E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 22. avgusta 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 15 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija OB TAKTU BARV XX | San Martín (1. del) Edinstveno kulturno doživetje »Ob taktu barv«, ki slavi združitev različnih umetni- ških oblik letos praznuje 20 let! Viktor Leber si je pred dvajsetimi leti zamislil to doživetje in vsa ta leta skrbel za izvedbo, le- tos je pa premišljeval, kako praznovati to oble- tnico in je prišel do zaključka, da če organizira dva različna dogodka v zaporednih sobotah, lahko z vsakim od njiju praznuje deset let. Prvi od teh dogodkov se je vršil v soboto, 9. avgusta. Ob 20:15 uri je gospod Leber otvoril razsta- vo umetnin Andreja Makeka, kjer so vlada- prepoznaven slog, ki ga zaznamujejo barvna Andrej Makek je bil predvsem pokončen li likovni izdelki iz različnih dob. Povabil me globina, obvladovanje perspektive in izjem- človek, ki je svoji družini predajal poštenost, je, naj predstavim svojega očeta. Dvorana na občutljivost za krajino in atmosfero. Leta spoštovanje, ljubezen do kulture, ustvarjal- je bila polna in rade volje sem povedala da: 1964 je presenetil občinstvo s serijo mono- nost, duhovnost in delavnost. Ustvarjal je “Predstavljam svojega očeta Andreja Make- tipij, s čimer se je oddaljil od naturalizma in ponoči, po službi, in svoje otroke ter vnuke ka ob deseti obletnici njegove smrti. Bil je začel raziskovati abstrakcijo. Marijan Marolt učil, da je z voljo in trudom vse mogoče. Slovenski domoljub in likovni ustvarjalec. Na je takrat zapisal: »Ta umetnik, do zdaj pred- Njegova umetniška zapuščina bogati ne le tej razstavi predstavljam umetniško pot An- vsem naturalist, si je drznil narediti velik njegovo družino, ampak celotno slovensko dreja Makeka, pomembne osebnosti likovne skok v abstrakcijo, pri čemer uporablja bar- skupnost, za katero je ustvaril dela, ki so da- umetnosti v slovenski skupnosti v Buenos ve, ki v resnici ne obstajajo.« Njegova prva nes del skupne kulturne dediščine. S svojimi Airesu. Slikar, scenograf, rezbar, ilustrator, samostojna razstava akvarelov je bila 5. ju- slikami je okrasil hiše prijateljev, kapele in slo- igralec, pevec, po poklicu metalurg in po srcu nija 1993 v dvorani Slovenske kulturne akci- venske domove v Buenos Airesu, Barilochah ustvarjalec, je bil Andrej tudi človek, globo- je, ki je razstavo tudi organizirala. Otvoritev in Sloveniji. Zanj je bila slovenska skupnost v ni proces, ki jih je pripeljal do prvega uradne- ko predan svoji družini, veri in slovenskim je vodil arhitekt Jure Vombergar, ki je pou- Argentini zatočišče, ki je ohranjalo njegovo ga nastopa kot Los Tilos na 52. pevskem glas- koreninam. Že zelo mlad je pokazal naravno daril njegovo umetniško rast in neprestano identiteto daleč od domovine. Ko pogledam benem večeru v Pristavi. Skupina se je nato nagnjenost k slikarstvu. Njegovo prvo delo, udejstvovanje v slovenskem kulturnem pro- nazaj razumem in potrjujem to, kar je moj razvijala, doživela spremembe in našla nove ustvarjeno v šoli brez kakršnekoli pomoči, je storu. Povedal je, da ve, da je ilustriral dve oče vedno govoril: da lahko vsak človek do- poti. Ko se je Agustín odločil za duhovniški bilo tako osupljivo, da ga je učiteljica želela knjigi svojega tasta Marijana Marolta: Zori seže, kar si želi, da lahko skoraj vse ustvariš poklic in vstopil v semenišče, sta se leta 2022 obdržati za spomin. Med vojno, ko je morala noč vesela in Rojstvo, življenje in smrt Lud- sam. Le želeti si moraš, imeti trden namen, pridružila še Ignacio Mehle, kitarist iz Lanúsa, njegova družina bežati iz Slovenije, je Andrej vika Kavška, ter tudi prevod Puškinovih pra- jasno idejo in cilj. Za konec se zahvaljujem in Niko Oblak, pevec iz San Justa. S tem se skrbno čuval škatlo z oljnimi barvami kot vljic, ki ga je pripravil dr. Debeljak. Ko ga je Viktorju za povabilo, Regini za potrpežljivost je oblikovala petčlanska zasedba, ki še danes enega svojih redkih zakladov. Ta strast ga je obiskal na njegovem domu v Ciudad Jardín, in predanost pri pripravi tiskanega gradiva, skupaj ustvarja in nastopa. V teh letih so Los spremljala vse življenje. V begunski gimna- Palomar, je našel številne akvarele pokrajin, Ricardu in Marianu za prenos in postavitev Tilos nastopali na različnih prizoriščih: dobro- ziji v Peggetzu (Avstrija) je študiral slikarske ki jih je Andrej večinoma ustvaril med do- slik, Tonetu za izposojo rastlin in prav posebej delnih dogodkih, župnijskih praznovanjih, v tehnike pri slikarju Jerini. Leta 1949 je sku- pustom v Barilochah in okolici. To niso bile vsakemu izmed vas, ker ste prišli.” Predsednik barih, na rojstnih dnevih in večjih festivalih. paj z družino emigriral v Argentino. V Bue- več študijske naloge ali eksperimentalna is- DomaMarjan Boltežar se je zahvalil Poloni Delili so oder s skupinami kot so Los Chañares nos Airesu se je leta 1955 pridružil slikarski kanja, temveč dela zrelega umetnika, ki ob- Makek in ji podaril šopek rož in meni z lepim iz