Pofttaina plaćana T gotovini
Leto LXI. štev. 255.
V Ljubljani, v sredo J. novembru 1928.
Ceno um lv
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.—» Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje, — Telefon 2304,
predsednik Amerike
Pri včerajšnjih predsedniških volitvah je dobil republikanski kandidat Hoover ogromno večino
Glasovalo je nad 40 milijonov voliicev
— Newyork, 7. novembra. Ce tudi rezultati včerajšnjih predsedniških volitev še niso točno znani, ie vendar že povsem sigurno, da je dobil republikanski kandidat Hoover ogromno večino. Vse do zadnjega se ni dalo reči, kdo bo zmagal. Agitacija ie bila na obeh straneh izredno živahna, volilna udeležba pa je prekašala vse dosedanje volitve. Po uradnih cenitvah je glasovalo mnogo nad 40 milijonov volilnih upravičencev. Ker je prohibicijsko in versko vprašanje porinilo politični značaj volitev popolnoma v ozadje, je bila zlasti udeležba žensk pri volitvah nenavadno velika. Volišča so bila odprta od 6. zjutraj do 6. zvečer. Že dolgo pred otvoritvijo volišča so se zbrale pred volilnimi lokali velike množice voliicev, ki so razvijali žilavo agitacijo. V službi volilne agitacije so bila vsa sredstva. Radiopostaje so menjaje dajale volilne govore obeh kandidatov Hoovena in Smitha, agitacija od moža do moža pa se ie vršila povsod: na ulici, v lokalih, na vlakih in avtomobilih. Celo otroci so pomagali pri tei prav amerikanski volilni reklami. Vozili so jih v tovornih avtomobilih po ulicah, pri čemer so otroci razbijali na razne pločevinaste posode in klicali imena »svojih« kandidatov.
Nervoznost radi negotovosti rezultata je naraščala od ure do ure in je dosegla vrhunec v večernih urah, ko so polagoma prihajali prvi rezultati. Pred redakcijami, k? so sproti objavljale prispele rezultate, so se zbirale ogromne
množice. Šele proti polnoči je bilo Jasno, da je dosegel Hoover veliko večino. Niegovi pristaši so začeli manifestirati, demokrati pa so se umaknili. Demokratski kandidat in guverner Newyorka Smith je o polnoči potom radia čestital Hoovervu k zmagi.
Po dosedaj znanih rezultatih ie dosegel Hoover nad 300 elektorjev, tako da je njegova izvolitev za predsednika povsem zasigurana. Volitve so v splošnem potekle mirno, če se izvzamejo manjši incidenti, ki so ob takih prilikah neizbežni. Do večjih demonstracij je prišlo v ameriški prestolici Washingto-nu, kjer po veljavnih zakonih nimajo volilne pravice. V veliki povorki so nosili po mestu s črnino ovite volilne žare in zahtevali volilno pravico.
Izvoljeni elektorji se sestanejo meseca januarja, da definitivno izvolijo predsednika za dobo prihodniih Štirih let.
Kako agitirajo v Ameriki
Odkar so postale Zedinjene države neodvisna republika, je bilo izvoljenih 30 prezidentov tako. da je Hoover po številu 31. 17 ameriških prezidentov je bilo angleškega, 9 škotskega, 2 holand-skega porekla, eden pa rodom iz Wale-sa. Večina ameriških prezidentov ie pripadala odvetniškemu stanu. Washing-ton je bil farmar in geometer, prezi-denta Fillmore in Johnson sta pa ubila v mladih letih krojača.
Že desetletja Amerika ni videla tako ogorčene volilne borbe kakor vče-
raj. Demokrati, ki so bili pri zadnjih volitvah strahovito poraženi, so dobili sedaj v Smirhu kandidata, ki je delal republikancem s svojo zgovornostjo in živahnim temperamentom hude preglavice. Kako veliko zanimanje je vladalo z\ prezidentske volitve, priča dejstvo, da se jc vpisalo v volilne imenike samo v Newyorku pol rrrilijOĐa voliicev več nego pri zadnjih volitvah.
V volilni borbi je ameriško javnost najbol' razburjalo, da je Smith pobožen katoličan in da zastopa program, ki izključuje prohibicijo. Z največjo odločnostjo so nastopale proti Smithu nrotestantovske cerkve in ženske, ki zago\ arjajo prohibicijo, ker hočejo imeti trezne može. Republikanska volilna kampam« je naletela na največji odpor farmarev proti dozdevni pasivnosti republikanske stranke napram njim. Demokrati so opozarjali volilce na petrolejski škandal in na druge afere republikanske stranke. Poleg tega so stopili v akero tudi drugi argumenti, med njimi ta. da je dobil Smith od Vatikana pol milijona dolarjev podpore za volilno ag:tacijo, da ie Hoover plesal z za-morko. kar onemogoča v ameriški javnosti vsakega belokožca. kai šele ministra in prezidentskega kandidata! Govorilo se je tudi. da te Hoover v vzhodni Aziji trgoval s sužnji, da Smi-thova soproga ni nobena dama itd. Agitatorji so se posluževali najrazličnejših trikov, da bi pripomjkli do zmage svojemu kandidatu.
Homogena ali nevtralna vlada v Rumuniji
Danes se vrne v Bukarešto Titulescu, ki pa odklanja sestavo vlade brez sodelovanja Narodne kmečke stranke. — Odločitve
ne bo pred soboto.
4128 Din inozemskih dolgov na glavo
Zanimiva debata v finančnem odboru o švedskem posojilu. — Monopolni upravi se naj odvzamejo vsi monopoli. — Sestanek
med dr. Korošcem in Savčićem.
_ Beograd, 7. novembra. Danes dopoldne so se razširile iz vladnih krogov verzije, da sta se v zgodnjih jutranjih urah sestala v kabinetu notranjega ministra dr. Korošec in ing. Miloš Savčić. Zatrjuje se, da je dr. Korošec pri tej priliki stavil Savčiću konkretne in precizne predloge glede načina rešitve vladne krize. Kaki so ti predlogi, doslej ni bilo mogoče izvedeti. Vsekakor pa se splošno domneva, da vztraja četvorna koalicija na svojtem znanem stališču, naj bi KDK vstopila v koncentracijsko vlado, v katero bi se razširila sedanja koalicij-gka vlada.
Ker ima Narodna skupščina svojo sejo &ele popoldne, so dopoldne začeli samo po-edini skupščinski odbori. Odbor za konvencije je po kratkem ekspozeju ministra trgovine dr. Spaha soglasno odobril dodatno konvencijo k trgovinski pogodbi z Avstrijo ter 11 konvencij z Madžarsko.
Prav zanimiva debata pa se je razvila v finančnem odboru povodom razprave o tako-zvanem švedskem posojilu. Demokrat Jova-nović je pri tej priliki napadal KDK, češ
da je vladi s svojo kampanjo onemogočila najetje posojil pod ugodnejšimi pogoji. Ostro ga je zavrnil zemljoradnik Kokanović, ki je povdarjal, da je tega pač v prvi vrsli kriva slaba finančna politika vlade, kateri inozemstvo ne more zaupati. Kritiziral je postopanje bivšega finančnega ministra dr. Markovića, ki je s svojimi dragimi izleti v inozemstvo več škodoval nego koristil. Zemljoradnik Dimitrije Vujić se je bavil z bauk-rotno finančno politiko sedanjega režima in povdarjal, da smo prišli že tako daleč, da pride na vsakega človeka v državi 412S Din inozemskih dolgov. Poleg tega pa se davčna bremena še neprestano zvišujejo. Musliman dr. Behmen je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil monopolni upravi odvzet monopol za vžigalice ter je kulminiral v zahtevi, naj se monopolni upravi odvzamejo ^ploh vsi monopoli in izroee v privatno eksploatacijo, prepričan je, da bi se monopolni predmeti s tem znatno pocenili, pa tudi izboljšali. Po daljši debati je bilo končno posojilo z glasovi vladne večine sprejeto.
Finančna blokada sovjetske Rusije
S pristopom Nemčije k mednarodnemu upniškemu odboru je zaključena finančna blokada Rusije. — Ogorčenje v Moskvi
radi »izdajstva« Nemčije.
— Moskva. 7. novembra. Tukajšnji tisk se obširno bavi z vprašanjem finančne in gospodarske blokade sovjetske Rusije s strani evropskih držav. Znano jet da je Anglija po svojem znanem konfliktu s sovjetsko trgovinsko delegacijo snovala gospodarsko blokado proti Rusiji. Ta blokada pa doslej ni uspela, zlasti ker je imela Rusija z asi om bo v Nemčiji. Te dni pa se je Angliji posrečilo pridobiti za blokado tudi Nemčijo. Pristop Nemčije k mednarodnemu odbora upnikov, ki se je te dni konstituiral v Londona, je izzval v Rusiji največje presenečenje, »rzvestja* poročajo, da so bile nemške banke prisiljene vstopiti v ta odbor deloma radi pritiska svojih klijentov, deloma pa radi pritiska inozemskih bank. Pri vsakovrstnih finančnih pogajanjih z Rusijo bodo navzoči rudi zastopniki upnikov, da morejo ščititi svoje interese. Sovietski tisk vidi v tem dokaz popolne finančne blokade sovjetske Rusije. Smatra pa. da ie Nemčija s tem svojim korakom kršila berlinsko pogodbo Iz I. 1925, s katero se je odrekla vsake akcije, ki bi bila naperjena profl interesom sovjetske Unije. Smatra pa
rudi. da značj nemški korak kršitev rapall-ske pogodbe. Nasprotno pa so nemški upniki mnenja, da se Nemčija s tem pogodbami ni odrekla svojih tirjatev in da mora Rusija pri vsakokratnih pogajanjih upoštevati tudi nemške dolgove. Sovjetski tisk izraža bojazen, da se bo finančna blokada v par mesecih občutno pokazala ter da bo imela za sovjetsko gospodarstvo katastrofalne posledice.
Katastrofalne poplave v Italiji
— Rim, C - nov. Iz gornje in srednje Italije poročajo o velikih poplavah. Radi neprestanega deževja so skoraj vse reke prestopile bregove in popla* vile cele doline. Zlasti Pad jc v svo* jem spodnjem toku poplavil obširna polja in uničil vse posevke. Nekatere vasi so popolnoma izginile pod vodo. Nekoliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, še ni znano. Železniški pro* met je v mnogih pokrajinah popolno? ma prekinjen.
Kako pojmuje vlada volilno svobodo
— Split, k nov. Dr. Korošec se je baš včeraj v razgovuru z novinarji hvalil, kaK vzoren red in kolika svoboda sta vladala pri zadnjih občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini. Kako pa izgleda objektivnost in svobodoljubje dr. Koroščevesa režima v resnici, dokazuje slučaj dr. Berkovi-ča v Splitu. Dr. Berković. zdravstveni referent pri velikem županu v Splitu, ie nosilec liste HSS za občinske volitve Režimov-ci so na vse načine pritiskali na dr Berko-vića, da bi odstopil od svoje kandidature. Ker pa se ni hotel udari, so ga sedaj čez noč premestili iz Splita v Kosovsko oblast. Ker bi z njegovim odhodom padla cela lista HSS, je dr. Berković raje podal ostavko na državno službo. Ta slučaj je le eden izmed številnih drugih, sličnih političnih preseku-cij, ki se jih poslužujejo režimovci, da bi utrdili svoje omajane pozicije v prečanskih krajih.
Vprašanje srbskih predvojnih dolgov.
Beograd, ( nov. Danes sta odpotovala v Haag generalni direktor Narod« ne banke dr. Novaković in tajnik Na* rodne banke dr. Protič, da po želji fi* nančnega ministra prisostvujeta raz* pravi pred mednarodnim sodiščem v Haagu v zadevi spora med Francijo in našo državo glede plačevanja srb* skih • redvojnih dolgov. Spor obstoja v tem, da hoče država odplačevati dol* čove v papirnatih frankih, dočim za* htevajo posestniki obveznic plačilo v zlati valuti, kar povzroča večmilijard« no razliko.
Brezuspešni posredovalni poskusi Laze Markovića.
Zagreb, £ nov. Kakor se izve v dobro poučenih krogih je dr. Laza Mar* kovic, znani radikalski posredovalec že ponovno iskal stikov z vodilnimi kro» gi HSS. Dr. Laza Markovič bi oči vidno rad pridobil za sodelovanje HSS z radikali, da bi na ta način na eni strani razbil KDK, na drugi strani pa izoli* ral SDS. Razume se, da so v krogih HSS vsako tako misel odločno zavrnili in tako dr. Laza Markovič do danes ni mogel inscenirati še nobenega se* stanka s katerimkoli hrvatskim politi* kom. _
Francoski uradniki ne smejo v Rusijo
— Pariz, f nov. Poincare je izdal od-redtx>, ki prepoveduje vsem framoostoim »radnikom potov a ti je v Rusiijo V bodrnče r>e sme noben uradnik tudi v dobi doo-usta dobiti vizuma za potovanje v Rusijo.
