it 43.
V Gorici, v četrtek dne 9. aprila 1908.
Iibaja trikrat na teden, in sicer ? torek, tetrtek in Itboto ob 4, uri popoldne ter stane po po«t prajemana ali v Gorici na dom poliljanar
vw leto     ........ir> K
Tečaj XXXVIII.
. 10
Posamično Rtovilko htaiinjo tO vin.
„SOLA" ima naslednji- izr.i<in.' prilo;«««: OK no-v.nn fctu „Katlpot po GortSkem h GradlSCanskenV' in .lattpot po Ljubljani In kranjskih mestih". dalje dva krat v lotu „Votnr reč tcleinlc; parnlkov It poltirtt^ «th".
Naročnino sprejema apravni&tvo v Gosjioski ulici tu-v. 7 1. nads.tr. v »Goriški Tiskarni« A- iiiihisook Na naroČila br« doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice m> mčunijo \»> r.-tit-vrsuih t« ,
tnkano   J-krut   lli v. 2-krat li v,  lUkraLJ;! .v \s,da trsta. Večkrat po dog.>dbi. Vt-fiji« iriv po puMom. — Reklame in spisi v uredniškem delu MU v vrtita. Zh obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
>Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni.
Uredništvo
¦o nahaja t Gosposki ulloi St. 7 v Gorio! y I. nadih Z urednikom je mogoB? govoriti vsak dan od 8. do t?. dopoludno tor od J. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1». dopoludno. Up ravniS t v o se nahaja v Gosposki nliol it. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnlno in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Narodnimi, reklamacije in drage reči, katero na »padajo v dolokrog  uredništva,   naj  so pošiljajo   le Bpravniltm
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gid. 1-60.
»Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tMmkarnah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul^r. Leban na tokališcu Jos-Verdi, Peter Krobelj v Kiftfflkuski ulici, I. Bajt v po kopališdni ulici, I. Matiussi v Korenski ulici št. 22; v, na trgu dolla Caserma.    X
ici Forraica, I. Hovanski Stu v tobakarni LavrenčiC
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Tsisifoss št. 83
»Gor. Tiakarna« A. GabrSček (odgov. J.
Klerikalci in mlafta.
Z divjo strastjo so se vrgli klerikalci ua mladino. Zlasti si hočejo zasužnjiti v svoje uamene srednješolsko mladino. Pred vsem naj jim služi časopisje in brošure v pridobivanje mladih ljudij.
Za mladino izdajajo liste, katere trosijo okoli največ brezplačno, da bi se toliko bolj ril/Sirili med dijake krivi klerikalni nauki.
Poleg tajnih sestankov je časopisje njihovo glavno orodje v boju za priklopljanje mladine h klerikalnim vrstam. Imajo še druga sredstva; predavanje in denar — ali glavno ostane časopisje.
In klerikalci hočejo izrabiti veliko moč časopisja v to, da privabijo kolikor mogoče mladine v svoj tabor.
Sedaj so začeli izdajati list „M la d os ta, različnih brošur, katere izdajajo „prijatelji srednješolske mladine", pa kar dežuje v vrste dijakov.
Glavno strašilo klerikalcev je: svobodo. Vse njihovo besedičenje se vrti okoli svobode, katero opisujejo od vseh stranij za strašno nevarno zver. V mladino hočejo vcepiti velikanski strah pred svobodo, katere se je treba bati tako, kakor se hudič boji križa. Proč od svobode, kričijo, svoboda je pogubna, kdor svobodno misli, je brezverec, sploh hočejo uuičiti vsako svobodo,
B Mladost" je tudi prinesla „krast>.. članek11 proti svobodi. Le svobode ne sme iiiti nič v človeštvu, svobodo je treba zatreti zi* v mladini. Svobodnega raziskovanja, svobodne znanosti ne sme biti, marveč vse mora tičati pod kruto roko dogme. Tako hočejo klerikalci.
Samo, kar se oni postavili za pravo, tisto naj ima neomejeno veljavo, tisto naj bo vodilo vsem drugim. Kar so nam dali učenjaki, kateri jim ne prijajo, vse tisto ni za nič, vse tisto jfc krivo, brezversko, vse tisto treba zatreti in spraviti s sveta. Tako pač velevajo nameni posvetne moči cerkve. Cerkev si hoče podvreči svet tako, da bi zapovedovala le ona v vsem; zato pa se bojujejo proti \?aki svobodi, zato pa se bore za omejenost in za dogme.
I           Svobodo  s  sveta,   dogme na   prestoli
, Črna roka naj vodi ljudstvom dušo in telo ter izganja iz njih vsako hrepenenje po prostosti, po svobodnih poletih.
Ta moč, ki grabi tako silno naš narod, je velika. Zato pa je tudi  velika nevarnost, ki  preti  mladini  od najnovejšega    .^etja s klerikalne strani. 1           Zastrunr I jo hočejo, oropati vsake svo-
bodne misli ter jo pretvoriti v stroje, katere ' gonijo „višje sile" po svoji volji. Seveda, da [ se to godi, treba dobiti v roke mladino ter • jo predelati tako, da bo godna za klerikalne ' svrhe.
j           Najprvo treba izgnati iz nje svobodo -
potem preidejo že tudi druge dobre lastnosti,
i ki dajo prostora  hinavščini,   zahrbnosti, laži
in podlosti, j           Po šolah sicer učijo, da je Bog dal člo-
! veku prosto voljo, ali ker jim ta nauk j ne more služiti pri znanih nakanah, ga za j metajo ter se postavljajo proti Bogu samemu. i           Proste volje ne sme imeti Človek, prosto
voljo se mora udušiti v njem; duševni hlapec rimskega klerikalizma mora postati; kar ta ukaže, tisto sme verovati, drugega nič. AH razumete sedaj, zakaj se tako borijo proti svobodi? Ker vsak, kdor svobodno misli, vidi njihove človeštvu pogubne namere, vidi vso zdivjanost in m?moralnost, ki je pri njih doma, ter se obvaruje izprijenosti, v katero pehajo druge, ko so jih oropali svobode.
Svoboda je človeštvu neobhodno potrebna ter stoji prav lepo v skladu s Kristusovimi nauki — ali ne z nauki farizejev in krivih prerokov, namišljenih pismoukov in prismuknjenih nkatoliškik" učenjakov.
Nevarnost za mladino je velika — zato pa mora biti tudi velika skrb od strani na-prednjakov, da se ne uresničijo klerikalni nameni v kvar mladine in v pogubo slovenskega uaroda.
Tudi v Gorici stezajo klerikalci svoje grabežljive roke po mladini. Tiho in tajno delujejo ter zvabljajo v svoje mreže mladeniče, da bi jih pojaničarili.
Naša dolžnost bodi, da se klerikalni računi v tem pogledu temeljito prekrižajo.
tiska in zal.
POPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Z VipitSkcga. — Klerikalce peče in boli, da so bili tako imenitno poraženi v splošnem volilnem razredu in v skupini ir. •;.•*. in trgov. Posebno se v tem odlikuje ne:., organizator, kije dobro poznat kot 0abstinentlertt — a je svoje dni čisto drugače živel.
