pogajati^ ŠTEV. (No.) 26. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. MARCA, 1922. J^fysloga tlacij LETO (VoL) VIII. DVA ROJAKA UBILO Prekmurski Slovenec John Legin, doma iz Črensovske župnije v Prek-mtirju je šel v pondelek, 27. febr. zjutraj na Illinois streetu v Chicago črez Michigan boulevard, kjer gre vedno toliko avtomobilov, ko sta prihitela dva avtomobila proti njemu. Mislil je, da se jima bo umaknil, pa sta šla prehitro. Prvi se je u-stavil. Drugi avto poleg ga pa ni videl, da je skočil pred prvim in pognal je mimo ,pa je ravno zadel nesrečnega rojaka Legina. Vrgel ga je daleč p0 cesti, da je takoj obležal nezavesten. Odpeljali so ga hitro v bolnišnico, pa je že na poti tja umrl. Pokojni je bil pred leti dalje časa v Chicago. Zadnje dve leti je bil pa v Clevelandu. Toda žena mu je bila vedno bolna in ni mogla več ostati tukaj v Ameriki. Bili so tukaj tudi njegov stariši, ki so ga silili, naj bi šli vsi domov skupaj. Toda pokojnik je bil v revščini, bolezen žene ga je tlačila, mislil je, da bo sedaj, ko bo sam, še nekaj zaslužil, da bo poplačal vsaj dolgove, katere je naredil in se potem vrnil. Prišel je sem nazaj v Chicago meseca novembra. Tu je pa našel svojo žalostno smrt. Y društvu ni bil nobenem. Prekmurski Slovenci, poglejte, kako dobro bi bilo za pokojnega Legina, ako bi bil v društvu ! Opozarjamo vse. naj stopijo prej ko mogoče v kako Druga žrtev neprevidnega voza-društvo. Kdor še ni v nobenem, naj renja chicaŠkih avtomobilistov, pa stopi vsaj sedaj v družbo sv. Mo- je naša dobro poznana Mrs. Anton horja, ki je novo društvo, ki zava- /Zidarič iz 22nd Place. Včeraj jutro ruje najceneje mentov. in brez velikih ases- Pogreb pokojnika se je vršil danes dopoldne iz slovenske cerkve Sv. Štefana. Nesrečnemu pokojniku želimo! Naj v miru počiva! V starem kraju zapušča ženo in pet otročičev. stariše je šla v grocerijsko trgovino našega rojaka Tomažica po grocerijske potrebščine. Ko se je vračala iz trgovine jo je tik pred prodajalno Mr. Tomažiča, zadel naglo dirjajoč avtomobil in potegnil za sabo kakih 40 jardov. Ponesrečeno Mrs. Zida-rič so pobrali nezavestno in je bila zatem odpeljana v bolnišnico sv. Antona. Na mesto nesreče je bil takoj poklican Rev. Dr. Hugo Brenn, ki ji je podelil poslednje olje. Njeno sedaj no stanje nam ni znano. INDIJANCI PROTI ANGLIJI. Indija se je odločila, aa začne nov način boja proti Angliji. Začeli bodo boj po načinu Ircev, da bodo začeli angleško vlado popolnoma prezirati. Upostavili si bodo svoje sod nike, svoje stražnike in svoje davkarije. Dokler imajo kruto silo nad seboj, bodo seveda morali davke plačevati tudi Angliji, toda objed-nem bo & & & & torn- to ^ to to to to to to to to to to to POZOR! Naročniki in čitatelji "Edinosti." Ker se je več naših naročnikov in prijateljev našega lista pismeno oglasilo, da naj bi se kampanjo za nabiranje novih naročnikov na list "EDINOST", podaljšalo še za en mesec, za to smo sklenili to tudi storiti. To smo storili pa tudi zato, ker veliko naših naročnikov bi rado dobilo lepo razpisano nagrado, "SVETLIKAJOČI KRIŽ" do katerega je vpraviče*i vsakdo,' ki nam pošlje dva celo-letna naročnika na "EDINOST." Marsikateri, pa ni imel v tem kratkem času prilike, da bi si zaslužil to lepo nagrado. Zato, naznanjamo vsem našim naročnikom in prijateljem, da kampanja za nabiranje novih naročnikov za list "EDINOST" bo trajala še Cei ta mesec. Zato vsi, ki še niste dobili tega lepega križa, potrudite se nekoliko in zaslužite si prelepo nagrado z razširjevanjem KATOLIŠKEGA TISKA, ki je najmodernejše orožje proti nasprotnikom NAŠE VERE. Vsem onim, ki so nam poslali nove naročnike zadhje dni, prosimo, da potrpe par dni. Zaloga križev je nam pošla in novo pošiljatev dobimo vsaki čas. Kakor hitro prejmemo križe jih razpošljemo vsem, ki so nam poslali po dva nova naročnika za naš list. UPRAVA "EDINOSTI." "EDINOST** EDINOST. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. _____ Slovenian Franciscan Press 1849 W. aand Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. - Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919. at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3. 1879 Gospod, daj da vidim! Zopet smo nastopili sveti postni čas, čas resnega premišljevanja. "Memento, homo quia pulvis es et in puverem reverteris!" "Spomni se, o človek, da si prah in da se boš v prah povrnil." Te resne besede je klicala skrbna mati človeštva sveta katoliška cerkev včeraj na pepelnico, ko je zbirala okrog- svojih oltarjev vse svoje otroke, in jim potresala pepela na njih čelo in jih tako uvedla v ta resni in sveti čas. * * * Že preteklo nedeljo je začela pripravljati svoje otroke na ta čas in jim dale nekako navodilo za ta sveti čas, kaj naj bo zlasti njih naloga v tem času posta in pokore. Prečkala nam je po svojih duhovnikih odlomek iz sv. Evangelija, ki pripoveduje o slepem človeku, ki je ob potu miloščine prosil, ravno ko je Jezus šel v velikem spremstvu ljudstva mimo. Ko je izvedel, kaj pomenja ta sprevod, so takoj nove nade in novi upi prešinili njegovo srce in začel je z velikim glasom klicati: Sin Davidov, u-Miiili se me! Gospodu se je zasmilil in stopil je k njemu in ga vprašal, kaj želi c*l nje^a? Xi ga prosil miloščine, temveč, prosil ga je nečesa, kar mu je J)ilo nezmerno več-kakor najbogateljši dar. — vid očesa, "Gospod, daj. Chicago, 111. — Na zadni