JOHN POEXOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
NEG
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
Stassen napadel Trumanov
govor delavcem v Detroitu
Pravi, da se je kot predsednik izkazal za nezmožnega voditelja
. DETROIT, 7. sept.—Bivši minnesotski governer Harold E. Stassen, ki se je potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, je danes rekel, da Truman kot predsednik ne more nuditi zmožnega vodstva v usodepolnih prihodnjih letih.
Stassen je uradno odgovoril v*
imenu Republikanske stranke | sliševanja glede "vohunske afe-na govor, ki ga je predsednik j re" in izjavil, da so republikan-ime^ ob priliki proslave Delav- j ci pognali "rdeč slanik iz vod skega dana v Detroitu. Med i Potomaca."
ostalim je dejal, da je predsed-
ilik "onečastil delavstvo s skrajno demagoškim apelom, da požene razred proti razredu."
Bivši minnesotski governor je govoril na shodu republikancev takoj drugi dan, ko je Truman odprl svojo predsedniško kam-Panjo s serijo govorov na industrijskih področjih Michigana in Ohija.
Manjkajo mu roditeljske sposobnosti, pravi Stassen
Stassen je izjavil, da Truman ni prišel, da bi pohvalil delavstvo, ampak le kot pritožujoči se kandidat, ki hdče dobiti delavske glasove.
"Njegova karanja, grožnje in pritožbe v govorih so same po i stranska zunanja politika. Kar
Truuian je v vsakem slučaju doživel neuspeh
Stassen je komentiral tudi Trumanove izjave, s katerimi je opravičil svoje neuspehe in vrgel vso krivdo na republikanski kongres. V zvezi s tem je dejal:
"Doživel je neuspeh, ko je imel demokratski kongres.
"Doživel je neuspeh, ko je imel republikanski kongres."
Nato je Stassen navedel vrsto Trumanovih neuspehov, ko je v senatu imel večini 15* senatorjev v poslanski zbornici pa 51 poslancev. Šel je na konferenco v Potsdam brez enega edinega republikanskega svetovalca, čeprav je že bila ustanovljena dvo-
sebi znak, da mu manjka vodi-teljske sposobnosti, kar se tiče domačih in zunanjih zadev, katere sposobnosti so tako nujno potrebne v teh prihodnjih usodepolnih letih," je rekel Stassen.
se pa tiče domačih zadev, je Truman podvzel celo vrsto inflacijskih ukrepov, za katero pa je sam kriv, čeprav skuša zvrniti odgovornost na republikance. Stassena je predstavil repub-
V svojem govoru, ki ga je po- likanski senator iz Michigana slušalo okrog 4,500 oseb, je Ferguson, ki je sam imel krajši Stassen omenil tudi tekoča za- nagovor.
Nova francoska vlada |e že podala ostavko
Na oblasti je bila le 64 ur, nakar ji je parlament odklonil zaupnico
PARIZ, 7. Sept.—Francoska vlada predsednika Roberta Schumana je danes 64 ur po sestavi podala ostavko.
člani vlade so predložili *
ostavke predsedniku republike
Vincentu Auriolu, ker niso do-ili zaupnice v parlamentu. Opo-^^cija je porazila krščansko demokratskega Schumana s sed-inimi glasovi.
Francija je zopet v resni vlad-m krizi in to prav v času, ko je rancoska Generalna konfedera-^ija dela, ki je pod vodstvom omunistov, za jutri oklicala 24-^rno stavko javnih in zdravstvenih delavcev v pariškem okrožju.
ostavki Schumanove vlade
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 8, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 175
grobovi
sta
tednik parlamenta Eduard^Her ^'ot in predsednik sveta republi-® Gaston Monnerville.
ukrep Schumanove vlade—bonus za delavce
Schumanova vlada, ki je ime-^ kratko življenje, je odobrila " - znesku 12,500 frankov vsem industrijskim in
Schumanova vlada ni prva, ki je imela tako kratko življenje. Leta 1935 je na primer vlada Fernanda Busisona padla že po dveh urah. Dve prejšnji vladi pa sta bili na oblasti le 48 ur.
Zopet se govori o razpisu novih volitev
Schuman je svojo vlado sestavil v nedeljo po padcu vlade bivšega predsednika Andre Marie.
V zvezi s poslednjimi vladnimi krizami so se začele širiti
($8.33)
se z Auriolom sestala pred-1 govorice, da bodo razpisane nove parlamentarne volitve, če popularni republikanci, socialisti in radikalni socialisti ne bodo v stanju nadaljevati z upravo dežele.
Člani desničarskega de Gaul-le-ovega "Zbora francoskega ljudstva" so že večkrat zahtevali izredne, volitve.
rzavnim uposlencem. Bonus so ® avske unije sprejele s prote-® om, da ni zadosten. Toda vlada J® padla, še predno je mogla pod-^zeti nadaljne ukrepe.
Vlada je bila poražena, ker so Pfoti nji glasovali komunisti, člani nekaterih Manjših strank in nekateri čla-
stranke radikalnih socialistov.
APOLONIJA SZADKOWSKI
Včeraj zjutraj ob devetih je umrla na svojem domu Apoloni-ja Szadkowski (Shawke), rodom Poljakinja ter poznana med našimi rojaki. Stara je bila 81 let in je stanovala na 1065 E. 169 St. Tukaj zapušča tri sinove: Johna, Stanleya in Josepha, v Los Angeles, Cal., hčer Mrs. Helen Rossman in 12 vnukov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri in nato na pokopališče Oak-
dale v Jefferson, Ohio.
*
ALBIN J. KREMZAR, S 1/c
Truplo Albina James Krem-zar, S 1/c, sina Mr. in Mrs. Albin J. Kremzar, 757 Fairview, Mentor, Ohio, ki so preje živeli na 18526 St. Clair Ave., je dospelo iz Pacifika v Cleveland za pokop.
Pokojni mornar je bil rojen v Clevelandu in je pohajal Collin-wood High šolo. V službo domovine se je odzval v februarju 1944 ter je bil dodeljen k P. T. ladjam. Udeležil se je treh večjih borb na Pacifiku, ko je zgubil svoje življenje 5. novembra 1944. Ob času smrti je bil star 18 let.
Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Mrs. Wilmo Brandt v Mentorju. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Monreal pogrebnem zavodu, E. 110 St. in St. Clair Ave. v nedeljo popoldne. Pogreb z vofašklirii obredi se bo vršil v ponedeljek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon
Rd. ob 10. uri.
*
Pfc. ANTHONY J. FORTUNA
Danes je dospelo truplo Pfc. Anthony J. Fortuna, ki je bil ubit v bitki v Franciji 11. novembra 1944. Pokojni je bil rojen v Clevelandu 27. junija 1922 ter je bil star 22 let, ko je zgubil svoje življenje.
Pohajal je v šolo sv. Vida, East Technical High šolo ter Fenn kolegij, ko je bil vpoklican k vojakom 12. maja 1943. Dodeljen je bil 3. armadi, 95. diviziji, 377. regimenta. Bazično trenin-go je dobil v North Camp Hood, Texas, in Camp Maxie, Texas, odkoder je bil pozneje premeščen v ASTP v Carnegie Tech, Pittsburgh, Pa. Preko morja je bil poslan v avgustu 1944.
Delal je pri Warner and Swa-sey Co. ter se je zelo zanimal za šport. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva sv. Imena. Tukaj zapušča žalujoče starše Anthony in Anna (rojena Sodnikar) Fortuna, 1093 E. 64 St., sestro Dorothy in starega očeta Frank Sodnikar. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek opoldne. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 11. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na vojaški oddelek na pokopališču Calvary. Pogrebni obredi z vojaškimi častmi se bodo vršili pod vodstvom Lake Shore Post 273 American Legion.
NEMŠKA POLICIJA VDRLA V AMERIŠKI URAD
BERLIN, 6. sept. — Nemška policija iz sovjetskega sektorja mesta je danes vdrla v neki ameriški urad v berlinski mestni zbornici in aretirala 19 nemških proti-komunističnih policajev, ki so se zatekli v urad.