»Nekdo* se je v „Gorieitt na nečuven način zadri na Ajdovce; bode ga v oči, da so Ajdovci kot en mož glasovali za Gabrščeka. Saj vemo, da bi Gregorčič in comp. bella radi priklopili klerikalne Šturije k Ajdovščini — a Hubelj je vmes! Drugod so povsod tako naredili pa zastonj!!
Vedi pri tej priliki, da niso glasovali samo Ajdovci, ampak tudi Križani v večini za Gabrščeka. Tu so se ujeli klerikalci!
Klerikalna trdnjava je bila Sv. Križ; mi smo ji rekali Port Artur. In oni dan, ko smo imeli mi večino, smo tudi slišali, da se je reklo: „Port Artur je padel l* Nič ni pomagalo, da so hodili nekateri lenuharji od hiše do hiše in strašili ljudi z vsakovrstnimi neumnostmi. Ljudstvo se je zavedlo in bode imelo kapneine za Bnebodijihtrebatt. Otreslo se je klerikalne nadvlade, ker ve, da klerikalec je največji lump in da izkorišča vero v nelepe namene. Politika ni vera — in vera ni politika!
Omenjeni „orgaoizatorB se deva na Ajdovce in jim podtika veliko stvari, katere je sam uganjal po Vrtovinu, Kamnjah, Skriljah in Sv. Tomažu, kajti imel ni niti časa spati. Imel je vedno besedo; tudi k Sv. Tomažu je prišel, a je napravil ravuo narobe, ker ljud->c^o je v večini glasovalo za napredno listo. Revčka je agitiranje tako „dol delo", da si ne opomore to pomlad!
Dalje jim pravi, da redijo njegovi somišljeniki Ajdovce in poziva na bojkot proti Ajdovcem. Krščanska ljubezen katoliškega duhovnika !
K ajdovskim trgovcem ne hodijo klerikalci, ampak v velikej večini naprednjaki, saj je imel ajdovski okraj 240 glasov napredne večine v splošnem volilnem razredu. To je
menda lepa večina proti klerikalcem, ki so od zadnjih drž. zborskih volitev zgubili nič manj nego 340 glasov, ker takrat so'Imdfonf ve- ~ čino 100 glasov v ajd. okraju.
Zdražbar, le vzemi „Goricoa in štej glasove, boš videl, da je res.
Le v svojem službenem kraju imaš večino, a ta večina je menda jako čudna, kajti znano je, da so klerikalci ljudje brez značajev, prepirači in razdirači prve vrste. Ako želiš, ti poskrbim primere, da se boš čudil, kako poznamo klerikalna srca.
Tvoj župan je liberalec, a je presedla*. Da, celo vaš poslanec Fon je bil liberalec. Menda, da to ni baš značajno, če se menja mož kakor luna vsakih 7 dni. Kaj hočemo, njim je vsakdo dober, samo da začne pihati v klerikalni rog, tudi če ima v srcu hudobijo vrh hudobije. Takih aznačajev* menda nima nobena druga stranka, kakor klerikalna.
Tudi mu ni prav, da ss je počastila zmaga vrh Kuclja (1200 m).
Ne vem, kdo je šel na Kucelj in tudi ne poznam dotičnih, a reči se jim mora, da so napravili to težavno pot v zimi v zavesti, da povzdignejo slavo zmage, a ne, da bi koga dražili, najmanj pa onega organizatorja.
Da so jih ^Podgorci" čakali z vilami, niso vedeli, pa se niso tudi zmenili, ker so imeli preveč čiste misli. Lepa pa ni od „Pod-gurcev", da čakajo na svojega bližnjega iz zasede kakor volk najagnje. Sram bi jih moralo biti, da bi se drznili napasti mirne potnike. —
Iz Del-etliCS. — Klerikalci prihajajo v svoji neumnosti in skrajni laži tako daleč, da se jih mora kar občudovati radi njih možatosti in poguma, seveda po lažnjivi poti. Kjer koli obdelujejo človeka z raznimi izmišljenimi stvarmi, da ga le potem spravijo k sovraštva.
—  Dvignil sem se tudi jaz, da pokažem, kje je resnica in kje tiči sama laž. —
V zadnjem „Prim. L." (2. aprila) mi očita neki lažnjivec iz našo klerikalne občine, da sem pohajal po šolah celih dvajset božjih let. Gospodu dopisniku so se menda zmešali možgani, ker — čujte ljudje gorski
—  zdaj štejem šele 21 let. Torej v enem letu svoje starosti sem že korakal v ljudsko
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
- ffTreh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
Toda mladi Človek se je spustil za Čolnom, ali bolje pred njim. Čoln je moral plavati med skrajno točko nasipa, na kateri se je dvigal svetilnik, ki so g., ravnokar prižgali, in med pečino, ki je visela od druge strani nad morje. Videti je bilo od daleč tujca, ki je splezal na to pečino, da bi tako vladal Čoln, kadar bi priplul mimo.
—  A, tako! pravi Aramis Athosu, ta človek jo torej vendar ogleduh!
Kateri človek? vpraša Winter ter se obrne.
—  No, ta, ki je šel za nami, ki naju je ogovoril in ki nas je počakal tam doli: glejte!
VVinter se je obrnil ter sledil z očesom smeri Ara-misovega prsta. Kaz svetilnik je padala jasna svetloba na ožino, skozi katero so morali pripluli« in na pečino, kjer jo stal pokoncu mladi Človek, razoglav, s prekrižanima rokama.
—  On je! vsklikne lord Winter ter prime Athosa /a roko, on je; zdelo se mi je pač, da sem ga spoznal, i n nisem se varal.
—  Kdo, on Y vprala Aramis.
—   Sin miladin, odvrne Athos.
—  Menih! vsklikne Grimand.
Mladi človek je slišal te besede; zdelo se je, kakor da hoče strmoglaviti v morje; čisto na robu pečine je stal, sklonjen nad valove.
-— Da, jaz sem, striček! jaz sin miladin; jaz, menih: jaz, tajnik in zaupnik Cromvvellov, in poznam vas seoaj, vas in vaše tovariše.
V čolnu so sedeli trije m ožjo, ki so bili pač hrabri in katerim se nihče ne bi upal odrekati poguma; in vendar pri tem glasu, pri toh besedah, pri teh kretnjah so začutili, kako jih je spreletel po žilah mraz in strah.
Grimandu so se zježili lasje na glavi, in s čela mu je kapal pot.
•— Ah, pravi Aramis, to je torej nečak, to je menih, to je sin miladin, kakor sam trdi?
—  Žal, da! zašepeče Winter.
—  Torej čakajte! pravi Aramis.
In na te besedo vzame z ono grozno hladiokrv-nostjo, ki jo je ohranil v najskrajnejših nevarnostih, eno izmed pušk, ki jih je držal Tony, napne petelina ter pomeri na tega človeka, ki je stal na pečini kakor hudobni duh.
—  Ogenj! zavpije Grimand ves iz sebe.
Athos pa prime puško za cev ter prepreči tako, da Aramis ni izprožil.
—   Vrag vas vzemi! vsklikne Aramis, tako dobro sem ga vzel na muho! Poslal bi mu bil krogljo naravnost v prsi.
—  Dovolj je, da smo umorili mater, pravi Athos zamolklo.
—  Mati je bila zločinka, ki se je spozabila nad nami ali pa nad onimi, ki so nam bili dragi.