redni seji Slovenske Trgovske in Obrtniške Zveze v Chicagi, se je sklenilo, da se razpiše nekaki "Contest" med slovenskimi društvi v Chicagi. Ideja je popolnoma nova, in bode gotovo vzbudila veliko pozornosti. Kako visoke nagrade se bodo razpisale, se bode določilo na prihodnji redni seji, ki se vrši v ponedeljek, dne 6. marca 1922, ob pol osmi uri zvečer v cerkveni dvorani, W. 22nd Place in S. Lincoln St. — Vabijo se torej vsi Slovenski trgovci in obrtniki da se te seje zagotovo udeležijo. Ob jednem pa naznanjamo, da rabimo v naselbini slovenskega zobozdravni ka. urarja, brivca, in "Piumbe ja." Ako bi kateri rojak želel katero izmed teh obrti tukaj začeti, naj se obrne pismeno za pojasnila ra tajnika Zveze: John Gottlieb, 1821 \Y. 22nd St. Chicago, 111. Z narodnim pozdravom Frank Grill, predsednik. John Gottlieb, tajnik. ■H S. P. D. sv. Mohorja ii I USTANOVLJENA V CHICAGI, ILL., DNE 31. DEC. 1921. SEDEŽ CHICAGO, ILL. Predsednik: Leo Mladich, 1919 W. 22nd Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1959 W. 21 st Place. Tajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Zapisnikar: Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place. Blagajnik: John Petrovčič, 1920 VV. 22nd Street. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1858 VV. 22nd Street. Nadzorni odbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Mike Koren. Organizator: Frank Auguštin. Reditelj: Anton Stonič. Glasilo: "Edinost." .Družba zboruje vsako prvo nedeljo popoldne ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana 11a 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo možke in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo $ixk>. Družba plačuje $7 00 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicagi. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila družbe sv. Mohorja, se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. NAZNANILO! šo naselbino zelo potrebna. Če bi Chicago, 111. — Čas. ki je bil do-j ne bila potrebna bi ne rastla tako Chicago, 111. — Letošnji predpnst smo slovesno zaključili v naši slovenski naselbini z eno izmed najbolj ločen za vpisovanje brez zdravniške j rapidno .kakor raste. »Zato pa roja- šaljivih slovenskih iger, kar jih preiskave za v "Slovensko Podpor- ki in rojakinje vsi v to domačo pod- inamo v slovenščini, z Lnmpacijem no družbo sv. Mohorja", se bliža k pnrno družbo sv. Mohorja, da jo na- da vidim!" ga je ganljivo zaprosil. Po potu življenja gre še danes ta veliki sprevod. Jezus gre skozi stoletja ,da tisočletja. Velikanska množica mu zvesto sledi in se naslaja ob j njegovih božanskih naukih. Sledi mu v puščavo krščanskega življenja, jcem, tako voditelju "Adrije". Mr./kam v \ agabunuom. katerega nam je pri -redila naša "Adnja." Cela prireditev je jako izvrstno vspela in moramo samo častitati kakor vsem igral- kier najde toliko neizmerne sreče in zadovoljnosti, da celo pozabi na svoj £Tlad. Ob potu pa je druga večja množica, ki noče za Gospodom, temveč sedi žalostna ob potu, oropana vseh višjih idealov, vseh višjih ciljev življenja, slepa, kajti izgubila je svoj najdražji zaklad — vid — sv. vero, ali je pa še nikdar imela ni. Velika miselj svetega posta je, da naj človeka vzdrami, da bi ta čas v svoji slepoti, ali zaslepljenosti začul to nezmerno procesijo in se vprašal: Toliko milijonov sledi tako zvesto temu Nazarencu! Toliko milijonov je. ki verujejo, da je nad nami Bog, da ima človek dušo, da je večnost, da ta Bog zahteva od človeka, da mu v svojem življenju služi in tako doseže svoj konečni namen, za kar je ustvarjen. Nasproti je pa toliko milijonov. ki sede v temi glede teh največjih vprašanj, v temi, strašni temi nevednosti in negotovosti. Sede kot berači ob potu življenja. — Kje je resnica. Da, kje je resnica? To veliko vprašanje stavlja ta veliki čas na človeško srce in človeški razum. Vzdramiti in navdušiti hoče.naj prej vse, ki so že popolnoma slepi, ki so popolnoma izgubili vero, da bi se te dni zopet zavedli svoje nesreče in začeli klicati k temu Nazarencu: Sin Davidov, usmili se me! Daj, da vidim! Daj, da spoznam! resnico, celo resnico! Postni čas ima tudi namen, predramiti zaspanca, ki je še le na eno oko slep, ki je že skoraj v nasprotnem taboru, ki je že na tem, da sede ob kot reven beraček na duši, da se zave o pravem času svoje nespameti, da si pomane svoje duševne oči, si jih očisti v dobri spovedi, pri postnih pri digah, v čitanju podučnih knjig, in se pokrepi pri Večerji Gospodovi in se zopet uvrsti v slavnostno procesijo, ki gre dalje krepko in junaško za Gospodom, za resnico. Postni čas ima dalje namen, predramiti reveža, ki je zašel s pravega pota človeka vrednega življenja na pot strasti in greha, ki se je dal vjeti v vezi sužnosti duha in teme, začuje prihod Gospodov, se okoristi 111 skoči krepko po konci, pretrga vse vezi, ki ga drže v tej sužnosti in pra.t in svoboden zopet sledi Gospodu v njegovi slavnostni procesiji! O, ko bi cel svet. ko bi cel človeški rod čul te dni posta klic svete matere cerkve,: Memento, homo! O, ko bi narodi zopet začeli klicati v svoji strašni bedi, v katero so zabredli po brezverstvu, v svoji strašni slepoti zmešanih pojmov in principov, zmešanih idealov, k Temu, ki je "Pot, Resnica in Življenje": Sin Davidov usmili se nas. Daj, da vidimo! Daj, da spoznamo celo resnico in ti sledimo! Da, o, ko bi! Danes bi bila urejena