fMfïV «f H UHR tSUM HOWAT IN PET ČLANOV EXEKUTIVE OBSOJENIH. SODNIK CURRAN JE OBSODIL VSAKEGA NA ENO LBTO ZAPORA ZAKADI KRâlTVE SOD NIJSKJB PREPOVEDI Obsodba na ba imela najmanjšega učinka na stavko. ^ Pittsbarg, Pa. X Okrajni sodnik Curran okraja l'rawforda je obsodil Aleatauder Howata, predsednika Btiritia jote ira distrikta rudarske organizacije, i o pet članov ek*ekutivncga odboru na eno leto zapora v okrajni joči ker so i odreditvijo stavke v dveh rud uikih prelomili «oduijwko prcpo [„ved. Vzrok, za stavgo je sledeči: Ru dar Karl Mišroaš je dosegel de vetuajsto leto. Po «pogodbi med rudarsko organizacijo iu premogovniškimi podjetniki je imela ilrušba povijati mezdo Ališmašu. Družba tega ni storila. Mifmaš preživlja s svojo mezdo svojo in« ter, ki je vdova, in mlajše brate iu aeatre. Organizacija je zahte vala. da družba izvrši, kar je zapisane** v nogodbi. Družba ui hotela tega izvršiti iu sledil* je stavka. Po izrečeni sôdbi ae je Howat ob tli il proti Šerifu in dejal do-\ t i pil o : "Kako blizo do vršit ve je nova* okrajna jecat" Nje rovi' vprsšanje se je pač nanašalo na novo okrajno ječo v (lirartlu. Pole Howata *o bNi obsojeni Au gust Dorohy, podpredsednik, Wil-Isrd Titus, John Flçmiiig. James in Bari Maxwell, ela- uÉH BREZPOSELNOST JE* SEA MOTA ZA AMERIKO" |tf PRAVI OOMPEHST7' ' i i y* New York. N. V. _ Sam Out* pers, predsednik Ameriške delsv ake federacije, je dejal v sredo v avojem govoru pred Marquette Club»>ni. da je pet miljonov de laveev bres dela v SdNNUkl državah in to je sramota za vso deželo. "Kadar so ljudje zmožni in voljni delati, pa ao primprani počivati, tedaj je to aramota za Ameriko." je dejal Gompers. .......* ' i ' JETNlSKA OFENZIVA SE H! PRI KRAJU. DVE PODJETNIŠKI ORGANI ZACUI STA ŽE PODPISALI i' POGODBO Z DELA VOH. < , ; . ; Podjetniki, ki iedahijsjo manjšega liftnka na' stavk«», ampak stavka se nadaljuje, dokler kompauija ue bo priznala pravice za mezdo prikrajšanemu rudarju. Howat je (pri obravnavi povdar-jal ds je kanaaškt industrljalni zakon protiustaven. Po obsodbi je obdržaval «hod, na katerem je izjavil, da ie namen kansaikega inchiatrijalnega zakona, da odpravi siavke in ne, da se pošiljajo I'udje v zapor. Raztolmaeil je, če industrljalni zakoi* lahlco odpravi stavko, jc sodnijska prepoved nepotrebna, če pa sodnijska prepoved lahko prepreči stavko, je pa iuduHtrijalni zakon nepotreben. Za ltowata 111 vvakega elana e-ksekutivc je bi|o določenih po • Iva tisoč poroštva Vsi so lahko odšli domov na svojo besedo, da «p vrnejo prihodnji dan iu poMc poroštvo. , • Obsodba Howata hi pet članov ek«ckutive jc povzročila obširno «liskuzijo med tukajšnjim Ijinl M\oin. Ljudatvo eodi, da je bogata kompauija hotela mladega ru-•bir.ja opehariti za njegov zatdu-žek. Ljudje ^ravije, da se kaj ta-^«■«fa se ni zgodilo v tem okraju ni Še noben podjetnik ni poskusil takega. I11 ker se je organi '■««•¡ja potegnila za svojega člana, 1 ««terenu je hotela družba opeh« liti za njegovo meado. so bili čl a < kaekutSt obsojeui vsak na e no leto zapora. Kndaraka organizacija »e I ki - < j s krojaškimi' delavci,/, ravuo tako/ ao tovarnarji, ki izdelujejo Ženske obleke nalašč provoejrali at^vjko. Poiljetniki, ki se pehajo z izdelovanjem ženske obleke^ so organizirani v več organizacijah, ki so vse združene v organizaciji Dress in West Manufacturers Aasoeia-tion. Htavko # je-, povzročila cen-tralua podjetniška organizacija, zanašajoča se ¿a Moč svoje denarne mošnje in čredq