—  Da, toda sin, sin nam ni storil ničesar. Grimand, ki je bil vstal, da bi videl učinek kroglje,
je zopet sodel malodušno ter tlesknil z rokama. Mladi človek se glasno zasmeja.
—  Ah, ste že vi, pravi, in sedaj vas poznam dobro.
Njegov divji smeh in njegove grozeče besede so odmevale tja čez Čoln, veter jih je odnesel dalje, in izgubile so se globoko na horizontu.
Aramis se je ves tresel.
—  Mir, mir, pravi Athos. Vraga! Kaj nismo več možje?
—  O, pač odvrne Aramis; toda tale is demon. In le vprašajte strica, če nisem imel prav, ko sem ga hotel rešiti njegovega dragega nečaka.
Namesto odgovora je Winter samo vzdihnil. - Vse bi bilo končano!  nadaljuje Aramis. Ah, bojim se, Athos, da ste me zapeljali v neumnost s svojo modrostjo.
Athos prime Winterja za roko ter ga vpraša, hote" spraviti pogovor v drugi tir:
—  Kdaj priplujemo v Anglijo?
Toda Winter ni čul teh besed ter ni odgovoril.
—  čakajte, Athos, pravi Aramis, morda je še čas; glejte, še vedno stoji na istem mestu.
Athos se obrne šiloma v stran, pogled na tega človeka mu je bil očividno mučen.
In res, stal jo še vedno na pečini, in luč s svetilnika je padala v krogu okoli njega. (Dalje pride.)
Šolo ? — Potem pravi, da sem se metal t la-1 tincl na gimnaziji,  pa da sem bil premagan. Hvala Bogu, nisem   užival tega veselja, ker gimnazijo sem gledal le od zunaj, od znotraj I pa  ne!  Druga gorjanska laž!   — Nadalje čenča nekaj o Bfejšnarskem"*) stanu. Dobro! Prašam  pa gospoda  dopisnika, ali morajo I ravno vsi na sveti postati nunci in doktorji,? I Torej, ako si hočem priskrbeti pot k J nadaljnemu življenj«, me mora zato opravljati I po umazanih in lažnjivih cunjah? Pravi, da I mi bodejo kar sami pečeni zajci leteli v usta. I Seveda, prej si je  treba službo  priskrbeti, j potem pa.jih Bog kar obilo daj! — Pregovor pravi, da brez dejljne padajo človeku pečeni golobi v usta. |$°g°5e sam0 gOTJan11' — Laž od tistega goHa se nadaljuje. --Tam pri volitvah sem bMzvoljen pri komisiji za zapisnikarja. Dopisnik^Prim. L.* pa pravi, da sem hotel  drugim možem kar ukazovati in da mi za to eden pridene pod nos:  »Ti a slabši kot drvocepec!8 Da to ni res, izpričujejo lahko vsi takrat v sobi navzoči, pametni možje. Tretja debela gorjanska laž! — Sploh vsaka pičica in besedica v „Prim. L.", kar se tiče proti meni in dragim osebam, je gola laž! Zahtevam torej, da dotični dopisnik popravi notico, ki je mene osramotila. In za- | htevam tndi, če je to resnično, da se on s i svojim imenom podpiše.
In to naj si pa posebno zapomni, da laž ima kratke noge.
Prizadeti. II Oll-Otllce. — V ^Primorskem listu8 z dna 26. marca t 1. št. 13. je dopis iz Dol-Otlice, v katerem je od prve do zadnje besedice sama, gola laž. Napad na tukajšnje uči-teljstvo je tako infamen, da ga more izreči le popolnoma propali človek. Tako obrekovati ter dennncirati zamore samo poživinjen človek. Take laži pisati si špoga le baraba najnižje vrste in človek brez vse vesti.
Z dopisom se bode bavila c. kr. sodnija. ft Riltlferga. — (Pristranska delitev vladne podpore.) Naše županstvo je dobilo v zadnjem času nekaj sodov vitri-jola v razdelitev med občane. Ta delitev se je zvršUa dne 6. t. m. Vse velike glave našega občinskega predstojništva so se ta dan poskrile ter je ostal med delitelji jedini podžupan Franc Črmelj iz Vrha in potiski čuvaj Franc KrSevan.
Kdo je napravil razdelitveni imenik, nam sicer ni znano, gola istina je in ostane kot pribito, da se je delitev vršila popolnoma pristransko ter se je potrebne kmetovalce naše stranke povsem preziralo. Naj Vamn. pr. navedem: Za orijentacijo naj služi oddelek Vas : Ta so dobili Ignacij Kodrič št. 68, Jožef Far-lan vulgo „Kolončke in udova Katarina ličen št 28 svoj del. Vsi ti so voIUci IL razreda v obč. zastop, med tem ko so siromašni kmetje naše stranke bili popolnoma ignoriram. Radi te delitve je naše ljudstvo tako ogorčeno, da se je bilo bati celo spopada. Tem našim somišljenikom ni toliko ležeče na par kg viirijola, temveč zahtevajo jednake pravice kakor njih nasprotniki. Naproša se naše poslance, da ne zamude prilike, storiti potrebne korake, ker smo si popolnoma v svesti, da si nikjer predpisanih pogojev, da mora biti kmet klerikalec, ako hoče biti deležen gotovih vladnih podpor.
Kakor že popred navedeno, ni našim ljudem toliko ležeče na tem malem milodaru, temveč ogrelo jih je preziranje od strani našega davnega županstva.
Ako hočemo v resnici napredovati, je dolžnost nas vseh zatreti tako nezakonito postopanje do najzadnje korenike.
Iz komenskega okraja.
&•)& — (Konec) — Tako so prikorakali do razpotja. Kobdiljca sta krenila na desno po sovi cesti proti doma, a draga dva dalje proti Štanjela; prišedti do krčme — kjer je bilo pred nedavnim časom zraven .gostilna" tudi „Gastbans" ca zidi zapisano —- vstavila sta se in poslušala. Notri se je slišalo le sekaj pjanih glasov in krčroarjer kontrabas. »No, pojmo domov11 pravi nune Janeza. »Najbolje", pravi ta, k odkorakata dalje Še kakih pedeset korakov skupaj; lo-čivsi se si stisneta roke is gresta spat v svesti si, da sta danes storila mnogo dobrega za sv. cerkev. In zaspala sta spanje pravičnega 1
Z nuncem si nista bila nikdar do volitve prav »huda* prijatelja, v njegovo hišo ni šel nikdar - ~ in kakor že veno — tudi po jajca
•) Tako zaničujejo gobarja, Drugače se {itn pa laskajo in laisjo, da bodo<!<laH m gozdarski stani
in klobase ne, Pa sedaj ob času volitve jo | drugače: vse je dobro, da le glasuje t njim. Vsi grehi so poiabljenl. Gospod ga ima morda tudi zato rad, ker mu nikdar ne dela sitnosti pri spovednici ne praha v cerkvi. Na dan volitve v kmečki skupini nI vedel, kaj bi volil. Vprašal je soseda, a ta mu pokaže na ild In reče: »Poglejte jih tam na zidu*. „Onl niso pravi, pa tudi sem že pozabil, kako se imenujejo*. Rešil ga je iz zadrege; drugI pri- i stopi knjeum Tekoč: „Štrekelj in Gregorln sta tam zapisana, v „Našem glasu" pa sta še dva Abram in Vran. »Jaz Petrovega in Štruklja ne volim" in hitel v hišo k dekli ali gospodinji, kar je že, da mu napiše na glasovnico imena ostalih dveh. Vrgel je malo Čepico na [ mizo, pokril se s »kačo* in hajd na volišče. | Po poti dohitel je nunca, ki sta dalje skupaj korakala. Seveda se ne smemo ozirati na to,, da so hudomušneži to pobratimstvo z žvižganjem pozdravljali. — Prišedši z volišča ga je nune posetil na dvorišču pri krogljanju, in ne | čudi se, dragi čitatejj, če zveš, da mu je nune i danes ali včeraj zapisa! sv. Tri kralje na vrata in morda še sv. Genovefo po vrhu. Domine tudi ne ve, da je »šior Žovani" volil dr. Bre-celjna radi „kolegijalnostia in ne ker je njemu po volji, ker »gliha vkup štriha".