LOMAKIN BO VERJETNO DELEGAT V PARIZU
STOCKHOLM, 7. sept.—Bivši glavni sovjetski konzul v New Yorku Jakob Lomakin je danes prišel v Stockholm. Časni karjem je Lomakin izjavil, da še ne ve ničesar v zvezi s svojim imenovanjem za sovjetskega delegata na Generalni skupščini Združenih narodov v Parizu.
BOMBA POŠKODOVALA HIŠO IN UNIČILA AVTO BIVŠEGA KOUNCILMANA
Danes zjutraj ob 2:30 je močna bomba uničila avto in poškodoval^ hišo bivšega councilmaiia Thomasa J. Davisa na 9057 Parmelle Ave. N. E. Podobna škoda je bila storjena pročelju hiše Davisovega soseda Earl Glasca.
To je že četrtp bombni napad v Clevelandu, odkar je 22. avgusta eksplozija povzročila precejšnjo škodo -hišam councibnana Charle-sa V. Carra in Buster H. Mathewsa, ki sta nastopila kot priči \ znaili Molnarje-vi aferi.
Eksplozija danes zjutraj je vrgla s postelje obe družini, Davisovo in Glascovo, toda ranjen ni bil nihče.
Prvi policaji, ki so prihiteli na Pozoriščf^ksplozije, so takoj obvestili o novem napadu sefa^atowitza in varnostnega ^direktorja Smitha. Mrs. Davk pa je izjavila, da ne ve za nobene razloge, vsled katerih bi se moglo izvršiti bombni na-pad na katerega; koli člana družine. Davis je sedaj predsednik neke oglaševalne inkorporacije, toda pred enim letom je naistopil kot priča v neki raketirski aferi z zavarovalnimi policami.
Vsled eksplozije so bile precej poškodovane tudi ,4ruge hiše v scsidstvu. Tako so na hiši Henry Jonesa bila razbita vsa okna.
Sovjeti napadajo MacArthurja radi prepovedi stavk
Domače vesti | Nemški komunisti prekinili
zveze z zapadnim Berlinom
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši važna seja dramskega zbora "Naša zvezda" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prosi se vse igralce in igralke ter članstvo v splošnem, da se udeleže, ker se bo ukrepalo o prihodnji igri, ki bo podana 3. oktobra.
Na obisku
V Clevelandu so se nahajali na obisku preko praznika Delavskega dne Jacob in Mamie Pavčič, Anton in Mary Lesni-kar, John Oshaben, Tony Jevec, Frank Popešek, vsi iz Strabane, Pa., ter Andrew Dekleva iz Turtle Creek (Center), Pa. Tu so obiskali sorodnike in prijatelje v Collinwoodu in Euclidu. Upamo, da so se vsi prav dobro zabavali.
Pozdravi
Pozdrave iz North Bay, Ont., Canada, pošiljata Mr. in Mrs. Joseph Adamich, 1410 E. 52 St.
Pozdrave iz Niagara Falls, Ontario, Canada, kjer so se nahajale prešli teden, so poslale Mrs. Mary Somrak, hči Mrs. Vera Sulak in njene hčerke. Poročale so, da so tamkaj "krasote narave" ter da so se prav dobro zabavale.
Iz Sulburya, Canada, kamor so šli na obisk nečaka, ki je prišel iz Avstrije, pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Louis Oswald in sin Walter.
Sedež mestne uprave se je preselil iz sovjetskega v angleški sektor
BERLIN, 7. sept.—Nemška stranka Socialne zveze, ki se nahaja pod vplivom komunistov, je danes naznanila, da je prekinila vse stike z upravo zapadnih sektorjev Berlina in s tem''za vse praktične namene razklala Berlin v dvoje mest.
Stranka Socialne zveze ne bo*^
imela nobenega deleža v legalni mestni upravi, ki j^ snoči preselila svoj sedež iz sovjetskega sektorja v angleški.
Medtem se poroča, da so štirje vojaški governerji pozno zve
AMERIKA BO POSLALA 71 DELEGATOV V PARIZ
WASHINGTON, 7. sept.—Dr-žavni oddelek je danes naznanil, da bo Zedinjene države zastopalo 71 delegatov na Generalni
čer našli nadaljno osnovo za j skupščini Združenih narodov, ki
sporazum glede ukinitve berlinske blokade. To je bila že sedma konferenca in opazovalci sodijo.
se bo otvorila v Parizu 21. septembra.
Na čelu delegacije se bo na-
besedo bodo imele vlade štirih velikih sil.
Že dneve so v Berlinu krožile govorice, da bo blokada kmalu
umaknjena. Iz: sovjetskih virov Foster Dulles in Mrs. Franklin pa poročajo, da bodo obnovljene, D. Roosevelt.
železniške zveze Berlina z za-padno Nemčijo verjetno 15. septembra.
sestali z odobrenjem sovjetske "	Priseljenci, ki
SI bodo zgradili na doslej neob-
Ijudenih predelih nove domove.
TOKIO, 6. sept.—Sovjeti, ki že precej časa napadajo gen. MacArthurja radi njegovega ukaza proti stavkam japonskih državnih uposlencev, so danes izjavili, da bo "val protestnih stavk proti MacArthurjevemu ukazu popolnoma naraven."
Sovjetski član zavezniškega sveta za japonsko gen. Kuzma Derevjanko je objavil izjavo, s katero je ponovno zahteval, da se ukine prepoved proti stavkam državnih uposlencev.
Japonske unije, ki so najbolj prizadete z MacArthurjevim ukazom, se nahajajo pod kontrolo komunistov. Smatra se, da je izjava, gen. Derevjanka bila podana z namenom, da se opogumi levičarski osrednji odbor unije prometnih delavcev. Unija je že izjavila, da bo člane pozvala na stavko kadar bo hotela in neglede na ukaz MacArthurja.
Zastopnik sovjetskega generala Popov je na časnikarski konferenci izjavil, da Sovjeti smatrajo, da bi se japonskim državnim uposlencem moralo dati neomejeno pravico, da lahko stavkajo.
Prevzela trgorino
Mr. in Mrs. S. R. Buchanan sta prevzela vodstvo znane Earner's restavracije na 742 E. 185 St. Mrs. Buchanan dekliško ime je bilo Josephine Urbas ter je hči Mr. in Mrs. Louis Urbas iz 1143 E. 60 St., katera družina je preje živela na 20171 Tracy Ave. Nova lastnika bosta postregla svojim gostom z najboljšimi jedili ob vsakem času. Priporočata se za naklonjenost.
816 ŽRTEV DELAVSKEGA PRAZNIKA
Na Delavski dan je vsled raznih nesreč v zvezi s praznikom bilo ubitih 316 oseb. Večinoma so to bile žrtve prometnih nesreč, 44 smrtnih slučajev pa je bilo v zvezi z raznimi drugimi nesrečami.
Državni varnostni svet poroča, da so ti podatki nepopolni. Pričakuje se, da bo število žrtev zvišano na 360. Lanskega leta pa je znašalo 451.
Whitney podprl Trumana
Predsednik Bratstva železni-čarskih delavcev A. F. Whitney, ki je pred enim letom izjavil, da bo porabil "milijone iz unijske-ga sklada," da se porazi predsednika Trumana, je danes uradno naznanil,, da so predstavniki unije z vseh držav soglasno odobrili kandidaturo Trumana in njegovega sokandidata senatorja Barkleya.
Čitalnica SDD na Waterloo Rd. zopet odprta
čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., ki je vsled razširjevalnih del bila že dalj časa zaprta, bo zopet redno poslovala. Čitalnica bo odprta vsako sredo od 6. do 8. ure zvečer. Ljubitelji knjig imajo sedaj na razpolago večje število knjig, ki jih je odbor preskrbel iz Slovenije. Med knjigami se nahajajo najnovejša izdanja slovenskih knjižnih založb.
Popravek
Včeraj smo na tem mestu pomotoma poročali, da se je pogreb bivšega češkoslovaškega predsednika dr. Edvarda Bene-ša vršil v nedeljo. Pogreb se bo vršil danes. Prosimo čitate-Ije, da nam oprostijo to napako. —Ured.