Mendoze, Los Colorados iz La Plate, pa tudi šoli Slovenske kulturne akcije, leto kasneje je vlada svojo tehniko. Poleg slik je našel tudi spominčkom. Prijatelji so si ogledali razstavo z legendarnim Chaqueñom Palavecinom. Nji- že sodeloval na svoji prvi skupinski razstavi. predmete iz lesa in kovine ter domiselne in izkoristili priliko za klepet. Po postanku v hova glasba jih je pripeljala tudi v znamenite Takrat je ustvarjal predvsem z oljem. Kljub mehanizme, ki jih je Andrej ustvaril z zdru- kuhinji, kjer so prodajali okusno večerjo, so prostore argentinske kulturne dediščine, kot gospodarskim težavam — saj je plačo izročal žitvijo tehničnega znanja in izrazite estetske počasi vsi vstopili v dvorano. Ob odru, kate- sta Palača Paz in Regimiento 1 de Patricios, mami — ga je želja po ustvarjanju vodila k občutljivosti. Na primer: železne zaščite nje- rega je primerno za to priliko okrasil Janez pa vse do province Mendoza, kjer so sode- ponovni uporabi materialov, kot so oprane gove hiše so predstavljale andske pokrajine, Filipič, so bile postavljene pogrnjene mize s lovali na Martinovanju 2023 in ob tabornem vreče cementa in apna, namesto platen. Žal kjer sta funkcionalnost in umetnost združeni stoli, kamor so se ljudje usedli. V potemneli ognju igrali na srečanju A Tranquera Abierta.. je celo prebarval že dokončana dela, da bi v eni stvaritvi. Andrej je ilustriral tudi progra- dvorani z osvetljenim odrom je gostitelj, pev- Ime Los Tilos - “lipe” ni naključno. Je poklon lahko znova uporabil platno. Od leta 1962 je me, božične in druge voščilnice. ski zbor San Martin, zapel dve pesmi in tako njihovim koreninam – vnuki slovenskih prise- začel razstavljati akvarele, s katerimi je razvil Slikal je z oljem, akvarelom, tušem, kredo in pripravil vzdušje za Csfé concert. Viktor Leber ljencev, ki so odraščali v senci lip, so pognali akrilom. Njegovo delo obsega več kot 250 del, je predstavil skupino “Los Tilos – glasbeni po- nove poganjke v argentinski zemlji. Z glasbo od katerih so številna navdihnjena z bariloš- ganjki pod senco lip” na sledeči način: in ljubeznijo do dveh kultur ustvarjajo most kimi krajinami — njegovim najljubšim krajem “Nekatere zgodbe se začnejo nepričakova- med dediščino svojih prednikov in svetom, za počitnice in ustvarjanje — zaradi podob- no, kot iskrica, ki zaneti plamen. Tako se je v katerem živijo danes. Njihova zgodba je nosti z rodno Slovenijo. Ukvarjal se je tudi z začela tudi zgodba skupine Los Tilos, ki danes preplet spomina, tradicije in sodobnega izra- rezbarstvom, izdeloval je grafike za ekslibrise, združuje pet mladih potomcev Slovencev v za – in, kot vsako močno drevo, raste še nap- kartice in celo vabilo za svojo lastno poroko. Argentini. Njihova pot se je začela 7. avgusta rej.” Letos so bili del kulturne prireditve Ob Sodeloval je na več kot 60 samostojnih in 2021 v Slovenski hiši, kjer so štirje fantje – Taktu Barv XX, kjer so nastopili z veliko pre- skupinskih razstavah v Buenos Airesu, Bari- Matej Urbančič, Agustín Malovrh, Maximilia- danostjo in svežino. V dveh sklopih so zaigrali lochah in Sloveniji. Bil je član in podpredse- no Žnidaršič in Sebastián Žnidaršič – povsem veliko argentinskih folklornih pesmi ampak dnik S.A.P.I. (Argentinska družba neodvisnih spontano zaigrali zambo Romance de Cristal. slišali smo tudi nekaj slovenskih. Ena poseb- slikarjev) v Palomarju. Ta trenutek improvizacije je zanetil ustvarjal- nost, ki je še bolj poudarila nastop, so bili žarki večbarvnih luči , ki so osvetljevali oder. Med odmorom je bila priložnost za štrudelj s kavico. Večer je vodila likovna razstava ume- tnika Andreja Makeka, dogodek pa je bil pra- znik barv, glasbe in slovenske ustvarjalnosti. Los Tilos so s svojo prisotnostjo in glasbo zno- va navdušili občinstvo in dokazali, da njihova pot še zdaleč ni končana. Najlepša HVALA! vsakemu, ki je na kakršenkoli način delal ali pomagal za tako uspešen večer. Lučka Makek S T R A N 2 2 2 . AV G U S TA 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A OB TAKTU BARV XX | San Martín (2. del) Slovenski dom San Martín je v soboto, 16. in glasbenih tradicij Furlanije - Julijske krajine. avgusta, znova zasijal v prazničnem vzdušju, • Maurizio Marchesich – bandoneonist, skla- saj smo obeležili 20. obletnico našega tradi- datelj in ustanovitelj ansambla Triestango, je cionalnega kulturnega večera Ob Taktu Barv. globoko povezan z delom Astorja Piazzolle in Ta pomembni jubilej smo tokrat proslavi- tango nuevo. Njegove kompozicije združujejo li s prav posebnim dogodkom – z izjemnim klasično izobrazbo in inovativni pristop k tangu. koncertom »Re5piraciones – Od Gardela • Imad Saletović – najmlajši član zasedbe do Piazzolle«, ki je občinstvo popeljal v svet prihaja iz Bosne in Hercegovine, a je glasbe- tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in no pot razvil v Italiji in Sloveniji. Kot orkestr- umetnostjo. Glavni gostje večera so bili Four ski glasbenik je nastopal z različnimi zased- Bellows Four Tales (4B4T) – kvartet harmo- bami in se