo se glasa: Naznanjajoč Vašemu Veličanstvu* da je danes narodna skupščina definitivno sprejela zakonski predlog o ustrojstvu vojske in mornarice, si dtovoljujem izrazili Vašemu Veličanstvu v imenu celokupne vojake in mornarice našo najglebokejšo zahvalo za Vaše prizadevanje, da se je ustvaril ta zakon. Vaše Veličanstvo je storilo s svoje strani največ, da smo dobili ta dobri zakon, s katerim ni le podana prava podlaga za uspešni razvoj in ojačenje nase vojne sile, ampak se tudi izboljša gmotni položaj častnikov in podčastnikov. Vsa vojaška sila je srečna, da gre v prvi vrsti največja zasluga zia ta zakon Vašemtu Veličanstvu, potem kraljevski vladi in narodni sikup-ščini. Zahvaljujoč se Vašemsu Veličanstvu za vePiko vnemo in prizadevanje, ki ste je l udi o tej priliki izkazali vorski in mornarici, Vas prosim, da ste uverjeni o naši ne-omahljivi veri in vdanosti in da blagovolite sprejeti naš pozdrav z diragkn nam vzklikom,: «Živel naš vzvišeni vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Aleksander L» Kraljeva zahvala BLED, 22. Kralj Aleksander I. je odgovoril na brzojavko ministra vojne in mornarice generala Pešića tako-le: «Z zadovoljstvom sem prejel poročilo, da je v naredbi skupščini definitivna' sprejet zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Ob tej jpriliki izrekam Vam najtoplejša zahvalo in priznanje na dosedanjem Vašem trucPu in naporu, da so ustvarjeni temelji za razvoj naše vojske in da je doseženo izboljšanje gmotnega stanja oficirjev in podoficirjev, kar mi je bilo toliko pri srcu. S tem zakonom ni udarjen samo gotov temelj naši vojski, temveč je dana naši domovini najmočnejša garancija za mrr, katerega imamo čuvati». ČehoslovaSka Za posredovanje Čehoslovažke med Italijo in Jugoslavijo? PRAGA, 22. Predsednik dr. Masaryk je v daljši avdfjenci sprejel Kamila Casti-gliione. «Tribuna» pripominja k tej avdijen-ci, dla ima vrlo političen značaj. Avdijenca italijanskega finančnika je pomembna, ker ;,2 Castiglione za časa predsednika vlade Tusarja nai konferenci v Portorose I. 1920. s svojim vplivom pripomogel k vzpostavitvi prijateljskih orfnošajev med Italijo in čehoslovaško repubKko. List dalje veli, da je MussoJiniju mnogo ležeče na tem, da uspe misija CastigHjcMia. Videti je, da skuša Castiglione v Pragi sondirati teren za posredovanje C-ehodlovaške v sporu med) Italijo in Jugoslavijo radi Reke. Francija Angleški odgovor radi odškodnin v Pariza PARIZ, 23. Včeraj je bil izročen na Quai d'Orsayu angleški odgovor na zadnjo nemško noto. Poincarč bo najprej ta odgovor proučil ter bo nafto stopil v stik z belgijsko vlado. Drugače se pa na zunanjem ministrstvu varuje najstrožja tajnost o vsebini angleškega odgovora. Popoldne se je Poincare dolgo ra*3gotvaryai z namestnikom angleškega poslanika y Parizu. Dinlomatični u- redhik agencije Havas poroča, da je Poin-care že sinoči izrekel svoje mnenje o an- fkeikem dokumentu belgijskim zavezni-;om, s katerimi se ba sestavil tudi skupen odgovor. Nemilia ! Nemčija ne bo opustila pasivne rezastence LONDON, 23. V angleških uradnih krogih se zatrjuje, da je Nemčija- dala razumeti zunanjemu uradu, da ne bi mogla nobena nemška vlada opustiti pasivne re-zistence v zasedenem ozemlju Wez gotovih določenih garancij. Pač pa je Nemčija pripravljena na pogajanja za določitev formule za poravnavo. Francozi bi lahko tudi polagoma v več presledkih zapustili ruha-sko kotlino, zakar bi Nemčija dala primerne garancije za izpolnitev svojih obvez. Francija bi morala tudi vzpostaviti na zasedenem ozemlju civilno upravo in dovoliti, da bi se izgnani nemški državljani p.avrnili na svoje domove. Demonstracije proti draginji v Breslavi BERLIN, 23. Wol£ova agencija poroča, da so se včeraj vršile v Breslavu velike demonstracije proti draginji. Več trgovin z jestvinami je bilo oplenjenih. Policija je bila prisiljena rabiti orožje in je bilo pri spopadih več demonstrantov ubitih. Prefekt je proglasil obsedno stanje v vsem okraju. Pokrajinski oddelek splošne delavske zveze je" ponudil policiji svojo pomoč za vzdrževanje reda. Strogo izvrševanje blokade zasedenega ozemlja BERLIN, 23. Iz zasedenega ozemlja prihajajo poročila, da se izvršuje blalca/dia z največjo strogostjo. Pribiti so 'bili proglasi, da se bo streljalo na vsakogar, ki bi hotel