In na dan ožje volitve, kako je bilo vse veselo pri njem! Že precej zjutraj je šel ljudi I klicat skupaj. Nekaj se jih je odzvalo, ker I jim je obljubil žganja. j "Še veče veselje je bilo po volitvi, ko I je bil znan izid istih. »Dohtar" je bil ves iz j sebe, začuvši, da njegova stranka ima 44 I glasov večine. »Kaj danes" je rekel, a jutri, I jutri, ko bodemo izvedeli, da smo povsod zmagali, vse bo godlo, vse bo plesalo". Zastavo J je precej postavil na kol, in rajali so dalje. J Proti večera — za spomin na volitev — so se pošteno zmlatili. Pa kmalu so se zopet po-I bratili in se dalje veselili pozno v noč, dokler J jih ni iznenadilo na zapade — najbrže v J Komnu — pokanje topičev, in kresovi pri j Sežani so jim klicali: Memeoto mori! Da še j več, rogali so se jim vriskaje fantje po vasi, I klicali so jim: Z Bogom, klerikalci na veke! j Povejte otrokom, da so bili nekdaj na Krasu 1 klerikalci, da ne pozabijo: odbila vam je I zadnja ura. I                                 _____          Opazovalec.
Iz goriške okolice.
iz Vrh|l8. (Mal odgovorček do-1 pisniku »Gorice* z dne 4. t. m.) — I Ako se Jakob Gorkič niti ne zmeni za to, I kar je pisano v »lib. cunji", tim manj pritiče I pa dopisniku samemu, se oprijeti stvari, ki ne j spadajo v njegov delokrog. Ker pa si je g. j dopisnik prevzel ta nehvaležni posel, če je še I količkaj pošten, naj pove v prih. »Gorici", i kaj ni res v istej notici »Soče" ? Kdo je tisti I liber. kapo, pisec iste notice/ Ker dan danes I ima vsaka hiša v Vrtojbi zmožnega moža za i kak dopis. Zato imenujte ga, po imenu, po-] sebno, ker je tako hudoben, da se lasje jezijo I brati Razkrinkajte ga, označite njegova dela, I če ste veren kristjan? Ker je grešno takega I brezverca in hudobneža prikrivati! Na dan Ž I njim, in podpišite se s polnim imenom. Vr-I tojba ne sme kaj takega trpeti. Na gromado I ž njim! Ako ne storite tega, Bog Vam odpu-I sti grehe in »Gorici" tudi. Amen!
IZ BIJ, S. aprila 1908. — Na nesramni I napad v ^Primorskem listu8 z dne 2. t. m. j štv, 14. na mojo osebo pod »Žalostna Sav-I nikova slavnost v Biljah", odgovarjam le to-I liko, da mene nima biti onih prizorov nič j sram; z odkritim čelom laliko stopim pred I vsakega poštenjaka, ker vest glede vseh onih I nesramnih podtikanj mi nima kaj očitati. — J Sram pa naj bode onega brezvestnega dopi-I suma one notice, kateri naj si s širokim klo-I bokom pokrije čelo, da ne bode razsodno I ljudstvo čitalo iz zlobnih oči ono podlost i s katero hoče mene kot sokrivca vseh onih I dejanj, ki so se dan po moji izvolitvi dežel-| nim poslancem v tukajšnji občini kot meni v I proslavo izvršila, širni javnosti predstaviti. — I Zapomni pa naj si dobro: Lagati in pa gre-I siti zoper bližnjega čast in dobro ime spada i tndi k oni zapovedi, ki se glasi »Ne pričaj po j krivem zoper svojega bližnjega 1* O tem naj I oni podlež kot vzor klerikalca razmišijuje, I                        Ivan Savnik, dežel, poslanec.
Domače vesti.
I Vlaiii pHtifi akciji a PrlsHfJi obsega, I kakor se vidi, vendarle samo laški del po-I krajine. Zadnja teta prezidija e, kr, minister-I tkega sveta % dne %. t, m. porota, da se je I vrtita zopit seja gfeue državne pomoči m la-
ško dele Tirolskega in Primorskega, da so je sestavil program, o katerem m bo kmalu sklepalo v rainlsterskom svetu, da se odpravijo gospodarski in kulturni nedostatki teh delov dežela, Nekaj m udojstvl že letos, drugega pride veliko v proračun prihodnje In nastopna leta.
Torej kakšna je pravzaprav ta akcija? Pozivamo poslance iz Primerja, dR sprego-vore končno resno besedo z vlado, da ve naše prebivalstvo, pri čem da je. Kajti gospodarska in kulturna pomoč Furlaniji ter zanemarjanje goriških Slovencev — ta bi bila pa lepa!
Poslanic Štrekil] m delu. — Posi. štrekelj
je bil pri ministru za notranje posle, kjer je obrazložil težnje občine Naklo na Krasu, kjer so najslabše komunikacije. Toča in vročina sta napravili v občini lani velikansko škodo. Zahteval je hitre odpomoči, Minister je obljubil, da si poskrbi potrebne poizvedbe ter potem ukrene, kar treba.
Slovensko gledališče. — Predvčerajšnjem „Ob lastnem kruhu". — Čemu mi bo denar? i Ne maram ga, denara, ne maram bogatstva, ne maram ga, ker iz kopice cekinov vpije kri, vpije znoj in vpijejo tisočeri in tisočeri žulji ubogih trpinov pod zemljo in nad zemljo. Ne maram dedščine, nič, prav nič ne maram od tistega srebra in zlata, ki ima madež na sebi, da je ukraden tisočerim lačnim in žejnim. Ne in ne! Tako govori človek v mladosti, človek idealov poln, ki Čuti v sebi gnjus do krivic, ki se godijo trpečemu človeštvu, ki čuti v sebi moč in voljo, da vse na en mah predrugači. Zamahne z roko, napiše knjigo, učeno in modro, govoril bo ljudstvu pametno in podučevajoče in glej! svet bo predrugačen in vsa socijalna zla bodo odpravljena. In denar, čemu bi rabil denar, ko imam v sebi to-iiko moči, toliko znanja, čemu bi mi bil denar in še posebno denar, kateremu se pozna,
| da ima pege na sebi, da je drugim ukraden.
j Aj, denar, ti socijalno zlo in obenem socijalna
| dobrota 1 — Pade človek ~ revščino in duša, ki je biia poprej tako  idealov polna, pade v
j blato in srce mu zahrepeni  po udobnosti m
i bogatstvu.