letos pridružil kvartetu, ki mu daje nikarjev iz Trsta, ki s svojo izvirno zasedbo in svežino in novo energijo. drzno umetniško vizijo povezujejo različne Z njimi se je, ta večer, predstavil še Rodolfo nastopijo v Argentini. Maurizio Marchesich torja Piazzolle, ki ga je s svojo genialnostjo glasbene svetove. Njihovo ime pomeni štirje Mederos, prava legenda argentinskega tan- je dejal: »Za nas je to uresničitev sanj – igrati povzdignil na svetovne odre. mehi, štiri zgodbe, saj vsak član prispeva svoj ga. Rojen v Buenos Airesu leta 1940, je eden tango v deželi, kjer se je rodil. Vsaka skladba Po koncertu smo goste povabili v bar kjer lastni glasbeni svet, skupaj pa dihajo kot eno največjih mojstrov bandoneona, skladatelj, tu zveni drugače, saj jo spremlja duh ljudi in so pogrnjene mize čakale da jim postrežemo samo umetniško telo. Njihova posebnost dirigent, pedagog in inovator. V svoji dolgi kraja.« Zaigrali so nam: “Soy María” in “Obli- zelo okusno večerjo. Poleg gostov je ostalo je, da združujejo različne tipe harmonik in karieri je sodeloval z velikanom Astorjem vion”- Astor Piazzolla, “Nunca tuvo novio”- na večerji nad 90 ljudi tako da smo morali bandoneona ter z njimi ustvarjajo edinstven Piazzollo, pa tudi s pevci, kot sta Mercedes Agustin Bardi, “Volver”, “Soledad”, “Cuesta dodati mize v dvorani ker v baru ni bilo do- zvočni svet, v katerem se prepletajo klasična Sosa in Joan Manuel Serrat. Je ustanovitelj abajo”, “Mi Buenos Aires querido”, “Melodía volj prostora. Po večerji je bila možnost za glasba, tango, ljudske tradicije in sodobne skupine Generación Cero, ki je prelomno de Arrabal”, “Sus ojos se cerraron”- Carlos ogled likovne razstave Andreja Makeka, ka- kompozicije. Člane skupine odlikujejo izje- vplivala na sodobni razvoj tanga in ga prib- Gardel, “Na voce, na chitarra e o poco e tera je združila oba dogodka. mne kariere: ližala novim generacijam. Njegova glasba luna”- Carlos Alberto Rossi, “El motivo”- Skupino Four Bellows Four Tales je sprem- • Stefano Bembi – pianist, organist in harmoni- združuje globoko spoštovanje do tradicije Juan Carlos Cobian, “Adios Nonino”- Astor ljal italianski novinar Paolo Rumiz. Rodil se je kar, izobražen v Trstu in Parizu, cenjen koncer- in nenehno iskanje novih izraznih poti. Sam Piazzolla, “Por una cabeza” , “El día que me v Trstu leta 1947. Je eden najuglednejših no- tni izvajalec in aranžer klasične ter popularne Mederos je ob obisku poudaril: »Tango je za quieras”- Carlos Gardel. vinarjev in pisateljev današnjega časa. Znan glasbe. Nastopal je na številnih mednarodnih Argentince več kot le glasba – je način, kako Pred nastopom so občinstvo z nasmehom po svojih potovalnih kronikah, zlasti tistih o festivalih in sodeloval z uglednimi orkestri. mislimo, čutimo in se povezujemo z drugi- in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Balkanu. Napisal je otroške knjige, romane in • Zoran Lupinc – mojster diatonične harmoni- mi. Vsakokrat, ko ga igram, se sprašujem, Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane igre. Aktivno sodeluje v različnih projektih za ke, ki je leta 1987 postal svetovni prvak, velja kaj nam še lahko pove danes in jutri.« Člani Žigart, ki so s svojo prijaznostjo sprejele gos- mir in za obrambo dialoga med ljudstvi Evro- za enega največjih poznavalcev ljudskih glasbil 4B4T so bili navdušeni nad priložnostjo, da te iz Trsta. Njihova prisotnost je večeru do- pe. Potuje s skupino 4B4T ker piše kroniko dala domačnost in toplino skupnosti. njihovega dela. Ta koncert ne bi bil tako popoln, če občin- Večer je bil nepozaben poklon tangu, hkra- stvo ne bi bilo izjemno tiho in če zvok in luči ti pa tudi čudovita obeležitev dveh desetletij ne bi bili odlično nadzorovani. Na odru Slo- kulturnega dogajanja v Slovenskem domu San venskega doma se je tako zgodilo čarobno Martín. Predsednik doma, Marjan Boltežar in srečanje: štirje harmonikarski glasovi, vsak ustvarjalec dogodka “Ob taktu barv” Viktor s svojo zgodbo, so se združili z mogočnim Leber sta se zahvalila skupini 4B4T in jim po- glasom bandoneona Rodolfa Mederosa. darila darila. Zahvalila sta se tudi vsem, ki so Skupaj so občinstvo popeljali na glasbeno sodelovali, da jebila ta obletnica nepozabna. potovanje od legendarnega Carlosa Garde- la, ki pooseblja začetek in dušo tanga, do As- Lučka Makek 55. MLADINSKI DAN | Slomškov dom fantje s pomočjo Viki Kastelic. Za maskiranje nam je priskočila na pomoč Solci Roa Malo- vrh s sodelovanjem Mile Vitrih. Naš letošnji mladinski dan smo začeli prip- Na odru pa je sodelovalo lepo število nav- ravljati že mesec dni prej. To so bili tedni dušenih mladih, ki so sprejeli izziv in veselo polni vaj, naporov, pa tudi smeha, vere, pri- hodili na vaje. To so bili: Nacho in Martina Ko- jateljstva, napak in učenja. Vse to nas je po- želnik, Niko Selan, Maxi Žnidaršič, Andrej, Ma- vezovalo in oblikovalo, da smo skupaj ustva- tej in Katja Kavčič, Tomi Godec, Damian Mala- rili lep dogodek. Vse to nas je spodbudilo k lan, Lučka, Luka, Tomi in Cintija Pregelj, Nadja