Za Svobodni tisk ^
Družina Luka Slejko iz Mohawk Ave. je prispevala $5 za Svobodni tisk pri podružnici št. 48 Sanaa v spomin pokojne Anne Kobal. Odbor ji izreka najlepšo zahvalo.
da bo tudi poslednja. Končno, hajal državni tajnik George
Marshall. Med ostalimi delegati pa bodo Warren R. Austin, ameriški zastopnik pri Varnostnem svetu Združenih narodov, John
Levičarji ponovno vdrli mestno zbornico
V mestni zbornici so se prvič
PRISELJENCI PRIHAJAJO NA SOVJETSKI VZHOD
MOSKVA, 7. sept. — Časopis "Vzhodna Zarja" poroča, da so na sovjetski Daljni Vzhod zače-
okupacijske oblasti nemški ko-rAunisti in njihovi simpatičarji.
Formalno delitev Berlina v dve mesti pa je objavil komunistični voditelj Kari Litke.
"Mestna zbornica se je izkazala za brezpomembno in neučinkovito* SED (stranka Socialne zveze) ne bo več sodelovala, če bo zbornica ostala v zapadnih sektorjih," je rekel Litke.
(Člani mestne zbornice so se včeraj preselili v angleški sektor, ker so komunisti ponovno vdrli v poslopje mestne zbornice v sovjetskem sektorju, razbili vrata, preprečili skupščino in aretirali skupino nemških policajev iz zapadnih sektorjev).
V- skupinah -priseljencev se nahajajo kolektivni farmerji, traktoristi, zdravniki, učitelji, ribiči, delavci premogovne in lesne industrije itd.
STAVKA TELEFONSKIH UPOSLENCEV 17. SEPT.
CHICAGO, 7. sept. — Uradniki Assaciation of Communication Equipment Workers so za 17. septembra napovedali stavko proti Bell Telephone Co. v 43 državah.
Delavci, ki so uposleni pri telefonskih instalacijah in zaslužijo 88 centov do $1.54 na uro, zahtevajo povišico.
Titova vlada nastopa kmetom; odvzela jim
proti premožnim bo prašiče
f-n	■'
BEOGRAD, 7. sept. — Uradniki Titove vlade so danes po celi Jugoslaviji začeli pleniti prašiče premožnim kmetom in jih izročati državnim farmam ali pa kmečkim zadrugam.
Zaplemba prašičev se je začela včeraj, nadaljevala pa se bo do petka.
Uradno opravičilo vlade glede zaplembe je, da so kulaki (premožni kmetje) skrivali prašiče, namesto da bi jih po določenih kvotah prodajali vladi. Vsled tega se delavcem ni moglo dati odmerke mesa, na katere so bili upravičeni.
Komunistično glasilo "Borba" pravi, da je bilo nekih neuspehov pri oskrbi industrijskih delavcev z mesom, za kar delno dolži ministrstvo trgovine in oskrbe.
Vlada še ni povedala, koliko bo plačala za zaplenjene prašiče. Poročila iz kmečkih virov pa pravijo, da bodo dobili le deseti del tistega, kar bi lahko dobili na trgu.
Uradno je bilo naznanjeno, da se bo prašiče odvzemalo "bogatim kapitalističnim elementom," da pa bo vsaka družina upravičena na najmanj dva prašiča.
Nekateri krogi tolmačijo ak-
cijo/Titove vlade kot poskus, da se zavrne obtožbe Kominforme, češ da jugoslovanski komunisti preveč prizanašajo premožnim kmetom.
TOBIN TUDI POZIVA NA PORAZ REPUBLIKANCEV
AKRON, O., 6. sept.—Delavski tajnik Maurice J. Tobin se je danes priključil predsedniku AFL William Greenu z apelom na delavstvo, naj se na volitvah porazi "reakcionarni" kongres.
Tobin in Green sta govorila 7,000 delavcem, ki so praznovali Delavski dan.
"Prerokujem," je dejal Tobin, "da bo Ohijo postala demokratska v novembru. S pomočjo organizirane delavstva se bo tudi Ohijo nahajala med številnimi državami, ki bodo zavrgle republikanski kongres."
Razstava ročnih del
Člani Glenville Area Arts and Crafts centra vabijo občinstvo na poset njih razstave raznih ročnih del, ki se bo vršila jutri, 9. septembra v prostorih Glenville knjižnice, 660 Parkwood Dr.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
8. septembra, 1948,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -——-
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) -.
For Three Months—(Za tri mesece) --
-$10.00 — 6.00 ~ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
o ČEMU STA POLEMIZIRALA MOLEK IN ŠABEC?
(Kratki pregled razprav, polemik in naziranj bivšega urednika "Enakopravnosti" g. A. Šabca. izpopolnjen z njegovimi polemikami z A.D., vse skupaj pa gledano v luči sodobnih razmer.)
O komunizmu in diktaturi v Rusiji
II.
Šabčev odnos napram komunizmu, za katerega je izjavil, daje takorekoč v krvi slovenskega ljudstva, in s katerim da nima slovensko ljudstvo ničesar zgubiti, pač pa utegne z njim mnogo pridobiti, bi ne bil popolnoma jasen, če se ne bi ozirali tudi na njegovo naziranje glede diktatur. O tem tudi danes zelo aktualnem vprašanju je podal dobro dokumentirano študijo v polemiki z Molekom "Naj se izčistijo pojmi." (II. del v "E." z dne 23. jan. 1943), ki se delno glasi:
Glede diktatur, enih in drugih, pa to-le: Urednik Enakopravnosti jih prav tako mrzi in obsoja kakor urednik Prosvete. Ker pa je obema znano, da ima vsako pravilo svojo izjemo, posebno kadar gre za 'expediency' (spet tista nesrečna beseda,
kije igrala glavno vlogo pri našem državnem de-partmentu v njegovih odnosih do kvizlingov v Vichy ju in pri Eisenhower ju v njegovih odnoša-jih do Dar lana), pa menimo, da ima Stalin do nje- , nega uveljavljenja v Rusiji prav toliko pravic kakor Churchill v Angliji, Roosevelt v Ameriki, ali Eisenhower v severni Afriki. Ker so nam vsem znane junaške borbe ruskih armad in strateški genij njihovih voditeljev, ki so ustavile Hitlerjeve horde ter jim presrečile poplavo in zasužnjen je sveta (tudi tistega, v katerem živita Molek in pisec teh vrst), naj urednik Prosvete, ki ve, da je bila Rusija pred pet in dvajsetimi leti ena naj nazadnjaških dežel z nepismenim ljudstvom in skoro brez industrije, pojasni, kako bi rusko ljudstvo v tem kratkem razdobju brez diktature tako silno napredovalo, kakor je. Kako je to, da ima danes Rusija, ki je izgubila eno tretjino svoje industrije, na dva tisoč milj dolgi fronti, tisoče in tisoče najmodernejših tankov in letal? O res je, da ji Ameriki in Anglija pošiljata, kar pač moreta, toda v ogromnem razmahu in pri neizbežnem uničevanju materiala v sedmih ruskih ofenzivah, so ameriške in angleške pošiljke—kaplja v morje. . . Kakšne evolucije, demokracije in svobode bi se Molek poslužil, da bi naučil 190-milijonsko nepismeno rusko ljudstvo v pet in dvajsetih letih pisati in brati, izdelovati ter upravljati stroje in letala in ljubiti svojo domovino in njenega vidnega voditelja tako, kakor ljubi in obožuje rusko ljudstvo Rusijo in njenega vodjo—Stalina?"
Opravičilo o nujnosti diktature in njeni potrebi (kar je brez dvoma v polnem soglasju z Marksovim "Komunističnim manifestom") je Šabec zaključil z očetovskim svarilom naslovljenim na Moleka, ki ga je povzel po Novaku:
"Kdor ne zaveda se zmot, poguba je njegova usoda."
K gornjemu pa je pristavil še svojo lastno, zelo pri-ložno misel: ". . . in se bo našel v postelji s priležniki, ki jih ne bp vesel, kakor ne oni njego. . ." (Menda tako kakor Šabec danes ni vesel, da se nahaja v postelji klerikalcev, od katerih si izposoja Cicibanove pesmi? Od ured.)
O predvojnih režimih, dr. Kreku itd.