Tuj kruh je grenak kruh, srečen je človek le ob lastnem kruhu! Bogatega fabri-kanta je imel Dragutinovič popolnoma v
| svoji oblasti. Bogatin, flegma, miren do skrajnosti pri še tako razburljivi sceni, hladni ra-čunar, brez srca do ubogega ljudstva, katero izkorišča, to je Megušar, to je bil tudi Dragutinovič. Oče hladen, sin (Nučič) pa tembolj temperamente!!, poln ognjn, poln navdu-
j šenja, poln gojeva.
Hči (gč. Kreisova) flegma kakor oče uživela se je prav dobro v svojo ulogo. — G. Danilo in ga.   Danilova hočeta drug
I drugega v proizvajanju   nadkriljevati; če to
| dosežeta, ue vemo, menda ne premaga drug drugega. ~ Varovanka (gd. Thalerjev a)
I je prav  po  institutsko naivno  odigrala svojo
I vlogo. Naravno je igral tudi g. Povhe ulogo »piimparja". Sploh je bilo s to igro občinstvo jako zadovoljno in šo želi igralci mnogo priznanja in ploskanja.
Tudi včerajšnja predstava je privabila
I precej občinstva v „Trgovski Dom*. — Igrali
j so igro »Velika srenja", velika srenja zaslepljenih, ki verujejo, da so jim žene zveste, dočim jih te z njih najboljšimi in najožjimi prijatelji varajo. Glavno ulogo je imel g. Nu čič, ki se je jako dobro uživol v vse manire in geste visokega   aristokratn,  ino-
I gotca, lahkoživca in lahkomiselnega človeka.
[ Dopadel je občinstvu tudi g. Dragutinovič, ki je v vlogah cinika, satirika naravnost neprekosljiv. Kakor je bila  predvčerajšnjem
Danilova dobra kot svetnlkova gospa, rav-notako se je »kazala včeraj kot spretno ljubimko. Colona (g. D a n i 1 o) je spretno izvršil svojo nlogo od — prosilca podpore in službe do — ministra. Pohvalno moramo omenjati tudi druge: g. Povhe kot doktorja itd.
DintSfiJl illlillikl iritfSiltl: Pohujšanje v dolini 8entflorjanski vzbuja obče zanimanje. Sloveče Cankarjevo delo se vprizori danes v našem gledališču. Farsa je pisana krasno, jezik, slog sta neprekosljlva, in vsebina taka, da mora privabiti kar največ občinstva v Trgovski Dom. Dosedanje predstave so bile delo tujih avtorjev — tu pa se nudi domaČe, imenitno delo. Torej drevi poslušat Cankarja!
„MlIZ8ll NitOldl8, opereta v treh dejanjih. Spisala Meilhac in Milland, godba He-rveya. Preaii«ra v soboto zvečer ob 8. uri. Opereta je v vsakem pogledu nekaj lepega, godba krasna, očarljiva. Mamzell Nitouche je komponirana 1. 1880. in se je od tedaj pri repertoirih vseh gledališč udomačila. Kar je posebno omeniti, je skoz in skoz duhovit libreto, kateri sam učinkuje kot duhovita veseloigra s svojimi dovtipi. Hervejeva fina pristno francoska godba prekosi vse dose-dajne operetne godbe dunajskega žanra. Znamenito se je posrečilo komponistu resno cerkveno godbo parafrazirati v veseli operetni ton. Prizori v kasarni, gledališču in samostanu so res nekaj posebnega.
Oodbo preskrbi orkester pehotnega polka št. 47. v Gorici. Opereto dirigira operni kapelnik g. H. Benišek iz Ljubljane.
Iiadi velikih troškov uprizoritve se cene neznatno povišajo.
Za kolone. —¦ Dvorni svetnik pl. Schul-1 er n je bil od petka do torka pričenši v Do-lenjah po celi Furlaniji, končavši v našem Št. Ferjanu, ter na podlagi materijala od mons. Faiduttija preiskal razmere med koloni. Spremljal ga je deželni poslanec G a s-s e r. ~ - Vladin odposlanec je zaslišal veliko kolonov in pregledal njihove pogodbe in njih stanje v obče. — Konstatovalo se je, da se kolononi razmeroma dobro godi tam, kjer se gospodarji sami brigajo za svoja posestva. — Najhujše zlo za kolone in tudi gospodarje pa je starodavni rok za pogodbe od leta do leta — 11. maj ni k. Do tje ne ve kolon, ali mu bo pogodba podaljšana. Do 11. maja je pomladno delo že pri kraju. Kako se mu more posvetiti z vso vnemo kolon, ki ne v^, aH ostane po 11. majniku še na posestvu V — Vladin odposlanec je odšel še v Istro in potem pojde na Tirolsko.
Slovensko glidallšči la kUrlkild. — v Gorici imamo sedaj lepe gledališke predstave. Obisk je povoljen. Klerikalci pa bojkotirajo tudi te predstave.3 »Gorica* je bila sicer v soboto toliko prijazna, da je naznanila, da bodo gledališke predstave, ali kje bodo te predstave, tega ni hotela povedati. V torek je poročala o marsičem nepotrebnem, n slovenskem gledališču v Gorici pa niti besede. Iz katoliškega „Centrala* se nosili te dni vabila okoli, ga naj gr»do ljudje poslušat neke „volkssangerjea v Central, slov. gledališče pa prezirajo ter odvračajo svoje ljudi od njega. — Če pride kaka nemška ali laška družba v Gorico ter daje predstave v laškem gledališču, takrat se vidi po ložah in prvih sedežih slov. katoliške junake, v slovensko gledališče pa jih ni. — Tako gradijo klerikalci slovensko Gorico. Tako nadaljujejo sistematičen bojkot proti vsakemu pravemu napredku v Gorici.
Zato pa je toliko večja dolžnost našega občinstva, da se  udeležuje predstav vednu ?
LJa/ivala.
"Psem velecenjenim gg. veleposestnikom, Hi so mi dne 30. marca t. L pri dopolnilni volitvi v veleposestvu izkazali zaupanje, da so me volili deželnim poslancem te skupine, izrekam tim potom svojo najtoplejšo zalivalo, jagotavljaje jim, da bodem vse svoje moči dot deželni poslanec vporabil ja zboljšanje in pov$digo kmelijsko-gospodarskega razvoja naše slovenske goriške domovine,
V 0ilja/i, dne 9. aprila 1908,
^van Samilt, deželni poslanec*
lepem Številu. Obžalovanja pa je vreden, kdor bi se dal Btrahovatl po klerikalcih.
Jopit iidm točki proinii »KiMtklh im" intllfiMI- takovskllka n6orica*. Poglejmo si to točko! »Gorica1' pravi, da je vlada dnin krsčansko^ocialnint poslancem zagotovilo, da rezervistom 11, in 12 letnika no bodo treba več delati orožno vaje pri domobrancih. Š tem da je zopet jedna točka programa RKmečkih zvez" uresničena.