razmisleku o našem delu, o tem, kdo smo, Jakoš, Matija in Nadja Kočar, Kristijan Smole, kaj počnemo in kam gremo. Zavedamo se Marko Loboda, Lara Petkovšek, Tomi Miklavc in čutimo odgovornost za prihodnost naše ter Tato in Edi. Pripravljali smo se skozi 3 me- skupnosti. To skupnost dojemamo kot svoj sece. Skozi cel dan je fotografiral Mati Godec. dom, kraj, kjer smo odraščali in se učili drug V zgodbi in njenem sporočilu smo prepoz- od drugega. Zato vemo, kako pomembno je, temu pa je sledila sveta maša, kjer smo mladi nali tudi sami sebe, saj tako kot “Simulado- valjuje vsem, ki ste pripomogli k uresničitvi le- da ohranjamo in poglabljamo vrednote, ki lahko pokazali svoje talente in sodelovanje. res” verjamemo, da so skupno delovanje, tošnjega dneva. Posebna zahvala gre mladim, nas povezujejo, saj verjamemo, da je v tej Ob 13. uri smo se zbrali pri skupnem kosi- trud, medsebojna pomoč in prijateljstvo tisti ki ste vložili ogromno truda, pa tudi odboru skupnosti prihodnost za nas in za prihodnje lu, ki so ga z veliko ljubezni pripravile naše temelji, ki ustvarjajo edinstvena doživetja in Slomškovega doma, ki nas pri vsakem projek- rodove, ki bodo hranjeni z njenimi sadovi. mame. Pri strežbi pa so jim pomagali mladci dajejo smisel našemu poslanstvu. Upamo, da tu nesebično podpira. Hvala tudi vsem star- 20. julija, prav na dan prijateljstva, smo in mladenke. bo takšno vzdušje spremljalo našo skupnost šem in prijateljem za zaupanje, podporo ter praznovali naš 55. mladinski dan. Tekmovanje v odbojki je potekalo skozi cel še vrsto let in da bomo skupaj še naprej rasli. pravo skupinsko delo. Še posebej pa se zahva- Dan se je pričel ob 8.30 zjutraj s tekmova- dan. Posebej smo ponosni, da so ekipe SDO Pot ni lahka, prihodnost ni vedno jasna, toda ljujemo Bogu in Mariji Pomagaj za razsvetlje- njem v odbojki pri SDO in SFZ. Pri SDO so in SFZ Slomškovega doma uspele doseči prvo prepričani smo, da se trud izplača. Zavedamo nje, vero in vso pomoč, da lahko skupaj na- tekmovale dekleta iz Ramosa, San Justa, La- mesto v tekmovanju. se, da je naša dolžnost skrbeti za dobro pri- predujemo in rastemo kot skupnost. nusa, Pristave, San Martina in Carapachaja. Zvečer, ob 18.30, je sledil kulturni program. hodnost ob tem pa nas pomirja gotovost, da Skupaj dokazujemo, da lahko z enotnostjo Pri SFZ pa so tekmovale ekipe: Ramos A in B, Pripravili smo drugi del igre “Simuladores”, nismo sami, ob nas stojijo naši starši in stari in prijateljstvom gradimo trdne temelje za San Justo, Carapachay, Pedilo, Starejša mla- navdihnjene v argentinski nadaljevanki z istim starši, polni izkušenj in modrosti, ki nas vodijo prihodnost. dina in Kurenti. imenom. Prvi del smo zaigrali leta 2023. Zgod- in podpirajo na poti k našim ciljem. Ob 10.45 smo slovesno dvignili zastave, ba se odvija v Buenos Aires, kjer ekipa štirih Mladina Slomškovega doma se iskreno zah- Saši Selan partnerjev ljudem pomaga pri reševanju te- žav s “simulacijami”. G. Miguens je arhitekt, ki je zaskrbljen zaradi svojega sina, ki mora narediti popravne izpite na slovenskem sre- dnješolskem tečaju, zato poišče pomoč ekipe “Simuladores”. Njihova naloga bo obsegala temeljito raziskavo profesorjev, da bo Matija uspešno naredil izpite in potoval v Slovenijo. Zamisel in režijo sta vodili Jana Kastelic in Saši Selan. Pri pripravi scenografije je sode- loval Dani Pregelj, za luči in zvok so poskrbeli S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 2 . AV G U S TA 2 0 2 5 S T R A N 3 TRIJE BARVNI TONI IN EN GRB: BARAGOVA ŠOLA pripoved skupnosti, ki bije v slovenščini Mesec junij je vedno poseben mesec, kjer se dobimo za razne spomine in prireditve. Belo simbolizira sneženi Triglavski vrh, varuh Najprej smo se spomnili padlih domo- zgodovine, trden in tih, ki se ne pozabi. brancev in begunstva, še posebej letos, ko Ravno s tem duhom smo se zbrali na prazno- poteka 80 let od tega. vanju dneva slovenske neodvisnosti. Začeli V soboto, 7. junija, smo se zbrali pred smo z obema himnama, kot znak dveh src, ki spomenikom, zmolili, prižgali svečko in bijeta v nas. Ga. Nina je povedala nekaj misli po kratki razlagi so otroci 7. in 8. razreda o prazniku, nato sta govorili še dve učiteljici. recitirali »Oj zbogom, ti planinski svet!«. Potem je vsaka družina postala ustvarjalka: V tej poeziji je Simon Gregorčič občutljivo skupaj smo sestavili veliko slovensko zastavo, opisal slovo, ko je napisal: kot kolektivno sestavljanko, kjer je vsak de- lček imel svojo teksturo, svoj glas. Tako smo »... od doma se poslavljajo, začutili pomen vsake barve in tudi vrednost maši, poimenovali bar: ,,Pr ́ Jožetu” kot spo- Na vojsko se odpravljajo... skupnih dejanj. Najmlajši so z nežnostjo zape- min na Jožeta Skaleta, človeka ki je veliko pri- oj zbogom ti planinski svet, li v znakovnem jeziku: ,,Podarjeno v srcu”. speval v domu in negoval jezik in tradicijo. nebeški čuvaj te vladar, Zatem smo se še za trenutek preizkusili v Rdeča je barva poguma in prav ona je zazna- ne pozabim te nikdar, nikdar!