najetih delavskih vohunov in krumirjev. Delavska organizacija International'1 Ladien Garment, Workers Fnioh je nastopila ¿el» We vi dno Odredila je tridnevno »pt ' .Stavki»:-d« se ttiko preizkuši organizacije. Ku je SrSnrtmffi Kajti zastavkalo je okoli petdešet i\mt drfawev. ,Podjetniki so gie-dali samega začudenje. kajti ta-ke disciplino, niso pričakovali pri delavcih. Še preden m> minili trije dnevi, je podpisala pogodbo z organizacijo podružun* podjetniška organizacija Dreaa Makers Association Incorporated. Na delo se je vrnilo dvanajst tisoč dO Clinton. Iowa. Ce delavni mislijo, da no podjetniki Že odnehali, se motijo. Saj tukajšnji do godki govore, da bankirji in podjetnih! ie ne uain'eravajo tako hi-tru opustiti ofenzive proli delav skim organizacijam. |Nedavno'je družic bankirjev pz toga okraja obdrtavalo svoje zborovanje, kt se je vršilo v prostorih Wampinieouovegs kluba, v katere »topi le takrat delavčeva Mg% kadar dela. tiaukirji *o na tem zborovanju sklenili, da kupijo ^tdeset lovskih pušk z odrezanimi cevami, ki imajo to lastnost, da »krop«' svinčen« zrua na vse strani. Bantkirii pravijo, da bodo s temi puškami oborožili ljudi, ki IhkIo pomagali šerifu straži t i banke. • L V teiu kraju pa že voČ let ui Ml pVjfai. tt^čni rop. JMčani so tako leni, da se jim ne bo ljubilo ponoči hoditi na stražo prod 'banke, ali pa okoli njih. Pa takega orožja ae roparji prav malo boje, ker ao aaiui navadno bolje oboro- Take puške služijo le oh času nemirdv za raspršerifp ljudatvo, ker je njih učinek tak, da zrua ranijo veliko ljudi, nobenega t»s ne smrtno, sko Mtrel ui oddanih neooamlne bližine. < DelavMtvo zdaj ogiba, zakaj so bankirji naročili te puške, ker aiao pojasnili, PEKI RAJ«! BE2I0AJ0 KRUH, 4 KAKOR, DA BI ZNIŽALI fomi rbit' Mleh (Federated R*-d: Paul Voorhies, o-krajui pravtlnik v Wsynu, je is-javil tukaj v sredo, da laatnlki pt^arlj rajši kurijo s kruhom, ki ji04 preostane» kakor da l>i ga prodajali po stiižsni ceni. Nekateri I prodajajo preostali kruh lia t živinorejcem za krmo praži- Bm. Voorhies zahteva, da prlde-pekarije pod vladno ^nadsor- atvo kakor ao bile ob čaau vojne. f BARONI OUA VN0VEM^ux^ADT New York, M. Y, - William Wieke Ribbou konKpanija v Olendalu jo spoznala, da zaatouj čaka, da ae itrajkujoČi tekstilni delav-] ti vrnejo pod starimi pogoji zopet na delo. V tej avoji »diski ae je obrnila na sodnika Htronga, da izda sodnijeko prepoved proti lokalni organizaeij|JrkJstilnih dir i - a v cev v yueenau. Soduijska prS« laveev. Četrti dan je podpisala ^^ prepovnduje delavcem ra« Japonski alošini f Koreji ashington, lf». febr. - ( Kede ' *'' ed Preaa.) — Tukajšnja korej Hka n linija je prejela natančne podatke glede grozodejstev, ki so J'!' |HK»enjs1i Japonci v zadnjem oktobra in novembru v okrožju Čin to vi na meji Koreje in Kitaj "k«'. Japonska kasenska ekspedi-'¡js je nmonla 3124 oseb; 2M «»»eb je bilo aretiranih iu japonski ojski so onečastili 7« koreji»kih i«na in deklet. Dslje ao Jsponci vžgali 2404 hiše, 31 šol in deaet r"rkvs. Jsponsks kszenaks ekspe dielja ja štela 1500 mož In poslana je bila v ftntavo. da potlači korejsko gibanje si neodvisnost. po vodi >0 podjt^tniftka «podruŽiia organizacija Newj-York , Waist Asaociation. t se j«v vrnilo več ko šest tisoč delavcev na delo. Poleg je pa več; ncodv*nib podjetnikov, ki »e pripadajo, k nobeni ipodjetniški, orga«šza<4jl, podpiralo pogodbo, ta-ko da se jc še nekaj tisoč delavcev vrnilo na iHlk'^ v ¿Ariiji J Vsako