— Bukarešta, 7. nov. Tekom današnjega dne prispe v Bukarešto bivši zunanji minister Titulescu, ki mu je v razpletu ru-munske vladne krize namenjena vloga nekakega posredovalca. Regentski svet bo, kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, skušal preko Titulesca še enkrat pridobiti narodno kmetsko stranko za sodelovanje v nacijonalni koncentracijski vladi. Ni pa upanja, da bi se to posrečilo. Titulescu je že ii Pariza sporočil, da ne bi mogel sodelovali v nobeni vladi, v kateri ne bi sodelovala tudi narodno-kmet^ka stranka. Ker pa liberalci in ostale skupine dosedanje vladne večine prav tako odklanjajo vsako drugo vlado in vztrajajo pri tem, da parlament nadaljnje delo, ni pričakovati, da bi prišlo do kompromisa.
Neliberalen tisk soglaša v zahtevi po sestavi homogene vlade narodno kmetske stranke pod predsedstvom Mania. Liberalci so napeli sicer vse sile, da to preprečijo,
vendar pa se zdi, da ne bo drugega izhoda. Regentski svet se je z odstopom Bratiano-vega kabineta otresel liberalnega varuStva in zatrjuje se, da je sestava homogene vlade pod predsedstvom Mania že zasigurana, če ne pride morebiti do sporazuma za sestavo nevtralne vlade pod predsedstvom Titulesca. Narodna kmečka stranka je v načelu dala svoj pristanek za nevtralno vlado pod predsedstvom Titulesca, toda le pod pogojem, da ta vlada takoj razpusti parlament in izvede nove svobodne volitve. Ker pa se liberalci protivijo razpustu parlamenta in zahtevajo, da parlament še poprej reši vprašanje inozemskega posojila in nekatere zakonske predloge, tudi ni mnogo verjetno, da pride do sestave nevtralne vlade. Kriza se bo ocividno vlekla še par dni, ker bodo pogajanja za sestavo vlade pričela še le s prihodom Titulesca. Pred soboto ni pričakovati nikakih odločitev.
Odmev Poincarejeve demisije
Vse skupine, izvzemši radikalov, obžalujejo odstop Poincareje-ve vlade in izražajo Poincareju popolno zaupanje.
— Pariz, 7. novembra. Ministrski predsednik Poincare je včeraj opoldne nepričakovano podal demisijo celokupne vlade. Povod za ta nenadni odstop Poincareja je bil kongres radikalske stranke v Angersu. kjer je Montignvijeva frakcija zahtevala izločitev znanih členov 70. 71 in 71a, nanašajočih se na obnovo dedovanja misijonarjev v Franciji ter se izrekla proti povišanju izdatkov za vojno ministrstvo, če tudi ima Poincare v parlamentu dvojno večino, da bi lahko brez podpore radikalov izvajal svoj program, je vendar smatral za umestno podati demisijo, da takoj razčisti situacijo.
Nepričakovana demisija vlade je napravila v vsej francoski javnosti globok utis in zlasti v parlamentarnih krogih veliko presenečenje in razburjenje. Celo radikali, ki so s svogim sklepom izzvali demisijo, obžalujejo svoj korak in ga skušajo popraviti. Izvzemši Montignvjevo frakcijo vse ostale skupine radikalske stranke izražajo Poincareju popolno zaupanje in željo, da bi ponovno prevzel sestavo vlade. Naglasa se celo, da bo prišlo v radikalski stranki radi tega do razcepa. Francija republikanske demokratske unije (skupina Marra) je poslala Poincareju takoj po demisiji pismo, v katerem izraža svoje ogorčenje in naglasa, da bi odstop Poincareja onemogočil njego-
Češkoslovaška prosta luka v Hamburgu.
— Praga, o. nov. Včeraj so bila zaključena že več let med Češkoslovaško in Nemčijo viseča pogajan-ia o najemu zemlje v pristaniščih Hamburg in Stettin po čl. 363 in 364 verseillske mirovne pogodbe. Konč-noveljavno odločitev o tem vprašanju bo prevzel po določbah verseillske pogodbe tročlanski odbor, sestavljen iz zastopnikov Češkoslovaške, Nemčije in Anglije. Češkoslovaška vlada bo najela zemljo pod običajnimi najemnimi pogoji za dobo 99 let.
Dobro ga je potegnila
Slovita filmska diva Madge je sedela nekega dne v elegantnem hotelu. Na desni roki se ji je lesketal krasen bri-Ijant, ki je vzbudil pozornost njenega spremljevalca. »Rad bi ga kupil,« je dejal mož. ki je znan v Ameriki kot izredno spreten špekulant. Diva se je zamč-Ijivo ozrla na prstan, češ, saj briljant ni pristen.
Verižnik se je začudil. Dobro je poznal dragulje in takoj je spoznal, da se diva moti. Diva je snela prstan in pripomnila: Kamen res ni nristen, samo tako lepo je vdelan.
Toda mož se ni dal ugnati. Prosil je divo. naj mu prstan za en dan posodi, češ da bi ga rad pokazal izvedencu. *Q. prav rada,« ie dejala diva, »saj itak nima nobene vrednosti«. In verižnik je odšel. Kdo drugi na njegovem mestu bi gotovo odnesel pete. Toda mož je bil pošten. Vrnil se je k divi in dejal: Kamen res ni pristen, toda izredno mi ugaja in rad vam dam zanj 2000 dolarjev, čeprav ie morda vreden samo 10 dolarjev. Če bi bil briljant pristen, bi ga cenil najmanj na 10.000 dolarjev. Diva ie bila v zadregi. Ponudba ie bila zelo zapeljiva, vendar se ni mogla odločiti. Končno je rekla: »Prodam ga, toda za
vo veliko delo za sanacijo države. V pismu naglasa, da so neodgovorni ljudje izzvali sklepe radikalskega kongresa in s tem spravili državo v veliko nevarnost. Republikanski demokrati zagotavljajo Poincareju popolno udanost in neomajno zvestobo ter ga pozivajo, naj ne glede na stališče radikalov nadaljuje svoje veliko delo.
Desničarski tisk ogorč;no obsoja radikale in podčrtava zahtevo, naj Poincare sestavi vlado, če treba bf23 radikalov, ki so se s svojim postopanjem sami izločili od na-daljnega sodelovanja v vTadi.
Levičarski tisk ?e v prvem hipu navdušeno pozdravljal nepričakovano zmago, toda kmalu je prišlo iztreznenje tn danes že tudi v teh krogih pi znavajo. da so se radikali prenaglili. Radikalsk? 'isti se zavzemajo za sestavo levičarske vlaie, ki pa naj bi iskala sodelovanja tudi z desničarskimi skupinami.
Po splošnem razpotof;er:;u bo bržkone prišlo do obnove Poincarejove vlade, toda brez radikalov. Ni pa tudi izključeno da pride do stare vlade kartela in d<> kabineta Briatid-Tardieu. Predsednik zbornice Pouis-son je predlagal predsedniku republike, naj znova poveri sestavo vlade Poincareju. Niegovemoiu mnenju se je pridružil tudi predsednik Doumer.
2500 dolarjev.« — »Dobro,« je dejal kupec, zakaj njegov izvedenec mu je zaupno priznal, da je briljant pristen in da nai divi natvezi, da gre zn navaden kamen. Diva se pa se vedno ni mogla odločiti. Končno- je dejala verižniku, naj se oglasi drugega dne.
Drugi dan je prišel in plačni zahtevani znesek. Diva mu je tzroČM-1 "»rstatl in znova opozorila, da briljant ni pristen. — »Vem,« je dejal kupec :n odšel. Toda kmalu se je vrnil in zahteval denar nazaj, češ da briljant ni pristen. Diva se je nasmehnila, rekoč: »Saj sem vam pred pričami izjavila, da je briljant ponarejen!« Podjetni Američan je jezen odsek Prepričan ie bil. da ie imela d'va d\ a prstana in da ga je osleparila. Šel je pred kadija. Toda tožbo je izgubil, kajti diva mat je opetovano izjavila, da briljant ni pristen. To so potrdile tudi priče.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0"—22.845, Berlin 13.5525—13.5825 (13.5675). Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9303. Curih 1094.1—1097 1 (10956). Dunaj 7.9959—8.0259 (80109). Lom don 275.75—276.55 (276.15). Newyork 56-85 —57.05 (56.95). Pariz 0—222.43, Praea 16837 —169.17 (168.77), Trst 297.23—299 23 (298.23).
Efekfi: Celjska posojilnica 158—0. Ljub* ljanska kreditna 128—0. Praštediona 920—0. Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Stav* bena 56—0, Ruše 260—280
Les: Zaključeni 4 vagoni. Tendenca ne* izpremenjena.
ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Berlin 13.5675. Curih 1095.6. T>u*
naj 801.09. Praga 168.77. London 276.18. Milan 298.23, Newyork 56 95.
Efekfi: Vojna škoda 433—434.
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Dunaj 73.07. Rcr* lm 123.80.   Milan 27.21.   London 25.1075, Newyork 519.70, Pariz 20.30, Praga 15.395.
73
90
Stran S.
•SEOKENSKI  NAROD, dne 7. novembra 1928.
Stev. 255
Klerikalni blagoslov indostri jcem, trgovcem in
obrtnikom
Klerikalci obdavčujejo vse po vrsti, od industrije«, trgovca, obrtnika do kmet« in uslužbenca* — Vse t znamenja reševanja
gospodarske krize«
Zakon o neposrednih davkih, ki se prične izvajati t 1. Januarjem L 1029, uvaja neposredni davek na dohodek zemljišč, na dohodek od zgradb, na dohodek od podjetij, obrtov in samostalnih poklicev (pridobni-na), na rente, na dobiček podjetij, zarezanih javnemu polaganju računov in na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (usluž-benski davek).
S proračunom za 1. 1929 nvaja ljubljanski oblastni odbor razen na dohodek od zgradb in na rentnino, na katero se samoupravne doklade ne smejo nalagati, na vse ostala navedene državne neposredne davke 30% oblastno doklado.
Med dragim uvaja 90% oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve in druge skupine točka la in 2a.
Podjetja, ki spadajo v prvo skupino, so
1. trgovinska, industrijska, rudniška in slična podjetja ali obrati,
2. obrtna podjetja, ki prodajajo bodisi le deloma nabavljeno izdelano blago,
3. bančni, eskontni in drugi kreditni obrati, zastavljalnice in podobni obrati,
4. lekarne, sanatoriji in sploh vsa podjetja v stroki narodnega zdravja,
5. hoteli, penzijonati, kavarne, gostilne, kinematografi, varijeteji, bari in slična zabavišča.
6. vozniška, spediterska, brodarska, železniška, tramvajska in ostala prometna in prevozna podjetja, v katera se štejejo tudi poštna podjetja za prevoz potnikov in blaga,
7. zakupi pri zakupnikih, kamor se štejejo tudi zakupi z delno udeležbo pri dohodku v kakršnikoli obliki, razen zakupnikov zemljišč,
8. lov sploh in ribji lov v svobodnih javnih vodah in morjih, v vodah, vzetih v zakup, kakor tudi v ostalih, vodah, ki so oproščene davka na dohodek zemljišč,
9. agenture, komisijski obrati in vse vrste posredovalnic
10. kupovanje in preprodajanje nepremičnin,
11. pitanje živine in svinj ter gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo, v kolikor se to vrši obrtoma preko čl. 45. zakona o neposrednih davkih ,
12. trajna izredna eksploatacija zemljišč (kamnolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja in podobno) ob pogojih omenjenega čl. 45 točka 2.
13. vsakovrstni posli inozemskih delniških in podobnih družb, zadrug itd., ki niso
zavezani davka na dobiček po odredbah čl. 74 in 88 zakona o neposrednih davkih,
14. vsakovrstna druga podjetja, obrati in poslovalnice za doseganje dobička, ki ne spadajo v droge davčne skupine.
V drugo skupino točka la in 2a spadajo:
1. poklici onih, ki so samostalno dragim na službo za odškodnino z izključno ali pretežno uporabo lastne duševne moči, in sicer:
odvetniki, pravni zastopniki, javni be-ležniki (notarja), zdravniki, arhitekti, inže-njerji, merilci, geodeti, občinski Deležniki po dohodkih izven službenega razmerja, veterinarji, carinski posredniki, potujoči agenti, trgovinski potniki in zakotni pisarji,
2- obrtna podjetja (obrti), ki niso obsežena v prvi skupini, in sicer: podjetja, ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalifidranimi pomočniki.
Vsa navedena podjetja, obrati in poklici bedo torej morali plačevati 30% oblastno doklado na državni davek od svojih dohodkov, ki znaša v prvi skupini 10%, v drugi skupini pod točkama la in 2a pa 8%.
Novega blagoslova klerikalnega oblastnega odbora bo torej deležna vsa industrija, trgovina in obrt, razen najmanjših rokodelcev, ter ogromna večina svobodnih poklicev.
Ta oblastna davščina je preračunana v proračunu ljubljanske oblasti za L 1929 na 2,200.000 Din, za 200.000 Din več, kakor pa oblastna doklada k državnemu davku na dobiček velekapitalističnih družb, podjetij, zavezanih k javnemu polaganju računov.