prekoračiti mejo. Pomanjkanje živil .je že zelo občutno, večina trgovin je -odprta ie nek&j ur na dan, druge pa so sploh prenehale poslovati. Po železnicah se prevažajo živila le za zasedbene čete, ki kupujejo za visoke cene tufdž potrebščine, ki so določene za civilno prebivalstvo. Hardeuov morilec prijet DUNAJ, 23. Policija je predi nekaj tedni are? ti rala sumljivo oeebo, ki se je izdala za nekega Horsta- Nadaljnja poizvedovanja so pa dognala, da gre za nemškega nacionalista in bivšega poro6ni3ka. Ankerraaraia, ki je v minotlem letu napadel v Berlinu Maksa Hardena ter ga smrtnonevarno ra^ nil. Ankermann je bil ttfdii že obsojen v kontumaciji in |e nemška vlada zahtevala njega izročitev. Na Dunaju je posečal pod izmišljenim imenom nacionalistične kroge ter se ga je večkrat videlo v družbi bivših avstro-ogrskih častnikov. Nemčija kupuje t Rusiji Bio BERLIN, 23. Nemški urad za razdelitev žita je sklenil s trgovsko delegacijo so* vjetske ruske republike v Nemčiji pogodbo, glasom katere bo Rusija db 30. novembra t. 1. diobavila Nemčiji 20 miljonov p udov žita. Nemčija bo za to žito nakazala Rusiji predujme, ki jih bo ta-le uporabila za nakup nemških industrijskih proizvodov. Francozi proti dobavljanju nemškega premoga Italiji BERLIN, 23. «Vossische Zeitung» poroča iz Essena, da se Francozi protivijo nadalj-nemu dobavljanju premoga iz Porurja Italiji. Vendar bo rnenda italijanski zastopnik premagal vse težkoče. Francozi so tudi zaplenili premog, ki je bil določen za angleško zasedb eno cono. Francozi pretrgati železniško zvezo Frankfurt - Hamburg BERLIN, 23. Wolfovi agenciji poročajo, da so Francozi pretrgali železniško progo Frankfurt - Hamburg. Francoska oblastva so tudi odredila, da se moTa takoj izprazniti veliki hotel <=Handelshof» v Essenu »-♦ sedež sodišča v Bochumu. Oprava teh dveh pct&lopij pa se mora pustiti na mestu. S kolesom po zraku DAYT0N, 22. Inženir W. E. Gerhardt je izumil letalo, ki ga bo človek lahko gnal sam naprej, tako približno kakor žene kolo. Gerhardt je že napravil več poizkusov; preletel je dlosedaj kakih 7 m. Stični poizkusi se bodo vršili v Franciji. Pciglavar mehikanskih upornikov umorjen NEW - YORK, 22. Iz E1 Paso, ki letži na mieh.kanski meji, prihaja vest, da je bil poglavar upornikov Francesco Vr'.la umorjen v petek zjlStraj v svojem lastnen* dio-niu Zdi se, 'Ja ga- je ustrelil irjed! prepisci -ni nje-gcv lastni tajnik. Trillo. Med pristaši teh dveh mož se je vnela prava bitka, katere se je udeležilo okoli 800 mož; izgube so znašale preko 100 bojevnikov. Nekaj minut pozneje kakor je Trillo umoril Villo, je padel sani; podi nožem, nasprotnikov. (Kakoit-je znano, je bil Villa eden izmed nćrjhrabre j s ih vojakov, ki jih je rodila Mehika; a poleg tega tudi ropar. Leta 1913 je zasedel mesto Tampico, pozneje tudi luarez; leta 1915 se je proglasil zia predsednika republike. Od! leta 1920 dalje je živel popolnoma mirno v svojem rojstnem kraju). DNE¥ME VEST! Zaključek zasedanja poslanske zbornice. V nedeljski številki smo poročali o interpelaciji poslanca Wilfana glede naših jezikovnih pravic. Z nepričakovano hitrim zaključkom razprave o volilni reformi in s tem tudi poletnega zborovanja poslanske zbornice je bila posl. Wilfanu) vzeta možnost, da bi razvil interpelacijo glede vladne politike proti kulturnim in jezikovnim pravicam našega naroda. Klic po pravici se radii tega ne sme zatreti in. bo moral najti druge tribune. Sprememba političnih okrožij na Goriškem. Uradni list «Gazzetta ufficiale* št. 170 z dne 20. julija 1923. prinaša kr. odlok z dne 5, julija 1923. št. 1489 kateri določa: Cl. 1. Odpravljeno je okrožje Tolmin. Ozemlje sodnega okraja Bovec in nekdanjega sodnega okraja Kobarid jc dodeljeno k okrožju Čedad. Ozemlje nekdanjega sodnega okraja Tolmin je dodeljeno k okrožju Gorica. ČL 2. Ustanovljeno je okrožje Idrija z ozemljem sodnega okraja Idrija. Čl. 3. Ozemlje sodnega okraja Červi-njan preide od okrožja Gradiška k prvemu okrožju Furlanske pokrajine. Čl. 4. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko bo objavljen v uradnem listu -Gazzetta ufficiale*. (Sledi običajna formula glede registracije odloka). Med splošno delavsko zvezo in fašistovskimi sindikati. V zadnjem času se je začelo zopet mnogo govoriti o sodelovanju med socialistično splošno delavsko zvezo in fašistovskimi sindikati. Kakor znano, se je o tem sodelovanju mnogo razpravljalo že lansko leto, a do njega bi bilo imelo priti tedaj s posredovanjem Gabrijela D'Annunzija. Kmalu pa so 'ti glasovi popolnoma utihnili. Da so se sedaj zopet pojavili, temu je dal povod govor g. Mussolinija v poslanski zbornici, v katerem je s posebnim povdarkom naglašal, da je fašizmu dobrodošlo vsako sodelovanje, posebno pa sodelovanje delavskega stanu. Socialistični poslanec D'Aragona, ki je obenem eden najvplivnejših članov vodstva Splošne delavske zveze, je podal izjavo, iz katere je bilo razvidno, da so napravile Mussolinijeve besede v zbornici globok vtis na vodilne kroge te nekdaj najmočnejše delavske organizacije. Od tadaj se je začelo vztrajno naglašati, da ie Splošna delavska zbornica popolnoma neodvisna organizacija, ki ni vezana na nobeno politično stranko. Uradno glasilo delavske zbornice «Battaglie sindacali* je objavilo članek, v katerem podkrepljuje v tem smislu izjavo poslanca D'Aragone. So znamenja, ki kažejo, da se bo vršila borba povodom volitev novega vodstva Delavske zbornice z gesli za sodelovanje s fašisti in prati njemu. Sodelovanju so naklonjeni reformistični socialisti, odločno pepti pa so maksimalisti in korou-nsti, ki bodo postavili, kakor se glasi, pri volitvah novega vodstva skupno listo. Med desničarsko «Giustizia» in maksimalističnim «Avanti» se je vnela huda polemika. Ako promatramo Mussolinijevo ponudbo s tega stališča, moramo priznati, da predstavlja zelo spretno potezo, katere prvi uspeh se kaže ravno v tej polemiki med obema strujama v socialističnem taboru. Mussolini pa je zasledoval s svojo izjavo še drug namen. Ko je naglašal, da je njegova zasluga, da ima na tisoče kovinarjev severne Italije zagotovljeno delo in vsakdanji .kruli, se je pri tem zavedat, da sestavljajo ravno kovinarji glavno maso članov Splošne delavske zveze. .lasno je torej, da je Mussolini hotel s svojo izjavo vplivati ^predvsem na delavstvo, ki je še včlanjeno v Splošni delavski zbornici. V fašistovskih. vrstah pa se pojavlja silen odpor proti sodelovanju, katero označajo kol novo /.vijačo proti Jiišizmu, ki da so jo zamislili voditelji Splošr.e delavske zbornice, da se z njo vzdržijo na površju in v ospredju. Fašislovski poslanec Fa-rinacei je objavil v c Giornale d'Italia- članek, v kat erem naglaša, da bo sodelovanje mogoče le tedaj, ako se Splošna delavska zbornica zadobro odreče načelu razredne borbe in »prejme načelo sodelovanja med socialnimi sloji, na katerem sloni fašistovski sindi'.tali-zem. Po vsem se torej vidi, da bi fašizem sprejel le tako sodelovanje Splošne delavske zbornice, vsled katerega bi ta organizacija prenehala obstojali, kajti čim bi odnehala od razredne borbe, bi se že s tem samim avtomatično prelevila v fašistovsko sindikalistično zvezo. Kakor se vidi, vedo fašisti dobro, kaj delajo, tudi na sindikalističnem polju. Ravnovesje. Pod tem naslovom je priobčil Nemec Ludovik Bornea v francoski publikaciji «Balance» nekaj misli o francosko-nemških odnošajih ^Stari in zreli možje obeh dežel naj bi si prizadevali, da bi mlado generacijo Francije z medsebojnim spoštovnajem in prijateljstvom spojili z mlado generacijo Nemčije. Kako lep bi bil tisti dan, (ko bi Francozi in Nemci na bojiščih, kjer so se njihovi očetje medsebojno davili, združeno pokleknili in v medsebojnem objemu opravili svojo molitev i na skupnih grobovih. Neminljivo prijateljstvo in večni mir med narodi: ali so to rea le sanje? Ne! Sovraštvo in vojna sta sanje, iz katerih se moramo zbuditi! Koliko gorja je ! ljubezen do domovine že povzročila človeštvu! | Koliko je že ta lažna čednost nadkril}evala v besnosti druge strasti?! Ali je sebičnost kake dežele manjša pregreha, nego je sebičnost posameznega človeka? Mari pravičnost ni več čednost, čim se izvaja proti dru£etnu narodu?!