jutro se m delavoi, ki že delajo v tovarnah, v katerih je podpisat» pogodba,, «deleže _ 0-gromne stavkovne demonstracija pred tovarnami, v katerih še ni podpisana štelajle pet Usoč dav iu ki se je nsvaida op H>>-jo je s uankokom. PolaatSs »Jd zamorca In ga odgnala^i kš jaj^ Privezala ga je k Otek~ « ^ žila krog in k mg njega grmad« i« zapalHa. Zamorce je «adihnjl %aiM bolečinah; Olefins w» sM jale nosie šale, gíeda** moke žr t vr njih poouroveloatt j «o» dvedska ostavko. .lade je p"dala ooHtaviti stavkovne straže. Drugi podjetniki si manejo od veselja w»ke in pravijö, sdaj vemo, kako nam je treba postopati, 6t se de» avci upirajo znižanju mexd miljonom X prejšnjem lotu Mehi ška vladajo, srlslille oljne mag nate, da miïmÊM^**-** gasolinn Jeklarski sa polovWwi in t», jih je strešno; DBMAVIOA V MSW TORKU. New York, M. Y. Od Vtljm januarja je p Tam pieu Najbolj jesl oljna koron* mehiški izalu'H ki doleša, »i. nlhše ne Him klaraki Hi Mir. — Ameriški je it rharloo M lienedlkta. a*** kupiti «dja s| kaUrom ae nahajajo pripada drŽavi mm Olje (dMifai IHM »ti r., * * fiif ••• .tí, y \. Washington, D. O. - Y prime H * prebivalstvom imajo Združe ud države najmanjfto stalna nmdo iaaied narodov v Evropi in •ciSr ÍOT ¡STmíí^ pí» iÄ|«ji tüdi čakajo, ker nimajo «nie- 8alll0 tri druge ameriške | aatvofSOO. ^ ~ ,141 ka. V Avatriji, Armeniji, Rusiji (hiaVe imajo v „rfaeri a pre*>i- in na Poljakem ao otroci, ki umi- VÄ|gtvoro manjšo atalno armado (Aniáe, Federated Preee.) I Otroei na Fram-oakem jokajo, Iker nimajo mleka. Otroci v Nem. I, I m origi P«! um* V M tM, lur IM Iiiki PROSVETA» lSS7 So. Uwdali CkUage, S» ENLIGHTENMENT' ko Proti združenemu sovražniku je treba nastopiti a rajo vsled pomsnjksdja mleka. Kljub temu aem čitala pred nekaj dnevi, da eo Fraoeoai pili veliko ,zaiogo amer koiulcxiraae*a mleka. > ki je laatniua naše armade. To mleko je pa bilo prodano naaaj ameriškim kupcem z namenom, da I pošlje nazaj v Ameriko! To ae je zgodilo radi tega, ker je amen i denar več vreden ko francoski denar. Mleko je oatalo tietim, ki imajo najboljši denar! V Ameriki zapirajo delavnice kondeziranje mleka, delavc morajo na ceato in njihovi otroci ao lačni, in aicer zaradi tega — ker ni dovolj odjemalcev, da M kupovali ameriško kondedrano mleko. — rndnoat tujega denarja ae ne isplače [mleko v tuje de tele — kot Združene drfave. To ae je po kazalo pri razpravi, da se ¿talna armada zniža na sto petdeaet tl-*oč mož. Primera dokazuje za podlago vzame 22,W M) da atalna armada Združenih držav znaša le S odet. od njenega prebivalatva na kontinentu. 1 Zanimivo ipa je, da vndršujejo države, ki beračijo za pomoč in poaojUo v JMrružemti državah, o-gromne atelne armad« v primeri prebivalstvom. Ali ne bi bilo pametneje, če bi te driave malo Drummond, ki tajno j/J^H Klan na Jugu, je Ijmu. - V Milwaukee ju ae Ja 9*)*» sedem stečajev dremaliee. ~ Öreda volkov je obiakala Kennedale, in rasmcsarila večje števi-glav&vm« ~ Mirovna konferenca med Bu in sovjetsko Rusijo se vrši v Bevain, Eatonija. — Najvišje sodJKče v Penne&rl Ivaniji je vaeid odvetniku J. Mar golieu pravico odvetništva valed ¡obtoibe, da jé anarhist. Kues Petar Kropotkdn, ro- manj izdala sa militarietične na- aki pisat* j I* Íé bl¡l'"?