vsa vprašanja, ki pretresajo in ogrožajo svet in cgrožajo vse temelje njegove. Danes je zemlja nazaj — raj! * * * Katoliki, vsaj mi se zavejmo! Vsaj mi spoznajmo resnost tega časa in storimo vsak svojo dolžnost do sebe, in do človeške družbe, katere udje smo! Povejmo vsem slepcem ob potu kdo gre te dni mimo njih, da je sedaj čas zveličanja, čas milosti, čas, da se zavedo! Naj začno klicati po mesnici! Naj jo začno iskati, naj kličejo vsi: Gospod,-daj da vidimo! Tudi veliko ameriških Slovencev je nesrečno oslepelo in sedaj sede ob poti kot ubogi berački na duši, nesrečni, bedni, pomilovanja vredni. * Bratje, te dni jim nesimo dobri katoliški časnik, da jih bo predramil, privabimo jih v cerkev, da bodo vprašali, kaj pomenja ta mimohod Gospodov in ss zavedli svoje slepote in začeli klicati po usmiljenju. Recimo jim: Br^t. ubogi nesrečni brat. Jezus gre zopet mimo, kliči po usmiljenju! Prosi ga, da vidiš! * * * Velika miselj posta je, da vsi kličemo: Gospod, daj da vidim jaz! Daj, da vidijo moji bratje! Daj da vidi cel človeški rod! Bo letošnji postni čas za nas tak sveti čas? Nas bo ta velika miselj prešinila? Premeten deček prinese domov šolsko spričevalo. — Oče, ali znate dobro pisati? — Seveda, sinček! — Ali bi se znali vi tudi mize podpisati ? — O, to je lahko! — Prosim, ata zamižite in podpišite moje šolsko spričevalo . Račiču in tako tudi g. režiserju Rev. Benevenutu W'inklerju. Igralci so imeli za igro samo tri tedne časa. o-ziroma vsega skupaj so ?e v urili samo en teden. — Najprej so nastopili naši šolski otroci, vsak oddelek s svojim kratkim prizorom. Otroci so naredili izvrstno. Posebno se je do-padla pantomima "Nearer mv Gad to Thee", katero je pela naša Miss Justina Kosmač in uprizarjale pa deklice društva sv. Neže, najstarejše. Miss Justina je krasno pela s svojim zvonečim prijetnim glasom in želimo le, naj bi večkrat nastopila, kajti njen glas ima neko posebno milino in lepoto, da bi jo človek poslušal še in še. Igra Lumpacij Vagabund je dobro, prav dobro vspela posebno v nedeljo. Videlo se je, da so se i-gralci v resnici potrudili. Ker je naš oder premajhen, izpustiti se je moralo več lepih prizorov, ki krase to igro, kar pa ni zmanjšalo Šaljivosti in zanimivosti igre. Vsi igralci zaslužijo pohvalo, ker so vsi jako co-bro igrali. Vendar posebno pa moramo pohvaliti Šivanko, Mr. Jos. Fajfarja. Ta je pa prekosil samega sebe. Seveda Lim in Kneftra, to je Mr. Sajovic in Mr. Račič sta izbor-no igrala, kakor po navadi. Poleg že imenovanih so bili na odru še: Ulogo gospoda je igral Mr. Ant. Šinkovec, katerega je občinstvo burno pozdravilo, ko je prišel na oder, Petjota Mr. Mike Koren, Soda, Mr. Frank Auguštin ml.. Ančiko Kristina Tič, Ivanko Miss Mary Koporc, Krošnjarja Mr. Edy Šinkovec, Mizarskega pomočnika Mr. John Kosmač. Štruklja Mr. Mike Koren, Stružnika Mr. Joe Jenškovec Pepeo Miss Anna Zellar, Anastazijo Miss Julia Kočevar. Jero Miss Mary Koporc. Reziko Miss Kristina Tič, Slikarja Mr. John* Prah. Strežaja Mr. John Kosmač Jr.. prvi pomočnik Mr. Frank Auguštin ml., drugi pomočnik Air. Edv Šinkovec, Gospod Vc-ternika Mr. Tvo Račič, Zračnika Mr. And. Glavač, Signoro Polpeto Miss Mary Žabkar, Kamilo Miss Julia Kočevar, Lauro Miss Mary Knče-var. Za kar moramo igralce posebno pohvaliti, je pa njih točni nastop, in njih jako glasno govorjenje. Jako mučno je, ako polovica dvorane ne čuje, kaj igralec ali igralka govori. Tu se pa vsi govorili tako razločno in počasi, da so duhoviti do-vtipi, katere je pisatelj Alešovec nabral v tej igri, res bili dovtipi in zato ni čuda, če se je celo igro ljudstvo kar krohotalo in smejalo, nekateri do solz. — Pred igro je Rev Benvenut Winkler pojasnil igro in svojemu koncu. Prihodnjo nedeljo, pravimo še močnejšo, da bo nas va-5. marca bo ta ugodna prilika mi-! rovala in s svojo dobrodelno roko nula. Zato, je za sedaj zato priliko' nam pomagala v dnevih bolezni ali to zadnji klic. Slovencem in Sloven-' nesreče. Rojaki do prihodnje seje lahko pristopite še brez zdravniške preiskave. To smo napravili zato, da posta- Chicagi. Vsi, ki želite biti zavarovani še za nekoliko več bolniške podpore, kakor ste dosedaj, pristopite k Slovenski Podporni družbi sv. Mohorja, kjer se vam nudi najugodnejša prilika za ta slučaj. Družba plačuje za vsak dan bolezni po $1.00 bolniške podpore ali tedensko po $7.00. Za bolniško podporo se plačuje samo 50c mesečnine. V slučaju smrti, pa plača vsak član $1.00, katera svota se izplača potem za pogrebne stroške ali pa dedičem. Več, ko bo članov pri družbi, temveč j a bo smrtna podpora. Družba sv. Mohorja je stara komaj 60 dni in pod njenim okriljem je zbranih že okoli 150 članov in članic. To je posebni znak, da je bila družba za na- nete lahko član ali članice naše družbe brez večjih stroškov. Zato pripel j i te v nedeljo, dne 5. marca popoldne svoje prijatelje in znance na našo sejo .da postanejo člani te pre-koristne družbe. Stariši, ki ste člani te družbe, zavarujte svoje sinove in hčere v naši družbi. Družba sv. Mohorja sprejema v svojo sredo člane in članice od 1'. pa do 55. leta. Vaše sinove in hčere, ki so dosegli 1 j. leto, vpišite v našo družbo, da bojo pod isto streho in pri isti družbi, kakor ste vi! Naprej za S. P. dr. sv. Mohorja! S bratskim pozdravom, John Jerich, tajnik. povedal njen pomen. Spominjal se', je tudi nesrečnega pisatelja Alešov-ca in njegovih