« To poslednje vprašanje podčrtu-jemo mi posebno in ga naslovljamo na vse tiste, ki rodu našemu krojijo sedaj usodo in naj bi mu bili — pravični!! Prav ima Boernes: pravičnost je čednost, nepravičnost je pa greh, pa naj se izzvaja pod katerokoli — pretvezo. Sebičnost je krivica, pa naj jo zagreša poedini človek aV pa narodna skupnost! Smola gospoda Toloaneia. Čujte! Čujte! Tudi gospod senator Tolomei, ki smo ga smatrali j doslej za največjega in najglasnejšega glasnika ; politike iztrebljevanja narodnih manjšin: tudi ' g. Tolomei ne sega dovolj daleč s svojim programom za raznorodovanjc nemške manjšin« na južnem Tirolskem! Neko fašistovsko glasilo v Tridentu meni namreč, da ta program še ni popoln. Zakaj? Ker ne odgovarja samo-Ijubju mesta Tridenla. To mesto da je zgodovinska predstraža v boju za poitalijanče-vanje. Po programu Tolomeia bi pa ostal pretežno nemški Bočen središče južnega Tirolskega. To vendar ne gre, nikakor ne gre, in župan tridentin&ki je z vso pravico protestiral proti temu, da bi sc mestu Bocnu dala taka prednost pred Tridentom. Trident se čuti užaljenega, ker iz izvajanj senatorja Tolomeia ni dovolj jasno razvidno, da bo Tri-dent duševno, politično in gospodarsko src- diače južnega Tirola. Zato da mora poskrbeti; treba temperamentno igro Jelice Pertotove, vlada... Tridentinc^ si mislijo menda: kaj ko- j delikatno tehniko Angele Lampetove v inter-risti poitalijanče vanje, Če mu pa nismo mi | pretaciji Mirkove Bagatele in dobro tehnično središče in žarišče! Kdo naj se spozna tu? 1——^ —t JuŽnotirolski Nemci kričijo, da gre Tolomei-ev program za popolnim iztrebljenjem nem- izobrazbo Ple&ničarja in Gombačeve. Pianist g. Kumar je predstavil občinstvu 8 svojih učencev, med katerimi treba posebno £ke manjšine; itaBjanski razgreti nacionalisti' omeniti mnogo obetajočo Vijolico Godinovo, mu očitajo, da zapostavlja njih dragoceni Tri- ki je s svojo ognjevito igro ponosno zaključila on T Lrs>4 no I M r> r\l/li rti m n A m « 4 n 1 i iCll rn O/^ft t" l\i H Z __Z. —_ _ ? __ dent kot edino poklicano središče za poitali-jančevanje, pametni in izprevidni Italijani pa menijo, da pomeni Tolomei-ev program veliko neprevidnost. Ubogi Tol-omei! Namesto pohvale in hvaležnosti žanje očitanja. Ima mož posebno smolo! Najvažnejši športni dogodki preteklega tedna. Francija beleži v svojem srcu. Parizu, dva športna dogodka svetovnega pomena. V nedeljo se je zaključila v Parizu velika »kolesarska dirka krog in krog Francije. To dirko je poleg francoskega strokovnega in političnega časopisja spremljala s posebno pažnjo italijanska javnost, ker je kot prvič v tej klasični francoski dirki dosegel Italijan znamenit uspeh. Nekaj časa se je zdelo, da bo Italijan Bottecchia končal dirko sploh kot prvi zmagovalec. Pri koncu klasifikacije je zavzel drugo mesto za Francozom Pelissierom, kar je na vsa.k način lep uspehi Italijansko časopisje pozdravlja sijajno afirmacijo rojaka z navdušenjem. — V soboto pa je začela v Parizu mednarodna telovadna tekma, katero fe organizirala francoska telovadna in športna /veza. Evo, kaj poroča rimska «Stefani» o sobotnem nastopu telovadcev: «Petnajst tisoč telovadcev je pričelo tekmo tekom dopoldneva, a drugih 10 tisoč se je merilo popoldne. Od inozemskih (nefrancoskih) telovadnih društev so napravila velik vtis društva Italije, Belgije, Cehoslovaške in Jugoslavije, ki so prednašala čudovite vaje. Ljudstvo je sprejelo telovadce zelo toplo. Jutri (t. j. v nedeljo) se bodo telovadci združili v sprevod ter se bodo podali od Tuilerij na grob neznanega vojaka.?. Poleg sijaja, s katerim obdaja žarišče sveta, Pariz, številne telovadce vseh narodov, poleg dejstva, da se uradne agencije bavijo c telovadno tekmo kot velevažnim dogodkom, ie predvsem razveseljiva okolnost, da se v glasbeni večer. Tudi ostali njegovi učenci, v prvi vrsti Dušan Marčelja in Božena Širokova, a ne daleč za njima malčki kakor Virgilij Golob, Bruna Dornik, Darinka in Danci Cer-nigojevi in Kumarjeva Vukosava so pričali o uzorni glasbeni vzgoji. Iz klavirske šole so nadalje še nastopili 2 gojenki prof. Mirka, in sicer Viktorija Sperne z neustrašeno, izrazito igro in Bruslova Štefanija z dobro tehniko, 2 gojenki učiteljice Chiurkowe, Vinka in Hinka Nepužlan z lepo odigranim 4-roČnim komadom in 3 gojenci g. Pervanje, Hernik Simonič, Anica Čok in An-gelj Škerlj s šesteroročno igro kot rariteto, iki je spravila občinstvo v veselo razpoloženje. Preidimo k violinistom. Iz dobre šole g-Ivančiča so nastopili kot solisti trije iz prejšnjih nastopov znani nam gojenci: Stanko Malič s fino in nežno interpretacijo Canzo-nette Čajkovskega, Hubald Vrabec, ki je pri podajanju Napravnikove Ruske pesmi izvabljal