K omenjenemu državnemu davku in 30% oblastni dokladi pa bodo morala navedena podjetja, obrati in poklici plačevati še državni dopolnilni davek, ki znaša pri čistem dohodku do 10.000 Din 2% ter se stopnjuje do 12% pri čistem dohodku nad 150.000 Din in na katerega se samoupravne doklade ne smejo nalagati.
Razen tega uvaja ljubljanski odbor za 1. 1929 tudi 30% oblastno doklado k državnemu davku na dohodek od zemljišč, ki bo predvsem prizadela našega kmeta, kakor tudi 30% oblastno doklado k državnemu uslužbenskemu davku, ki jo bodo morala večinoma plačati industrijska, trgovska in obrtna podjetja.
Oblastna doklada na zemljarino je preli-minirana za 1. 1929 na 1,200.000 Din, oblastna doklada na uslužbenski davek pa na 400.000 Din.
Iz navedenega je dovolj jasno razvidno, kako skrbi klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini za razvoj našega gospodarstva, ki preži vi §■ zdaj najhujšo krizo.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Drzen roparski napad, — Vohunska afera Dragotina Diniča* — Tatvina avtomobila. — Usodna dražba. — Osveta odpuščene*
ga uradnika.
V Bečki je bil izvršen strašen roparski napad in sicer v noči pred sejmom, ki se vrši vsako leto 4. novembra. Lani je na ta dan beležila tamošnja policijska kronika tudi zločin nekega seljaka, ki je umoril svojega soseda. Letos pa beleži drzen roparski napad na mlinarja Kniesla. Sedemčlanska roparska tolpa je napadla mlinarja Filipa Kniesla v Bečki. Tolpa je izvršila napad po načrtu. Roparji so z močnimi vrvmi privezali vrata mlina in vseh drugih hiš v ulici, kjer stoji mlin. Tako so se zavarovali, da bi jih sosedje ne presenetili in ujeli. Odprta so pustili samo ena vrata mlina, skozi kaite-ra so po ropu pobegnili. Mlin obdaja veliko dvorišče, kjer so roparji najprvo vstopili. Razbili so vrata v mhnarjevo stanovanje. Razbijanje in root sta zbudila Kniesla in njegovo ženo, ki sta bila napram številnim roparjem brez moči. Roparji so iskali mlinarja. Njegova žena se je zoperstavila. Odrinili so jo od vrat v trenutku, ko se je prikazal iz so-sodne sobe mlinar. Počil je strel in mlinar se je zgradil na tla. Roparjeva krogla ga je pogodila v trebuh. 2ena se je še naprej borila z roparji in jih potisnila skozi vrata ter se zaklenila v sobo in skozi okno klicala na pomoč. Roparji so med tem bili že na cesti in so dvakrat ustrelili proti oknu. Kmalu po zločinu se je vračal domov mlinarjev sorodnik Anton KnieseL Opazil je bežeče roparje in je alarmiral sosede, ki so začeli zasledovati morilce z vilami in kosami. Enega so ujeli, ostali pa so zbežali proti Maradiku. Zločin je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo. Težko ranjenega mlinarja so takoj odpeljali z avtom v novosadski sanatorij, kjer je bil operiran. Operacija je trajala tri ure. Zdravnik je mlinarju za-Šil trikrat Črevo in dvakrat trebušno mreno. Ranjenec je izgubil mnogo krvi in je njegovo stanje težko. Ker je pa Kniesel zdrav in močan, bo najbrž okreval. Policija je mnenja, da je bil ropaTski napad maščevalni čin, ker roparji niso poskusili opleniti miiriarja. Orožniki iz BeSke in Indije pridno zasledujejo napadalce. Mlinar je bil namreč zapleten v proces zaradi raznih de-libtov za časa vojne. Sodišče v Mitro-vici ga je popolnoma oprostilo. Nekateri menijo, da je roparski napad na mlinarja v zvezi s to razpravo. Kniesel je splošno znan in priljubljen obrtnik.
Kakor smo že poročali so vojaškega dobavitelja iz Novega Sada Dragotina Draiča, bivšega srbsflcega oficirja, aretirali, ker je baje vohunil v prid neke
tuje države. Zakaj je bil Dinić prav za prav aretiran, javnost dolgo ni mogla zvedeti. V Novem Sadu je aretacija vzbudila veliko senzacijo, ki se je še povečala, ko je minister pravde hotel poveriti preiskavo nekemu beograjskemu sodniku in odstaviti dosedanjega preiskovalnega sodnika iz Novega Sada. Te odredbe ministra pravde predsednik novosadskega sodišča ni izvršil, ker bi s tem kršil neodvisnost sodišč. Preiskovalni sodnik dr. Novak je pa podal ostavko in zahteval, da se uvede proti njemu disciplinarna preiskava. Na to zahtevo minister pravde še ni odgovoril in preiskovalni sodnik vodi Še naprej preiskavo. Preiskovalni sodnik je odredil, da so Diniča vtaknili v preiskovalni zapor. Obtožencev zagovornik se je pa pritožil proti odredbi preiskovalnega sodnika pri višji instanci. Danes se bo odločilo ali pride Di-nič v preaskovaln zapor ali pa ostane v preventivnem zaporu dokler se ta zapletena afera popolnoma ne pojasni. Preiskovalni sodnik je odredil preiskovalni zapor, ker je Dinač osumljen špi-jonaže in podkupovanja. Dinić je hotel namreč pdkupiti redstojnika jetnišni-ce, ker je zaprl Petra Laziča. Preiskovalni zapor je odredil sodnik tudi zato, ker bodo Diniću špijoniranje dokazali ter ga obsodili na večletno ječo, kar seveda Dinić dobro ve, in bo skušal najbrž pobegniti iz preventivnega zapora.
★
V zadnjem času so se zagrebški tatovi specijalizirali na tatvine avtomobilov. Včeraj je bil ukraden že drugi avto, vreden nad 60 tisoč dinarjev. Nedavno je neki brezposelni šofer ukradel na Ilici avto znamke »Fiat« nekemu osiješkermi trgovcu. Avto in šoferja je pa policija izsledila v Banjaluki. Včeraj je pa neznan tat odpeljal avto izpred kavarne »Pariz« v Petrinski ulici. Avto je stal pred kavarno okoli 4 ure zjutraj. Ko se je šofer Milan Ostojić vrnil, avta ni bilo več. Neznani lopov se je odpeljal z njim. Avto je last Mihaela Slivarja. Pobarvan je svetlomodro, ima 6 sedežev in št. 1115.
Iz Karlovca poročajo, da je bil izvršen včeraj v Sltroju krvav zločin, ki je zahteval življenje trgovca z železni-no Isa Markovi6a. Marković se je odpeljal v avto v Sltm s sofi ci tat© rjem Mileusnićem, ki je zastopal advokata dr. Miljuševića. Trgovec in solicitator sta hotela prodati v Shinju na dražbi hišo neke Dane Posege. V Shmju sta se ustavila v gostilni Baljuna. Ko sta obedovala, je zunaj počil strel in krog-
la je prebila okno in zadela Marko vica, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. OrožniStvo je začelo morilca takoj zasledovati. Vse mesto je bilo alarmirano. Orožniki so aretirali štiri moške, ki so osumljeni soudeležbe pri zločinu. Sodi se, da gre za osebno osveto aH je pa zločin v zvezi z dražbo, ki sta jo nameravala trgovec in solicitater izvršiti. V Karlovcu so poznali Markovi-ća kot poštenega in solidnega trgovca.
Včeraj popoldne je uradnik tekstilne tovarne barona Filipovića na Prilazu A&ert \Vemberger izvršil atentat na generalnega direktorja tovarne Henrika Weinbergerja, Uradnik je ustrelil dvakrat zaporedoma na glavnega ravnatelja in ga lahko ranil ter pognal nato kroglo še sebi v glavo in se težko ranil tako, da ni upanja, da ostane pri življenju. Atentat je bil izvršen ob 4.30 v ravnateljevi sobi. Glavni ravnatelj Henrik Weinberger biva stalno na Dunaju. V Zagreb pride samo, da nadzira od časa do časa delo v tovarni. Tako se je mudil tudi te dni v Zagrebu. Včeraj je premestil uradnika Alberta Weinbergerja iz oddelka v oddelek. Zato se je uradnik pritožil glavnemu ravnatelju en zahteval pojasnila, zakaj ga je premestil. Uradnik je tudi protestiral proti pramistitvi in je zagrozil ravnatelju češ: »Ce mene ne bo v Zagrebu, tudi vas ne bo!« Nato mu je ravnatelj odgovoril: »Vi mi grozitel Ne potrebujem vas več in vas odpuščam!« Po teh besedah je ravnatelj obrnil uradniku hrbet in se okrenil proti oknu. Tedaj je uradnik oddal na ravnatelja dva strela iz samokresa in ga samo lahko ranil. Tretjo kroglo si je pognal v sence in se zgrudil težko ranjen na tla. Njegovo stanje je brezupno. Če pa ozdravi, bo izgubil vid. Glavnega direktorja in uradnika so odpeljali v bolnico.
L predavanje ZKD v Ljubljani.
Drevi ob 20. bo predaval v mali dvorani Kazine minister n. r. in narodni poslanec dr. P. Grisogono o aktualnih _problemih parlamentarizma.
K razmeram v organizaciji rezervnih častnikov
Uprava IJTiibljanskega pododbora udruženja rezevnih častnikov sklicuje za soboto 17. trn. ob 30. v Kazini izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o izpremem-bi pravil in morda se bodo vršile tudi volitve nove uprave. Izredni občni zbor ljubljanskega pododbora se bo vršil torej v kratkem že v drugič, dasi je nedavni1 pokazal, da uživa uprava med članstvom popolno zaupanje in da člani ostro obsojajo nečuveno početje središnje uprave. Mi bi se v spor med središnjo upravo in ljubljanskim pododborom ne vmešavali, da ni načelnega značaja. Gre namreč za iste znake razkroja in razpada, ki jih vidimo tudi pri vseh drugih organizacijah s centralami v Beogradu. Menda ni v državi organizacije s centralo v Beogradu, ki bi se po krivdi centrale ne krhala in v kateri bi ne bilo ogorčenje proti delovanju centrale od dne do dne večje. Gospodje v Beogradu steje očividno na stališču, da zanje ni nobenih zakonov, nobenega pravnega in moralnega čuta, nobenih dolžnosti napram članom po-edlnih organizacij v prečansTtih krajih. Njihov edini namen in cilj je iztisniti iz članstva čimveč denarja, vse drugo jim je deveta briga.
Tako je tudi z organizacijo rezervnih častnikov, ki je nedvomno po svojih ciljih ena najvažnejših v državi in ki bi morala biti že iz tega vidika enotna. Toda središnja uprava je sistematično pritiskah zlasti na ljubljanski pododbor, v katerem je videla najnevarnejšega nasprotnika svojih metod, ker je ljubljanski pododbor največji v do*, žavi in ker imajo njegovi člani največ smisla za red, za nesebično delo in interese skupnosti. Šikanirala ga je na vse mogoče načine in ko se je povodom znane afere med središnjo upravo in Sve te zar jem Pri-bičevičem postavil na staiišxe. da se organizacija rezevnih Častnikov nod nobenim pogojem ne sme vmeša v a :i ' dnevno politiko, je središnja uprava kratkomak) prekinili z ljubljanskim pododborom odno?aje in ga celo izključila od udeležbe na letošniem občnem zboru. S tem se ^nor poostril, toda ljubljanski podod.:7 jr ;e šel v svoji lojalnosti tako daleč, da ;e bil pripravljen storiti vse, da pride do mirne poravnave.
Mirno in z občudovanja vredno potrpež* ljivostjo je sprejela uprava ljubljanskega pododbora nešteto moralnih zaušnic, pre* našati je morala nečuvene Šikane in na vsa* ko njeno gesto lojalnosti je odgovorila sre* dišnja uprava z novo žalitvijo. Slednjič je storila uprava ljubljanske en pododbora še zadnji korak in ie v smislu sklepa nedav* nega občnega zbora predlagala središnji upravi, naj bi se na posebnem sestanku spor mimo poravnaval. Na ta ponovni do* kaz lojalnosti in skrajne popustljivosti je odgovorila središnja uprava s tem, da je vse člane uprave ljubljanskega pododbora izključila iz udruženja, dasi so imeli do* smrtno članstvo. Tako je klika v središnji upravi ponovno dokazala svojo diktator* sko mentaliteto in brezobzirnost, ter na ne* čuven načm izzvala člane ljubljanskega pododbora, da se končno odločijo za skraj* no sredstvo.
Daleč je nam vsaka misel vmešavati se v notranje posle organizacije rezervnih častnikov, vendar pa moramo pribiti žalost* no dejstvo, da se je začela rudi ta, za dr* žavo eminentno važna organizacija, izključ* no po krivdi centrale v Beogradu krhati in da pade vsa odgovornost za posledice na kliko v središnji upravi. Žalostno je to dejstvo tembolj, ker so naši rezervni čast* niki idealisti in ker so se z vso ljubeznijo oklenili narodne države, v kateri bi pač lahko našli malo več razumevanja za svoje nesebično delo.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA. Sreda, 7. novembra: Zaprto. Četrtek, 8. novembra: Romeo in Julija. C.
Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembra: Ob 15. Stilmondski
župan. Dijaška predstava pri znižanih ce*
nan. Izven.
Ob 20. uri: Dobri vojak Švejk. Izven. NTodelja, 11. novembra: Ob 15. uri popol* dne Modri osliček Miško. Tzven. ob 20.: Kukuli. Izven.
OPERA
Sreda,   7. novembra:    Salome.   Lanski B
abonma. Četrtek, 8. novembra: Zaprto. Petek, 9. novembra: Oedipus rex. Iz komič*
ne opere. Prem. abomna. Sobota, 10. novembra: Boccaccio, opereta.
Izven.
Nedelja 11. novembra: Trubadur. Izveo.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V soboto, 10. novembra: «Carodej».
V nedeljo, 11. novembra: «Čarodej».
Ljubljanska drama
DOBRI VOJAK ŠVEJK — MODRI OSLIČEK MIŠKO
Dve viamatizaciji. ^Pustolovščine dobrega vojaka Švejka* obsezajo šest knjig in osebe v njem so po svojem mišljenju izrazito Češke, izrazito nemške in madjarske. Vse glavne figure so tipični češki buntovniki; zlasti Švejk je predstavitelj le navidezno duševno omeje* nega in brezmejno dobrosrčnega človeka, v istini pa bistro kritičnega češkega upornika proti militarizmu, birokratizmu in vsem medvojnim strahotam in budalostim. Naj* več satire je naperjeno proti nemškim ofi* cirjem in uradnikom vseh vrst; zato je čudno, da sta se lotila dramatiziranja neusmi* ljeno ostrega češkega in protmemškega ro* mana dva Nemca.
Njun produkt je pod kritiko. Tale <»Do* bri vojak Švejk* je kakor jež brez igel, ka* kor vino brez alkohola ali tobak brez niko* tina. To je vrsta 14 slik skoraj čisto burka* stega značaja. Kolikor je posnetih slik iz prvih dveh knjig Haškovega dela, so vse slabo uporabljene in zvodenele. Zaradi ne* izogibnih skokov ni med slikami prave zve« ze ter ni o kaki logiki in psihološkem razvi* janju dejanja sploh mogoče govoriti. Krč* mar Pairvec, prostovoljec Marek, kadet Bie* gler, mlinar Balon in profesor lajtnant Dub i. dr. so v tej dramatizaciji le epizodisti ali statisti; namesto teh pa sta dramatizatorja \*rinila nove, svoje osebe in kot rdečo nit resno I^kaševo ljubezen do Etelke, hčerke polkovnika Schroderja, ter neko LukaŠevo vsiljeno ljubico, DoIly, ki nima drugega opravka, kakor da se trikrat zapored sleče do kombineže.
Kako resna dramatizatorja sta Brod in Reisman (za tako okorno in plitko skrpuca* lo je bilo res treba dveh avtorjev!), se vidi n. pr. na sliki, ko se vrne Švejk iz blaznice zopet na svoje stanovanje. Ali v zadnji sli* ki privedejo Švejka na morišce. Prava god* lja dogodivščin brez zveze in najmanjše verjetnosti tekom desetih minut.
Taka mešanica neutemeljenih in nemož* nih prizorov je vsa predstava, ki se pri nas v celoti odlikuje po sili raznih glasov in «jplavanju»... Da so Švejka izpremenili v Novomeščana m Vodičko, Marka, Lukaša, Balouna i. dr. v Slovence čeških priimkov, je samo logična doslednost v vseh nemož* nostih Haškovo delo je tudi po dikciji či* sto naturalistično. Pri nas pa so vse krepke naturne izraze ali zamenjali z literarnimi ali pa jih naznačujejo z začetno črko. Ne rečejo torej «drek», nego le «d—» in ne «muhe so cesara posrale*, nego «poonegavi* le itd. Namsto žganja torej postana voda!
Vsa stvar sploh ne spada na naš oder, ker je tehnično, dramatsko in idejno brez vsake vrednosti. Ljudstvo pa je menda ž njo zelo zadovoljno ter je bilo mnogo sme* ha in ploskanja.
Izvrsten tip je poleg glavnega, Švejka, ki ga igra g. Cesar v dolenjskem dialektu živo in simpatično, Vodička g. Bratina ter je njuna scena, kc ju aretirana ženejo skozi gledališče, najboljša. Idrijski žargon podaja Bratina imenitno. Elegantnega Lukaša igra g. Kralj, realistično pogojenega polkovnika g. Skrbinšek, njegovo ženo izvrstno gospa Medvedova. Vse ostale figure so neznatne.
Pitaveva «komedija» v petih dejanjih po romanu de Segurjeve «Modri osliček Miško* ima tendenco: vzbujati ljubezen do živali. Osel Miško pa je obenem zakleta duša, ki se pokori v živalski podobi. Siroveže in zlo* čince Miško mrzi in lovi, dobrodušnežem pa pomaga in jih ljubi. Osliček je vseskoz zabaven ter ga je g. Pahor igral pač v potu svojega obraza in z bolestmi v križu prav dobro. Mnogoštevilna deca se mu je sme* jala in sa zanimala zanj. Ostalo dejanje je preveč obloženo in deci manj umi j ivo. — Večjih ulog sploh ni ter je opaziti le še babico, ki jo predstavlja simpatično gospa Medvedova, in doktor Tudu, ki se zanj trudi g. Skrbinšek. Tudi pri tej predstavi je bilo dovolj <*plavanja» in preveč krika ter frfranosti. A izvozili so jo brez hujše nezgode.
G. Balatka je u glasbi l troje pevskih točk, solov z zborom; žal, da so bile nezadostno pripravljene ter se je uveljavila na zaključ* ku (igra je brez jzadovoljivega konca) le ga. Medvedova.
Obe predstavi je izrežiral jako spretno g. prof. Šest. Fr. G.
Gostovanje Hugona Zatheya v «Fau* stw». Prav letos bo deset let, odkar je gosp. Zathev vstopil v ansambl solistov obnov* Ijene slovenske opere. Deloval je pri nas vzorno vestno in uspešno dolgo vrsto sezon in bil naravnost popularen. Včeraj je go* stoval v partiji Mefista, ki je bila ena nje* govih najboljših, elegantno in okusno poda* janih velikih basovskih ulog njegovega bo* gatega repertoarja. Izvajal jo je pevski prav zadovoljivo in igralski odlično. Za svoje so* lovske arije je žel specijelne aplavze, bil koncem dejanj opetovano živahno klican pred rampo m je prejel mnogo vencev, šop* kov in spominov. Publika je pokazala, da je Za t hej a ohranila v najboljšem spominu; pevci naše Glasbene Matice pa so mu pri* rejali posebno prisrčne ovacije. Predstava je bila sploh jako animirana ter so se odli* kovali gdč. Majdičeva, gg. Banovec, Janko in Španova; tudi zbori in balet s simpatič* no solitsko gdč. Moharjevo so bili vrlo do* bri, Fr, G.
Violinski koncert. V petek, dne 9. t. m. se vrši v Fiiharmonični dvorani violinski koncert srbskega violinskega virtuoza Via* stimtra Ječića. Vlastimir Jcčić je oblakov al po dovršenem violinskem študiju na muzi* čki šoli v Beogradu, violinske Studije v Ber* linu, Pragi, Parizu in pri znamenitem moj* stru Ševčiku v Pisku ter nato končal na pra* škem konservatoriju. Pogostokrat je žc ob raznih slavnostnih prilikah nastopal v do* moviani, pa tudi izven mej. Koncertiral je v Pragi in v Parizu na povabilo tamoinjih slovanskih krogov vedno z največjim uspe* hom. V petek je njegov prvi nastop v Ljub* Ijani. V sredo, dne 7. t. m. pa bo igral tudi v ljubljanski radio. Vstopnice v predproda* ji v Matični knjigarni. Začetek koncerta točno ob pol 9. uri zvečer.
Opozarjamo na mladinski koncert Ljub* ijanskega Žvonay ki se vrši v nedeljo ob pol 11. uri v unionski dvorani in na kon* eert slovenske pesmi, ki se vrši v ponede* Ijek dne 12. t, m. ob 30. uri v unionski dvo* rani. Nastopi poleg Julija Betetta 90 pev* cev in pevk Ljubljanskega Zvona pod vod* stvom Zorka Prelovca. Predprodaja vstop* nic v Matični knjigarni.
Stravinsky: *Oedipus rex» in Slavko Ostcrc «rlz komične operem. Premijera teh dveh izredno zanimivih in za naš oder tudi zelo pomembnih del se vrši v petek dne 9. t. m. ob pol 20. zvečer v ljubljanski ope* ri Oedipus rex, moderno operno delo, katero je napisal po znanem eposu Sofokle* jevem po večini Stravinski sam, je deloma opera, deloma oratorij v dveh dejanjih. — Snov je izredno dramatična in se lepo raz* pleta. Glasba sama pa pomeni popolno no* vost za naš oder. Z vprizoritvijo tega dela hoče ljubljanska opera pokazati, da z vso intenzivnostjo zasleduje vse novejše pojave na polju operske literature ter jih tudi do* stojno umetniško vprizarja. V tej operi na* stopijo ga. Thirry*Kavčknikova, g. Marčeč, gg. Betetto, Rumpelj in Banovec. Dirigira kapelnik g. Balatka, režijo vodi ravnatelj g. Polič, inscenacijo pa je napravil profe* sor g. Vavpotič. Druga noviteta tega veče* ra je izvirna enodejanska opera «lr komič* ne opere», katero ie napisal in vglasbil Slavko Osterc. Vsebina je izredno komič* na, delo samo izvajajo pod vodstvom ka* pelnika g. Neffata in v režiji prof. g. Šesta ga. Poiičeva in gdč. španova ter gg. Janko, Drenovec in Povhc. Premijeri so vršita za premierski abonma,
Romeo in Julija se ponovno vprizori v ljubljanski drami v četrtek 8. t. m. z c-Janom in go. šaricevo v naslovnih, vlogah. Ostala zasedba kakor ob premieri. Predsta* va se vrši za abonente reda B.
Maetertinck: crStilmondski župan*. V soboto 10. t. m. ob 3. popoldne bodo vpri* zorili v dramskem gledališču Maeterlincko* vo vojno dragedijo «Stilmondski župan«. Snov je zajeta iz časov, ko je nemška ar* mada nasilno okupirala Belgijo. V kratkih, jedrnatih dialogih se razvija pred nami de* janje: V Stilmondu. malen belgijskem me* tu se nastanijo nemški vojaki. Pri županu samem stanujejo komandant in pa županov zet, ki je zdaj v nemški službu Nenadoma poči iz zasede strel, ki ubije nemškega po* ročnika. Komandant razglasi, da mora biti krivec do šeste ure zvečer izročen in po vojnem pravu ustreljen, v nasprotnem sJu* čaju pa bo usmrčen župan sam, ki jamči s svojo glavo za varnost nemških vojakov. Ker krivca kljub skrajnemu prizadevanju starega vrtnarja ne najdejo, odvedo župa« na na morišce. Družinska sreča je razbita, dva otroka izgubita očeta, nesrečni mladi mož se vrne na fronto — človeška pravica je poteptana, kruti, brezsrčni disciplini je zadoščeno. Vsebina drame je globoko etič* na, zato bi jo morala poznati zlasti naša mladina, predvsem pa dijaštvo, katerim je ta predstava v prvi vrsti namenjena. Upa* mo, da bodo znali rudi gg. profesorji raz* ložiti dragoceni pomen takih dijaških pred* stav in da prizedevanja gledališke uprave ne bodo stala brez uspeha. Cene so znatno znižane. Sodelujejo gdč. Mira Danilova, gg. Levar, Rogoz, Skrbinšek, Kralj, Jer* man, Gregorin in Jan. Rezijo ima g. Ciril Debevec.
£Belež
eznica
Koledar.
Danes: Sreda, 7. novembra 1928; katoličani: Engelbert; pravoslavni: 25. oktobra, Markijan.
Današnje prireditve. Opera: »SaJome«. Lanski B. Kmo Matica: »Kalvarija zabranjene ljubavi«.
Kino Ideal: »Jezus Kristus«. Predavanje poslanca Grisosjono ob 20 v Kazini.
Dežurne lekarne.
Danes: Tmkoczy, Mestni trs; Ramor, Miklošičeva cesta.
— Službeno iz LPH. Seja upravn. odbora se vrši v četrtek ob 30. uri v posebni sobi kavarne Evropa. — Tajnica,
Dewarizem
Lord Dewar je v Londonu splošno znan in priljubljen. Mož >e eden najstarejših angleških samcev, in njegova duhovitost je znana po vsej AnglijL O življenju ima zelo trezne nazore in vsa Anglija kar požira njegove izjave in dovtipe. Nedavno je priredil perutninski klub v Pancrasu banket, na katerem je govoril tudi lord Dewar. Angleški listi so z veseljem priobčili njegove izjave, ki pričajo, da ima mož res zdrav humor.