zaslug za narodni preporod za času nemškutarstva. — Cela prireditev je bila res lep vspeh in vse je šlo zadovoljno z dvorane. — Listi dobiček je namenjen za novo šolo. — V slovenski cerkvi Sv. Štefana so bili poročeni pretekli teden : John Cajhen iz Mengša z nevesto Mary Brojan iz Loke pri Mengšu. — Priči sta bila John Hribar in Fany Pokom, — Ignac Vučko iz Čerensovc z nevesto Antonijo Balažec in Len-dove. Priči sta bila Martin in John Vučko, — Frank Removeš doma iz Šmartna pod Šmarno goro z nevesto Josefino Mahnič, nečakinjo škofa Mahniča iz Tomaja pri Sežani. Priči sta bila John in Mimmi Jor-man. — Ivan Pintarič z nevesto Verona Balažec, oba doma iz Ceren-sovske župnije. Priči sta bila Martin in Kata Vučko. — Vsem tem parom želimo obilo sreče v novem stanu "zakonskega jarma." Letošnji predpust smo imeli 12 porok v naši cerkvi. — To je jako veliko. — Mr. Johnu Spiclin je umrlo dete in bilo pokopano iz slovenske cerkve Sv. Štefana v pondelek, 27. febr. 13 ruzini Spiclin naše iskreno soža-Ije. — Isti dan je bil pokopan tudi IVekmurec John Glavač, ki se je pa izjavil, da ni Slovenec, temveč da je Hrvat, zato je bil pokopan iz hrvatske cerkve. Bil je velik pristaš Mad-jarov. — — Postne pobožnosti se bodo vršile v naši slovenski cerkvi vsako sredo večer in vsaki petek. — Prihodnjo nedeljo ima svoje četrtletno sv. obhajilo in spoved naše društvo kršč-žena in mater. Objed-nem ima zvečer četrtletni shod in sprejem novih članic. "Adijo, pa zdrava ostani" ... bi lahko prepeval bivši naš državni tajnik Elihu Root, ker so mu odnesli vso zalogo finih žganj in vin. V neizmerni žalosti je takoj razpisal nagrado $1000, če zasačijo tatove. Root je bil veano za prohibicijo; čemu pač toliko "finega" žganja v njegovi kleti? Po njegovem mnenju je prohibicija samo za reveže . . . Sedaj bo pa Root tudi lahko poskusil "Root Beer" . . . Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba. t ttOiOODtOOQOOCOOOl DENARNE POŠIUATVE VAŠ DENAR bo na svojem fi mestu najhitrejše, ako ga po- ^ šljete skozi naše podjetje. Do- £ stavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo £ čeke v kronah in amerikanskih v >; dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Ob izidu te številke smo ra- ! X X čunali za jugoslovanske krone; v S 500 kron ...........$ 1.85 5 i.000 kron ........... 3.75 6 5,000 kron ........... 1/-50 £ 10.000 kron ........... ^4.00 £ ... £ Za italijanske lire: % 50 lir ...............$ 3.00 100 lir ............... 6.00 500 lir ............... 27.00 1000 lir ............... 53 °° Za nakazila v amerikanskih dolarjih do $50.00 računamo po $1.00. Za večja na kazila raču* namo po 2. centa od vsakega dolarja. Vse pošiljatve naslovljajte na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd S*., Chicago, 111. , , taA . ... . ....._ ." . _ _ EDINOST Peter Zgaga ,bratec mili, tam z New Vorka to mi piše, ko solze veselja briše ker ste spet me izvolili: « O j rojaki ,oj rojaki, modro to ste naredili, da ste Paveljčka zvolili, da vam bo še pisat smel. Bil sem v strahu, bil sem v strahu za želodce zdrave vaše, kajti vem, da to ne paše za nje, kar vam spišem jaz. Vse nesnažno, vse nesnažno je, kar se na Cortland skuha, nič ne gre več iz trehuba, strašna smrt gotova je. Kar pa Pavle, kar pa Pavle tam v Chicagi nam nakuha Vse je fino primaruha, vse zdravilno moč ima. Kar pokvarim, kar pokvarim jaz želodcev, on pa fino kakor Trinarjevo vino Vse pozdravi, sčisti vse! Oj rojaki, oj rojaki, modri vi za to ste bili, tla za Pavla ste volili, to rešitev vaša je! Eveleth, Minn. — Če tudi ste že Zaključili za Pavleta glasovanje, tnoj glas se pa kar še mora čuti. Tudi jaz glasujem za Pavleta. Ne Veste, kako imam Pavleta rada. Ko-tnaj čakam Edinosti. Ko pride, najprej pogledam če je Pavle notri. Že njegova slika me zveseli in kadar koliko jo pogledam, se mu nasmejem. Saj se pa tudi drži tako fest, kakor hoben drugi fant ne, kakor bi ne bito tako festga fanta več kakor je on. Pa kako je on napravljen, da mu je Vse predolgo. Ali je imel takega 'žni-darja,' da se ni mero razumel, ali je bil a pa mera za nič, ali pa morda ni imel nič mere, da je kar na svojo žnidarsko pamet zmeril. Jaz mu svetujem. da si naj preskrbi drugega "žnidarja," najbolje je kakega mestnega. ker ti so bolj kunštni. kakor S3 pa kmetčki, da ne bo imel revež obleke spet tako spridene. Pozdravljam Vas, g. urednik posebno pa Pavleta našega kandidata. Mrs. Frances Gregorič. Gilbert, Minn. — Ker bo kmalu volitve konec za Pavleta, moram hi-te L i tudi jaz. da mu dam svoj glas, ('a ne bo prepozno. Samo to mi ni všeč, ko ga vsi imenujete "bovsa". Jaz ga pa imenujem gospoda profesorja, kar je tudi v resnici! To kaže že njegova obleka. Jaz mislim, da je tak človek izdelal visoke šole v starem kraju, ki nosi frak in cilindres. Ljudje ga imajo tudi za Ribenčana, drugi pa celo za Ižonca. Pa naj bo že kar hoče. to se vidi po njegovi obleki, da on ni dosti po kmetih hlače trgal, da je bil večinoma po šolah. Pa kako je zdej ponosen, ko je toliko "votov" dobil. Pa morda niti ve ne, zakaj je toliko glasov dobil? Jaz mislim, da šaifio to, ker se ne uda, kakšen rojak je. Ribenčanje so ponosni nanj in pravijo: "Naš je! Ri-benčan je!" Ižanci pravijo: "Saj ni res! Ižanc je!" Zato je samo sreča njegova ,da še ni povedal, kaj je v resnici. Nekateri so proti njemu, ker preveč po ribenško zateza, drugi pa da po ižansko. Jaz