í ^va,IWstvo naj bi ae oprijelo nji t*M fMpm « ^ellkM dela, kot da beračijo za pomoč ali posojHo v Združenih državah. Naslednja tablica nam jaanoj pokazuje. koliko prebivalcev šte- UaciotUlo. Sodaliátl so'A-proti vštojm v tretjo inter- Odjemalcev nI iz razloga, ker jejo deževe in kako močne «ladne [za zveneče zlato! ^ , SCHWARTZ ZAMIKA SVOJI -vmm o wSñn. IVU-1 Mi prvem pondeljku v juniju m vrti yieavstralska de- i« ■ lavska konferenca. Tega vseavstralskBM delavskega » kongresa se udeleie zastopniki vseh organiziranih delav- bolJ ,kopi,¡ k(>, cev, ne glede na to, h kateri »truji pripadajo. KongreeuLi. k,,... iwo.keo. in « v«,« bo predložen program, na katerem upajo, da ae združijo «m*.,- vJtofai"f^g; vse delavske frakcije v interesu delavstva. Ik,k"r pa v - " Avstralski delavci so res podvzell pameten korak v interesa delavstva in zboljšanja delavskih razmer. Na- U. " sprotnik delavstva - privatni biznilki interesi - je^ žen, mod tem ko ae delavske frakcije kavsale m ne tepejo Lvetu veliko ^¿obe, takozvam med seboj, mesto da obrnejo svoje bojno kopje proti a* puuterji, M« radi i«eii taW^ vraŽniku, ki jih vse enako izkoriééa. To ne velja le «o -*£ - tffitf jg za Avstralijo. Take razmere med delavstvom vidimo v,KIBl ^ Evropi in tudi v nekoliko manjši formi v AmeriKC|Delavske frakcije zmerjajo drug drugega z radikalci, reakci-jonarji, socijalpatrfjoti, lažikomunisti itd., Aesto da bi se delavci lepo združili in določili skupen program » skupno delo v interesu delavstva. Vsa zgoraj navedena)™* da ^¡ZSi imena in fto druge psovke so izumili nasprotniki delavstva, da so delavstvo preprira med seboj in da nasprotniki i h()u(i()iii n. febr. - (w. n. ložje užugajo delavce in farmarje, ki producirá jo vse. iw, Federated Presa). - Mitri V Avstraliji je padla delavcem mrena raz oči. Spoznalil¡»eft^arta íz Han Vnncto*, ki «é so igro, ki jo igrajo privatni bizniiki interesi z njimi, ravnajoč se po znanih besedah "deli in vladaj". In zaradi tega so sklieali skupen kongres, na katerem naj se izdela praktičen program y korist tistega ljudstva,"W dety, producirá in pri tem najvoé irpUÁ ' ■ Želeti je le, da delavci tudi v drugih krajih spoznajo svojo zmoto in aa strnejo skupaj zopet v eno falango s skupnim programom in ciljam, ker ja v zdmžonem delu moč, v nezdruženem in sektaikem delu pa poraz. Dnevni red na skupneih kongresu avstralskih delavcev jo obftiren in sledeči : . 1. Poétena mezda za vse delavce, fo- Socializacija industrijo. 8. Najboljša forma strokovne organizacije jlda bo strokovno organizirano delavstvo kos nalogi, ki jo ima pred sabo. 4. Sodelovanje delavcev pri upravi industrije v splošnem. 5. Zastopstvo delavcey v industrijah, ki jih lastyje država kot na pr. železnice, cestne železnice, vodovodne napravo, poštna služba itd. 6. Zastopstvo delav stva v upravi privatnih industrij; kot jo zahtevajo že delavci na Angleškem in v Ameriki. 7. Stanovanjsko vpra šanje. 8. Odškodnina za delavce in odgovornost podjetnikov. 9. Produkcija in razvoj. 10. Človeške fcivljenske razmere, udobnost in izobrazba. 11. Zavarovanja proti brezposelnosti in bolezni. 12. Postavljanje produktov na trg in odprava poaredovaleov. h Dnevni red za skupni delavski kongres pokatfijjoj da »vstralsk i delavci niso le praktični ljudje, ampak dá razu mojo sedanje družabne razmere popolnoma in da vedo tudi, kako se lahko razmere poboljšajo v interesu delavj stva, ne da bi delavstvo v prehodnem času v socializacijo [produktivnih sredstev trpelo,__ W. MeLaiue, angleški žurnaliet, ^ ^totKov njene vrednoati, na vraiča iz Rusije w Ameriko * namenom, da "pove ameriškemu delavotvu reenioo.o eovjeOki Busiii'1 — kakor eo »poročevalci HUK'lated Preass jaVlJali