Vprašanje je: Zakaj je Šabec vrgel vse svoje globoko slovniško znanje v borbo proti zakrnjenim klerikalcem in nazadnjaškim socialistom tipa Moleka? Zakaj je s tako jasno dalekovidnostjo celo vztrajal pri prepričanju, da je "slovensko ljudstvo bilo (in je) po svoji naravi socialističnih in komunističnih nazorov" ter da ruskemu in slovenskemu narodu "ne moreta komunizem in socializem ničesar vzeti, dočim jim utegneta mnogo pridobiti?"
V svoji znameniti analizi o naravi slovenskega ljudstva je že povedal, da če se je Cerkev izneverila naukom
Življenje slovenskih kolonistov v Bana+u
Dve leti in pol sta že minili, kar so slovenski kolonisti odšli s svojimi družinami v Vojvodino, da si v Banatu ustvarijo nove domove, novo življenje in da s svojim delom prispevajo k našemu splošnemu gospodarskemu napredku. V Gudurici, Mari-olani. Veliki Gredi, Sečenovu in vršcu, mestu in vaseh, ki ležijo nedaleč od roipunske meje, so poselili zapuščene domove vsega dobrega sitih banaških Šva-bov, ki so podlo zlorabili gostoljubnost našega ljudstva.
Rodovitna, darežljiva bana-ška zemlja jih je že nestrpno pričakovala. V družbi srbskih, madžarskih, slovaških, romunskih, makedonskih in drugih kolonistov ter starih naseljencev so jo začeli obdelovati in se uživ-Ijati v novem okolju. V tem času smo le poredko slišali o njih. Prav malo smo vedeli, kako so se znašli v daljni Vojvodini in kako izpolnjujejo naša pričakovanja, da bodo na novem mestu pokazali prav tako delovno borbenost, kakor so jo med vojno, ko so se s puško v roki borili za našo svobodo. Zato smo jih letos obiskali, da se podrobno seznanimo z njihovimi uspehi in težavami.
Ko smo nedavno nedeljsko jutro izstopili na postaji v Veliki Gredi, nas je navdajala največja radovednost, kakšno bo. prvo srečanje in kakšni prvi vtisi. Velika Greda je podobna drugim banaškim vasem, katerih značilnost so široke vaške ulice. Lične pritlične hiše varujejo pred hudo vročino in burjo visoke akacije. Svojstveni pečat pa daje Veliki ■> Gredi velika opekarna, ki obratuje v bližini postaje.
Glavna vaška ulica je dolga več kakor kilometer. V prvih hišah prebivajo večinoma Madžari, v sredini Slovenci, na drugem koncu vasi pa živijo Srbi, ki so se naselili tu že po prejšnji svetovni vojni.
V Veliki Gredi živi danes okoli 60 slovenskih družin. Polovica jih je združila svojo zemljo in svoje delovne moči v obdelovalno zadrugo "Toneta Vidmarja-Luke," v kateri smo se najprej oglasili.
Mnogo se jih je vrnilo
Novica, da je prišel obisk iz domovine, je kmalu privabila v zadružni dom precej zadružnikov. Prišel je predsednik Matevž Milavc, notranjski rojak, prišel je blagajnik Vinko Demšar, prišel je predsednik mladinskega aktiva Alojz Jerič, prišla je tajnica Zinka TrboVsek in še drugi. Iz živahnega razgovora se nam je kmalu pokazala slika njihovega življenja in dela. Ugotovitve, ki veljajo za Velike Gredo, veljajo skoraj v celoti
tudi za slovenske koloniste po drugih vaseh.
Slovenska kolonizacija omenjenih banaških vasi ni uspela v polni meri. Številni kolonisti so se vrnili nazaj v Slovenijo. Nekateri upravičeno, ker se niso mogli privaditi podnebju in so bolehali, mnogi pa neupravičeno, ker jih je vodila v Banat špekulacija, da bodo z malo truda dobro živeli. Kakor pripovedujejo sami kolonisti, je med slednjimi nekaj tudi takih primerov, ki bi jih bilo treba ožigosati, ker so s svojim delom in nastopanjem precej pokvarili ugled, ki so ga prej uživali Slovenci med domačini in ljudsko oblastjo.
Po vseh vaseh in tudi v Vršcu so Slovenci takoj ustanavljali ■obdelovalne zadruge, da s skupnim delom čim prej premagajo začetne težave. Teh ni bilo malo in tudi te so delno vplivale, da so se nekateri odločili za povra-tek. Kljub jasnim prednostim, ki jih imajo zadruge, pa je še danes približno polovica družin izven zadrug. Premajhna povezanost med kolonisti kot celoto, pri mnogih tudi prešibka zavest njihove skupne naloge so težave, ki so bile v začetku nujne, še povečale.
"Nikjer mi še ni šlo tako dobro"
Tako so pogoji novega življenja in dela precej presejali slovensko kolonijo in danes so v Banatu ostali le tisti, ki so se izkazali za vredne vojvodinske zemlje in ki se zaradi svoje zavednosti niso ustrašili nobenih težav. Ti, ki so ostali, pa so tudi zmagali in bodo zmagovali.
"Dobro poznam življenje, saj sem delal po Belgiji in Nemčiji, pa mi nikjer ni šlo tako dobro, kakor mi gre tu, čeprav nekoliko boleham. Kdor hoče pridno delati, temu pri nas ni treba skrbeti, kako bo živel. Seveda je I bilo v začetku težko, toda dru-igače niti ni moglo biti. Danes pa smo "že izplavali iz gospodarskih težav in letošnja letina nam bo pomagala, da bomo imeli vsega dovolj," je izjavil zadružnik Potočnik.
Isto trdi Demšar, Zalokar, isto trdi Trbovšek in vsi drugi. Da jim gre dobro, pa kaže tudi lanski zadružni obračun. Saj je najpridnejša družina zaslužila celo 100,000 dinarjev, kar je dobila delno izplačano v denarju, delno pa v pridelkih.
Zadruga "Toneta Vidmarja-Luke" v Veliki Gredi je izrazito poljedelska. Zemlje ima 340 oralov, delovhih moči pa 74, primanjkuje pa ji še živine. Zadružne njive obdeluje brigada, ki je razdeljena na šest skupin. Zadružniki se vedno bolj trudijo,•'da bi svoja polja lepše
tesarja iz Nazareta in krenila z njegove ceste na stranpota, vodeča do zemeljskih blagrov, oblasti in bogastva tega sveta, da to na stvari ni ničesar spremenilo in da se je ljudstvo, ki je ostalo po svoji naravi to, kar je zmerom bilo, oprijelo popolnoma logično drugega socialnega vzora— sledilo je Marksu in njegovim komunističnim idejam.
V Sloveniji, kjer je kot je to aCnkar že povedal, "največja politična stranka slonela na babjeverstvu," je povsem umevno, da so se stare preživele ideje sesule kot slovite Potemkinove vasi. Zato je že Šabec napovedal novo zarjo, ki se je porajala \ času, ko je Osvobodilna fronta vodila junaško borbo proti zunanjim in notranjim sovražnikom ljudstva. To borbo je z vso vnemo podprl ne samo radi svojih k progresu stremečih idej, ampak tudi radi globokega razočaranja nad "nezmožnimi vladami" predvojne Jugoslavije. O tem pravi;
"Partizani se bore proti povratku predvojnih ramer ter proti povratku jugoslovanske zame j ne vlade, ki je bila vlada nezmožnih klikarjev, aro-gantov, apizarjev in kvizlingov, ki jih na važnih postojankah, kakor na primer v Washingtonu, še vedno zastopajo osebnosti, ki so zastopale prej vse jugoslovanske nacifašistične režime." ("Borba za načela v Jugoslaviji." Polemika za A.D. v "E." z dne 5. jan. 1943).
(Dalje prihodnjič)
obdelali in se redno udeležujejo zadružnega dela.	/
Zadruga pa je tudi v drugem svojem delu zelo iniciativna in uspešna. V stavbi, kjer ima svoje prostore, so si zadružniki uredili nedavno lepo dvoranico za svoje sestanke in prireditve. Njen prosvetni odsek je priredil že več prireditev. Igrali so celo "Kralja na Betajnovi," s katerim so v Mariolani tekmovali s tamkajšnjo igralsko skupino.