na predlagam, da ga pustimo, naj govori tako, kakor se je v svojih visokih šolah naučil. Zato bi ti pa jest svetovala, Pavle, da kar lepo tiho bodi in nič ne povej, kde si in od kod si. To naj bo zadosti, da si učen in da jih znaš fest zabrusiti vsakemu in da včasih koga tako vščipneš, da prav gotovo do stropa poskoči, ko jo dobi, katero je zaslužil. Vidiš, na ta načjn boš drugo leto pri volitvah lahko za kak višji ''ofiz runal", pa boš lahko na vse glasove računal. Zato se letos dobro drži! Imaš dosti prijateljev po svetu, da še sam ne vejš ko-liko Pavletov prijatelj. East Helena, Mont. — Poglej ga kerelca! Že spet je tu! Sem mislila, da se je že kam skril za zmeraj, da mi ne bo več nagajal s tisto "raj benško" špraho. In glej ga. že spet je tu! Pa kako se ti še bolj sedaj postavlja, kakor se je preje! Pa, kako se je že tudi kranjsko navadil! Pa koliko se tudi bolj na smeh drži! Samo predrobne oči ima in tudi pre "pur" čeveljčke. Ne vem. ali je bos, zato ima tako noge otrkle, da je dobil revmatizm. "Pur felo!" Naj bolj je pa smešna suknja, ali kakor jo na-zivate frak, ker mu visi doli preko jem. nog. Je, pa res naš Pavle jako "pur" zgleda. Le, glejmo vsi njegovi prijatelji, da mu kaj krepko pomagamo, da si bo lažje kake bolj primerno obleko kupil. Morda bo potem še kako dekle dobil, da bo "stak" nanj. Dragi Pavle, kaj ti na uho povem, ua se kmalu prikažež v uniformi,ker to dekleta najbolj lajkajo. Pa mi ne smeš zameriti, sem malo predaleč zašla! Želim ti pa res obilo naročnikov! Bog blagoslovi vas, g. urednik in Vaše delo! Bodite pozdravljeni in tu Vam pošiljam $1.00 za lepši frak Pavletu. Pa brez zamere! Vaša zvesta naročnica Maggie Bukowatz. Chicago, 111. — Ako je pa tako in taka reč za tistega Pavelčka, imam pa jaz tudi pravico do volitve. In dam besedo ,aa naj ostane, ker je že toliko besedi o njem. Pa naj bo, če ga tudi zelo počasi čitam, ker še ne znam dobro "rajbenšku". In vse, kar hočem zapisati o tem je: Pavel-ček ostani! Ti si edini, ki boš malo prerešetal tiste gospode pri Prosveti tam na Lawndale. Samo toliko ti povem ,da jih boš moral malo bolj rej-tati kot do sedaj ,da bodo morali odgovoriti, kje imajo tistih 60 tisoč do-larčekov, katere so sfehtali, zdaj se pa tisti gospod Kristan za nje vozi iz Amerike in spet nazad v Ameriko. Kajne, Pavle, ti bi se tudi, ko bi ti kdo nametal kakih 60 tisoč, kajne, pa še koliko daljši frak bi si ti kupil. In nos, nos, kakšen bi bil! Mislim, da ni nikogar več med nami, ki bi se danes ne jezil, ako je kaj dal, in posebno oni, ki so bili tako neumi, da so dali po $10.00 ali j še več. Marsikateri teh revčekov danes nima kaj v žepu, Kristan se pa vsem smeja v pest: "Hej oslički, zakaj ste pa dali?" Zato Pavle, le vzemi še za naprej ta veliko rejto in rejtaj toliko časa ,da bodo vse ple-ve prišle na vrh ,da jih bo veter od-pihal tja, kjer ni muh, kamor spadajo! In tisti, ki šo tako kunštni okoli molzne kravice, daj. daj. pobrskaj jih nekoliko pod nosom, zakaj nisoj vsaj toliko pošteni vsaj oni, ki so tudi dobili samo dolg nos od vseh 60 tisoč, da bi nam vsaj povedali, kam je izginilo onih 60 tisoč. Saj ako so za delavstvo, kar tako kriče, da so, naj se potegnejo za delavske groše, saj so to znesli skupaj samo delavci. Vzeli so mu in sedaj pa nihče ne ve. kam je denar izginil. Ker pa revčki sedaj ne vedo. kaj bi ljudstvu odgovorili, ki kriči po denarju, pa sedaj kriče proti cerkvi .ko vidijo, da lepo napreduje. Ja, kaj vam mar cerkev, pustite jo, saj ni Vaša, povejte raje, kaj je s Kristanom in kaj je s tistimi 60 tisoči! To, to povejte! Na to odgovorite! To hočemo vedeti. — In kako se jeze, ko vidijo, kako lepo gre pri Chicaški cerkvi ,ko kolekte tako lepo naraščajo, kar penasti so same jeze in bi najraje še to požrli da bi še to nekam izginilo. Morda bi radi zopet poslali Kristanu, da bo letos zopet lahko prišel v Michigan na u-kance k rožicam, keterim bo zopet razlagal svojo staro mladost. Da se preveč ne "zavlejčem", Pavle, samo to ti rečem, le dobro jih prerejtej. Tolikor bolje jih boš, toliko raje te bomo imeli in toliko večji rešpekt bodo dobili pred teboj še tvoji ta rdeči prijatelji. Kako smo veseli vsi, da imamo vsaj tebe. Ko bi še tebe ne bilo, bi ne bilo nikogar ,ki bi jih pre rej tal ,ker drugi tvoji kameradi so vsi tako z njimi pod enim klobukom, če tuai se na zunaj tako hinavsko drže in še katolške cajtenge piše-Vidiš, Pavle, tudi jaz ti bom po- da je dosti rojakov iz našega kraja, ki bi morda hoteli kaj pomagati in nekoliko žrtvovati za lep namen, da bi naša katoliška mladina imela kje se zbirati in dobivati potrebne zabave. Zato prosim vse Černomaljske rojake, da bi kdo hotel pobirati med njimi za ta namen. Vsak dar bo sprejet s hvaležnostjo. Pozdravljam vse rojake Cerno-maljce. Vaša naročnica Miss Ana Plevnik. J° magala. Samo ne znam po "rajben-šku" pisat, kukr znaš ti. Pazdrav-Ijam urednika in Pavlečka. Pa glej. Pavle, da te spet kmalu vidimo, pa ne prikaži se nam brez ta velike rej-I te! Tvoja Minka. Tioga, Wis. — Kar se pa tiče Pavleta pa Vam povem ,da po mojej sodbi bi jaz obsodil ,da namesto njega in njegovih "špasov" naj bi se prostor v listu "Edinosti" porabil za priobčite v kake igre ali povesti ali za kako drugo podučno čtivo. C"e pa kateri zasluži odgovora, pa naj ga dobi na kak drug način. Ne zameri. Pavle, ker za te ne glasu-Ludvik Perušck. IZKAZ DAROV ZA