is BcHi zadnji menee — me je dane« -hdtal hi ae «opravičil, češ da ao ga •»oročevailei v bertinu M napačno razumeli" in da ni vae rea, kar ae te pisslo v njegovem it»"»»ni. iatočaano lÜ^je « »Ii«! i»4,ea« 1SÍK M.aea 17,300 Dee Mofnesu, Je prepovedal pogrebe ob ¡nedeljah, izvzemši šrtev nalezljiv jvih bolezni in vojakov. — Cestnožclezntška dražba v I Cincinnati ju je poviSala voznino deset CentovkMm - Policijeki sodnik MM Sifl i obsodil líiiiíío }«::« :•{ I Angustí, Qa., se je na dmlanto globe, ko je .»s m. BMia IM 7.MMM Hfej '3m Z<,7ftTe.....1*1,7 »» da je kr» sákÉá fírotí hitri avto-mobilski volnji. f : }k v Blizabethtownu, k. J., je saetavkalo 1900 delavcev, ko jim je kompanija utrgala plačo za 1« Takrat, ko jc aodnik Lanai* obaodil aoeialiaie na dvajset let (eče in ko je rekel, da mU je ¿al, da ne more obaoditi socialistov na emrt, je bil "' najala\TiejK A uieriČan". Zdaj pa, ker ae ui iarekel ka sui kanšnemu usluibeifau. ki ji prejemal devetdeset dolarjev mesečna pleče in ki ja putieveril denar, je "najnevarnejši boljfic. vik" Kaj je aodnik Landia? a a Ž^MjtK' Kralj Smr * «ypet govorfl>o B^m indij- •t«fh, #eji armadrin aiohmriei ter o svojem parlamentu in mi-iriatrih". Maio zabave nc škodi, v tek pustih časih. • e. Izbrisati franeoeke dolKove 1)i toilo l«PO, plemenito in domokru ttčne. ISbrisati make delgsve je barbarsko, pobalinsko iu zločin. | ako. • a • > He dovo-1 BrittlIovedi dela. Taka je odprta delavnica. In za to jo zagovarjajo vsi sovražniki delavstva in tisti, ki delavstvo izkoriMajo, da ložje k nakupfčenim miljonom ložje nagromadijo nove mitjone, - Zdej menda vemo, kaj je odprta delavnica. Ali je kateri pameten delavec navdušen zanjo? ki je m v Rusiji 8ehwarts zaprt V Rusiji zaradi 7 ©sntov, na funt volne od ftoijonale. Hdhwartz, ki trdi, ?|t 15 ¿o 45 centov, na geiono smeje ameriški socialist in da si je «pet centov itd. JV,-M njegova «ena nakopala bolezen M ^ v ^mltenfc driavah teb sovjetski ječi, sa fcslero je potem ^«kitov toliko pridelajo, ds dmHk v Revalu. MoUine pa pra- ixvs^b, v drugih deželah pa vi, da je blU iona prej bolna, prci1 mitfjf ^o odštejomo Kanado, Buden je prttia v sapor. Avatrslijo, kot jih ljud Da se razjssnl ta afetn, sem br- stvd potrebuje, bo ta predloga Kojavil v Moskvo po podrofenosti škodila le konSumantom in far in mejel sem sledeči odgovor od n^aiiem, koristila pa merteturjem, Kanterri Nuorte^, ki je v Ameri^ iavdauikom in drugim trgovcem, ki dolifo poznan: "Mitri Hchvarta ki ee pečajo s «vozom ali pa tr-je prišel v Rusijo e evojo ženo pod' etovino s domačimi pridelki llMpp&brotvcico, da je del< (mb ; Velike tvrdke, ki «o do sdaj drugega kongreea tretje intefha- cks|«(|Me. ipreeej kanad»ke«a eionale. Njegov namen je bil, sa* pridčfH mttiA ^Združene driave v ložiti kapHaHstlČne liete in vladfj ^vropo. bodo odšle j izvažale «H S informacijami o gfbanju komu- rektuo k Kanade, tako da se sni-nisjičnlk delogatov is tujina. Ta. |ajo tudi prtjemki na Železnicah služIle db čeau vojne, v kateri a* Če predloga ne bo vctirana, ali jc nahajala Ruaija ssdnje polet je» čc bo po vetu aprejeta drugi«, ta je pa aprayila Sehwartza iu ne- ko da postane pravbmolčua. ae kega drugega mladega človeka i/, kmalu pokaže, kdo ima koriati od Amerike z imenom AN>ert Boid v Siromašni farmarji ao proda je*o. temu ata Sohivartz in H Unslcl pridelek pšenice, da ao Ajeguva lena ŽIntU v najbol^h, poravnali avoje dolgove in zdaj razmerah, ki jih premore Rusija, nimajo kal tfrodati. tttradels niata. Bil js zaprt v sa- ■ , mostann Andronevakcui, katere- "|Mm|jum iirnaall armedne aa. • a t n' 'a ti ■■ av^aag ^ai vvau ni usnuiiv x»m ga aem vuiel aam in lahko rečem, „ da ni noiiena ječa na Angleškem ^^ ^TfZ. ***** Paria, 16. felir. — Kmmanuel V gornji brzojavki iri rečeno, Bronsae, jiodUjnik dAavne Hkvi-tla je brla zaprta tudi Sdo ve , pomočjo emerižkUi atraž ukrad imajo opraviti. Mar M jmooo avtomobilov, vrednih WL i M » M ,n !