« igri znanja. V majhnih skupinah smo reševali movala zadnji dan pred zimskimi počitnicami. vljico«, po odmoru so pa vsi narisali in ok- križanko: polno pojmov, krajev in posebnosti, Uživali smo posebno soboto, ura je potekla Prav tako so otroci s srcem recitirali, ker rasili slovensko zastavo. povezanih s Slovenijo in njeno zgodovino. Bilo običajno, nato pa je Luka Skale pripravil špor- so v vsaki besedi čutili slovo in žalost, kot Kot je naša navada, imamo prvo nedeljo je zabavno, povezovalno in hkrati, priložnost, tne igre, v katerih so bili skrite besedni zakladi so jo mogoče čutili njegovi stari starši ali v juliju domače koline. Seveda tisto sobo- da skozi igro še bolj začutimo, kaj pomeni biti v slovenščini. Po igri smo skupaj zajtrkovali, pradedje. to prej v domu prav vse lepo »diši« ali pa del te dediščine. Dan pa smo sklenili z ljud- brez hitenja, in praznovali edinstveno meša- Za konec smo skupaj s starši zapeli »Oče, »smrdi« - to je pa odvisno vsakega nosa. To skim plesom, vsak korak nas je napolnil s po- nico tradicije in sedanjosti, ki biva v naši šoli. mati...« in se v spoštljivi tišini podali v učil- soboto smo imeli poseben obisk v Baragovi nosom pripadnosti. Belo, modro, rdeče, te barve niso le na nice. Že v razredu smo si pa ogledali na šoli. Obiskala nas je učenka iz Aljaževe šole Modra predstavlja reke in morje, ki tečejo zastavi ampak v vsakem trenutku, ki smo zemljevidu kje so Teharje, kje je Kočevski iz Bariloč, María Paz je bila v razredu in se- po Sloveniji pa tudi tiste, ki so jih naši dedi ga preživeli skupaj. Vsak dogodek je košček Rog ter omenili stare starše rojeni v do- veda tudi uživala s pripravo klobas. in pradedi pripeljali v Srebrno reko. Nasled- sestavljanke. In kot tedaj, ko smo sestavljali movini, ki so morali bežati. Otroci so imeli posebno nalogo. Obisk nji dan smo se zbrali pri sveti maši v zahvalo zastavo, gradimo skupnost, ki spoštuje svojo Naslednji dan so otroci sodelovali tudi v kuhinjo in napravili interv ju kuharjem. tistim, ki so darovali življenje za svojo domo- zgodovino in jo živi tukaj in zdaj. na Domobranski proslavi. Pred akademijo Ogledali so si potek priprave klobas in vino. Otroci Rožmanove šole so prinesli priž- Skupaj tkemo zgodbo barv in src. Bela, mo- so v tišini nesli prižgane svečke ter jih po- krvavic. Naslednji dan je bil pa seveda gane sveče pred spomenik. Tako smo obudili dra, rdeča nas povezujejo v eno zgodovino, ložili na oltar. užitek na krožniku, ko so jih jedli skupaj s svetlobo spomina in hvaležnosti. eno skupnost. V soboto, 30. julija, je bil pa praznik Dne- krompirjem ali zeljem. Nato, smo v sanmartinskem domu, kjer se va državnosti. V razredu je vsak opisal družimo ob petkih večer in vsako nedeljo po Rožmanova šola simbole države in skupaj so zapeli »Zdra- LvS Objavljeno v Svobodni Sloveniji pred 70 leti VELIKI ŠMAREN čakali, kdaj se bo toliko posvetilo, da bomo A vendar nas vse te pridobitve puste hla- videli zarezati prvo brazdo ob ajdovi setvi in dne. Toplino more dati le to, kar je resnično Svobodna Slovenija, Leto XIII -Številka 32 (11. 08. 1955) smo proti polnoči imeli še polno dela, ki ga našega, čeprav je skromno in grenko. ni bilo mogoče odriniti na jutri. Veliki šmaren, že enajsti, ki ga praznujemo Veliki Šmaren je bil pri nas doma velik pra- so zapeli cepci po podeh. Pikapokanje cep- Sedaj je ta pravljica za nas le še pretek- izven domovine, naj bo zopet prilika, da ob- znik. Verni slovenski človek je na ta dan cev se je zadnja leta sicer vedno bolj umi- lost. Sedanjost je drugačna. Tudi mi sedaj novimo naše zveze z domovino. Praznujmo zbrano in pobožno počastil svojo nebeško kalo brnenju mlatilnega stroja, vendar je sedimo po pisarnah ali pa smo priklenjeni k ga kot dobri kristjani tako, kot se spodobi. Mater. Tisoči Slovencev so se zlasti za ta bilo še vedno mogoče slišati njihovo pesem strojem in čakamo, kdaj bo dan znak, da je Čeprav je deloven dan, vsaj v Argentini, ne Marijin praznik zbrali na Brezjah in drugih po mnogih krajih naše dežele v julijskih in našega dela konec. Dan je enak dnevu in ti pozabimo na našo versko dolžnost. Sedaj, Marijinih božjih poteh širom Slovenije. Vsa- avgustovih dneh od zore do mraka. Potem dnevi se vlečejo v brezkončnost. Marsikdo ko so povsod vpeljane večerne maše, lahko ka fara je ta praznik praznovala s posebnimi pa je prišel čas kmetovih letnih počitnic. To si je že zaželel, da bi se vrnili časi, ki so bili prav vsakdo najde priliko, da da Bogu, kar je slovesnostmi. To je bil dan, ko se tudi najbolj niso bile počitnice brezdelja, ampak bolj trdi in grenki, ki smo jih tolikokrat prego- božjega. Ta dan je zopet prilika, da se med dreveni kristjani niso lotili nobenega dela, ki mirnega in manj napornega dela, dokler ni drnjali, pa so vendar nudili toliko lepega, znanci in prijatelji, zlasti pa v družinskem bi skrunilo svetost praznika. bilo treba tja po malem šmarnu zopet krep- domačega. krogu, v pogovorih spomnimo domovine. Tudi v narodnem življenju je bil ta praznik ko poprijeti za trdo delo: pospravljanje je- Med