Gledanje na daljavo, je dejal Dewar, bo eden najtežjih udarcev za zakonske može. Zakonske žene bodo lahko videle, kaj njihovi možje počenjajo, ko hodijo na seje in sestanke raznih društev.
Ne sodi moža po njegovi obleki, marveč po obleki njegove žene. Ženina naloga ie skrbeti za moževo notranjost, moževa dolžnost je pa skrbeti za ženino zunanjost.
Dotakniti se moževega srca, pomeni simpatizirati z njim, dotakniti se njegovega žepa pa pomeni prilizovati se mu.
Zakonski mož bi moral svoji ženi povedati vse, očemer ve, da bo sama zvedela. To bj moral storiti, predno ga kdo d*tgi prehiti
Stev. 255
•SLOVENSKI  NAROD* dne 7. novembra 1928.
Strmo SL
Dnevne vesti.
— Kralj in kraljica v Parbu. V ponedeljek zjutraj sta prispela kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu dvornega maršala Dimitrijevića in dvorne dame Hadžiće-ve v Pariz. Na kolodvoru Gare d' Lion ju je sprejel poslanik Spalajković* s soprogo, poslaniški svetntk Vukičević, generalni konzul Janković, naš vojaški ataše general Pokoniy in predstavniki francoskih vojaških in civilnih oblasti. Kralj je izjavil, da je bila vožnja zelo prijetna.
— Iz prosvetne službe. Imenovani so: za suplentko ženskega učiteljišča v Ljubljani diplomirana slušateljica višje pedagoške šole v Zagrebu Jožica Zupevec. za suplen-ta moškega učiteljišča v Ljubljani diplomirani slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu JoSko GobŠek, za suplentko ženskega učiteljišča v Mariboru diplomirana slušateljica višje pedagoške šole v Zagrebu Jožica Tomšič.
- Tajnosti Orijenta -
Vrhunec nemške filmske umet* nosti. Film, ki prekaša po baj* nih scenah in lepih igralcih vse doslej videno.
— Iz državne službe. Za podinspektorje finančne kontrole v 3. skupini IT. kategorije so imenovani Peter Držaj v Ljubljani, Anton Fabjan v Perrovcih, Anton Aluškatelc v Novem mestu, Pranjo Repotusk v Dolnji Lendavi in Peter Mi okovi ć v Kočevju, za komisarja finančne kontrole v 4. skupini II. kategorije sta imenovana Romuld Mance na ladji »Crnojević« in Milan 2gur na ladji >Jug Bogdan«, za podinspektoTje finančne kontrole v II. skupini 3. kategorije so imenovani Franjo Kukar v Skofji Loki. Franjo Dobaj v Dolnji Radgoni, Jakob Kaiser v Mariboru, Josip Krhin v $t. TI ju in Ivan Papež v Ljubljani.
— Nasa emigracija v avgustu. Po statističnih podatkih Tzseljeniškeea komesarijata v Zagrebu, se je izselilo v avgustu iz naše države v prekomorske države 1923 izseljencev, torej 180 več, nego v avgustu lanskega leta. Od 1. januarja do konca avgusta je znašalo Število izseljencev 14.389. lani v istem času pa 645 manj. Tz Hrvatske in Slavonije se jih je izselilo v avgustu 1065, iz Slovenije 293, iz Vojvodine 251, iz Dalmacije 140, iz Srbije S6. iz Bosne in Hercegovine 75. iz Orne gore 13. Od teh je bilo 63^ kmetovalcev. V Kanado jih je-šlo 834, v Zedinjene države 589, v Argentino 347. v Brazilijo 55, v Urugvaj 49 itd. Vrnilo se jih je v avgustu 414. v času od 1. januarja do konca avgusta 3398. dočim se jih je vrnilo lani od 1. januarja do konca avgusta 28S1.
— Izseljevanje v Ameriko. Prekooceanski paraik »Marta VVashington* je vkrcal te dni v Splitu 146 naših izseljencev, ki so se odpeljali v Ameriko. Tudi v Trstu je vkrcal isti pa mik večje število naših izseljencev.
— Poziv    Maistrovim dobrovoljcem.
Podpisani pripravljalni odbor poziva vse Maistrove sobojevnike za osvobojenje Maribora in n2še severne meje na proslavo desetletnice teh dogodkov, ki se bo vršila dne 1. decembra t. 1. v Mariboru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave, se naprošajo, da do 20. novembra t. 1. svojo udeležbo prijavijo z dopisnico polkovniku v p g. Franu Cvimu v Mariboru, poštni predal 44. Vsak udeleženec ima na območju ljubljanske železn. direkcije pravico do če-trtinske vožnje od svojega bivališča do Maribora in nazaj. Naše zbirališče ie dne 1. decembra 1928 od 8. do pol 10. ure na dvorišču Višje realke, vhod iz Krekove ulice št. 1. Za pripravljalni odbor: podpolkovnik v p. Franjo pvirn.
— Hrvatski planinci na Pohorju. V nedeljo 1. tm. priredi Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« za svoje člane skupni izlet na Pohorje, kjer se sestanek) hrvatski in raši planinci v mariborski koči. Hrvatsko planinsko društvo poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže tega lepega na jesenskega izleta na Pohorie, od koder je krasen razgled na planine in kraje med Dravo in Savo. Hrvatski planinci se odpeljejo rz Zagreba v dveh skupinah, prva v soboto ob 16.35. druga Pa zvečer ob 22.
— Kookurzi v oktobru. V oktobru je bilo v naši državi 66 konkurzov. lani v oktobru pa 84. Od teh odpade na Srbijo in Crno goro 55, na Vojvodino 5. na Slovenijo in Dalmacijo 3, na Hrvatsko in Slavonijo 2. na Bosno in Hercegovino 1. Od 1. januarja do konca oktobra je bilo v naši državi 733 konkuTzov, lani v istem času pa 909. Na Hrvatskem in v Slavoniji jih je bile 67, v Srbiji in Crni gori 531, v Sloveniji in Dalmaciji 71, v Bosni in Hercegovini IS, v Vojvodin 54. V vseh pokrajinah je začelo število konkurzov padati.
_Pravna pomoč lastnikov hiš in zemljišč
v Avstriji. Lastniki hiš in zemljišč v Avstriji, ki bivajo stalno v inozemstvu, so po novem avstrijskem stanovanjskem zakonu in kompliciranosti tozadevnih predpisov gmotno oškodovani, obenem izgube del svojih lastninskih pravic, če pravočasno ne izpolnijo vseh v zakonu določenih zahtev in ne ugode vsem formalnostim. Zato je zveza inozemskih lastnikov v Avstriji na-hajajočih se nepremičnin sklenila dajati vsem izven Avstrije bivajočim članom vsa potrebna pojasnila in nasvete brezplačno, obenem pa poskrbeti za pravno pomoč v vseh spornih zadevah. Zveza prevzema tudi nakup in prodajo ter vzdrževanie in renoviranje hiš, ki jih imajo inozemci v Avstriji. Podrobne informacije daje Zveza brezpačno. Sedež ie na Dunaju. Johannes-gasse 15.
— Konvencije z Madžarsko. 4. t m. so stopile v veljavo uredbe o konvencijah med našo državo in Madžarsko hi sicer o odpravi omejitve glede depozita, o ureditvi vprašanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrbstvene   blagajne   ter izvestna tutorstva in
skrbstva, o ureditvi prejšnjih pogodb o življenskcm zavarovanju, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah in o vzajemnem postopanju s privatnimi zavarovalnimi podjetji ter o ureditvi vprašanj, nanašajočih se na imetja župnij, mest in vasi, razdeljenih z mejo med obema državama.
— Smrt pesnika Otok a rja Kernstocka. V Vovranu na Štajerskem je včeraj umrl nemški pesnik in katoliški duhovnik Oto-kar Kernstock, ki je bil Todom iz Maribora. Pokojni je učakal visoko starost 81 let. Bil ie odličen pesnik in nekatera njegova dela so krasna. Med vojno se je naiezel germanskega duha in spesnil je več tendencijozoih pesmi, s katerimi se je Slovencem, riasti pa Mariborčanom, zelo zameril. Zdi se pa, da je bil nahujskan in da so nanj vptivale okolnosti, zakaj kasneje se je zelo spremenil. Na njegovi rojstni hiši v Mariboru plapola črna zastava, ki so jo razobesili mariborski Nemci.
— Udruženje rezervnih oficirjev — pod-odbr LJubljana. Izredni zbor ljubljanskega pododbora se bo vršil v soboto, dne 17. novembra ob 20. uri v veliki dvorani Kazine, Kongresni trg 1. Na dnevnem redu bodo: Poročilo uprave, predlog za izpremembo pravil, event. volitev nove uprave in predlogi uprave. Članstvo se obvešča, da je uprava pododbora stavila Središnji upravi v Beogradu lojalen ustmeni in pismeni predlog za dosego iskrenega sporazuma in takojšnjo vzpostavo normalnih društvenih odnošajev. Ta predlog je pa Središua uprava brez navedbe razlogov odklonila. Vzlic mnogim posrednim in neposrednim poizkusom ni uspelo pripraviti Središne uprave niti do neposrednega meritornega razgovora o nastalem sporu. Zato je potrebno, da izredni zbor pododbora spravi spor s sveta na način, ki pristoja časti, ponosu in interesom prostovoljnih Članpv vsake organizacije. — Uprava ljubljanskega pododbora.
— Preklicano imenovanje. V prosvetnem ministrstvu je bilo preklicano imenovanje dr. Mladenovića za načelnika srednjih šol. Imenovanje je bilo preklicano, ker je Mladenović v disciplinarni preiskavi zaradi izdajanja uradnih aktov.
- Tajnosti Orijenta -
Pričarana dežela sanj in neomejeno uživanje vse njene lepote, sladkosti in naslade
— Hrvatske gostilne na Indeksu. Mestni vojaški poveljnik v Bjefovarju. Ie izdal na-Tedbo, ki prepoveduje vsem vojakom in častniikom obisk gostiln, ki so last Hrvatov ali pristašev HSS. PovetMc se najbrž boji, da bi se vojaštvo navzelo prečanskega duha.
— Shod KDK v Prevali ah v nedeljo U. novembra se ne vrši, ampak le — kakor tudi enak shod v Vuzenici — odgođen na nedoločen čas.
— Skrlatlnka v Suboticl. Epidemija škr-latinke se v Subotici čedalje bolj širi. Zdravstvene oblasti so zaprle deško m dekliško gimnazijo in osnovno šolo. šolske prostore bodo razkužili. Ena učiteljica dekliške gimnazije ie že podlegla škrlatinki.
— Prekinjena trgovska pogajanja s CSR. Iz Beograda poročajo, da so pogajanja naše delegacije z delegacijo češkoslovaškega trgovinskega ministrstva v Pragi prekinjena in se je naša delegacija vrnila v Beograd. Trgovinska pogajanja so bila prekinjena, ker češki delegati niso sprejeli naših zahtev glede agrarnih carin.
— Veliko neurje v Bosni. V vasi Pologu pri Mostarju je včeraj divjala silna nevihta. Utrgal se je oblak in potoki so narasli v hudournike, ki so napravili seljakom veliko škodo. Voda je odnesla deželne pridelke in cele plasti zemlje.
— Dr. Rado Kusej. Verski zaklad In pa. tronatna bremena. Ta razprava, Id jo je pred kratkim naznanil cTrgovski list« s pozivom, naj se konkurenčni odbori v zaščito naših davkoplačevalcev ravnajo strogo Po njej, je izšla v omejenem številu v posebnih odtiskih, ki jih reflektanti lahko na-roče ali pri dekanatu ljubljanske hirldične fakultete ali pa pri škofijskem ordinariatu Cena 6 Din.
— Ponarejeni dolarski bankovci Generalni inspektor finančnega ministrstva opozarja javnost, da so se pojavili v prometu novi ponarejeni bankovci po 20 dolarjev. Falsifikat je tiskan na rezanih plaščah na dobrem papirju Številke so nepravilne in zelo enostavne. Tudi barva je slaba tako, da fahifikata ni težko ločiti od pravega b?nkovca.
— Železniška nesreča. Predvčerajšnjim je zavozil pri postaji Vel. gorica tovorni vlak iz Siska v tovorni vlak vz Zagreba. Oba vlaka sta močno poškodovana. Promet je bil ustavljen 6 ur. Nesrečo je zakrivil strojevodja vlaka iz Siska, ki je odpeljal s postaje Vel. gorica brez dovoljenja prometnega uradnega.. Škoda znaša 100 tisoč Din.
— Nezgode. V bolnici so pripeljali hlapca Pavi a Stanfcoviča z Rakeka. Konj ga je brcnil v prsa in mu zlomil več reber. Stan-kvič je težko poškodovan. — Na tesarja Andreja Groma iz Rakitne je padlo pri sekanju drevo in mu zdrobilo desno nogo. — Dninarja Jakoba Cemeta iz Dobrunj je na Muljavi povozil ne|>reviden kolesar m ga precej poškodoval.