>H ni mlljonov frankov; dalje so jUag^rojo reanleo o eovjet- 150 p^idj, katere ao pro dali po dva centa(!) Brouaae pa vsled panike. Samo 60 dni! V ČikaŠki okrajni! ječi lo l Izgredi zadnjo nedelje^ 160 ivfoov je.bilo vrženih y tejnne 'lisa» *'.v i —V, New Yorku je žc umrla oeeba radi logarja, ki eo ga zanesU imigrantje v Ameriko. I Brezposelni deUvci v Syd neyu, Avstralija, so napadii in prepodili governorja z n shoda. — Eden socialist ubit in trije ranjeni v novih spopadih a fašisti v Rimu. - — V Miehiganu nameravajo sprejeti zakon sa < i' A i ■ tfr 'štlu Lšetniki 150 kovinarskih tovarn v j"iew Vorku so sklenili, da "no poznajo nobene razlike več med linijskim in ueunijak.im delavcemv'. To ae pravi: zaprtu delavnica, pojdi ac čofat! - Ku liko je že imel irardtng večuie? šest ndiljonov glasov, kajne. Zi V,j«! Odkar ima meato Bjelgra,i. iMML*** ¿.t a e *'NajMovejšaw 1k»1cs«i — daj-1A0 ji ime "klepetuica". — ki «i li bolnika na neprestano pra/.in-govorjenje, jc zelo stara epule-rtiija. Nc primer v Waahin>ft(»nii vidimo veliko skupino takih bol nih držav je doepel 15. februarja pikov, ki ao ~ in to je dokazana v Moskvo. — Osemletna Miriam Rubin v . ^ . , _ Weukeganu, ffl., Id je - govorila I**" W klepet mee? dni bres« prestanka, iá | | | É É i H Saj je — bolni- osom dni Dres* preatanka, je o-r.lravljena. Iamaknjen zgib v hrbtenici jc povsročll čudno bolezen, v — Vsako nabiranje denarnih prispevkov na Irskem je strogo prepovedano. ¿¿^ — Znani operni pevec Enrico Caruso v New Torku je nevarno bolan sa pljučnici. — ProhibiŠki Uradniki so sa-grozili, da "posuše" Chicago enem mesecu. — Ia Oarlfrada poročajo o be* nih spdfeadfli med Turki in Grki v Anatoli ji. — V at Paahi je temperatura v enem dnevu padla aa 40 stopinj v sredo. ttfaiourftki plavi zskon sa odpravo Wnopred-■teV ob nedeljah. ■H»1 B®'"'»snnon V ' . vriandn ee attra sagevarjeti |)r<'«l «odiščem zaradi umora • V driavi Wisconsin se pri-pravfja davek aa ncoteUJene od nt do 96. leta. Plačevati bodo morali deaet dolarjev davka na leta. , 1 'Ž __ V' Is Jugoalsvije ni že par 1 < <1 hov nobene brzojavke o kakšni revoluciji, Kaj ne \to Um nič 1 majat ^ • ' ' V » • e Običajne novjce (ki ao *e sta re kot mir): Dva, štiri, oeem. šesi tžHtih na trškem. — Lloyd (le«.r-ge jc danes oaemW^tdeeetH» iz- ^af: Nemčija mora plačati! maka vlada je padla (grft« t* isto, jngoslovanaka ps pad< kmalu). —Državni departmcoi taji, da je Amorika v vojni a Bu aijo. Nemški ekakajaeriei j. malo odleglo, bvaU ev. ttlhigtm dl. Humnnlja moWlizira. —An atrija baofcrotlrajako na bab-k rotira, utone v revoluciji; če nc Im revolucije, tedaj Unkrotira. > V rtelgradu je blU včeraj pa rada in po paradi velika maša. Ifipfif so ae udeUdili tUdI zaatop nfci rtwke srmijr (katere arml- Je t) J"-: D'Annunrio ---M UpA dela d*Annanzlof) — Da mwm*»1 tMMi. da b| naenkrat povedali. ) ' t. f. W ' Zdrulitveni odbor. Ow m, iiMH^i^ r%. DIREKTNA CRTA - NEW YORK-HAMBURG VELIKI MODERNI MEDKROVNI PARNIKI 8. 8. MANCHURIA...... .pluje M«re 8 8. 