BOLNIŠNICO USMILJENIH BRATOV V KANDIJI NA DOLENJSKEM. Darovali so kakor sledi: Rev. John Blažič, Leckrone, Pa. $200.00. Mrs. Katarina Kuhelj, Cleveland, O. $5.00. Mrs. Ana Pintar, Painsdale, Mich. $500. Bolnišnica Usmiljenih bratov v Kandiji, je znana po celi Sloveniji, posebno je pa poznana po Dolenjski, za katero je ta zavod storil marsikaj dobrega. Zato ta zavod priporočamo vsem darežljivim srcem, da se ga ob prilikah spomnijo, in mu po svojih skromnih močeh, pomagajo v boju za obstanek. Zato, Rog živi posnemalce! Darove sprejema uredništvo "E dinosti." PRIJATELJI NAŠEGA LISTA SO PRIDNO NA DELU. Nadaljevanje razširjevalcev našega lista, katerim smo poslali za nagrado krasen svetlikajoči križ, ki sveti po noči, kakor smo to razpisali za vsakega, ki nam pridobi dva ce-lo-letna naročnika na list Edinost. Mr. P. Z., Kansas City, Kans. za tri nove naročnike dobil 1. križ. Mrs. F. K., Calumet, Mich., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mrs. A. K., La Salle, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Miss Josephine Petrič, Collin-wood. O., za tri nove naročnike do bila \ križ. Miss Annie Korošec, Milwaukee, Wis., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mrs. Johana Trlep, Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mr. L. H., Sheboygan, Wis., za dva naročnika dobil 1. križ. Želi biti neimenovan iz Pittsbur-gha. Pa., za tri nove naročnike do bil 1. križ. Mrs. F. A., La Salle, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Miss M. T., Joliet, 111., za tri nove naročnike dobila 1. križ. Želi biti neimenovan, Cleveland, O., za tri nove naročnike dobil 1. križ. Mrs. Theresa Fear, Pueblo, Colo., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mrs. Mary Hoge, Bridgeport, O., za dva nova naročnika dobila 1. križ. Mr. Frank Slak, Pueblo, Colo., za dva nova naročnika dobil 1. križ. Mr. P. Lavrich m Mr. F. Vrani-char, Joliet, 111., za tri nove naročnike dobila t. križ. Želi biti neimenovan, Joliet, 111., za dva nova naročnika dobil 1. križ. Miss A. P., Chicago, 111., za dva nova naročnika dobila 1. križ. "Prijatelj naših listov", Cleveland, O., za pet novih naročnikov dobil 1. ( Nadaljevanje sledi.) Černomelj Dol. — Jaz, Ana Plevnik kot naročnica na "Ave Maria" Vas prosim, če bi bilo mogoče ne koliko pri naročnikih Vaših listov poagitirati za naš društveni dom, ki ga želijo sezidati naš častiti gospod kaplan in so prosili, da bi vsi, ki imamo kake znance in prijatelje v Ameriki .da bi jim pisali, če bi bilo mogoče nekoliko pomagati, da bi dobili ta prepotrebni Dom, po katerem vse tako hrepeni. Jaz sem bila v Amerike 22 let in sem že nekaterim pisala in dobila dva čeka po $10.00. V Chicago se spominjam, Kruti in krvoločni cesar Kaligula je nekoč dvomil, je li njegova hči Družila res njegova hči. Ko je pa nekega dne videl, kako je bila svoje dvorne strežnice do krvi, da so pobegnile iz cesarske palače, jo je objel in rekel: "Sedaj vidim, da si moja hči!" — Kakoršni stariši, taki o-troci . . . ! "ČEZ PLOT r Star, prijazen vrtnar je bil jako dober do ubožcev in je navadno re-kal: "Sedaj moram pa zopet vreči eno jabolko čez plot!" Nekoč so ga vprašali, kaj pač s temi besedami misli. Rekel je:: "Enkrat sem povabil nekaj ubožnih otrok v sadovnik in jim dovolil, da smejo od sadja, ki leži pod drevesi, jesti, kolikor se vsakemu poljubi. Prepovedal sem jim pa, da bi vtaknili kaj v žep in nesli seboj. En prebrisane pa je vrgel nekaj najlepših jabolk čez plot, da bi jih pozneje pobral. Ta deček ravnal je ravno tako krivično kakor e-vangeljski hišnik. Prišlo mi je n* misel, da je z ljudmi med svetom ravno tako kakor z otroci v tem vrtu. Lahko rabimo posvetno premoženje in imetje, toda seboj ne smemo ničesar vzeti. Kar pa damo revežem. kar damo v dobre namene, to pa vržemo takorekoč čez plot, in onostran plota v večnosti bomo to vse lahko pobrali." NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da ▼ slučaju preselitve nam takoj naznanijo svoj novi naslov. Poleg novega pošljite nam tudi svoj stari naslov, stem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku dostaviti vsako številko našega lista. Velikokrat se pa kdo oglasi, čez mesec dni po svoji preselitvi in se pritožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato je važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavili vsako številko našega lista. Uprava "Edinosti." s / / s s t ,vvvvv\v\y TISTIM KI SE ŽELE NAUČITI ANGLEŠČINE naznanjamo da smo zopet prejeli nekaj "SLOVENSKIH ANGLEŠKIH SLOVNIC". Knjiga vsebuje razne navadne vsakdanje pogovore, Gla-soslovje, Oblikoslovje in razne vaje. V knjigi je tudi obširen besednjak. . Ker smo prejeli le omejeno število teh Slovnic, zato je važno, aa si isto naročite takoj dokler ne poide. Knjiga stane s poštnino $1.00. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. 