Sleparji r Takega* zagbtovla ^llda:'Wh| dala. Minister za deželno brambo Georgi je dosti jasno povedal v državnem zboru, tda zadnji dve orožni vaji hoče vojna uprava opustite le tedaj, ako se zviša število novincev za deželno brambo.    -,-
Opustitev zadnjih dveh orožuih vaj bi bila torej presneto draga, ker minister hoče toliko več vojaških novincev. Toliko več mla-deničev naj bi šlo od doma, ki bi služili pri vojakih določen Čas ter potem hodili seveda na vaje, v to svrho, da se opustita zadaji dve orožni vaji.
Kaj take »dobrote* podaroje našemu kmetu „ Kmečka zveza* ? 1
Te »Kmečke zveze8 so le v škodo kmetu. Zdaj hočejo, da naj gre še več kmet-skih fantov k vojakom le zato, da odpadeta zadnji dve orožni vaji, kateri imajo Klerikalci v programu „kmečkih zvez". Lep program! Res! Samo vsak pameten kmet ga mora prekleti ter ostati daleč proč od „ Kmečke zveze", ki zahteva od kmetekega trpina 8e več krvnega davka, nego ga daje doslej S
VojaškS ll$H. — Včeraj sta prišli v Gorico 2 kompaniji pionirjev 1!.. bataljona iz Pfemrsla. Na kolodvoru jih je pričakala godba 47. pešpolka, vojaški dostojanstveniki z brigadirjem Seibtom, vlado je zastopal vteji komisar baron Teufifeubaeh; zastopnika goriškega municipija ni bilo, dasi je dobil muni-cipij povabilo. Pionirji so nastanjeni na gradu. — V Krmin sta došli v ponedeljek 2 kompaniji tuk. peSpolka St. 47. Godba jih je spremljala v Krmin. Sprejeti so bili tam jako slovesno. Krmin je bil v zastavah. Samo irre-detstovcev ni bilo blizu. Vojaški poveljnik je povdarjal potrebo dobrih odnošajev med prebivalstvom in vojaki. — V Tržiču so pričakali lovce z godbo, nagovoril je poveljnika vladni komisar, ki vodi občinske posle. — V Gradišču ob Soči je sprejel lovce iz Trsta okrajni glavar, zastopnika županstva ni bilo blizu, tudi godbe ne. Pred tremi leti pa so bili sprejeli lovce jako slovesno. — V Sežano je došel l bataljon 98. peSpolka iz Trsta. Sežana je sprejela slavnostno vojake. Sežana je bila v zastavah, vse pa je prišlo pozdravit doSle vojake.
RUStavi. V tuk. trgovski in zbornici bo od 12. t m. naprej razstava reprodukcij imenitnih slikarskih in kiparskih del zadnjega sioletja. Razstava bo odprta od 10. dop. do 1. pop. in od 3. do 6. pop. vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa le od 10. dop. do 1. pop.
HajMieJil StMlISki priftsir. — Profesorjem v osrednjem semenišču v Gorici je imenovan č. g. Svitoslav Premrou; predava gospodarsko organizacijo, pred vsem zadragarenje. Nastopil je prvič v sredo L aprila t. 1. Cso-depolni dan L aprila! V proslavo njegovega nastopa je padel meteor z neba.
Poslušali so ga slovenski in hrvatski bogoslovci, katerim bo, kadar izležejo iz semenišča, dubovska služba postranska stvar, glavna pa »gospodarska organizacija", sloneča na zlorabi vere in cerkve.
Uvedel je Svitoslava sam dr. Pavlica, predsednik „Goriske zveze". Predavanja se nadaljujejo. — Svoje milostno dovoljenje za mesto zadrugarskega profesorja v semenišču je dal seveda nadškof in knez, vrbni general in komandant klerikalne stranke. Vspodbodla pa ga je v to lepo misel „GoriŠka zveza".
K*f jI HlJI M pritll s smrtjo in streljal na njenega brata, ko jo je hotel varovati pred ;apadi, je bil obsojen pred okrožno sodnijo v Gorici Štefan Cejtn iz Moše, 81 let star, na I.'J mesecev težke ječe s postom in trdim ležiSCem vsak mesec.
Opozarjamo slavno občinstvo na oglas g. Petra Grudna o otvoritvi nove zaloge koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.                                          *
Od VolČJadrigl dO Št. Mn je zgubil nekdo, ko se je peljal v Gorico v ponedeljek 30. pr. m., srebrno Žepno uro s trakom v slovenskih barvah, Kdor jo je našel, naj jo izroči po-lirju v Volčjldragl, kjer dobi nagrado.
Zveza narodnih društev.
Pndilitjl. V nedeljo je predaval g. dr. Dlnko Pur v vipavskem Seln: „0 po« menu izobraževalnih društev za kmetski stan". Vkljub neugodnemu vremenu je prišlo 150 ljudi, ki so z zanimanjem poslušali g. predavatelja. — V Grahovem je pa predaval liti dan g. dr. Ernest Dereani: „0 jotiki (tuberkolozi)". Poslušalo ga je 40 poslušalcev, i'-mm&hfes, zadrževalo mrzlfejji mokro vreme. —- Tretje naznanjeno predavrfnje v Devinu je moralo odpasti radi oboljenja g. predavatelja, Tiiinnškt li peisko drsim »SuMi* i RiBilh priredi prvo nedeljo maja veselico s petjem in spevoigro :• „Krivoprisežnik«. Sodelujejo nekateri člani nar. gledališča iz Trsta, Režiser g. J. Stoka. Ker je isti d*o tudi sklep šolskega leta na obrtno-nad. šoli za zidarje, združen z razstavo risarskih izdelkov, bode preskrbel odbor vse potrebno, da poda obiskovalcem lepo zabavo. Druga bratska društva, ki bi nameravala imeti isti dan veselico, so naprošena ozirati se na to, da radi sklepa obrtne-nad. Šole ni mogoče veselice imeti ob drugem času.
Bralno to iiisii društre Riin&trg-SMiral je
imelo dne 28. pr. m. občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: Cigoj Vinko, predsednik; Anton Gerzej, podpredseduik: Ivan Mihelj, Josip Saksida, Alojzij Ličen, Alojzij Mihelj in Fran Ličen, odborniki.
»NarsdM Milnica" pri Sr. Luciji je imela
dne 28. marca t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil nov odbor. Ta se je konstituiral v prvi odborovi seji kakor sledi: Lucijan Kovačič, predsednik; Jos, Rakušček podpredsednik; Alma Kovačič tajnica; Anton Mikuž, blagajnik; Božidar Božič, Anton Fon in Jos. Slamič, odborniki. Na občnem zboru se je med drugim sklenilo, da se ustanovi tekom lete knjižnica, ter je bil v to svrho izvoljen poseben odsek, ki naj skrbi, da se stvar čim preje realizira. Vsak še manjši donesek k tej knjižnici z veseljem in hvaležno sprejemajo člani tega odseka, ki so: Jos. Ra-kuSček, Božidar Božič in Alma Kovačič.
Trgovsko - obrhe is gospodarske vesti.