iz svojega instrumenta polne, in sočne glasove ter Josip Hočevar, iki kaže veliko nadarjenost rn vzbuja lepe nade za bodočnost. Kot nov gojenec nas je presenetil s svojim pogumnim nastopom mali Hadriian Šuman. Razveseljiv je bil pogled na nastop vijolin-skega iz 22 gojencev obstoječega ansambla, ki je pod vodstvom g. Ivančiča složno in hvalevredno prednašal dve Mirkovi skladbi, in sicer dva na podlagi narodnih pesmi izdelana rondo-ja: «Po polju že rož'ce cvetejo» in «0 črnem kosu-. Občinstvo je sprejelo obe skladbi s prisrčnim odobravanjem. Od gojencev vijolinske šole g. Misleja so se predstavili v vijolinskem kvartetu: Dragica Kocjančičeva, Janko Martelanc, Vlasta Per-totova in Albin Regent, ki so disciplinirano odigrali Mendelssohnov Andante, Razen tega sta izmed njih posebej in uspešno nastopili bratski tekmi in v bratskem poklonu pred i Kocjančičeva in Vlasta Pertotova. neznanim vojakom združijo zastopniki raznih j Kot dobri in spretni klavirski spremljevalci narodov, med katerimi so doma gotovo razna j violinistov so se izkazali naslednji gojenci: nesoglasja in politični spori. Ali se ne kaže • Jelica Pertotova, Božena Širokova, Štefanija fu mogoče v prvih orisih velika, človeška naloga, ki jo bo šport lahko še kdaj rešil? — V Italiji se je v nedeljo zaključila tekma za državno prvenstvo v nogometu, katera se je Bruslova, Hubald Vrabec in Stanko Malič (po slednja dva iz Šončeve šole). Občinstvo je sledilo vsem prednaŠanjem s pozornostjo in ni nikjer Štedilo s zasluženim odigrala med nebrojnimi udruženji v zadnjih aplavzom. Le program je bil. kakor doslej mesecih. Merila sta se v Rimu genovski klub j vedno pri takih glasbenih večerih, predolg, -Genoa*, prvak za severno Italijo, in rimski I tako da bi bil povsem primeren za dva ve-klub «Lazior,f prvak za južno Italijo. Zmagal; Čera. V bodoče naj se to upošteva, je *Genoa» z 2:0 in tako dosegel prvenstvo ^Glasbena Matica* sme z zadoščenjem za Italijo. zreii na moralni uspeh večera in naj hodi da- V&žen glas o tekmi v oboroževanju, kf lje po težki a veudar hvaležni poti glasbenega ne pomenja mč dtefcregsi V angleški zgornji ugajanja občinstva, ker glasba blaži in ple-zfccTnici je pri razpravi o oboroževanju .meniti duhove. DruStvM« vtttl S. D. A. Danes ob 19.30 redna odborova seja. — Preds. Pevsko društvo «Sirija», Danes skupna vaja. .Za ženski zbor ob 20.30, za moški zbor ob 21. S. U. T. Danes ob 4, popoldne je sestanek naše skupine v navadnih prostorih. Ker je važna zadeva na dnevnem redu, naj se udeležijo sestanka vsi tovariši. Pevsko društvo «Kdc». Ker je g. pevo-vodja zadržan, odpadejo ta teden vse vaje. Prihodnja vaja za moški zbor v nedeljo, 29. t. m. v navadnih prostorih. — Odbor. Icrcf Grey priznal, dša je morala angleška vlada pomnožiti zračno floto, ker je Anglija v posebni nevarnosti. Tekmovanje v oboroževanji! v zraku1 med najmočnejšima velesilama, Anglijo in Francijo, da ne pomeni nit dobrega za bodočnost, temveč nadaljevanje te tekme nosi s seboj nevarnost nove voijne, katera bo hujša nego zadnja. Nova vojna !bi pomenila pogin Evrope. — Take so besede vplivnega angleškega državnika. Spominjajo nas močno na opazke in govore, ki smo jih bili navajeni slišati pred 1914, samo z razliko, da je bila tedaj Nemčija tista, ki je bila Angliji nevarna, in da se je blazno tekmovanje v oboroževanju vršilo na morju. Današnja Francija s svojo močjo, s svojim oboroževanjem in s svojim nastopanjem močno spominja na nekdanjo militaristično Nem- Iz tržaškega 2!vl!enJa Nehvaležen medved. Težak Josip Gregorich, star 70 let, stanujoč v ulici Settefontane 40, se je predsinočnjim zabaval s tem ,da je pital čijo, in Anglija je ostala Anglija. Če parni- m«dvedf• ki je zaprt v kletki v .javnem vrtu, slimo še na stoletne vojne, ki so se vodile!? kr.usnuni škorjami. Pri tem poslu pa se je med' Francijo in Anglijo, se ne sme odreči pažnja gotovim oblačkom na evropskem političnem obzorju, ki se kaj lahko spremenijo v nevarne črne oblake polne nevihte. Upokojencem. Opozarjamo, da se bodo državnim upokojencem izplačevale pokojnine v z-akladnem uradu, na trgu T o nima-s&o, cd 25. t. m, dalje, onim južne železnice in vojaščine ter vdovam in sirotam pa od 1. avgusta dialje. »Počitniška akcija- naproša vse one, ki gre-jJo v Kobarid in Cerkno, da