1849 West 22nd Street \A SEDAJ JE ČAS, DA POŠLJETE SVOJIM DOMAČIM KAK DAR ZA "P I R U H E." Da bojo velikonočne pošiljatve dospele na svoje mesto pravočasno je važno, da iste odpošljete pravočasno svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pri tej priliki vas zopet opozarjemo, da bo v vašo lastno korist, ako boste poslali svoje pošiljatve po "BANČNEM ODDELKU EDINOSTI", KI vam nudi NAJBOLJŠO IN NAJHITREJŠO POSTREŽBO, TER POLEG TEGA TUDI NAJNIŽJE CENE JUGOSLOVANSKIM "KRONAM IN DINARJEM." Ker smo stopili z novim letom v zvezo z najbolj poštenim in zanesljivim denarnim zavodom v Sloveniji z: "LJUDSKO POSOJILNICO " V LJUBLJANI, zato dospejo naše pošiljatve primeroma najhitreje na svoje mesto, ter so iste dostavljene na najbljižjo domačo pošto prejemnika. Rojakom ki nameravajo naložiti svoje prihranke v Jugoslaviji, priporočamo "LJUDSKO POSOJILNICO" V LJUBLJANI, ker je zanesljiv zavod in plačuje najboljše obresti od vlog. Za navodilo in vse drugo se obrnite ali pa pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI", 0 H 1849 West 22nd Street Chicago, 111. mv\\u\\\sv\\\\\\\v\\\\\a « '"TV?^ - Wllg * .jhiujji ^....... O i N O S ■pfr Neznani Bog. K^irfHJtl K k BLANKO.) Nadaljevanje) ■m .1» Si. w "Imamo štirideset tisoč mož", začne cezar govoriti zbranim povelj? nikom. Lahko pa sklepamo s precejšnjo gotovostjo, da je naših sovražnikov vsaj trikrat več. Dolgoletna izkušnja nas pa tudi uči, da smo v boju proti takim krdelom dvakrat močnejši, kakor oni. To nas toraj nekako izenači. Kljub temu se pa moramo izogniti boju s celokupno močjo teh narodov, zakaj neprimerno ložje jih zmagamo razdeljene v dveh zaporednih bitkah. Kakor se mi zdi, nas hočejo proti vsem pravilom previdnosti napasti v dveh enakomočnih krdelih, kar nam jih daje popolnoma v roke. Nekoliko milj severno od Verone, med reko Atezis in vshoa-njim bregom benaškega jezera se nahaja prelaz, ki je zaradi svoje ožine in svojih nepregledhih močvirij komaj prehoden, posebno v sedanjem letnem času. Tam se jim moramo najprej postaviti po robu. Poslal sem že veči del legije tjekaj. Ako so se enkrat utrdili in zakopali, so zmožni vso barbarsko moč tedne dolgo zadrževati. Med tem časom pa nameravam jaz sam prodirati brez odloga proti severu tako, da ostane jezero na desni strani. Tako bodo dobili barbari priložnost meriti se z nami z obličja v •bličje. Ko smo enkrat zmagali te, kar trdno upam in pričakujem, nastopimo takoj proti drugemu delu in sicer po najbližnjem potu, — bodi si okoli južnega konca jezera, ali pa okoli severnega." Splošna razprava in pretresovanje se prične. Kakor navadno so bila tudi tukaj mnenja različna. Nekateri generali so bili mnenja, da je treba uničiti v istem času obe armadi, da bi mogli po dobljeni zmagi takoj udreti z vso močjo v Ilirijo in potlačiti nastali upor. Drugi so zopet mislili, da bi bilo bolje, ako bi napadli najpoprej zahodnje krdelo potem se postavili kakor živi zid med benaškim jezerom in morjem nasproti prodirajočim sovragom. Pavel je doslej pazljivo poslušal to posvetovanje. Ker je bil med njimi najmlajši, se ni upal niti besedice pripomniti. Čutil je, kako se je tu pa tam ozrl nanj Gerinanik, katerega načrt — s celo močjo napasti najprej eno krdelo in potem drugo, — se mu je zdel najprikladnejši in najboljši. "Dob ro , pravi cezar konečtio, "vse bom še enkrat dobro premislil, predno se odločim. Zdaj bi pa slišal rad še, kako misli o tem moj poboč-nik tukaj, Pavel Emilij Lepid. Morda nam more tudi on kaj predlagati, — toliko bolj, ker sem izbral njega za poveljnika tiste legije, ki ima braniti prej omenjeni prelaz." Vsi se začudeno obrnejo proti Pavlu, katerega je oblila lahkb ru-dečica. "Jaz, moj general", pravi s krepkim, a skromnim glasom, "sem popolnoma vnet za načrt, ki si ga poprej razložil. Zdi se mi, kakor tebi, da je najboljši, ker je najgotovejši. Najpoprej pobiti s celo močjo polovico sovražnikov, ker bo že vest o porazu njih sodrugov uplivala tako uničevalno na drugo polovico ,aa nam postane z drugo lahko delo. Po drugi zmagi bo pa imel Rim sinov še dovolj, da bodo zapodili usiljivce iz Recije." Te drzne z popolnim prepričanjem izgovorjene besede so dopadle posebno cezarju. Dobrohotno je pogledal mladega viteza. "Misliš?" vpraša ga zamišljeno. "Kaj pa, ko bi namesto zmagali, bili zmagani mi?" "Potem pa moramo podreti iz močvirja mi in jih napasti s podvojeno silo" — pravi Pavel navdušeno — toliko bolj, ker nismo določeni sodelovati v tem prvem boju. Prosil bi te pa, general, če bi mi dal na razpolago tudi nekaj strojev za metanje kamenja in drugih podobnih stvari." "Kam jih pa hočeš postaviti?" ga vpraša Germanik. "Upam, da so moji ljudje napravili že dovolj goste in neprestopne prekope in in nasipe. Zato se lahko čutimo precej varne in mirno lahko pričakujemo sovražnike. Ker nas pa obiti ne morejo, niti za hrbtom napasti, mislim, da bo peščica vojakov lahko delala čudeže; zato ne želim drugega, kakor da bi jih mogel napasti v bok." "Kaj?" pravi Germanik, ki ni mogel vrjeti svojim lastnim ušesom. "Ti bi hotel z komaj eno legijo napasti v bok vojsko, ki šteje morda petdeset tisoč mož?" Vsi pričujoči so ga začudeno pogledali, mnogi generali so se mu celo na tihem posmehovali. "Ne mislim ravno tako, moj general", odvrne Pavel s poklonom, "ampak takole: Dal bom napraviti močan plav, močan dovolj, da bo mogel nositi katapulte in baliste. Dva ali trije čolni ga potegnejo na jezero, tako daleč od obrežja, aa nas ne bo doseglo sovražno orožje, a zopet tako blizu, da bom s svojimi težkimi streli mogel doseči sovražne čete. Ko bodo pjihove prve vrste v boju z nami, bo njegovo desno krilo izpostavljeno poguboonosnemu učinku mojih strojev. To sem mislil, ko sem omenil, da želim sovraga obiti. Da, moja srčna želja bi bila, ako bi mogel napraviti kaj podobnega tudi na reki." "Tvoja misel je pa v resnici dobra", pohvali Germanik presenečen vsled drznega duha