Kmetijska Šola f Gorici konča svoj prvi zimski tečaj dnč 11. aprila. Ta dan predpoldne (ob 10.) bo javna poskušnja. Vsakdo se lahko prepriča, koliko zamorejo pridobiti kmetski sinovi v kratkem času petih mesecev v ti Soli. —
Vinska razstava la rlnski ssmibJ i Toaiju. — Kraško vinarsko društvo v Tomaju priredi dne 1., 2. in 3. maja v Tomaju vinsko razstavo in vinski semeuj. V nedeljo dne 3. maja pop. bo obenem v Tomaju shod kraških vinogradnikov.
1300 k| modre gallce je razdelila vlada med revne vinogradnike iz nekaterih občin na Vipavskem in v Brdib, ki so prišli vsled toče v 1. 1905. in vsled suše v 1. 1900. v veliko gospodarsko stisko.
Cena pšenic! padi. — Zadnje dni je zopet pala cena pšenici v Budimpešti. V dveh dneh je pala cena za 40 stot. Vzrok je temu nev-spela špekulacija trgovcev z žitom in tudi povoljno stanje žetev.
G. kr. skladišča r Trsta sprejemajo zopet
brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosto luko. Zatorej ae sprejema od danes naprej brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosta luka južna železnica.
Politični pregled.
Državni zbor. — Za nujnost Pogačoikovega predloga glede rekrotnega kontingenta so glasovali za nujnost 303 poslanci, proti pa 122. Posl. Hribar je zahteval, da se mora z moštvom postopati bolj humano. — Predsednik se je včeraj spominjal pokojnega poslanca Kaiaerja. Zbornica je pričela na to razpravo o ustanovitvi ministerstva za javna dela.
Tržaška iiIIIm reforma. — v torek je imel odsek svojo plenarno sejo, v kateri pa ni prišlo do zaželjenega sporazum-Ijeiija med Slovenci in Italijani. Sklenilo se je, da je obvestiti naraesniStvo o tem negativnem vspebu. Navskrižje jo glede Števila mandatov za okolico in pa onih štirih občin, spadajočih k okolici, ki se imajo po vladnem načrtu priklopiti k mostu. Italijani se upirajo temu priklopljenju.
Kranjski dižilM predsednik Scbiarz importira v vladno službo kar le more nemSkih uradnikov, četudi ne znajo nič slovensko, Nem-Skutar Detela, propadli klerikalni kandidat, postane deželnovladni svetnik, dasf ie ni na
vrati; preteriran bo drugi uradnik, ki zasluži ono mesto, aH ni všeč Sch\vnrzu. NeraSke praktikante sprejema Schwar* kar pod roko. — Tako dela v sporazumu in s odobravanjem kranjske klerikalne stranke.
GtSltfki llimlei || dlll. — Ustavna strauka gospodsk« zbornice Izdelajo dva važna predloga. Poslanec dr. Grabmaver bo vsestransko .utemeljeval predlog za razdolži-tev posestev, a prof. Lndvig bo predlagal ustanovitev d r ž1 "a fne g a "s an i t e t-nega urada. Posl. dr. Baemreither izdeluje zakonski načrt glede skrbi za mladino.
Klim ettir V Mji? — Nemški cesar se snide v Pulju z avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodo Franc Ferdinandom najbrže prve dni meseca maja.
Razne vesti.
Čfilji milita si&skifi kralji Aleksandra. -
Pred okrajno sodnijo v Varfavi se bo vršila ˇ kratkem zanimiva razprava. Varšavski čevljar Kaminsk? je bil prejšnje čase založnik srbskega dvora. Lete 1900. pred ženitvijo kralja Aleksandra je še dobil po srbskem konzulu v Varšavi naroČilo za več parov čevljev za kralja in nevesto. Kaminskv je odposlal čevlje, ali denarja ni dobil nič za nje. Sicer je večkrat tiirjal, pa vselej zaman. Sedaj je vložil tožbo proti srbskemu generalnemu konzulu v Varšavi za 240 rabljev za one čevlje. Svoji tožbi je pridjal potrdilo, da je bil umorjeni kralj Aleksander pokopan v čevljih, katere mu je bil poslal Kamioskv.
L« TulStaJ. — Tolstoj je ozdravel. Sedaj poučuje kmetske otroke v zgodovini, zemlje-pisju in razlaga jim evangelij.
Tolstojeva osemdesetletnica se proslavi res na slovesen in dobrodelen način. V Be-rolinu, Parizu in Londonu so se osnovali pripravljalni odbori v proslavo Tolstojeve osemdesetletnice. Petrogradski mestni svet se tudi pripravlja na slovesno praznovanje Tolstojeve 80 letnice. Zgraditi mislijo šolo, ki bi nosila Tolstojevo ime; napraviti hočejo za 40.000 učencev v petrogradskih ljudskih šolah berila z izvlečki iz Tolstojevih del; slika Tolstojeva se ima obesiti po vseh šolah; hoče se napraviti tudi celo vrsto humanitarnih in fdantropičnih zavodov, kakor ljudske knjižnice, ljudske kuhinje, ogrevalnice, azili za reveže brez strehe, vse to povodom  jubileja.
Tal, M |e inrh is pretepel staj« žrtev. —
V torek zjutraj stal je v nI. Barriera vecchia v Trstu voz sena, lastnina Frančiške Jarc iz Doberdoba. Za trenutek je kmetica pu-pustila voz brez varstva; ko se je povrnila na mesto, je zapazila človeka, ki je hotel odnesti butaro sena. Ona je hotela preprečiti tatvino; tat, jezen, da je bil za<*ačen, je pa začel neusmiljeno pretepati ubogo kmetico. Na krik je pritekel redar, ki je predrznega uz-moviča spravil v luknjo.
.    Ljubljanski škef Anion Bonarentura stoji pred
konkurzom. Na svoji grajščini v Gornjemgradu je dogospodaril. Gospodarstvo vodi sedaj ljub-bljanski stolni kapitelj. Zavoženo pa je vse, in polno tožba ima škof na hrbtu, tako da pride posestvo pod kladivo! Katoliško gospodarstvo !
Državni poslanic Sienbiri se je dvobojeva
s poslancem Bergmannom, ki gaje razžalil v zbornici. Bergmann je bil ranjen v desno roko. Dvobojevnika sta se spravila.
Bftiiiski itrctfttlisM peiaolk it, 4. je do-šel z Dunaja v Trst. Sprejem je bil prav slovesen. Pričakovali so Bošnjake namestnik, župan in razni drugi dostojanstveniki. Z godbo na čelu so korakali vojaki v mesto, spremljala jih je velika množica, ki je bila vsa navdušena ob zvokih tržaške himne „ Viva S. Giusto". Nastanjeni so v veliki vojašnici, v bivši kadetnici, deloma na gradu in deloma v bivšem poslopju mestne zastavljalnice.
V Rflfllj v Istri je došel 24. lovski bataljon iz Budimpešte. Sprejet ga so prišle vse
oblasti; Občinstvo je pozdravilo vojake prisrčno.
Zvili tlNIfllklh tdfltllkOV je zborovala v nedeljo v Ljubljani ob lepi udeležbi, V Zvezi je 71 članov. Poročalo se je tudi o rabi slovenščine v raznih deželah. Poročilo za Pri-morje jo odpadlo, ker je bil poročevalec zadržan, Za Koroško je poročal dr. Brejc. Tam so razmere najslabše, ker se slovenščina sistematično izpodriva. Sprejeti so bili razni predlogi, med njimi ti-le:
Odboru se naroči, da deluje na to, da bt i izvidi sodnih zvedencev vedno v jeziku obtoženca. (Pismenpredlog dr. E-Heperja).