pridejo v četrtek ob 5.30 zjutraj na rccolsko postajo. Sobotni glasbeni večer naše «Giasbeae Matice* je zopet enkrat dokazal, da tvori njena šola in društvo sploh v našem kulturnem življenju važen faktor, ki ga ne bi mogli več pogrešati. Ko smo videli ono lepo število gojencev, ki so nastopili naravnost ambiciozno in z gotovo notranjo prepričanostjo, se nam je čimdalje bolj utrjeval utis o resnem in smotrenem delovanju šole. Težko nam je izreči, kateremu učitelju bi dali prednost. Nastopi so pokazali, da dobivajo vsi gojenci metodičen pouk, tako da so bili vsi vestno pripravljeni. Iz klavirske šole gosp. Sonca je nastopilo 7 gojencev: Vida Bande!jeva, Katerina Szoli-kova, Danica Goljevščkova, Ema Gombačeva, Jelica Pertotova. Angela Lampetova m Boris Plcsničar. Vsi so s svojim točnim igranjem j^okazalj lep uspeh stroge šole; iztakniti je kmalu prepričal, da je medved nehvaležna žival. Ko je podajal skozi omrežje Skorjo kruha kosmatincu, ga je ta ugriznil v levo roko ter mu odtrgal zadnji člen sredinca. Gregorich se je zatekel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik kavteriziral in obvezal pohabljeni prst. Številni slučaji soin carice. Sclnce, iki je preteklo nedeljo pripekalo z julijsko vročino, je zvabilo veliko število meščanov v razna kopališča, kjer so se hladili v morskih valovih ter se solnčili. Marsikateremu kopalcu so poslali solnčni žarki usodni. Pripetili so se številni slučaji solnčarice. Predsinočnjim ob 20. je bil zdravnik rešilne postaje pokican v ulico Gelsi št. 4, kjer se je mladenič Josip Beneton, star 27 let, počutil slabo. Prišedši na lice mesta, je zdravih ugotovil, da gre za slučaj solnčarice. Be-netona so prepeljali v mestno bolnišnico. — Kmalu potem je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican v ulico Š. Apollinare št. 2. Dospevši na lice mesta, je zdravnik našel tam 18-letnega mehanika Gerolama Negroni. Mladenič se je ves dan kopal. Ko se je vrnil zvečer domov, se ga je lotil hud glavobol ter se mu je začelo blesti. Zdravnik je dognal, da je mladeniča zadela solnčarica, Negnonija so v nevarnem stanju prepeljali v mestno bolnišnico. Pozneje so se v presledkih zatekle na rešilno postajo še tri osebe, ki so kazale znake solnčarice. Te so: Margareta Moretti. stara 31 let, stanujoča v ulici Stuparich št. 7, Ivan Tostal, star 39 let, stanujoč v uL XXX Otto- bre it. 5 in 21-Ieioi Marcel Bais, stanujoč v ulici Mol in i ven to št. 1. Vsem trem je zdravnik podal potrebno pomoč. Z fugalnice j* podla. V običnskem rikrea-toriju, ki se nahaja v uL Pallini št. 2f je predvčerajšnjim popoldne padla z gugalnice 14-letna Nives Marcovich, stanujoča v uL Fo-scolo št. 26. Deklica je obležala na tleh in se ni mogla zopet dvigniti; tožila je hude bolečine na levi nogi. Prenesli so jo v stanovanje neke njene prijateljice, stanujoče v isti ulici št. 13, kamor je bil telefoničnim potom poklican zdravnik rešilne postaje. Ta je ugotovil, da ima deklica nogo zlomljeno. Podal ji je prvo pomoč, nato so Maroovichevo prepeljali v mestno bolnišnico. Sprejeli so jo v kirurgični oddelek. Okrevala bo v 5 tednih. Nesrečna kolesarja. Dva imlada kolesarja, 15-letni Herman Pettarin, trgovski vajenec, stanujoč v ulici Tartini 6, in 6-letni Josip Lorlich, kleparski vajenec, stanujoč v ulici C al vola 6, sta pred včerajšnjim popoldne vozila s kolesom po sprehajališču pri Sv. Andreju. Pri nekem ovinku jima ,je nenadoma zastavil pot avtomobil, ki je drvel s precejšnjo brzino iz nasprotna strani. Predno sta kolesarja utegnila kreniti v stran, ju je avtomobil podrl na tla. K sreči je šofer v zadnjem hipu zaprl zavore in tako preprečil, da trčenje ni bilo posebno sitno. Kolesarja sta pri padcu zadobila številne praske in poškodbe, Pettarin po hrbtu, Lorlich po lev* rami. Oba sta dobila prva pomoč na rešilni postaji. Žrtev nerodnega, kolesarja. Na vogalu ulic Carpison in Mcđin grande je pred včerajšnjim zjutraj neroden kolesar, ki je drvel z naglico navzdol po poslednji ulici, podrl na tla 79iet-no Ano Karis, stanujoča v ulici Toricelli 2, Kolesar jo ie nato naglo odkurit, med tem ko je uboga starka obležala nezavestna. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, jc ugotovil, da si je starka pretresla možgane, poleg tega ;'e imela več poškodb po glavi. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Odmevi poneverjenja na aScođo banke «So-cieta Italiana - Dve novi aretaciji. Svoječasno smo poročali o po-neverjenju, ki ga je zakrivil kmigovodja Alojzij Marcolin na škodo banke «Soc. 11- di Credito Comm.s Kakor znano, je bil slepar aretiran v Genovi skupno s svojim prijateljem Silovichem. Predvčerajšnjim je tukajšnje policijsko oblastvo dalo aretirati dva druga sokrivca MarcoKnova, To sta: Fran Guadi, star 25 let, stanujoč v uKci deU'Ohno št. 20 in Bruno Micol, star 26 let, stanujoč v ulici Guardia št. 27. Ta dva sta obtožena, da sta prejemala polovico onih1 svat, ki sta jih iz-tirjala za Marcolinijev račun. Avtomobil ga je podrl. Preteklo nedeljo popoldne se je v uKci S. Giacomo in Molite igrala gruča otrok, med katerimi se je nahajal tudi 12-tetni Anton Gropajc, stanujoč pri Sv. M. Magdialeni zgornji št. 404. V močnem šumu, ki sot ga povzročala razna vozila, deček ni slišal svarilnega trobJjjenja avtomobila. Ta je dečka s silo poiK ter ga držali, dokler ni prišel na lice mesta zdravnik rešilne postafe z dvema p« strežnik oma. Ti so zvezali norca s pasi ter ga nato z avtomobilom prepeljali v opazovalnico. T*- Vas« z GorHfces« Gosp. dr. Rado Sfiligoj, zdravnik v Gorici, ki je bil neka; časa bolan, je spet okreval in je začel spet redno ordinirati. NA PRODAJ V PTUJU velika, trinadstropna hisa z 8 stanovanji. Vsako stanovanje ima* 4 parketirane sobe, kuhinjo in pritikline. Lasten vodovod z motornim pogonom. Voda. in plinska razsvetljava napeljana vr vsako stanovanje. Pri hiši je 3000 qm obdelanega vrta. Hiša (ker je na zelo prometn? ulici) je primerna za trgovino z mešanim blagom in gostilno ali katerosibodi podjetje. Cena zelo ugodna. Samo resni kupci dobijo pojasnila pri G. Bezenšeku, grajščinskemu oskrbniku v Ptuju (Jugoslavija). 1025 ZGUBIL se je v okolici via Rossetti pastirski pes, majhen, črn, dolge dlake. Nagrada onemu, ki ga pripelje v via Rossetti 515 1020 IŠČEM služkinjo za vsa hitna dela. Naslov takoj, plača po dogovoru. Gostilna Glej, žalost me je obšla. Nisem mogla nadaljevati s čitanjem. Najraje bi se ustavila tu z deklico, ki jo vsa ljubijo, in ki vidi skozi plave očale svet v rožnati barvi. O, Marija Nikolajevna, če bi tvoje oči ostale prikrite za temj temnimi očalami, kdo bi te danes preziral m preklinjal? Toda ko ji je bilo dvanajst let, ji je očesni zdravnik odprl oči: te mavrično zelenkaste oči z jasno, iarko punčico, ki so imele zreti v globo čin o tako temnega brezdna... Berem, berem — a ne morem prenehati. Gost« strani, pisan* t «apoiih v Benetkah, Iz triaSke pokrajine Matenja vas. (Izjava). Z ozirom na notico «Jutra* z dne 20. t. m., št. 168 glede požara v Mat en ji vasi izjavljamo podpisani: 1) Po dosedanji natančni preiskavi je popolnoma izključeno, da bi vas zažgali fašisti. 2) Res je pa, da so prihitevši Italijani ramo ob rami z domačim prebivalstvom gasili požar ter reševali iz ognja, kar se je rešiti dalo. 3) Še na dan požara se-je sestavi! pod predsedstvom g. komisarja Ronchd-ja pomožni odbor za pogcrelcc, kateri deluje z vso po-žrtovalnostjo, 4) Isti dan je imel pomožni odbor za ponesrečence ob Etni sejo, na kateri je sklenil podeliti tri Četrtine nabranega denarja, to je 5600 L (pettisočšeststo lir) za pogorelce v Matenji vasi. Imenovano svoto je g. podpre- ifekt Guglielmo že ob svoji navzočnosti pri požaru ob 3. uri zjutraj obljubil in naslednji dan je bil del te svote razdeljen najpotrebnejšim pogorelcem po gg- komisarjih Miglio-retti-ju in Ronchi-ju, ki sii posebno prizadevata za na daljno pomožno akcijo, za katero izražamo v imenu pogorelce v iskreno zahvalo. Matenja vas, 21. julija 1923. Gregorc Srečko, kurat pri Sv. Ivanu; Alojz Durjava, župan sla vinski; Franc Dekle v a iz Slavine, Luka Gorup in Milan Žnideršič iz Mate nje vasi. i so se mi zdele najprej udarjene z nervozno [ močjo, tu pa tam prepletene z odločnimi izbris ki, s trpkim podčrtavanjem imen in datumov, 2e na prvih straneh se odlikuje mladi, drzni osvoje valeč, Vasilij Tarnovskij: ponosno lep a divji egoist z glasom «ginljivim kakor vijolončel», jasnih oči polnih luči, z dušo nasičeno s pregrehami. «Imela sem že sedemnajst let, in mislila sem, da sem resna in razsodna. Kljub temu, da so mi trdili vsi, nisem mogla verjeti, da bi bil