8. MONGOLIA........pluje Mere 17 Si'8. MINERAHKA (nov) pluje Mwc 81 ^ s^iibSSKiS^ OflMlt. *• prl druibln«» urftdu na 14 ft. D.erb.r. ft., Ckl. KOTLE lilni 4o«iovt«o beoodnjolra Jo +0 L :,fc^tlii Uhko Hillllllllfllllllil PRISELJEVANJE V AM&> ? RIKO VTEOHE WTI PREPOVEDANO - K4or bol« dobftl »voir* v A*e- Mo, tlftjfl .<« Lil r •> pr, rrw-, n.r» , dHi potrobno l^tmo, tok« to o«*B ,C «ur«» kr«)u dobi dovoljuj« od J. llliiMP kOMdlBU pr«J koC MO. VI »ODETE ZADOVOLJNI, kaii i.< • ^MaiMir tofLAtoi rjrsx "xx isp^n. VAM SENITRCBA BAWn. OM» Mite» i iin < » it'Ant, _ 1L MATIJA SKENDER Ja.nl Mlw « *»»r1k» ta atMt ÎJfclU- Novice iz Jogoslarije. Adanát k Mirm\ drama* javili botnÜnke Anton je zapustil svoj dom ne pod Uradom ter odšel k ,avoji niaukí Rozi lOajnarjevi r codujo Sliko. Adami* je bil t «vojo leno i»oroČen eamo šele Šest te- bo ustsrs sprejele šele na jeeati^r ' io še akup! 1'redaedsik tuiui-Mrkega sveta in minister zwis-i/jih poslov francoske repišMik* je dne 17. tm. brzojsvil francoskemu poslaniku v Belgradu Ds tfouteuayu nastopno: ^'"Om. nssfianite g . dr. Vesniéu, da je odlikovan * velikbn kritem ¿sat-ne legije francoske republHie, ki si šteje v čsst, da s tem prizns njegove zasluge. Uverite sa. da ostane franroakamu narodu vedno v dobrem spominu in sporočite mu da ostsne najino pri*r ¿no prijateljstvo še dalje' nei* premeiijeno. Uriand. — Ur. Vesni^ je e. ki ni nikoli Izgubila vere v dobro zvezty moje domoviite v težkih časih njenega obstoj«. S pristnim pozdravom, Ka*»i& Ali sli-er nismo najbolj informirani riovrnski list kekor je "Jutru," smpaJk vendar se nam je poere-čilo dobiti direktni i« zunanje-ga urada "izvirno" obvestilo, ds so te depeše itepopolne. C/bjaVT 1 jen ni oni del.f kjer izre|ojo PROSVETA Razne vesti. o* tot Turki hočejo rešiti svoja ver rrsiuozje Veankto svoj« olrfalo- vanje nad neuspelo "'krvavo ve-mogel «dPesiftM šerjo". srbskih Wrariglu ... »r moč Iu israšajo nado, da ae bo ta ipinnenHi namert posredi božjo ln Vestilčefo pomočjo JUo-M~r dr. Žerjavu I ...n 'i. »« ■iiift¿lami k 7,002.000 dnevi, ftv«iWka s 1«0 -070 oM-bsmi iu 4 miljoni 779.470 dnevi, BHgija s 176.H49 <^ban.i ' in 2.090.440 dnevi, in Avstrija h 97,540 osobami iu 902.900 dnevi. Ktatistrks ni aicer popdim, manj-| ka Še mnogo drUv z velikimi stavkami — tafctf ! JHiflpoolavija; Čehoslovsška r kojl računajo na baje 9 milijonov stavflcujočih in uad 100 milijonov izgubljenih dni *!); ki Velika Britanija etc. ■ ali vendar se nam kaže mogočno vmije po svetu, uezadovpjj-Mmt,; ki je raafcirjena po \i»ej zemeljski Obil nad izkoriščevalci delavskega razreda — nad kapitalisti. Koliko vsega bi avet ki-hko več produeirel in manj bi delavci prestali ako bi to vladajoči razred ie hotel. H<*le bi ne bilo, laflrote ne in u es reče, bili bi le sami prijatelji, Če bi bila volja nekoga. . . Ta pa hoče trpljenji.iit imamo ga! Kako jo čef ">o* poetal večkratni milijonar, Gallški iid Isidor Krum/holtz je bival dolgo let v Ameriki, vendar pa «i ni pri-hrauil ničesar. Po ; preobratu 1. 