Odboru se naroča, da po možnosti do-pošlje vsem slovenskim odvetnikom in notarjem sklep zbora, da mora vsak izmed njih vlagati povsod Ie slovenske vloge, in se jim naznani tudi imenik sodišč, ki morajo sprejemati slovenske vloge. (Predlog dr. Kokalja).
Izvede naj se zakonitim potom popolna jezikovna enakopravnost za vse dežele, Iger prebivajo Slovenci, istočasno ko se izvede to na Češkem. (Predlog dr. Brejca.) Ta resolucija se sporoči ministrskemu predsedniku in obema slovenskima kluboma v drž. zboru.
Salon Robes.
Najnovejša izdelovalnica modernih damskih oblek in bluz najnovejšega dunajskega kroja.
Ker se je uspeh tega modernega podjetja že pokazal, je mogoče staviti vslr ^ obilnega prometa, cene primemo nizke.
Z ozirom na to, da se nahajajo vse potrebščine v zalogi, se računajo iste cenj. od jemal kam po lastni kupni ceni.
;Sa1ot) f^obes
GOBICA
Št 747
O. š. sv. Predmet: Razpis učiteljskih služeb v okraju.
Razpis
učiteljskih mett v sežanskem okraju.
V tem okraju razpisujem ta-le učiteljska mesta:
1. mesto višega učitelja na štiri-razrednici v Nabrežini;
% mesto višega učitelja na dvo-razrednicah v Kostanjevici in v Tomaju;
S. mesto učitelja-voditelja na eno-razrednicah v Avberu, na Barki, v Mav-hinjah, . Kobljeglavi, Koprivi, Štjaku, Štomažu in VeKkemdolu:
4. mesto učitelja m trorazrednici v Lokvi, na štirirazrednici v Nabrežini in ua petrazrednici v Komnu in v Sežani; 5. mesto učiteljice na trorazrednici v Lokvi, na dvorarednicah v Kostanjevici, v Pliskovici in v Štanjelu.
Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 1906. 1. dež. zak. in ukaz. št. 10.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlože službenim potom podpisanemu uradu v dobi štirih tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu »Osservatore JMestino«,
Nezadostno opremljeni prošnje se zavrnejo.
C. kr. okrajni iolski svet v Sežani,
dne 3. aprila 1908. Predsednik :REBEK.
Lepo se Vam zahvaljujem za Vaše testenine, koje so
jako izvrstne
;m vrlo zadovoljna ž njimi, tako priznava hrvatska trgovska gospa Katarina Germak iz Nove OradMke Prvi konjski tovarni testenin v 11. IJiatrici, ko zopet narpčuje,
Andrej Fajt
pekovski mojster
v fiirfcl Čini Frne. 6iit. it, * =i— Filijalka ? Doraberga. , Sprejema naročila vsakovrstnega i 1 peciva, tudi najfinejega, ta nove j i maše in godove, kolače za bir- < I mance, poroke itd. Vsa naroČila \ j izvršuje točno in natančno po Želji j > naročnikov.                                     j
i    Ima tudi na prodaj različne moke, \ fino pecivo, fina vina in likerje ! [ po zmernih cenah.                          j
! Za veliko  noč  priporoča   goriško !
Prua goriška touarna
umetnih ognjei)
s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa Itd. Itd. Posebnost: papirnati topifi Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. =
?erd. Hlakuc
pooblaščen in priznan pvroteoiiik Gorica tekališče Fraaa los. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavami sDoganaa tik sodnijske palače.
Bratje Tacnenberger, Dunaj IX. W&hringstr. 22.
najuečja specfjalna zaloga umetnih predmetou Iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra In nlkla. Bogata zaloga daril za vsako priliko.
Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosijiue kakouostl. :====
Sprejemajo se razna popravila.
Dopisuje se v slovenščini, italijanščini
in nemščini.
Modeli^?*
Cenik se posije na zahteuo zastonj In poštnine
prosto. Poštnina In zauojnlna se pri poštljatuah
ne zaračuna.
Lekarna  Cristofoletti v Sorici na fravniku.
Trskino fjetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se o dimi jo v kratke vse kostno W.c2iii, Zložni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.
Trskino (štoknicvo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolcv,
Dim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K HO, bele barve K 2.
Trskino ieleznato Jetrno olje.
Kuba toga olja je sosebno prijioruč-Ijtva otrokom iti dečkom, ki so nervozni in nežno narave.
času  r. gotovostjo
OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSCe se vedno v mojem km. iaboratoii, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim   čč.   odjemalcem glede čistote i
=====   stalne sposobnosti za zdravljenje.  =====
Cristoffolettijeva pijača iae kina In železa.
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. =   Ena steklenica stane  1  krono   60 vinarjev.   .-.-=
Lastno izdelovalno srajc
in vsega perila za dame ===== ju gospode ===
priporočata
Pregrad & Černetič
Trgovski dom.
Za politični okraj
Tolmin
iejo se agenti s plačo
za prodajo nekega predmeta, ki ga rabi vsaka družina.
Pon ulbe je pošiljati post. res t. pod Šifro: „Fermo" Gorica.
Novo moderno sukno
za moške obleke
naznanilo.
Naznanjam  slav.  občinstvu,  da  sem   otvoril v
Rabatišču št. 22
zalogo
koruze, ovsa, otrobi, fjžala in drugih deželnih
Priporočam se slav. občinstvu za obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem
Peter Gruden.
Razglas.
Pri grajščini v Riheniberkii se bodo prodajale dne 16. t. m. ovce z mlekom, kojiiu se ravno
! tisti   dan   odvzamejo   mladici.
J Prodajalo so bode tudi ovce z jagneti, ki so še premajhna za meso ter več samcev lanskega leta.
se kupi u Trgovskem domu
po zelo nizki ceni.
i conp. |L&fi
jl|j|;|   Varstvena znamka:
pajfeininižiit. Capsic
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljša sredstvo proti prehlajenja itd. Za ceno 80 vin.,  K 1-40  in 2—  se dobi po vseh lekarnah.  Pri nakupu   tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Or. RICHTERJEVA LEKARNA k »ilatem leta" v Pragi 4.1 H E'iS800tllK,,BBe *t°v- & n0T»-
Sa/M            Dmtuo raipollljtnj«.
V najem se oddasti
2 metilovaiii sobi
s pi»osHrr> ^bodoti)
na Travniku št. 13.
**************** Odlikovana pebrija in sladCiearaa
Karol Draščik
Y Gorici na Komu v (lastil Mi)
zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince Itd. Prodaja različna fin« vina in Hkarja na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ronugo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •P* po Jako zmernih cenah, ^m
Priporočajo se tudi
čevlji in klobuki najboljšega izdelka.
Išče se
spretni kamnoseški poslovodja
kateri ima Izkušnjo in je nit kalkulacije. Eventualno si obrt s časoma lahko nakupi.
Ponudbe  s prepisi  nprič-eval  na  „Pr»*o juŽno-stajersko kamnoseško industrijsko družbo, Celje".