— Vreme. Vreme je še vedno izpremen-ljivo in ma-lo je upanja, da bi se v kratkem zboijšalo. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in megleno. Včeraj je brk) lepo samo v Skoplju. povsod drugod pa oblačno in deževno. Temperatura je zadela padati tudi v Dalmaciji. Včeraj je bilo v Beogradu 20.1, v Skoplju 19, v Mariboru in Zagrebu 13, v Ljubljani 10.7 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura je znašala 4 stopinje.
— Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani hišna posestnica in gostilni čarka ga. Neža M t z e I. Pokojnica je bila simpatična, značajna in splošno priljubljena dama. Pogreb bo jutri ob štirih popoldne s Stare poti št. 7. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
—■ Fotograf aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9.
— Pri prehladu, gripi, vnetju vrata, živčnih boleznih, trganju v udih je dobro izpiti vsak dan pol čašice prirodne grenčice •Franz Josef», ki izprazni črevesa. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje gren-čica «Franz Josef* zaradi svoje učinkovitosti in ugodne uporabe. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
—Ij Dr. Franc Košmerlove dijaške usta. nove za slušatelje tehniške srednje šole v
Ljubljani. Mestni magistrat Tazpisuje dr. Fr. Košmerlovo dijaško ustanovo za slušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v LjuMjani v znesku 3000 (tritisoč) Din na leto. Tozadevni pogoji so razvidno iz razpisa na občinski deski in v veži srednje tehniške šole.
—Ij Splošni kurz češkega jezika bo, kakor prejšnja leta, v št. jakobski osnovni šoli. Kar z je pristopen vsakomur. Vpisovanje v tečaj bo v petek 9. t. m. od 18.—19. Poučeval bo profesor g. dr. Vaclav Burian. Pouk je brezplačen. Opozarjamo vse one, ki bi se radi naučili češčine, na to ugodno priliko. Znanje češkega jezika odpira pot v razumevanje vseh severnih slovanskih jezikov. Pouk se vrši pod okriljem Jugoslov.-češkoslovaške Lige.
—Ij Najdeni predmeti. V času od 16. do 31. oktobra so bili na policiji naznanjeni in oddani sledeči predmeti: 3 desetdinarski bankovci, 1 zlat poročni prstan. 1 deške hla-^e, 1 zavitek fotografij, 1 nočna srajca, 1 Jplet, 1 svilena šerpa, 1 usnjat suknjič, 2 stodinarska bankovca, 1 ženska ročna torbica z 2 ključema in ra-znimi predmeti. V železniških vozovih so našli: 7 moških, 3 ženski in en otroški dežnik, 1 dežnik v palici, 1 čepica, 2 dežna plašča, 1 otroška palica, 1 ženska jopica, 1 ženska srajca, 1 otroška čepica, 2 boi, 1 par otroških čev-liev, 1 par rokavic, 1 aktovka, 1 par ženskih rokavic, 1 kolesna sesaika, 1 žepna svetiljka.
—Ij Izgubljeni predmetu V času od 16. do 31. oktobra so bili policiji prijavljeni sledeči izgubljeni predmeti: S desetdinar-skih bankovcev, 1 konjska odeja. 500 Din, srebrna ura z verižico in obeskom, usnjata rjava denarnica s 40 Din gotovine, 1 zavitek belega blaga z belimi rižami, 1 opusum boa, 1 zlat obesek in en dežnik. 400 Din, 1 zlata damska zapestna ura z zapestnico, 1 ženska srebrna ura, 1 plahta za pokrivanje voz, 1 dijaška legitimacija, 1 tenrnoru-jav dežnik.
—Ij Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — priredi v spodnjih postorih Narodnega doma dne 5. januarja 1929 L veselico v korist družbe.
—I] Vse brezalkoholne gostilne naj se čini preje priglase »Sveti vojski« v Ljubljani. Poljanski nasip 10. Gre za važno zadevo, ki se tiče vseh brezalkoholnih gostiln brez izjeme.
—Ij Bell ioksi, ki sliši na ime Džoy, se ie izgubil. Oddati proti nagradi v modnem salonu Gdtzl, Kongresni trg 8. 838-n
—Ij Puskarna Kaiser se je preselila na Kongresni trg štev. 9 v poslopje Kina Matica, desni lokal. 836-n
- Tajnosti Orijenta -
Čarobna dežela bajk in fanta« stičnih pravljic  iz  1001 noči.
—Ij Neprevidnost Na vogalu Bleiwei-sove in Dunajske ceste je neki neprevidni voznik pustil svoja konja brez nadzorstva. Konja sta se spustila v dir in se z vozom vred zaletela v reklamni kiosk tvrdke Alo-ma Compauv. Kiosk se je prevrnil in razbil. Aloma Coan>any ima 1000 Din škode.
—H Tatvine v Ljubljani. Krovskemu pomočniku Josipu Schuberniku. stanujočenru v neki župi na Setu, je nekdo odnesel klobuk, telovnik in par čevljev. Schirbernik ima 240 Din škode. — Zasebnici Zori Ko-vačičevi, stanujoči na Celovški cesti 49, je nekdo iz sobe odnesel srebrno uro, vredno 300 Din. — V cerkvi Sv. Frančiška je nekdo ukradel uradnici Alojziji Nadrahovi ročno torbico, v kateri je bilo okoli 200 Dni drobiža in več drugih malenkosti. Skupna škoda znaša okoli 400 Din. — Iz Roškove stavbe, ob Dunajski cesti so danes ponoči neznani storilci pobrali deset že vdelanih šip. Steklar Fran Zmec ima 450 škode, kajti poleg šip so mu tatovi odnesli tudi 10 kg kita.
Iz Celja
—c Proračunska seja celjskega občinskega sveta se je vršila v ponedeljek zvečer. V seji se je razpravljalo o mestnem proračunu za leto 1929. Proračun izkazuje potrebščin Din 6,750.133.72. kritje v posameznih poglavjih znaša Din 4,092.375.56, primanjkljaja je Din 2, 657.758.16. Ta primanjkljaj se bo kril z dokladami, nakladami in davščinami v znesku Din 2,657.850 tako, da bi bilo še prebitka Din 91.84. Ker je pa večina med sejo sprejela nekatere predloge SDS k proračunu, znaša končni primanjkljaj okrog Din 6400. Pri debati je občinski odbornik g. prof. MravijaJt v imenu kluba SDS stvarno kritiziral proračun od poglavja do poglavja in stavil v imenu kluba predloge k proračunu, od katerih pa je večina le nekatere sprejela. Obč. odbornik dr. Hrašo-vec je ostro zavrnil medklic podžupana dr. Ogrizka, češ, da se za časa prejšnje večine ni delalo toliko kakor sedaj in da se je delalo brez sklepov, kar je seveda iz trte izvito. Pri glasovanju je bil sprejet proračun s 16 glasovi večine proti H glasom opozicije.
Kako volijo Američani prezidenta
Tudi v Ameriki se drže tradicij, — Kako se stranke pripravljajo na volitve. — Stranka mora o izdatkih za volitve javno
polagati račun.
delegacije. Delegati si prizadevajo Čim bolj razbobnati svojega kandidata s ploskanjem, klici, kričanjem ali žvižganjem. Opetovano se zbero delegati tudi v povorko in korakajo z zastavo ie kandidatom na čelu okrog dvorane. Včasi je že pred kongresom ali na kongresu samem premoč tega aii onega kandidata očividna.
Slednjič delegacije glasujejo. Na narodnem kongresu republikanske stranke je potrebna za določitev kandidata absolutna večina, na kongresu demokratske stranke pa dvotretjinska večina glasov. Na republikanskem kongresu glaisuje vsak delegat zase, na demokratskem pa določi večina delegacije te ali one države, kako se bo glasovalo. Po volitvah se izvoli odbor, ki formalno obvesti kandidtaa o izvolitvi. Naloga stalnega narodnega odbora je pripraviti v štirih mesecih vse potrebno za volitve. V ta namen ustanovi narodni odbor glavno tajništvo z mnogimi odseki, izmed katerih sta najvažnejša tiskovni in govorniški. Ta strankina centrala je v stalnih stikih s strankinimi odbori v poedinih državah.
Stalni strankin odbor mora zalagati strankin tisk s članki in slikami, razpošiljati plakate in brošure, deliti znake s podpisom in sKko kandidata, določati govornike za politične shode, skrbeti, da se oddajajo politični govori po radiu, opremljati avtomobile s plakati in agitacijskimi slikami ter hitro obvestiti volilce po radiu o izidu volitev. Volilna kampanja se je zdaj tako poostrila, da da vsaka stranka tik pred volitvami v opozicijonalne liste čez celo stran plačane oglase. Vsi večji listi prirejajo pred volitvami tako zvano predvolilno glasovanje, v katerem napovedujejo, kdo bo zmagal. Zanimivo pa je. da polagala obe največji stranki pred javnostjo račune o dohodkih in izdatkih za volilno kampanjo. Vsak mesec objavljajo novine imena in naslove onih, ki so za volilno kampanjo kaj prispevali. Blagajnik narodnega odbora stranke mora voditi po federalnem zakonu točno evidenco o vsakem prispevku nad 10 dolarjev. Izdatki volilne kampanje za volitev senatorja ali člana parlamenta so celo zakonito omejeni. Za volitve senatorja sme stranka izdati 10.000, za volitve poslanca pa 5000 dolarjev. Da se tega zakona v Ameriki točno drže, priča nedavni primer dveh senatorjev, enega v državi Illinois, drugega v državi Penrtsilvanija ki sta bila izključena iz senata ker je stranka pri volitvah prekoračila določeni znesek. Stroški za volilno kampanjo so seveda tudi v Ameriki znatni. Demokratska stranka je izdala letos že 1. oktobra 1,392.920 dolarjev, republikanska pa celo 1,733 tisoč 289 dolarjev. Ves ta denar so pa prispevali somišljeniki.
Včeraj je volila Amerika novega prezidenta in zarto bo marsikoga zanimalo, kako se v Ameriki vrše volitve. Zanimanje povprečnega Američana za politiko se ne da primerjati z zanimanjem pri nas ali v drugih evropskih državah. Indiferentnost ameriških vo-lilcev karakterizira 50 odstotkov oddanih glasov pri zadnjih pfrezidentskfh volitvah Vzrokov je več. V prvi vrsti je kriv problem asimilacije priseljencev, ki ni rešen s tem, da postanejo priseljenci ameriški državljani. V postev pride tudi kompliciranost ameriške ustave in političnega življenja, ki onemogoča nižjim in srednjim slojem točno orijentacijo zlasti, če stoji javnost pod vtisom važnih trgovskih in športnih dogodkov.
Letos je bilo pa zanimanje ameriške javnosti za volitve večje kakor prejšnja leta. Samo v Newyorku se je vpisalo v volilne imenike 400.000 vo-lilcev več, nego so oblasti pričakovale na temelju porasta prebivalstva. Bilo bi napačno misliti, da v Amerki tradicije ne igrajo tako važne vloge, kakor v Evropi. Sam sistem dveh glavnih ameriških političnih strank priča dovolj jasno o vlogi tradicij. Obe stranki sta nastali v času, ko je bila sprejeta ameriška ustava in ko je bila sestavljena prva vlada v kateri je Jefferson kot zunanji minister zaupal ljudstvu, hoteč ohraniti avtoriteto poedinih držav in omogočiti konzumentu nakup življenjskih potrebščin po najnižji ceni, dočim je bil trgovinski minister tla-milton za strogo centralizacijo in podporo ameriške industrije. Toda Čas in razmere so tako temeljito glodale na različnih smereh in programih obeh strank, da živita zdaj demokratska in republikanska stranka bolj od tradicij, nego od svojih programov. Poleg tega je razvoj sam marsikaj izpreme-nil. Tako je ameriški jug demokratičen, ker dela republikance odgovorne za nevarnost črnske moči. Južne pokrajine glasujejo vedno solidarno za liberalno stranko, dasi je prebivalstvo po svojem temperamentu skrajno konservativno. Na drugi strani pa glasujejo črnci za republikance, dasi predstavljajo del prebivalstva, ki ima najmanj razlogov podpirati privilegirane sloje in težko industrijo.
Delavstvo nima svojega kandidata. Slučajni voditelji njihovih nepolitičnih organizacij se odločijo za tega ali onega kandidata, ameriški delavci pa glasujejo po svojem lastnem prevdarku. Dejstvo, da je pri volitvah leta 1924 neodvisni kandidat La Fellete na celi črti propadel, dasi je brenkal na razredne in socijalistične strune in dasi je imel v državi \Visconsin absolutno politično moč, dovolj jasno priča, kako klaverno vlogo igrajo v politiki ameriški delavci. Kandidate za novega prezidenta so predlagali do leta 1824 na skupni seji poslanci in senatorji tako, da so imeli volilci izbiro samo med dvema predlaganima kandidatoma. Ta nedostatek je bil odstranjen leta 1836, ko se je tudi Amerika v tem pogledu demokratizirala in ko so nastopile s kandidaturami politične stranke.