Vasilij lahkomiseln, razuzdan in nestalen. Zaljubila sem se v njegovo lepoto in njegovo petje, in 12. aprila sem ga poročila na skrivaj v mali cerkvici v stepi,. Nisem mislila, da zamore biti človek tako srečen!» In takoj na naslednji strani najdemo strašen seznam ljubimk, ki mu jih je izsledila mlada nevesta! Po dokončanem naštevanju lepo donečib ženskih imen, ki izzvenevajo zanjo samo v trpko bolest, pripominja eno« stavno in priprosto: «Nisem vedela, da zamore biti Človek tako nesrečen!» ... Glede nadaljnih neskladnosti, čudnosti, vrzeli, bežen raze vi t učinkujočih besed, Marija Tarnovska pozablja, da je tragična juna-kinja^ (e knjige in postaja pasivna zapšso- •fftVa krone • • ■ • « avstrijske krom -češkoslovaške krona dinarji • • le j t *••••»•••(« marke dolarji ••«•••••« f fancoak t franki • • • • . švicarski franki « • • • • angleški funti papirnati • . • • » • O.'JlibO 0.vr750 O.OiilJO 0.0330 S 68.60.— 69.—; • N1H. ZITRI Corso Vit«. Em. 0». 47 24.5«.— 24.70 g kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage J kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) 11.75.— 12.25 0.0065 0.C0H0 2*2.90 i?3.— 136.— 136.50 406.—4C9.— lu5.50 105.75 IMžSil o PODURADN1K, zmožen manjših pisarniških del, pošten in zanesljiv, išče službe. Ponudbe pod ^Zanesljiv* na upravništvo. 950 MED. UNIV. 421 URARNA na Goriškem, brez konkurence, sc i proda. Ponudbe pod «Urar» na upravni-j štvo. * ioi9; ki je vsled bolezni prekinil svoje poslovanje, je okreval in ordinira spet y Serici, Vin Kamel i 3, L zaloga pagsiria, l@peeike in vreiic zastopstvo tvornic papirja (slACONO B0SS0 V TURIN naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da le preselil urade In zalogo v Via Geppa 6, telef. 34-4 «Po večerji, končani ob ena popolooči, je objel moj mož vnovič Boževsketfa. Soravila sta se. Boževskij je nato poljubil roko sestrični in meni ter naju spremljal do sani. Medtem. ko mi je pomagal vstopiti, se zasliši pok — nekaj mi je zažvižgalo v laseh, Boževskij se je zgrudil k mojim nogam ves okrvavljen; poškropil je s krvjo moj plašč, obleko in čevlje. Sklonila sem se čezenj. Zaslišala sem moža, ki je zaklical s satanskim nasmehom: «Dobro je».,. Tedaj je moj konj stisnil brzdo in je ves preplaien zbežal.» Katera izmed nas bi bila mislila na beže-čega konja ob takem trenutku, ko vidi pred seboj razbojniški umorjenega ljubimca vsega v krvi?» To je naglo bežeči, le mimoidoči li-terani doživljaj, ki se naglo izgubi in prevrne v žrelu te drame. . Tu pa tam v sredini žaloigre naletiš na kako skoro smešno opombo — nepričakovana, blazna šala nas preseneti kakor klofuta klovna v tem dvoboju na življenje in smrt. ♦Prejela sem v ječ» sporočilo o smrti Ka-marovskega. Izprosila sem si od sodnika, naj mi pošlje tolmača. Poslali so mi starčka, ki je govoril mešanico češčine in ruščine.^ Oh, ta mešanica!... V tej strašni pripovesti sc prikaže vsako-toliko — kakor skozi okno mrtvašnice — nedolžni obraz otroka: Tjoka! Smehlja se ta zlatolasi dečko, ne sluteč, da ga obdajajo bledi mrtvaški obrazi. Urnih nog skaklja Črez krvave mlake in steza ročice belim Drsim na- sproti, omadeževanrm po podlih ljubimcih, na katerih pa ne pozna on drugega, ko čisto materino ljubezen. ., Berem in berem. — A pisava izraža že utrujenost; roka in srce pisateljice sta utrujeni; žalostni rokopis konča nenadoma, suhoparno in nedovršeno: «Ko bi mogla pokazati vse prelite 6olze, ko bi mogla opisati vse bolečine, ki sem jih prestala in pretrpela, sem prepričana, da bi našla usmiljenje. Mojemu ubogemu obstanku so odrekli vso pravico do ljubezni in do sreče. Ko bi mogli ljudje pojmiti toliko žaloftti m toliko trpljenja!» ... Vlak vozi čimdalje počasneje.., ustavi se. Dospela sem v Trani. V kratkem bom videla pred seboj ženo, ki gotovo poreče kakor norveška pesnica: *In sedaj, o Bog, odvzemi mi spomin., Redovnica mi je rekla: «Dela na vrtu. Takoj pojdem in jo pokličem.» Sla je. Kmalu se vrne, a ne več sama. Tedaj jo sedla na stran, krotka in pohlevna, držeč roke v naročju, trepalnice pevešene. Meni nasproti je sedela ona, ki sem jo iskala; ona. ki so se še pred kratkim pečali 7. njo književniki, odvetniki in zaljubljenci; žena. proti kateri se je vzdignilo vse raz-dražestno ženstvo: Marija Tarnovskaja — uni-čevalka, Furik«. Erinija,