1918 pa je slišal, koliko vrednost ima dolar n m »nun avstrijski kro nd. V New Yorku jc torej ukradel -50.000 dolarjev, se odpeljal na Dunaj in tn jefmel ¡kar naenkrat 35 miljonov kron. Tatvin« pa je bile potom konzulata na« *n an jena 1 udi ua Dunaju in mi* HjoHsLegs tatu so lirihtni din tektivi ujeli. Soilaj Krumbolt/ l« še mti£ v svojih milijonih v ječi. tVeJika draginja v Lvovn. — V Lvovu v dolWijt ' veUa 1 ,kg krompirja 6 poljtffk ppHL. moka 1 kg »0 do 90 mark itd. Par čavlje»v vdja «KW du 3500 mark, ritt. ter tkanine 1000 do 1800 mark « na arajca 60 do 1200 mark. Tramvajski listek 4 marke ud lYavijo, da je v Lvovu največja draginja, kar je mest ua svetu, ostale. »■Ü SKIH KLOBUKIH. PRI- IZUČENE za svo Unto a, pri Kamniku, SUr jft okro let, visok« postave in ee nahaja v MIDLAND HAT COMPAS* » Naročniki Pozor! Zmaenjc (Jamuurj« 31-21) SMOi, d» rani n potní® ®n tn tins* Pl jó pmvoínano, dn v» Kfikr mi bU pbto. jo vai Ust pUUmlm «f DtTE NA DELO TAKOJ. Združenih državah Že »let. fni dvema letama je bil v Primero Colo. Poročati mu Imam zelo val-ne stvari. Cenjene rojake prosim, ee kdo ve aa njegov na«lov, naj mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ako bo pa sam Čital ta oglas naj ne ml nemudoma prija vi na naslov: Mike Jerše, 590 San Brnno Ave., San Francisco, Cal.' 1407 W. JAKSON BLVD. CHICAGO. ^ DE JOA J tlJiil? 2DBAW&Í Uradne uro eo: 10KW sjutraj ! ; do 2:80 popoldne. MB. Ohio Street Telefon Cedar 2388 IT* t »»ecoli idle Vse te slutnje ki bi izginili strahovi. Želela ki je Bresta. Toda odkar je začelo sncšitl, ga ni več vUiela. — Mortla pridno dels, ob tsk«m vft;-ttienu. ki j« k «kor ualašČ za duševno nje, jo v imenu cele fsre suh valil s toko Iskrenimi besodami, da je Minka sama začutUs kipečo radost v očeh, matere so ps na^ gl«S ihtele H Kti se je Hubs izpraznila, so prisUipili tudi veljaki do Minke. Vsi por rati so ae ji sah valje, vali in ji čeHtltsli. Minka se jbn je vljndno zs. hvsljevsls, sli njena duša je občtitHs mraloto praznih, besedi m se je grcls edin.de v blesku uečudujeoi! Blagor tebi!" p Dvignila je njeno rrfko hi jo hitro pritisni-ls ne ustnice, ds m jI Minks ni mogla umekuitl. ti. ' H "To je inojii hieea. moje plačilo 111 klie:! Nsprej! llvsla ti sa Ucniiost!" Prt vratih s,- jt. prkinižH Altni Brest, k» r I je povedsl, da j* isn^bljen k Hmrekarju. Alene. vsa pre vneta tega večera, je šla hitro I po oski gasi tik Bresta iu are« ji je močno utripalo» " "Krasno je bilo! lllnka je res dušs dela'" "Jc trebi» iHMehnege značaja sa tako stvor. Jas 14 ne bil sa to."-* —....... ♦'Net" i ! Alena ga je sategnjenim pondorkov vpraša-I la in hitro dostavila, kskor 14 se sbsla , / J 26«TS.Uw»iUWAm, .......o « I. m filIfl»lili poakrbujo lannvno izpUčUa v stari domovini in opravlja drugo banino poolo ; ^^ , fRANfc'SAKSER STATE Hm« C*tfcndt StrMt, N«w York, J_ Rojaki, poslužujte so v vseh zadevah to slovenske banko, ki jo pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,00 reztjrvnega Za cena donalrju glojto lint "G$g Naroda" v'/M-í 7TTT glavnico in $50,000.00 mm T* i— ■ .^i, i ^mi * Tu je slika tešeta ao&potnHd, Id potovanja potnikov v t' Cltsjte te ginne ia m^preprišsjts! t• L 'M-jmJTšmm. Mm ■ ■ fife' *f Vs •v't ."''¡A nm Wfrxrmo smrsn sankam» zavoo ; ; r I I % TOB ZARO BANK BUILDING, (39 COOPER SQUARE), NEW YORK, N. T. ft lis sr. - NM satUenlk TOSS, M «Htojs ts] SssU a VsSIm sk«aSM mMS »Md HIT ITS S OOOAVO SVOiOBV. m |s m4s1 aa« baaMr: ŽABO «Spri vsOM ml v s se» ils. v msÉb jMpHMMs .mou- kM h Kr» In W4m lbt«, M km >) I« IsilSit «MM Ml. kl M WS* »nsjavtll. Sorto 4ohl ¡H «Kis fcMktr luHt rm*h aHU. V« •M*«l SM« itmtf rtfiM>n H SSkSSO »torU« •• S»- mm. '•■ eAiS« \J a)1»' j TatsssJ m ■ril ala Jie. t« Driara* label as ees Tudi jos bi ne /..««la tega." 1 . .. K ê k (Dalje »rÜL - íMm s 4 œw I HENRY C. ZARO, 3» COOPER SQUARE; JSaSBS». NEW YORK. N. Y. J , r _ ' . ■ _ it. * « ." . tl. ' >jr., i