Uredili so si tudi svojo mehanično in mizarsko delavnico, ki sta prav dobro opremljeni. Mehanično delavnico vodi Martin Petrič, ki je zelo vnet in napreden zadružnik. Zadruga ima svoj čebeljnjak, ki ga vodi zadružni čebelar Jegrišnik z največjo ljubeznijo. Sedaj šteje okoli 50 panjev. Čebele imajo tudi drugi zadružniki, ki so se že v Sloveniji bavili z njimi.
Skupne obveznosti imajo prednost
Zadružniki, kakor tudi drugi Slovenci in kolonisti sploh, imajo skoraj vsi lepe domove. Uredili so si prijetna bivališča, v katera skušajo vnesti čim več slovenske domačnosti. Toda ne zapirajo se vanje, vneto se udeležujejo vsega vaškega življenja. Pri vsaki akciji sodelujejo in slišali smo pohvalo, da so povsod prvi. Svoje zastopnike imajo tudi v krajevnem ljudskem odboru, kjer složno delujejo s srbskimi in madžarskimi zastopniki.
Vneto se udeležujejo gradnje skupnega zadružnega doma, ki bo stal sredi vasi in bo po obveznosti, ki so jo sprejeli, dograjen še pred ■ Kongresom. Pri gradnji se je nedavno izkazala zlasti četrta mladinska četa, ki jo sestavljajo sami slovenski mladinci. Ko smo tisto nedeljo obiskali stavbišče, je bilo na njem vse živo. Pomagali so celo pionirji, ki so podajali in skladali opeko.
Kakor pri gradnji doma, tako so se izkazali tudi pri vpisovanju posojila in pri kontrahaži žitnih presežkov. Že takoj prve dni so prijavili, da bodo vpisali 70,000 dinarjev posojila, kasneje pa so to vsoto nedvomno še povišali. Samo zadružniki so se obvezali za 40,000 dinarjev. Kontrahirali so vsi vaščani brez izjeme. Kontrahirala je zadruga svoje presežke, kontrahirali pa so jih tudi zadružniki in neza-družniki, tako da so bili aktivisti zelo zadovoljni.
Slovenski učitelj Alojz Novak, rojak iz Prekmurja, ki je med kolonisti zaradi svojega pravilnega vzgojnega in političnega dela zelo priljubljen, mi je takole označil, kako se razvija skupno življenje med Srbi, Madžari in Slovenci:
"Najprej naredimo to, kar se tiče skupnosti. Skupne obveznosti imajo prednost. Nato pa izpolnjujemo vsak svoje naloge, vendar tako, da nikoli ne morejo prizadeti pripadnikov drugih narodnosti."
Slovenski otroci imajo svojo šolo. Njihov razred je pod isto streho kakor razred madžarskih otrok. V igri in učenju so se že zelo navezali drug na druge in slišali smo dve madžarski deklici, ki sta že zelo dobro govorili slovensko. Ko bi bilo dovolj prostora, bi bila šola skupna tudi za srbske otroke, kar bi bilo velikega vzgojnega pomena. Zato računajo že tudi s tem, da bodo kasneje zidali novo šolo, v kateri bodo razredi vseh narodnosti.
Prav tiste dni so se slovenski pionirji pripravljali na svojo prireditev ^ z igrico "Zadružni dom." Pri vaji so izvrstno zapeli razne partizanske in narodne pesmi. Učiteljica Eta Novakova, ki poučuje madžarske otroke, je ugotovila; "Slovenski otroci lepo pojejo, madžarski lepo plešejo, srbski pa lepo dekla-mirajo in se tako dopolnjujejo."
V Vršču so Slovenci v skupni zadrugi s kolonisti drugih narodnosti
V	Vršcu, kjer je 82 slovenskih družin, sta se nedavno združili kmečka obdelovalna zadruga "Triglav," v kateri je bilo 37 slovenskih družin, in zadruga "Bosanska Krajina," v kateri so bili dalmatinski, bosanski, črnogorski in drugi kolonisti. Nova skupna zadruga se imenuje "Bratstvo in edinstvo." Njen predsednik je Dragan Gje-nopolec, podpredsednik pa Jože Pahor. Zadruga je pretežno vinogradniška in poljedelska. Zemlje ima nad 1,000 oralov. Tudi njej primanjkuje še živine. Letos bodo gradili veliko gospodarsko dvorišče z raznimi hlevi, tako da bo prostora za 60 krav, 60 konj,y za prašiče, perutnino in drugo žival.
Zadruga je letos mnogo boljše obdelala svojo zemljo kakor lani in zato pričakuje, da bo tudi pridelek znatno večji. Nanj bo vplivalo tudi ugodno vreme, zaradi katerega žito zelo lepo kaže. Težave pa ima z delovnimi močmi, katerih ima premalo. Delo opravljajo zadružniki po brigadnem sistemu; imajo tri vinogradniške, eno poljedelsko eno vrtnarsko in eno živinorejsko brigado. Delajo pomešano pripadniki vseh narodnosti. Brigade so si napovedale tekmovanje, zadruga pa tekmuje kot celota z velikim državnim posestvom v Vršcu "Sonja Ma-rinkovič."
Zadružniki pričakujejo letošnjo letino z največjim zaupanjem. Zadružni blagajnik nam je izjavit:
"Letos jako lepo kaže, da bomo poplačani za vse nazaj."
Tudi v Vršcu se Slovenci aktivno udeležujejo vsega javnega in skupnega življenja. Prosvetno se uveljavljajo v društvu "France Rozman," ki je podružnica osrednjega društva v Beogradu. Priredili so že več priložnostih prireditev, imajo svoj pevski zbor in svojo godbo, ki uživa prav lep sioves.
V	Vršcu so danes tri kmečke obdelovalne zadruge. V kratkem pa se bodo verjetno združile v eno, ker se je prva združitev pokazala kot zelo koristna.
Najštevilnejša slovenska kolonija je v Gudurici
Gudurica leži 10 kilometrov vzhodno od Vršca, tik ob romunski meji. Čeprav so se tudi iz Gudurice vrnili številni kolonisti nazaj v Slovenijo, zlasti Prekmurci, ki so nasedli reakcionarni propagandi, je danes slovenska kolonija v tej vasi še najštevilnejša. V Gudurici živi 110 slovenskih družin, od teh se
jih je 65 združilo v obdelovalno zadrugo "Slogo." Zadruga je predvsem vinogradska, sadjar-ska'an živinorejska. Že doslej je dosegla lepe gospodarske uspehe, saj je lani izplačala v vsej Jugoslaviji najvišje mezde za vsak delovni dan. Lanski vinski pridelek je bil ^rav dober. Pridelali so povprečno po 3,000 litrov na oral. Tudi letos vinogradi ne kažejo slabo, a ker nimajo strojev, jih delo zelo lovi. V zadrugi so tudi kolonisti drugih narodnosti, Makedonci, Madžari in Srbi, tako da šteje zadruga skupno 103 družine. V kratkem pa se bo verjetno združila z makedonsko zadrugo, v kateri je 30 družin.	'
V Gudurici so bile v začetku prav tako velike težave, ne samo z zemljo, temveč tudi z ljudmi, ki se niso zavedali svojih dolžnosti do skupnosti. Toda večina teh je sedaj že odpadla in se tako zadruga kakor celotna vas lepo razvijata. Primanjkuje pa jim delovne sile.
Slovenci se vneto udeležujejo vsega skupnega življenja. Za ljudsko posojilo so se obvezali, da bodo vpisali visoke vsote. Zakonca Krpanova sta se zavezala, da bosta prispevala 100,-000 dinarjev. Imajo tudi svoj pevski zbor, svojo knjižnico, med nje prihaja slovensko časopisje, mnogi pa so si že nakupili radijske aparate.
Zadru'ga gradi letos svoje gospodarsko dvorišče, kjer bo po desetletnem planu stalo nekoč 25 raznih gospodarskih zgradb. Nabavlja si živino, zlasti delovne konje, ki jih zelo potrebuje. Vinske kleti pa imajo že danes velike. Vanje lahko spravijo 80 vagonov vina.