premnogimi grenkobami, ki so nas Odrasli, ki domovino poznamo, bomo ob pomemben; eden tistih dni, ki so bili kot senskih pridelkov: koruze, krompirja, ajde, zadele v zadnjem desetletju, je ena tudi ta, spominih na to, kar smo sami videli in do- mejniki v življenju in delu zlasti kmečke- pese, zelja, repe itd., delo, ki se je končalo da smo morali tako do dna spremeniti na- živeli, utrdili vezi, ki nas morajo spajati z ga ljudstva: sv. Jurij, znanilec pomladnega po gozdovih in steljnikih šele, ko so začele čin življenja. Saj nam moderna civilizacija domovino, mlajši in najmlajši pa, ki jim je dela, sv. Mihel, ki je zaključil kmetov trud padati prve snežinke na zmrznjeno zemljo. skuša olajšati to bolečo spremembo: moč- domovina samo beseda, ki vedno bolj tuje na polju, sv. Martin, ki je spremenil mošt v Vse te lepe domače stvari se nam, ki že nik in žgance smo kar na splošno zamenjali doni, pa bodo ob naših toplih besedah vzlju- vino in drugi. desetletje živimo od doma, zde kakor pra- z bifteki in narezki, zapravljivček, vsaj naši bili to, kar jim ni bilo dano videti in doživeti. Veliki šmaren so ponekod imenoval “Šma- vljice. Ko smo bili sami sredi teh dogodkov, bogatejši USAjevci z avtomobilom, kaščo z Opazujmo ljudi drugih narodnosti, ki žive ren po delu”. Do tega dne je bilo na kmetih smo bili nemara kdaj naveličani nepresta- električno ledenico, slamnato streho s hi- okrog nas. S kako ljubeznijo in navduše- dela čez glavo. In to najtežjega dela, ki se nega garanja in trde borbe za vsakdanji šico v kalifornijskem slogu, fantovsko petje njem goje misel na domovino: Baski, Kata- začne kmalu po pomladanski setvi in traja kruh in smo bili kar nevoščljivi meščanu in s kombinadom in televizijskim aparatom in lonci, Lahi, Švicarji, Irci. Ne le stari, ki so od tri dolge mesece brez oddiha: najprej pletev delavcu, ki je odkresal določenih osem ali na ilovnate kolovoze ter sneženo plondro tam prišli, ampak tudi mladi: sinovi, vnuki in okopavanje, nato žetev, potem košnja, šest ur dnevnega dela, potem pa je bil gos- smo pozabili, vozeč se v avtobusu ali trole- in pravnuki. Učimo se pri njih! Prazniki so kateri ni bilo ne konca ne kraja in nazadnje pod, med tem, ko smo mi na plugu sedeč busu, kamor hočemo. najprimernejša prilika za to. S T R A N 4 2 2 . AV G U S TA 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A NAŠ POGOVOR | Romana Bider družbeno pobudo Vseposvojitev, kaj vas je usodo sem pretresena in nadvse si želim, da k temu nagovorilo? bi ga spoznali vsi Slovenci. Nekega avgustovskega dne leta 2013 me je razkurilo stališče mojega bližnjega sorodni- ka, da pri nas vsak, ki se ukvarja s povojnimi poboji, zgolj nabira politične točke. Pa kako Prizadevamo si za lahko kdo to reče ob tako strahotni in za naš narod tako usodni stvari, ki bi se ji morali po absolutno solidarnost moje prav vsi z vso možno pozornostjo in z ljudmi kot ljudmi. občutljivostjo kar najbolj posvetiti?!? Dolgo v avgustovsko noč sem tuhtala, kaj bi lahko Vse žrtve so bili ljudje, res plemenitega naredili v zvezi z nepredsta- vsaka žrtev je vredna vljivo morijo. Zjutraj sem nekaterim, ki se že Večkrat smo že v Svobodni Sloveniji pisali o ukvarjajo s to tematiko, poslala osnutek Vse- obžalovanja in vsi ljudje pobudi VSEPOSVOJITEV, ki je nastala v Slo- posvojitve, skupaj s prošnjo, če bi bili prip- potrebujemo molitev. veniji pred malo več kot desetletjem s prav ravljeni izpeljati predlagano idejo. Prišlo je posebnim namenom. več odzivov, da je zamisel zanimiva, a nihče Ustanoviteljica in duša te pobude je Roma- se ni tako navdušil, da bi se lotil dela. Tako na Bider, pogovor z njo je začel v Ljubljani in sem se ga pač lotila sama. nadaljeval na daljavo prek emaila. Inspiracijo za Vseposvojitev sem našla pri → Po ukinitvi dneva spomina na žrtve ko- pobudi Adopt a Cardinal, ki je nastala pred munističnega nasilja ste aktivno sodelovali volitvami papeža Frančiška. Namen pobude s pripravo in izvedbo slovesnosti z naslo- → Vaša pot spoznavanja polpretekle slo- je bil, da vernik posvoji enega izmed kardina- vom Ker smo ljudje! Kaj s temi javnimi do- venske zgodovine in tragičnih dogodkov po lov, ki so v konklavu izbirali novega papeža in godki konkretno iščete za naprej? vseh treh totalitarizmov dvajsetega stoletja, koncu druge svetovne vojne je drugačna od z molitvijo podpira njegovo izbiro. Vključila saj je zgodovina že zdavnaj povedala svoje. naše, ki smo odraščali v Argentini v svobodi sem se in zdelo se mi je, da sva z »mojim« Prav sredi prve spominske slovesnosti leta Pri nas pa še vedno močno delujejo sile, ki bi in ob spominu preživelih prič. Nam jo lahko kardinalom odlično sodelovala. 2023 pod naslovom, ki ga omenjate, je vlada rade na vse načine prikrile katastrofalno zgre- opišete? na dopisni seji ukinila narodni dan spomina šenost boljševistične revolucije. Omalovažu- na žrtve komunističnega nasilja. »Se že zbira- jejo zločine nad lastnim narodom in posledič- Doma sem iz Zgornje Savinjske doline, kjer v → V Sloveniji je več različnih združenj, na- jo!