Glavna volilna kampanja v stranki sami se prične pol leta pred strankinim kongresom, ko se vrše v poedinih državah pokrajinski kongresi. V nekaterih državah volijo na kongresu samo delegate za narodni kongres, v drugih pa tudi člane stalnega narodnega odbora stranke. V nekaterih državah imajo celo prezidentske predvolitve, na katerih izvolijo kandidata za novega prezidenta. Često je pa delegacija stranke, ki se udeleži narodnega kongresa neopredeljena in se lahko odloči za tega ah onega kandidata. Dogaja se celo, da se da strankina delegacija kljub točnim navodilom pregovoriti ali podkupiti in glasuje za nasprotnega kandidata.
Narodni kongres stranke je torej važen politični dogodek, na katerem se osredotoči predvolilna pozornost ameriške javnosti. Stranka, ki je na vladi, skliče kongres po ameriški politični etiketi, prva in vsaka država ima pravico poslati na kongres dvakrat toliko
- Tajnosti Orijenta -
Velefilm  očarljivega sijaja in bleska, neomejene fantazije in ljubavne naslade.
delegatov, kolikor ima zastopnikov v senatu in parlamentu. Država Nevada ima na pr. dva poslanca in dva senatorja tako, da lahko pošlje na kongres 8 delegatov. Kongres se prične s službo božjo, pri kateri sodelujejo po vrsti vse cerkve. Kongres formulira program stranke, določi kandidata za novega prezidenta in njegovega namestnika ter izbere narodni odbor stranke, ki vodi volilno kampanjo in reprezentira stranko nadaljna 4 leta do novega kongresa. Tretjega ali Četrtega dne so pozvane delegacije po abeednem rdu, da predlagajo kandidata za novega prezidenta. Delegacija države, ki se ne more odločiti za kandidata, lahko odstopi svoje mesto delegaciji, ki Ji sledi po abecednem redu in ki predstavi svojega kandidata v formalnem govoru, posnetem navadno po govoru kake druge
Volitve rektorja v Glasgowu
Nedavno so se vršile volitve rektorja univerze v Glasgovvu. Kandidat konservativne stranke je bil Baldvvin, liberalne sir Samuel, delavske pa Maxton. Volitve rektorja pomenijo za študente vesel dogodek, in kadar se študentje vesele, se rado veseli tudi občinstvo. Nasprotni tabor pripravlja vedno učinkovito municijo, gnila jajca, repo ali krompir in sploh vse, kar se da porabiti za obmetavanje nasprotnika.
Pri zadnjih volitvah v GlasgOWU SO
imeli pristaši konservativnega kandidata v svoji strategiji prednost pred nasprotniki. Neki liberalni študent je namreč zblebetal, da so liberalci nakupili 10.000 klopotcev. Konservativni študentje so takoj zvedeli za naslov dojenega trgovca in vso zalogo gnilih jajc so odnesli v svoj volilni lokal. Okrade-nim liberalcem ni preostajalo drugega, nego oborožiti se z gnilim krompirjem in repo. Cim je bil znan izid volitev, se je pričela tradicijonelna bitka. Študentje in občinstvo se je obmetavalo z gnilimi jajci, ribami in gnilo zelenjavo. Seveda obleče za ta spopad vsak najslabšo obleko tako, da ie množica podobna tolpi capinov in beračev.
Tragična smrt francoskega letalca
Slavni francoski vojaški letalec Cha-peau, ki se je med vojno opetovano odlikoval, je umrl tragične smrti. Pomotoma so ga ustrelili kot vlomilca. Pariški tovarnar nagrobnih spomenikov je stopil na praznik vseh svetih v skladišče, kjer je zaslišal sumljiv ropot. Oborožil se je in stopil znova v skladišče, da se prepriča, kdo se je splazil vanj. Našel je neznanega moškega, ki je v skladišču mirno spal. Ne da bi čakal, da se prebudi, ga je ustrelil. Pognal mu je dve krogli v prsa in nesrečnež je obležal mrtev.
Preiskava je pa dognala, da je neznanec iskal v skladišču zavetišča pred nalivom. Lahko si mislimo presenečenje francoske javnosti, ko so v ustreljenem spoznali junaškega letalca Cha-peaua. Značilno je, da je Chapeau, ki je opetovano tvegal svoje življenje v boju za domovino, živel zadnja leta v veliki bedi in da ni bilo nikogar, ki bi se zanj zavzel. Taka je pač usoda mnogih junakov, ki so morali prenašati vse vojne grozote, dočim so vojni dobičkarji sedeli doma in na račun idealistov obogate!!.
Vran «.
tSCOVFNSK!  NAROD* dne 7. novembra 1928.
Mev /55
Rosei dc Beauvoir:
Sužnja
Rosno.
— Svinčene strehe? Mene pod svinčene strehe? Menda se šalite.
...— Nikakor ne, dragi grof. Inkvizitor Grimani je nam dal točna navodila. Zahvalite se mu jutri, ko vas poseti. To pot je bil on tisti, ki je vam poskrbel stanovanje.
Cagliostro je divje zaklel, Saluces se je pa držal za trebuh od smeha.
— Pozabili ste svoj denar, dragi gospod, — je dejal markiz. — Veste, oni denar, ki naj bi mi bil v Parizu pomagal napraviti karijero.
— Kaj, gospod grof je imel snoči srečo v igri? — je vprašal častnik. — Poglejmo, koliko je priigral.
Na njegovo povelje so vstopili v gondolo trije biriči pod markizovim vodstvom. Vse so položiUi na stran, da pošljejo inkvizitorja z isto gondolo, ki naj bi prepeljala Cagliostra pod beneške svinčene strehe.
Med potjo v to grozno ječo je skušal Cagliostro opetovano pobegniti. Toda najbolj je pazil nanj sam markiz, ki je bil nepopisno vesel, da je prišel grof slednjič v njegove roke.
Ko je prestopi] prag jetnišnice, kamor so ga hoteli zapreti, se je začul v sobi pod streho doževe palače škodoželjen smeh. Istočasno je zagledal Cagliostro pred seboj moža v dominu, ki se mu je ironično nasmehnil in ga pozdravil v strašni ječi.
— Casanova! — je vzkliknil Cagliostro, — to se je vam imenitno posrečilo!
— Pod ključem sva, — je odgovoril Casanova, — noč je dolga, pomeniva se, dragi grof.
X.
Pod svinčenimi strehami.
— Da, pomeniva se, — je odgovoril razjarjeni Casanova, — pomeniva se!
Grof je sedel na polomljen stol. Nezaupljivo sta se spogledala. Casanova in Cagliostro sta imela pod dominom plesne obleke. Luč na stropu je obsevala okraske na njunih oblekah.
Človek bi dejal, da dva lahkoživca snujeta nov program svojih pustolovščin.
Kraj. kjer sta bila zaprta, je nudil očesu samo dolgočasno enoličnost strehe. Poševen strop nad nujnima glavama je bil ves pokrit s svinčenimi ploščami. Pod njim je vladala neznostna vročina, hajti hladen morski vetrič ni imel dostopa. Ura je odbila štiri, ko je Cagliostro zaslišal, kako so za njim zarožljale ključavnice.
— To je bolj podobno peči nego ječi, — je dejal in si obrisal potno čelo z robcem iz holandskega platna. — Komu naj se zahvalim za čast, da vas vidim tu, dragi moj?
— Bogme, baš sem vas hotel vprašati istoMoževa in inkvizitorjeva osveta s temi vražjimi dukati, ki sem jih dal brez slabih namenov zidovi hčerki . . . Ali morda veste, da je ta Arnolfo, ki mi je denar posodil, velik falot?
— Ne govorite mi tega! Snoči nisem bil v kazinu, zato nisem imel niti ficka. Toda že samo ime Arnolfa me je vleklo, spomnil sem se nekega Grka iz Floren-ce, ki sem ga spoznal v Rimu.
— Ali bi mi mogli kaj povedati o njem?
— Čemu to, Če se mu je pa posrečilo pobegniti pred koncem? To je vseeno, beneška policija ni vredna počenega groša.
— Ne zdi se mi tako slaba, saj je naju oba ujela. Toda kdo je izdal vas?
— Ne vem, gotovo pa je, da ne nameravam ostati dolgo tu. Vi ste nekoč že pobegnili iz tega brloga, če se ne morim.
— Da, pred desetimi leti, pod drugim dožem. Toda zdaj so to vražjo luknjo uredili drugače in dvomim . . .
—r Ali mi dovoli gospod Casanova de Seingalt skromno vprašanje?
— Seveda. Zato sva tu, da vprašujeva in odgovarjava drug drugemu. Drugega dela nimava nego jesti in piti.
— Imenitno. No, torej, kaj bi mislili o človeku, ki bi izdal svojega prijatelja?
— Svojega intimnega prijatelja?
— Intimnega.
— Mislil bi, da je ta intimni prijatelj napravil napako.
— Kakšno?
— Da ni storil usluge onim, ki so jo storili njemu.
— Mar vam nisem storil usluge pri signori Grimani, ko sem igral vlogo dr. Foenixa?
— Da, ali vam pa nisem pomagal najti dragoceno Jcniigo ,ki je bila nedvomno dragocenejša od vaših praškov in vašega kamna modrosti?
— Pokazal sem vam vrzel v tej knjigi, usodno za naju oba. List, za katerega sva se zanimala, je bil iztrgan.
— Kdo ga je iztrgal?
— Nedvomno Grimani sam.
— Če že govoriva odkrito, moram omeniti, da ste po mojem trdnem prepričanju ta list nekomu prodati . . . morda temu vražjemu Arnolfu.
— In če bi bilo to res?
— Bi ne bili storili prav. Njega primejo in povedati bo moral resnico. Če bi se bil jaz lotil te zadeve, bi zdaj ne bila tu, kjer sva.
— Čujte, Casanova, mene niste videti iti k signori Grimani. Prišel sem preoblečen po to knjigo. Toda vi, vas pozna inkvizitorjeva žena.
— In kaj po tem?
— Izda vas. Lahko popravite krivico, ki ste mi jo storili. Napišite signori Grimani in potrudite se. da naju reši iz tega prokletega brloga. Res je in sam priznavam, da bi bil moral z vami deliti vrednost knjige. Toda bil sem v Padovi in bal sem se priti v Benetke. Ta Arnolfo me ne pozna in ne bojim se sestanka z njim. Toda v Benetkah imam večje preglavice, preganja me grofičin srd i'i markiz de Saluces želi nama obema smrt. Še enkrat vam pravim, da dosežete od signore Grimani . . .
— Vi ste imeniten dečko. Mislite, da pridete samo s pomočjo žensk izpod beneških svinčenih streh?
— Zakaj pa ne? Signora je dovolj pogumna, da vas s svojo komornico poseti. Oblečeva njuni obleki, dami pa ostaneta tu. Grimani potlači afero, ker ne bo hotel postaviti svoje žene pred sodišče.
— Grimani jo straži kakor naju. Življenje v Benetkah sva začela z apostolsko večerjo, končala ga bova Pa s peklensko južino. Ne smete namreč pozabiti, da človek pod to vražjo streho ni na svežem zraku.
Casanova je vzel pahljačo, ki jo je imel pod dominom, in se začel hladiti.
— Ničesar ne moreva storiti, vsak poizkus bi bil zaman, — je dejal. — Okna so zamrežena, stene debele. Sam vrag me je zmotil, da sem se seznanil z vami, dragi grof. Vi igrate predrzno igro.
Umolknil je, kakor da prisluškuje tišini zatohle ječe. Skozi eno zamreženih oken se je videl košček neba. Bila je jasna noč, nebo je bilo posuto z zvezdami. Casanova je hodil flegmatično sem in tja. Cagliostro je bil še vedno potrt, držal se je za glavo.
— Tiho, — je dejal naenkrat in namignil Casanovi, naj se ustavi. — Nekdo je pod nama. Čujte, glasovi se slišijo.
Casanova je pokleknil in pritisnil uho na tla. Dekliški glas, nežen in mehak, je pel pobožno pesem, v kateri je prosil Marijo z Jezuščkom v naročju, naj varuje beneške mornarje v boju proti mo-hamedancem in jih srečno privede nazaj v domovino.
Pesem je utihnila, začul se je globok vzdih. Kmalu se je začul hripav, drhteč glas, ki je molil hebrejsko molitev.
— Ottale! — je zamrmral Cagliostro. —Ziana! — je dejal Casanova.
Doževa palača, ki je že od nekdaj gostila pod svojimi svinčenimi strehami jetnike, je res imela pod svojimi zapahi zida in njegovo hčerko. Oba so pravkar privedli v tesno celico pod ječo obeh pustolovcev.
V celici je našla Ziana še drugega jetnika, goloba sv. Marka, ki ga je imel tu očividno zaprtega ječar. Nesrečno dekle je prosilo, naj ji dovolijo skrbeti za goloba. Čim je stopila v celico, ji je st*del na ramo.