svojega podložnega. "Dal bom takoj ukaz, da izdelajo in ti izroče potrebno orodje in stroje, tako da ti izpeljave načrta ne bo nič oviralo. Jutri", pravi cezar obrnjen k ostalim poveljnikom, "vam sporočim moj odlok glede nadaljnih kretenj." S tem je bilo posvetovanje za danes končano. Več častnikov se je približalo Pavlu in mu častitalo, tako zaradi iz-bornega načrta, kakor tudi z večjo ali manjšo odkritosrčnostjo zaradi vki-ne naklonjenosti, s katero ga je odlikoval od vojakov oboževani cezar. Drug jutro so prinesli nove vesti v tabor, ki so prisilile cezarja na takojšen odhod. Ogleduhi so namreč sporočili, da so na zahodnjem bregu jezera prodirajoči barbari prišli usled ugodnega ozemlja že precej blizu in se nameravajo v tej zelo plodni ravnini naseliti stalno. Germanik jim takoj hiti nasproti in jih popolnoma zmaga na istih tleh, kjer je tisoč osemsto let pozneje izvojeval drug velik poveljnik več odločilnih bitek in zmag. Potem je hitel po prav kratkem počitku svojih čet gori v retijske Alpe, pobijajoč vse, kar se mu je protistavilo. Ko je dospel do severnega konca jezera, obrnil se je v ostrem kotu in jo udri za sovražnimi trumami, ki so prodirale na vshodnjem bregu jezera, da jim pride za hrbet. Na tem ozkem kosu zemlje, med reko in jezerom, ki je bil ves prepre-žen z nerodovitnimi, golimi in močvirnatimi višinami so doživeli Germani enega svojih najstrašnejših porazov. Ker so bili od vseh strani obkoljeni, jih je le majhen del ušel smrti, ali pa sužnosti, ki jim je bila ne-znosnejša kakor smrt. Spredaj jim je zapirala precejšnja vojna moč, skrita za močnimi nasipi, edini prehod preko katerega bi bili prišli v lepo Italijo; z jezera sem'so jih obdelavale Pavlove male baterije in pošiljale v njihove vrste smrt in pustošenje, s severa doli je pa divjal zmagepijani sovražnik brez milosti za njihovim hrbtom. Kar se jih je hotelo rešiti čez reko ali pa jezero so večinoma utonili, ali so pa bili zadeti od sulic in puščic. Tisoči so poskakali v reko, ki jim je nudila edino rešitev, a le malo jih je bilo, katerim se je posrečilo, da so dosegli drugi breg. Ko je Germanik videl, da je zmaga zagotovljena, je zapovedal klanje ustaviti. KOLEDAR AVF M ARI A za leto 1922. Je krasna knjig-a, obse erajoča 224 strani. Poučn članki, povesti in poročil* iz raznih naselbin kako tudi številne slike krasij« delo. Koledar Ave Mari; stane s poštnino sam»»fifh za v stari kraj 75c. Koledar dobite pri k ka! nemu zastopniku ali p i pi site na: "Edinost," 1849 W. 22 Street Chicago, 111. "TiraSoT i8<>4 W. 22nd St., Chicago. Ill Rojakom se priporočam pri nakup raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJ> KLJUČAVNIC IN STEKLA Prevzamem barvanje hiš zunaj in tn traj, pokladam stenski papir Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! Kaj si že sklenil, da boš naredil ta mesec za katoliški tisk? SVETI KRIŽEV POT. V zalogi imamo lično knjižico sv. Križev Pot. Priporočamo jo čč. duhovščini za šolsko mladino, ako imajo šolarji knjigo z enako vsebino je mladino lažje vaditi k pobožnosti. Enako priporočamo to knjižico odraslim. Cena je 15c iztis. Pri večjih naročilih damo popust. Naroča se pri Franciscan Press, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Katoliški možje in žene boste na stara, leta morali od kakih rdečkarjev beračiti podpore, ako ne boste s časopisjem o-, branili te svoje centke, katere ste znesli s tolikimi žulji skupaj. Glejte, saj se ta. že nekaterim godi! NAZNANILO IN PRIPOROČoLa Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po. slov. naselbinah v državi Pennsylva^ nia, naznanjamo, da jih bo v kraU kem obiskal naš zastopnik Mr. Lea Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki sa v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom^ kakor tudi vsem rojakom ga najto-pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za_ naš tisk. Rojaki, pomagajte mu šU riti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. / DR. JAMES W. MALLY. SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: od 9:00 do I2;oo in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00. Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res. 6127 St. Clair ave., Cleveland, O. i 11 ^ POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo zeli. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O. t t SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO LIRA' Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. A * * t t * t * t f t GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. _ Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 19« West 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si tot t \ t 5 t t t + t t P 4 Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland. Ohio. Mr Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Ave Maria" in Glasnika Presv Srca Jezusovega." On ima tudi «dno v zak^naJe vsakovrstne mo .tven.ke in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi Jkup,te letošnji •'Koledar Ave Maria", ki je letos eden TLed najbol zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel i i i Pripravite se za neodvisnost! i Varan banka, kamor nalivate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i > Da ugodimo onim, ko ne morejo priti m*d deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- i \ ka odprta ob pondelkih in Bobotah do pol devetih zvečer. * Vb1 ■ ■ ; j_