« je nek član leve poslanske skupine svaril no polstoletno tiranijo. Tako so predrzni, da času moje mladosti ni bilo znakov, da je bila menjenih študiju in spominu na to našo pred nami kot pred nečem zelo nevarnim. Mi se skušajo prikazati kot »zgolj« uporniki proti druga svetovna vojna pri nas tudi državljan- žalostno preteklost. Ali ste med seboj po- pa smo zgolj pripravili pietetni spominski do- okupatorju in celo prikazujejo leto 1941 kot ska vojna. Partizani so bili junaki, ki so preg- vezani? In kakšen je poseben prispevek Vse- godek. Zapeli smo slovensko himno in zmolili začetek osamosvojitvenih procesov v Slove- nali sovražne okupatorje, o raznih ekscesnih posvojitve v tem zboru? očenaš za vse žrtve. Tako »našim« kot »va- niji. Če so se, načeloma, partizani častivredno dogajanjih pa se je zgolj šepetalo. Povojno šim« smo prižgali svečke v spomin. Prebirali upirali okupatorju, so revolucionarji besno komunistično-socialistično oblast smo v naši Različna združenja, ki so namenjena presega- smo imena pomorjenih. Prek posnetka nas uničevali vse, ki niso sprejeli boljševistične delavsko-obrtniški družini sicer dojemali kot nju slovenske travmatske preteklosti, se med je nagovoril pater Peter Opeka in povedal, ideologije. Te distinkcije politični spretnja- odtrgano od vsega normalnega, spreneve- seboj dopolnjujemo in vse bolj povezujemo. kako se je njegov oče uspel rešiti iz morišča koviči in njihova medijska mašinerija skrbno davo in smešno. Bili smo pobožna družina Vsaka pobuda ima svoje posebnosti. Pri Vse- v rudniških rovih na Hrastniškem hribu. Sku- brišejo in tako ohranjajo oblast, vpliv in de- in spominjam se, da sem neke nedelje do- posvojitvi gre za to, da vsak od sodelujočih paj smo zapeli Lipa zelenela je. Podobno slo- nar. Predsednica, ki jo omenjate, je ena iz- poldan igrala kitaro pri maši v cerkvi, popol- »posvoji« eno izmed smrtnih žrtev na obmo- vesnost smo priredili še dvakrat. Škofe smo med njih. Slovenci se mi zdimo kot ujetniki dan pa Hej brigade na partizanski proslavi čju Republike Slovenije med drugo svetovno prosili, naj se žrtvam v spomin oglasijo zvo- v Fritzlovi kleti, če se spomnite zloglasnega v prosvetnem domu. Ni pa mi šlo v glavo, vojno ali neposredno po njej in to ne glede na novi po vsej Sloveniji. Lani nas je nagovoril Josepha Fritzla, ki je imel svoje žrtve več de- zakaj moja prijateljica, učiteljičina hči, ne njeno politično pripadnost. Tako postane va- zgodovinar dr. Mitja Ferenc, letos dr. Matija setletij zaprte v kleti, kjer jih je na vse načine sme hoditi v cerkev in k verouku. V gimna- ruh njenega spomina, zanjo moli, poskrbi za Ogrin, prek posnetkov pa dr. Janez Zdešar in zlorabljal. Ne zdi se mi toliko tragično to, da zijskih letih me je fant, sedanji mož, očaral darovanje svetih maš zanjo in jo skratka nosi profesor Justin Stanovnik. S travnikov in polj, so nekateri ljudje pač psihopati. Tragično je, z majhno modro knjižico Balantičevih pesmi. v srcu kot pač nosimo svoje drage pokojne. kjer so pobiti fantje nekoč kosili in orali, smo da zdrav del družbe teh zlorab ne zna razkriti Nisem razumela, kako je mogoče, da je tako Od dobrih dobivamo lep zgled, manj dobri so prinesli poljsko cvetje in ga položili pod far- in stanja normalizirati. lepa poezija pri nas nezaželena in spomin na nam v svarilo. Prizadevamo si za absolutno ne križe. Prisluhnili smo pretresljivemu pis- pesnika s pretresljivo usodo prepovedan. V solidarnost z ljudmi kot ljudmi. Vse žrtve so mu, ki ga je noseča učiteljica tik pred smrtjo počitnicah pred zadnjim letnikom gimnazije, bili ljudje, vsaka žrtev je vredna obžalovanja posvetila svojemu nerojenemu otroku in še → Zgodovinska Resolucija ohranjanju spo- to je bilo leta 1982, smo s prijatelji tri tedne in vsi ljudje potrebujemo molitev. Vsak od marsičemu. Ganljivo je, ko ljudje pripovedu- mina na žrtve povojnega komunističnega preživeli v pariškem Slovenskem domu na Slovencev nosi svoj delež odgovornosti za to, jejo, za koga prinašajo sveče. Že zdaj nastaja obdobja v Sloveniji je nedvomno pomem- Châtillonu. Tam sem se prvič od blizu srečala kar se vsa povojna leta vse do danes dogaja z seznam tistih, ki bi želeli naslednje leto javno ben mejnik v desetletja dolgem procesu s svojo indoktriniranostjo. Domobrance so zanikanjem zločinov, s klevetanjem pomorje- povedati, komu prižigajo svojo svečko. iskanja resnice in sprave. Ali upate na kak- nam v šolah slikali kot strašna bitja, skoraj nih, s kršenjem osnovnih civilizacijskih norm šen pozitiven odmev v slovenskem javnem z rogovi in parklji. Tu pa sem srečala krasne kot so pravica do groba, spomina in dobre- prostoru? ljudi, za katere so rekli, da so domobranci, pa ga imena. Med različnimi pogledi na doga- → Besede: Ker smo ljudje! smo prav te dni da ne smejo v Slovenijo. Mlad slovenski par janja – političnim, kriminalnim, moralnim slišali tudi od predsednice Republike in si- Vsekakor sem navdušena podpornica vseh iz Kanade se mi je prizanesljivo smehljal, ko in metafizičnim – se Vseposvojitev posveča cer