Ottalo je obšla nepopisna groza, ko so ga s hčerko aretirali. Mislil je, da sanja, videč pred seboj Ziano. Kmalu se je pa prepričal o svoji bridki usodi, pretakal je solze ogorčenja in jeze.
— Aretiran, aretiran kakor zločinec, po šestdesetih letih poštenega življenja sem doživel to sramoto! Obtožen sem zločina, ki ga sploh ne razumem.
In starec je legel na trdo ležišče. Toda takoj je odstopil slamo Ziani, ki je kmalu sladko zaspala. V ječi je našla na steni Marijino sliko in vroče je molila pred njo.
Ottale je opazoval spečo dekKco. Podobna je bila krasnemu kipu. Na vratu in na sencih so se ji poznale tenke žile. Njene ustnice so bile blede kakor lilija, ki se zapira. Bila je v običajni obleki beneških deklet, v belem pajčolanu in čevljih z zlatimi vložkami. Roke je imela prekrižane na prsih, ki so bile gnezdo ječarjevega goloba. Malo je manjkalo, da starec ni pokleknil pred njo in prosi! njenega boga, naj jo varuje.
Coty v borbi s francoskim tiskom
Znani francoski industrijalec Coty je začel izdajati svoje liste in hoče ubiti vsa francoska časopisna podjetja. — Borba je od
dne do dne bolj napeta.
KULČ
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
V Franciji se bije gigantski boj. Na eni strani stoji sloviti francoski kralj parfumov, na drugi pa vse pariško časopisje odnosno največji francoski časopisni koncerni. Coty je namreč lani ustanovil v Parizu lastni časopisni koncem in začel izdajati lastne liste. Ker je prodajal posamne številke po deset centimov, torej znatno ceneje nego vsi ostali časopisni podjetniki, je začelo seveda število njegovih naročnikov na škodo ostalim listom hitro naraščati in konkurenca je postajala vedno hujša.
Cotv je najprej začel izdajati list »Ami de Peuple«, čigar naklada je kmalu dosegla 750.000. To je bil jutranjik, a kot večernika sta mu dozdaj služila ekstremno nacijonalni »Gaulois« in konservativni »Figaro«. Toda Cotv se tudi s tem ni zadovoljil. Te dni je začel izhajati tudi njegov lastni večernik »L' ami du peuple soir«. Tudi ta list prodaja po 10 centimov, dočim stane številka vsakega drugega lista najmanj 15 do 25 centimov.
Naravno, da so vsi francoski časopisni koncerni energično nastopili proti Cotvju. Sprva se zanj niso dosti zmenili, misleč, da jim ne bo mogel do živega. Toda zmotili so se. Coty je pridobival vedno več naročnikov. Pospeševal je zlasti male oglase in znal je z različnimi mahinaciiami in triki javnost zainteresirati zase in za svoje liste. Število njegovih naročnikov je naraščalo od dne do dne in sedaj izhajajo Cotvjevi listi že v milijonski nakladi. To dela konkurenci nemale skrbi in konzorciji velikih pariških listov — »Matin«, »Journak, »Petit Journal«, »Petit Parisien« in »Echo de Pariš« — so pričeli ostro konkurenčno borbo proti Cotvju. Spoznali so, da je mož nevaren. Dosegli so, da so kolporterji odklonili prodajo Cotvjevih listov, kar je storila tudi časopisna prodajna centrala »Hachette«.
Toda Cotvja niso ugnali. Mož je ustanovil lastno prodajno centralo in dasi je v podjetje investiral skoraj 50 milijonov frankov, je na vsej črti zmagal. Njegov list »Ami de peuple« se z neverjetno naglico širi med ljudstvom in število naročnikov rapidno narašča. In zato je Coty sklenil, izdajati tudi svoj večernik. List bi moral iziti že 1. oktobra, toda nasprotniki so mu jo pošteno zagodli in mu začasno prekrižali račune.
Coty je imenoval za vrhovnega šefa svojih listov slovitega francoskega urednika Emila Bureja, enega najspret-nejših francoskih novinarjev, ki je pred leti izdajal »Eclair«. Nasprotniki so pa v zadnjem trenutku zvedeli za ta načrt. Podkupili so Bureja in mu ponudili sijajno mesto v redakciji največjega pariškega dnevnika »Petit Parisiena«, čigar dnevna naklada znaša 16 milijonov. Sklenjeno je bilo, da se obe podjetji fuzijonirati in v tem primeru bi imel Coty v rokah največji časopisni koncem na svetu. Morda bi res prišlo do realizacije tega načrta, da ni Coty, ki je skrajno nezaupljiv, v zadnjem hipu vsega pokvaril.
Zato je borba med obema mogočne-
žema in ostalimi listi ponovno vzplam-tela. Dupuy skuša sedaj prehiteti Cotvja in kupil je večernik »La presse«, ki ga hoče napraviti za vodilno večerno glasilo. List bo sevc izhajal v milijonski nakladi in se bo prodajal po 15 centimov izvod. Toda tudi Coty ne bo popustil. Mož ima denar in to je glavno. Te dni je prodal svoje ameriške tvornice za 1 miljardo in 200 milijonov frankov, kljub temu pa še nadalje ostane generalni direktor ameriških tvor-nic s plačo 20 milijonov frankov na leto. Zdi se, da bo Coty svoj kapital investiral za borbo proti pariškemu časopisju in njegovim koncernom.
Ves francoski tisk se ga boji kakor vrag križa. Morda bi mu nihče ne mogel do živega, da mu ni te dni nacionalistična »Liberte« pošteno zagodla. Kakor znano, je lani v februarju francoski frank preživljal težko krizo. Padal Je od dne do dne in bati se je bilo katastrofe. V teh težkih in kritičnih časih je vznikla kot rešilna bilka misel avtonomne amortizacijske blagajne, čije dohodki naj bi se stekali iz prostovoljnih prispevkov. Naravno, da je bil vedno patrijotični Coty za to misel zelo navdušen in bil je prvi. ki je podpisal 100 milijonov frankov. To je objavil tudi »Figaro«. ki ga je milijonar kupil baš tiste dni, navedel pa je, da Coty vplačeval znesek v mesečnih obrokih po 10 milijinov frankov.
Toda ko je Poincarć čez nekaj mesecev to blagajno res ustanovil, Cotvja ni bilo blizu. Čim so ga pozvali, naj vendar stori svojo dolžnost, ki si jo je prostovoljno naprtil, je izjavil, da ustanovitev ne odgovarja njegovim idejam in željam in da zato svojo ponudbo pre-klicuje .
Toda naletel je slabo. Coty je tako rekoč Franciji teh 100 milijinov frankov poklonil in zato je na podlagi francoskega zakona zadeva tožljiva. Kot stranka lahko nastopi vsak francoski državljan in vsak lastnik državnih za-dolžnic. »Liberte« je torej prevzela inicijativo. Njen direktor jp tožil Cotvja na vplačilo od dneva objave zapadlih treh olrokov v znesku 23 milijonov frankov, obenem je pa sodišču predlagal, naj za ostalih 70 milijonov frankov izstavi prisilno hipoteko na celokupno premično in nepremično Cotyjevo imetje.
Razumljivo je, da vlada v francoski javnosti veliko zanimanje za izid te razprave, a še bolj, kako bo konča,a borba med Cotvjem in časopisnim tru-stom._
Končno sta se razumela.
Tujec pride v vaško krčmo in vpraša krčmarico:
— Kako se imenuje ta veliki tič, ki hodi po dvorišču?
— To je petelin, gospod.
— Kako se pa imenuje petelinova žena?
— Kokoš.
— A njuna deca?
— Piščanci.
— A predno se izvali piščanec?
— Jajce.
— Aha, skuhajte mi torej pet jajc.
»s
svetli emu Vam
ia si nabavite samo edino najboljše in najlepše KOLO in ŠIVALNI STROJ
in švicarski pletilni stroj D U BI E O " istotam najboljši pisalni stroj v konstrukciji in materijalu „URANI A"
1
Gritzner ™ Mer
samo pri
Josip Peteline u
LJUBLJANA. Telet. 2913
Strojni ključavničar
išče stalno službo. — Nastop takoj. — Ponudbe pod *Klju čavničar/2058» na uparavo «S1. Naroda*.
Blagajničarka
po Stena io pridna, zmožna slov. in nemškega Jezica, ttče službo eveot. tudi v kavarn« ali večjem hotelo. Ponudbe na opravo Usta pod »BI a za J a: čarka 1642*.
Na prodaj
■J    LLa Ljubljana.
i
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčnoljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Neža Mrzel
hišna posest niča in gostilničarka
dne 7. novembra 1928 po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 8. novembra 1928 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stara pot št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 7. novembra 1928.
Anica poroč. Debeljak, Mici, Angela in Fanika, hčerke, in vse ostalo
sorodstvo
Več rabljenih otroških vozičkov Id dvokoles, v dobrem stanja, zelo poceni na prodal. P. BatjeU LJubljana. Kar lovska cesta 5t. 4. 1705
Dekle
staro 16 let, se želj učita v trgovini. Hrana in stanovanje v nisi. Ponudbe na opravo tega lista pod »Učenka 2032«.
Lokal
s stanovanjem, za trgovino io trafiko se išče v najem na prometnem kraju. Ponudbe na upravo tega tista pod »Lokal 2121«.
Stanovanje
3 sob, kuhinje, verande, vrta, pralnice, prirtitoim, z etelot-r. razsvetljavo, v viK tofou Tbvotoja, oddam takoj za zmerno ceno proti večletni najem.mrri ali sorazmernemu 10% posotiihi. Pripravno tudd za trgovino in obrt. Ponudbe z navedbo let oziroma kapitaula na poltmi predati 199. 2134
Hiša
novo renovirana, io gozd. v Rogaški Slatini bhzu zdravifišča, 5 sob, kuhinja, skladteče, 12 metrov dolga veranda. Met, hlev, svinak, kokošmi ak, vrt (1 Juter) in 2 ju tir a gozda, s pohSfrvotn, prodam za 105.000 Dim, tudi bree pohištva. Hiša Je primerna za upotoooeoesa vrtnarja, pemijonat ali trgovino. Anka Saridžič, Roga&ka Slatina. Ratanska vas 26. 2128
25.000 Din posojila
Bišče trgovec v svrho povečanja dobro čdoče trgovine z mešam ion blagom. Obrestii in garancija sigurne. Ponudbe na upravo tega lista pod »Kapital 2132«.
Opri
avo
za šjvec cresko trgovino, dobro ohranjeno, takoj prodam. Ponudbe na upravo Ifeta pod »Oprava 213G«.
Prodam
tpult, drve svetniki, reklamno srve-tai&o in lahko fcočiio. Naslov v uprava »Slov. Nar.« 2129
Obleka
ten ii, za srednjo postavo, skoraj nova, in nošen PLAŠČ poceni na prodaj. Poizve se v upravi tega ttsta. 2127
Bukova drva
vsako množino, ponudite z narved-bo cene družbi Ilirija, Ljubljana, VSiharoeva cesta, za glarv-rrim kolodvorom. 2126
Dvodružinska hiša
(nova) z vrtom in električno razsvetljavo 15 min. od glavne poŠte, se ugodno proda. Ponudbe na upravo Ksta pod «Solnčna lega»/2082
Stanovanje
1 do 2 sob s kuhinjo in prilik linami išče m trna stranka (3 osebe) v novi ali stati nisi Ponudbe na upravo usta pod »Stanovanje 1832«
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Za dom!
ca Šivilje, krolače, ćevl]ar|e Itd
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja eotto (obliva), veze (štflca), lopa pe rilo la nogavice. Brez vsakega oremkilanla plošč In droge Je stroj v minuti pripravljen aH za rezenje ki ravno tako hitro zopet za aavadno šivanje — Poteg vseh prednosti, Id tfb za* vzeca  šivalni   stroj STOEVVER,
|a tođ najcenejši Ne zamudi** a godne prilike in oglejte  s!  to  isrednosl pri
Lud. Baraga,
LJubljana, šelenbnrgova 6, I.
Brezplačen pouk  v vezenju, rani aparatov itd.   —    Ugodni pUčilnd pogoji- —  ISLetno tamstvo.
H u Taboraf
jature nalvlšie M. Geršak & Co.
LJubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne tjadske kopeli). —
Telefon 2329.
OpOZOrio
Kakor slišim, so se razširile zadnje dneve o ineni neresnične, žaljive govorice, katere je raztrosila oseba, odpuščena od mene iz službe. Opozarjam, da bom proti vsakomur, ki bo raznašal te govorice, postopal sodnijsko, kakor sem že vložil tožbo proti glavnemu raz-našalcu.
Ljubljana, dne 7. novembra 1928.
IVAN JAVORNIK.
mesar. Domobranska c. 7.
Urejuje; Jucrp Zopoacit -» Z% aNorodno tiskarno*; Prao Jeserick.      Zrn oprav« la inaeratnJ det Usta: Oton Chmtot - Vu t Ljubljani