$
Take so najvažnejše beležke, ki smo si jih napravili s pota po banaških vaseh, kjer so nastanjeni Slovenci. Povedo nam predvsem eno: v začetku so bile precejšnje težave, ki so povzročile, da so iz nove skupnosti odleteli vsi, ki je niso bili vredni-Danes je vse to že premagano in slovenski kolonisti, ' ki so vztrajali, so že na poti lepšega in boljšega življenja. —sd-
POGOVOROV GLEDE ITALIJANSKIH KOLONIJ NE BO
WASHINGTON, 6. sept. — Najvišji ameriški uradniki so danes označili sovjetsko zahtevo za obnovo pogovorov glede usode bivših italijanskih kolonij za "propagandno potezo."
Smatra se, da bodo zapadne sile zavrgle zahtevo Moskve, da j se za 15. septembra skliče poseben sestanek zunanjih ministrov, na katerem bi se razmo-trivalo o tem vprašanju.
HOME STUDY LIGHTING IMPORTANT AS 200,000 PUPILS RETURN TO SCHOOL
With approximately 260,000 boys and girls returning to Greater Cleveland schools this month, and the area going oflf daylight saving time on September 26, correct lighting for study purposes should be a major concern of all parents.
Each home study area should be lighted to safeguard eyesight and make it easier for the student to do his work \fell.
A desk or study lamp, with a ■ wide shade and 150-watt bulb to give plenty of glareless light, is recommended. The lamp should be placed so that the bottom of the shade is about at the student's eye level. If the lamp is too high, the student's chair may be built up with pillows. If the lamp is too low, it may be raised by putting it securely on a flat block of wood.
I^amp shades should shield the bulb from the eye, and be white-lined to reflect the light downward. I^amps should be on the left for right-handed persons, and on the right for left-handed persons, so that shadows are not thrown on the work.
A light-colored desk blotter is suggested to cut down the reflection and contrast from a shiny desk top,
Giving the student a comfortable, well-lighted place for study is a most important way in which parents can assist their children with homework. Studying in dim or glaring light is harmful to the eyes. It is claimed that more pupils fail in school work each year because of poor vision than for any other reason.	__
8. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
Ilja Ehrenburg:
TRAGEDIJA iPANIJE
V letih vojne smo pobožno ponavljali besedo: pravica. Takrat nismo toliko žalovali po niiru, nismo vzdihovali po sreči, le pravice nam je bilo žal. De veti maj . . . Spominjam se ti stega svetlega pomladanskega' dne in se žalostno umikam deževnim nalivom in sivim časopisnim vrsticam ž najnovejšimi bi-zojavkami.
Pred petimi leti so nemškim znanstvenikom dohodke zvišali; zaslužili so s topovi, ki so rušili naša mesta, zaslužili so pri J'aznih plinskih napravah, s katerimi so fašisti dušili otroke. Pred petimi leti so Američani pošiljali stalingrajskim herojem brzojavke in razglašali, da je sovjetski narod pripomogel k pravični zmagi.
A danes?
Danes prav isti Američani govorijo, da sovjetski narod ogroža pravico in na banketih prav ^sti Američani nazdravljajo Nemškim znanstvenikom.
. Pred petimi leti so Nemci Sradili "Tovarne smrti", v ka-terih so krvniki mučili in ubijali milijone Židov iz Varšave, Pa. ^iza. Minska, Salonike, Prage in Amsterdama. Pred petimi leti
zveza pomagala vladi španske republike. Angleški konservativci in francoski socialisti pa so sklenili, da bodo Španijo predali fašistom. Tako je Španija prva občutila udarec dveh fašističnih imperijev. Dolgo se je borila, končno pa je le po treh letih neenake borbe, klonila. Ko so Nemci zbombardirali Madrid in Barcelono, so pričeli napadati Pariz in London.
Angleži, Američani in Francozi so se med vojno rotili, da oni po vsem svetu uničujejo fašizem. Vojna je končana, Hitlerja ni več. Mussolini je segnil. V Madridu pa še dalje sedi Franco in gestapovci mučijo španske rodoljube. Washing-tonska gospoda pa vsak dan, kot na tekočem traku govori o zmagoslavni pravičnosti, londonska gospoda, ki smatra sebe za socialiste in pariška gospoda, ki se je pred petimi leti skupaj s španskimi republikanci skrivala za rdečo barvo, vsi opravičujejo generala Franca. Nedavno je BI umov časopis "Populaire" objavil članek iz ameriškega dnevnika o španskih "ječah mučilnicah" leta 1947; zvedeli smo, da v teh ce-
Angleži govorili, da je to Hcah s posebnimi palicami pre
strašen prestopek in bodrili Žide, da bodo kmalu dočakali pra-In Žid je so pravico doča-• • . Leta 1947 je nekaj tisoč nesrečnežev, starčkov, mladoletnikov, žensk z otroki, ki so čudežno ubežali "tovarnam smr-> prišlo v angleške roke. Kaj ®o z njimi napravili demokrati, Sentlemani, humanisti ? Proti 2enam so spustili solzavi plin, starčke pa so pretepavali z gu-'^ijastimi krepelci. Angleži so s Silo odpeljali Žide v koncentracijska taborišča.
Zgodaj smo že marsikaj vide-li in vendar nam ob besedi "špa-®'ja" plane vsa kri v lica. Pred Osemnajstimi leti je hitlerjev-®ka Germanija skupaj z Musso-iinijevo Italijo napadla španski Harod. Tedaj je samo sovjetska
tepavajo jetnike po ustih in ledvicah, jih obešajo za noge, jim obžigajo telesa in, da (navajam "Populaire") zasliševanja vodijo Nemci, ki tudi učijo in ukazujejo.
In tako, dve leti po polomu hitlerjevske Nemčije mučijo hitler jevci ljudi po španskih mestih a francoski socialisti, kateri domnevno hujskajo k tej, do neba vpijoči krivici, napol odkrivajo zaprto špansko mejo in na ta način pomagajo Francu. Kaj ni to izdajstvo pravice? Jaz ne bi dovolil, da bi odprl usta en sam blagorodni govornik, pa naj bo to Američan, Anglež ali Francoz, ne da bi ga preklical z vzklikom: "Gospod, a kako je s Španijo?
Ne vračamo pa se tako
vztrajno k tragediji Španije samo iz ljubezni do pravice; nam je španska dežela draga, mi cenimo njeno visoko kulturo in ljubimo plemeniti španski narod. Španci vedo, da ji ljubezni nismo dokazali samo z beseda-ni, ampak — s krvjo. Junaška dejanja in grobovi so dokazi, ki bodo navduševali španske rodove.
Pred mnogimi leti je mladi sovjetski pesnik Mihail Svjetlov napisal prekrasne verze o Gra-nadi. V usta Ukrajinca — rde-čearmejca, heroja meščanske vojne je položil verze: "Najlepše ime in najvišja čast je v Španiji granadska oblast. Zapustil sem dom in šel v borbo, da bi zemljo v Granari dobil kmet."
Kaj je tedaj pomenila tujcem Granada. Zveneče ime, mesto, kjer se dviga mavrska Alham-bra, znana zaradi trgovine s pohištvom in po nočnih kavarnah. Kmetom granadske province se tedaj o zemlji še sanjalo ni Poezija je večja, če ni napisana, ampak določena v naprej. Spomladi leta 1936 sem videl, kako so se kmetje granadske oblasti dvignili v borbi za zemljo in tedaj so Španci peli pesem, ki so je prevedli v svoj jezik: "Granada, Granada, Granada moja ..."
Pravijo, da je v Španiji bila samo meščanska vojna. Kaj je bila borba francoskih partizanov "tudi samo meščanska vojna? In borba norveških domoljubov proti Quislinku? Je tudi td samo meščanska vojna? V Španiji je živelo ljudstvo in živeli so izdajalci; obstojala je država in peta kolona, republikanska in najemniška vojska. Španijo sta napadli Italija in Nemčija. Podpisan je bil mirovni dogovor z novo Italijo. Govorili so o mirovnem dogovoru z Nemčijo. Toda anglosaksonski miritelji so v Španiji pustili ita- j lijanskega in nemškega ekspo-1
nenta, iterijskega Lavala, madridskega Quislinga-Franca.