v okviru spomina na vojne zločine v prizadevanj za preseganje posledic totalitar- sem ju skušala navdušiti za edinstven sistem predvsem zadnjemu, metafizičnemu vidiku. Srebrenici. Gre torej za zločine, ki so se zgo- nega nasilja pri nas. Z Resolucijo o ohranjanju jugoslovanskega samoupravljanja. Z grozo Instanca, ki smo ji s tega vidika s svojo držo dili drugim ljudem v drugih krajih. Obenem spomina na žrtve povojnega komunističnega sem listala po izseljenski literaturi, ki je bila odgovorni, je edinole Bog. Pri frančiškanih skoraj v istem zamahu opravičuje zločin nad obdobja v Sloveniji je evropski poslanki Ro- na policah. Tako so se mi začele odpirati oči. na Tromostovju v Ljubljani na prve petke v člani lastnega naroda. Kako si razlagate to mani Tomc skupaj z dr. Mitjem Ferencem us- Ob naslednjem 29. novembru smo v 4. b mesecu pravkar teče serija tridesetih svetih dvojnost? pelo narediti nadvse pomemben korak k naši razredu celjske Kajuhove gimnazije priredili maš za žrtve komunističnega nasilja, ki so normalizaciji. Zdaj je tragična zgodba našega parodijo na partijske proslave. na seznamu kandidatov za svetnike. Zdajle Z našimi oblastniki imamo veliko smolo, saj naroda postavljena v evropski zgodovinski se pripravljamo na prvi septembrski petek, si nikakor ne znamo izvoliti kompetentnih in kontekst, kjer imajo stvari kljub vsej sodobni ko bomo molili za beatifikacijo književnika orientiranih v času in prostoru. Danes imajo zmedi vendarle jasnejši pomen kot pri nas. → Pred več kot 10 leti ste zasnovali civilno Narteja Velikonje. Ob poglabljanju v njegovo normalni ljudje jasne predstave o zločinskosti Slovence npr. ljubljanski župan s svojimi stali- šči o tem, kdo sme in kdo ne sme biti pokopan v prestolnici, še nekako prepriča. Evropski po- slanci pa imajo v veliki večini drugačne civili- zacijske norme in samo želim si, da bi pri nas kmalu doživeli globok katarzični uvid, komu in čemu vsemu že vse predolgo nasedamo. Hvala, gospa Romana, za zgled človečnosti, ki ga dajete z Vseposvojitvijo. Da nikoli ne bomo pozabili, DA SMO LJUDJE! Na predvečer dneva spomina na žrtve komunizma Spominska slovesnost KER SMO LJUDJE Trg republike Pogovarjala se je Mariana Poznič S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 2 . AV G U S TA 2 0 2 5 S T R A N 5 KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 23. avgusta 56. Pevsko Glasbeni Večer PREGOVORI IN CITATI danes, ko je šel v mesto, imel polnega mač- • V očeh miške je maček lev. ka, zdaj je pa usnjena mošnja skoraj prazna! (albanski pregovor) 31. avgusta MAČEK Ko je prišel domov, je maček - domača žival Mladinski dan na Pristavi z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, • Kdor ne hrani mačke, hrani miši. Zgodaj zjutraj se je maček prebudil na soncu, ki mijavka, prede in lovi miši in ptiče - skočil s (slovenski pregovor) 6. septembra ob 20.00 zleknjen na okenski polici. Bil je navihan hišni police k njemu, se mu podrgnil ob nogo in sa- Sv. maša ob 80-letnici odhoda iz ljubljenček, ki se je rad potikal po dvorišču in mozavestno zamijavkal, kot da bi hotel reči: • Hiša brez psa ali mačka je hiša domovine v cerkvi Santa Julia lovil metulje. Njegov gospodar, star odvetnik “Vidiš, samo jaz sem tisti pravi maček, saj hudobneža. (portugalski pregovor) (Juan B. Alberdi 1195) - pravi maček, ki se z lahkoto znajde v gori imam 8. avgusta celo svoj mednarodni dan, 14. septembra predpisov - pa je imel drugačnega mačka - ter mnogo duhovitih pregovorov”: • V mačjih očeh vse stvari pripadajo Mladinski dan v Našem domu tistega, ki pride, ko spiješ preveč vinčka. mačkam. (angleški pregovor) San Justo Stopil je iz hiše in se napotil v bližnje mesto, • Ne kličite mačka, da bi rešil prepir dveh da bi kupil mačka - pripravo v obliki manjše- ptic. (indijski pregovor) • Tudi najpametnejša mačka išče miši tam, 21. septembra ga valja z ročajem za nanašanje barve - saj je kjer jih ni. (nemški pregovor) Obletnica Slomškovega doma obljubil ženi, da bo pobelil spalnico. Izrabil bi • Mačku sem dal ukaz, maček pa svojemu pa tudi priliko, da ženi kupi nov plašč z mač- repu. (kitajski pregovor) • Varuj se tistih mačk, ki spredaj ližejo, 27. septembra kom (krzno okoli vratu), a ker ni hotel kupiti Slomškova proslava v Slovenski hiši mačka v žaklju je hotel plašč prej videti na • Lačni mački miš ne pobegne. zadaj pa praskajo. svoje oči. Spotoma je stari odvetnik videl, (armenski pregovor) (slovenski pregovor) 27. septembra Srečanje zborov v Slovenskem domu kako je na pristanišču ladja dvignila mač- • Pes je lahko čudovita proza, a le mačka • Stara mačka postane lisica. San Martín ka (sidro) ter odplula in občudoval velikega je poezija. (francoski pregovor) (vietnamski pregovor) mačka, ki se je premikal na ogromnem žer- 28. septembra javu. Tristo mačkov, vsi so mislili, da je odve- • Maček ima rad ribe, noče pa v vodo. Mladinski dan v Slovenski vasi tnik kot maček, saj vedno pade na noge, je pa (latinski pregovor) Pripravil: Jože Jan Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.