Kaj se Američani ne spominjajo klo je postavil na prestol generala Franca? Videl sem, kako so po ozkih ulicah Madrida, Barcelone in Valencije, ki so bile vedno polne otrok, padale nemške bombe. Kri španskih otrok je bilo prvo Hitlerjevo potrdilo. Kaj so Angleži pozabili, da so rušili različni "junkerji", "heinkeli" in "messeri" predno so se pokazali nad Londonom, španska mesta? Spominjamo se Coventryje. Pred njo pa je bila Guernica. Nikoli ne bom pozabil srečanja s fašističnim letalcem, oberlajtnantom Kauf-niannom. Ko so ga vprašali, čemu je bombardiral mestece Pu-etra-Liano, v katerem ni bilo vojaštva, tovarn niti skladišč, je ravnodušno odgovoril: "Preizkušali smo učinek bomb, vrženih iz različne višine." Nisem se začudil, ko sem pet let pozneje srečal oberlajtnanta v Beloru-siji. V svojem početju je bil dosleden. No, kaj naj rečemo o ljudeh, ki so najprej šepetali oberlajtnantu Kaufmannu: — "streljaj, bombardiraj, mi se v te stvari ne bomo vmešavali," potem pa so v Parizu in Londonu glasno preklinjali oberlajtnanta Kaufmanna, danes pa, ko tisoči takih oberlajtnantov mučijo Špance, zopet govorijo o svojem nevmešavanju. Kako naj označimo tako početje? Vihravost? Ne, pač pa hladni račun. Sedaj jim ni nevaren ober-lajtnant Kaufman, bojijo se le španskega naroda.
Med vojno je general Franco častno služil svojim gospodarjem. Oficielno Španija ni pristopila na stran osi, v resnici pa je bila čisto navaden nemški satelit. Iz krvnikov in potepuhov je Franco sestavil "Plavo divizijo" in jo poslal na vzhodno fronto. General Munjos Grande je pobijal novgorodfeke kolhoz-nike, bil poleg pri leningrajskih
Save Used Fats, Says Star
Of "When A Girl Marries"
Joan Davis, star of NBC's radio show, WHEN A GIRL MARRIES, who is Mary Jane Higby off the air, says, "Being a good cook is very, very ■ important when a girl marries. Here is a quick, easy and economical meal which is a delight for any young couiile."
Vegetable Veal Pie
•'4 cup diced celery % cup diced carrots 4 small onions, sliced 2, tbsp. cold water Uaking Powder Biscuits
1% pcvnds veal (> t bis. Hour 1 t.-^p. salt
dash of popper 3/4 cup of used fat boiling water
• Use veal from shoulder, chuŠk or breast;, wipe and cut in 1-inch pieces. Dredge with % cup flour mixed g with salt and pepper, and saut6 in 2 tbsp. fat until well browned, stirring frequently. Cover with hot water and simmer, covered, IV2 hours, or until tender, atfding vegetable's the last V2 hour of cooking. Thicken with paste made of remaining 2 tbsp. flour- and cold water; turn into heated casserole. Roll biseuit doi^h % inch thick, cut and place biscuits on top. Bake in hot oven (450°F.) about 15 minutes or until browned. Approximate yield: Six portions.
"A can of used cooking fat kept handy has many uses during a day s cooking," says Mary Jane. "Make sure you save every drop and use up all its food value, then place it in a clean can and sell it to your meat dealer. You'll be surprised how fast you can fill a container and also ■'ow fast pennies earned from fat salvage add up.'
Joan Davis
blokadah in rušil Puškinove dvorce. Vemo, da španski narod ne odgovarja za dejanja fa-langistov; London in Washington pa odgovarjata: ona sta rešila bandite, ki so obešali ruska dekleta, rešili so generale Este-vana, Infantesa, Munjosa, Gran-desa, Garsijo Navaro, ki so ubijali sovjetske vojake, rešili so generala Franca. Saj ni prav nič čudnega, če je fašist Franco vzdrževal fašista Hitlerja. Čudno pa je, da ameriški demokrati, angleški laboristi in francoski socialisti opravičujejo fašista Franca. Še več, njihovo početje je bolj ogabno kakor čudno.
Drugače pa je živel španski narod, predan navideznim prijateljem, krvavim, tujim in doma-čiiji gestapovcem. Vsa ta leta se je nepretrgoma boril proti fašizmu.
Bil sem na španskd-francoski meji, ko so republikanci zapuščali domovino. Bilo je strašno gledati, kako bežijo vojaki, starčki in cele vasi. Daladierje-va vlada je na mejo postavila
Senegalce, ki niso razumeli, kdo je pred njimi. Premagane, vendar hrabre junake, so prijeli kot krivce in jih poslali v koncentracijska taborišča, ne dosti boljša od nemških. Španci so vedeli, da francoski narod tega ni kriv in dve leti pozneje ni bilo v francoskem pokretu odpora niti enega odreda, v katerem se ne bi od strani Francozov borili tudi španski vojaki.
V Sovjeski zvezi je našlo zavetje mnogo Špancev, predvsem otrok in mladoletnikov. V dolgem spisku odlikovanih partizanov sem med ruskimi imeni nenadoma zagledal: Hose, Juan, Rodrigo, Fernando, Pablo . . . Pomembni Španci so hodili po VolhoVskem močvirju z "buteljkami", naboji in granatami. Po naši zemlji so raztreseni grobovi, ki jih. ne bomo nikoli pozabili. Ne mislim tukaj samo na vojno pomoč: kaj je pomenila peščica junakov v tej gigantski borbi, ki je trajala štiri leta?
(Dalje piihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
I
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
$2163.45
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now.
P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In I Year	In 5 Years	In 10 Year«
$ 550	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.73	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74

^___
Am&'ica's Security is YOUR Seajrify
ENAKOPRAVNOST
This is an oSScIal U. S, Treasury advertisement—prepared uader auspices of Treasn/r X?up*r#OT#a< and Advatlising Coirncn,
^ONE SELIŠKAR:
tRžAŠKA CESTA
ROMAN
(Nadaljevanje)
Kapica uloviš najlažje tako, ^ previdno stopaš za tokom vo-® in čim ga opaziš, počeneš in ^abodes vanj vilice. Trikrake °®ti So si.pastirji sami napravili, . ^ So lovili z njimi tudi v gfob-Jivodi, posebno ščuke. Kapiče ®^iti je bilo nekaj za najmlaj-nabosti z vilicami ribo, ki ^irno čaka na dnu struge, ni ^'kaka spretnost! In kako so jih ^^ali pe^i žerjavici! Ribe so ^cistiii-^ zavili vsako posebej v ^®fuzni list ter jil^ zagrebli v ^^^javico, ki je že mrknila. Ce bilo soli pri roki, so jih po-s pepelom; bile so okusne, ^ posebno slast pa so jim šle, ^9.dar so si k ribam napekli .'Kfoinpirja ali repe.
* Zgodaj spomladi so iskali pod 'grmovjem polž#, ki so imeli še 'zaprte hišice. Pastirji jih niso 'jedli, pač pa so jih nosili v Ljubljano na trg; meščanom je šlo I polžje meso posebno v slast; s j hrenom, pravijo,- je imenitno. Pastirjem pa se je gabilo, j Eh, potem so zalezovali dekle-jta, ki so se kopala niže spodaj pri mlinu. Kadar se je pokazal izza grma tak skuštran nag paj-'cek, so deklice vreščale in stekle iz vode, da je bilo smeha na koše. Sami fantje so se kopali kar nagi, če pa so bile deklice v bližini, so si ovili okoli ledij delovni predpasnik, ki se je potem hitro posušil na soncu.
V hribu so lovili veverice, včasih po ure in ure, ker je ta
šmentana živalca tako urna in spretna. Dokler je, niso utrudili, je niso mogli ujeti. Zdaj, v pozni jeseni, pa šoje! Ni je bolj trapaste ptice, kot je šoja. Na svoj lasten glas se ujame na limani-ce. Cepiš pod vejami in na žve-glo oponašaš njeno kričanje; ko si ujel vsaj dve in ju imaš v vrečici, vrečico samo malce potre-seš, šoje pa ti kriče kakor nore in vabijo v past tovarišice v ho-sti, ki prileti na spretno nastavljene veje in se nalepijo na lima-nice.
Ves blažen je bil Tine ob teh podobah, ki se je z njimi gostil. Zdaj se poslavlja od vseh teh stvari. Poskusil je posnemati šojo, prav dobro se mu je posrečilo. Takoj se je v host-i nad njim oglasila ptica in ko je še nekajkrat zavreščal, se je šoja spustila na drevo prav v njegovi bližini. Kako je bila lepa! Modra peresca v perutih so kakor nalašč za na klobuk. Tak pa gbo-gom, neumnica! Kdo ve, kdaj te bom spet videl? Morda nikoli
več? Ali pa? Srce mu pravi, da se bo moral spet in spet vračati v kraj svoje ljube mladosti.
Zavil je na stezo in šel do samotnega mlina, vedno kraj potoka. Pastirji iz Vrhovcev so pasli tod, travnik pa je bil poln vijoličastega cvetja jesenskega podleska. Ko so ga pastirji zagledali, so ga s srci spremljali, ker so vedeli, da je danes pokopal očeta. Deklice bi mu rade privoščile dobro besedo, pa jih je bilo sram; gledale so v ogenj in molčale. Oh, fantje bi ga poklicali sicer na korajžo, saj so se vrhovški pobje vedno radi pretepali s Kozarčani; takšna je menda povsod na svetu navada, da se mladi petelini zrav-sajo in skavsajo, posebno če so putke blizu.
Tine se ni bal, dasi je bil šibke rasti, zato pa je bil uren in spreten, da se je z nerodnim korenjakom lahko spoprijel. Sila je prav za prav nerodna stvar. Navali in uničuje kakor brez pame-|ti, vsa zaverovana in omamlje-
na od zavesti, da je močnejši od nasprotnika, a kmalu se utrudi. "5ibak nasprotnik pa ima po navadi več soli v glavi kakor si-lak moči v mišicah; ob prvih, aajsilnejših navalih se mu izmakne, ogiba se ga v drncu sem intja, dokler se teleban ne zadiha in utrudi. Potlej pa pb njem!
Tine je že sprevidel, da sila ni vse. Močni gospodarji in nasilni hlapci se sčasoma upehajo, prav tako ritasta živina. Pamet v glavi in srce v pravem mestu je veliko bogastvo, s tem več dosežeš kakor s pestjo in gorjačo. To modrost je nekje pobral, morda mu jo je razlagal berač na cesti, in začuda verno se mu je zapisala v dušo. S to modrostjo se bo še mnogokrat bojeval, moči mu daje in veliko upanja v srečo, ki je prav za prav še nikjer ni. Železnica je le prispodoba njegove sreče. Eh, da imaš le podobo, da vsaj veš, kakšna je ta sreča, pa imaš že kažipot, po katerem se ravnaš, da prideš zares db nje.
Po lesenem koritu je bila speljana voda iz struge na mlinska kolesa, ki so se počasi vrtela; iz mlina je bilo slišati ropotanje stop in šelestenje sit, pod oken-:em pa je bilo naslonjenih ob zid nekaj vreč moke. Ni se mogel premagati, da ne bi stopil v mlin. Kolikokrat je nosil sem žito v mletje! Ozka pot je peljala med mlinom in mlinarjevo stanovanjsko hišo, pod cesto je ležal graščinski park tiho in zapuščeno, le dva konja sta se pasla in žrebe, ki je kdaj pa kdaj poskočilo, zbezljalo po parku okoli dreves in se spet umirilo ob kobili; iztegnilo je skuštrano glavo pod njen trebuh in se oteščalo za svojo veselo in brezskrbno igro.
V mlinu ni bilo žive duše. Sladek vonj p6 moki je bil razprostrt po vseh kotih, sito je trepkalo enakomerno svojo enolično pesem, v vrečo je curljala pšenična moka, iz katere bodo pekli gospodarji za božič gibanice in potice. Dva velika mlin-
ska kamna sta se vrtela in zrna so padala v njuno korito; vse je bilo leseno, že začrnelo, velika pajčevina je visela od stropa kakor bela, drobno tkana tenčica, saj je bila vsa posuta z najbolj drobnim prahom od moke, ki je silil v nosnice. Sredi mreže je sedel velik pajek križevec in Tine je pihnil vanj. Pajek je padel v globino, pa je obvisel na nitki, ki si jo je bliskovito stkal med padcem. Tine je urno napravil s prsti dve figi, ju pomolil pajku ter mu zagodel:
"Pajek križ-kraž,
nikar me ne draž,
reši nas vic,
prinesi potic,
pojdi v nebesa, -prinesi kolesa,
da se bom peljal v svet raj." (Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in donta!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8. septembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Kaj pa, če voda zamrzne v hladilniku — kaj potem? — Kakšen odklon je pa pri hudem vetru? Kako pa je tole, tovariš Bunčuk ? — ga je obkladala z vprašanji in pričakujoče upirala vanj velike črne oči z neza-upnim in toplim bleskom.
V njeni pričujočnosti se je počutil nekako tesno; kakor da bi si hotel povrniti za to utesnjenost, je od nje še več zahteval; bil je izrazito hladen, toda občutil je nekaj vznemirljivo nenavadnega, kadar je zjutraj ob pravem času, natančno ob sedmih prihajala v klet, zmrz-Ijivo vtikala roke v rokave zelene podložene bluze in drsala s podplati prevelikih vojaških škornjev. Ni bila veliko manjša od njega, polna tiste jedre pol-note, ki je lastna vsem dekletom, ki so zdrave in telesno delajo, morebiti malo upognjena in skoraj celo nelepa, če bi je velike, močne in divje oči ne polepšale.
Te štiri dni je skoraj ni nikoli pogledal natančneje. V kleti je bilo temno, da bi jo bil težko, pa tudi utegnil n i nikoli opazovati njenega obraza. Peti dan zvečer sta odšlo skupaj. Ona je šla prva; ko se je vzpela na vrhnjo stopnico, se je obrnila k njemu z nekim vprašanjem. Bunčuk je na tihem zastokal in se ozrl nanjo v, večerni svetlobi. S privajeno kretnjo si je popravljala lase, čakala na odgovor z malo nagnjeno glavo in ga od strani gledala. Toda Bunčuk je preslišal; počasi je stopal po stopnicah, stiskalo ga je sladko boleče občutje. Njej so od napora (bilo je težko popravljati lase, ne da bi si odvezala ruto) skoraj drhtele rožnate nosnice, presijane od zahajajočega sonca. Poteze ustnic so bile moške in hkrati otroško rahle. N a dvignjeni zgornji ustnici ji je temnel droben puh, ki je še razločneje poudarjal motno belino polti,
Bunčuk je nagnil glavo kakor pod udarcem in dejal šaljivo slovesno:
—	Ana Pogudko . . . strojni-čar številka dve, lepa si kakor pravljica!
—	Neumnosti! — je rekla
trdno in se zasmejala. — Neumnosti, tovariš Bunčuk! .... Sprašujem: obklej pojdemo na strelišče ?
Spričo nasmeha j e postala preprostejša, dostopnejša, bolj zemeljska; Bunčuk se je ustavil ob njej; presenečeno je gledal v konec ulice, kjer je visoko viselo solnce, vse preplavljalo s škrlatno povodni jo, in tiho odvrnil:
—	Na strelišče? Zjutraj. Kam greš? Kje stanuješ?
Imenovala je neko predmestno ulico. Odšla sta skupaj. Na križišču ju je došel Bogovoj.
—	Bunčuk, poslušaj! Kako se jutri dobimo?
Spotoma je Bunčuk pojasnil, da se bodo zbrali za Tiho ho-sto, tjakaj bosta Krutogorov in Hviličko pripeljala z izvoščkom strojnico; zbor je ob osmih zjutraj. Bogovoj je šel z njima dve četrti, potem se je poslovil. Bunčuk in Ana Pogudko sta šla nekaj trenutkov molče. Ošinila ga je po strani in vprašala:
—	Ali ste kozak?
—	Sem.
—	Bivši častnik?
—	Eh, kakšen častnik neki!
—	Od kod ste doma?
—	Iz Novočerkaska.
—	Ste že dolgo v Rostovu?
—	Nekaj dni.
—	In pred tem?
—	Bil sem v Petrogradu.
—	Od katerega leta ste v stranki ?
—	Od tisoč devetsto trinajst.
—	Kje pa imate družino?
—	V Novočerkasku, — je naglo hlastnil in proseče stegnil roko: — Počakaj, naj jaz vprašam: ali si Rostovčanka?
—	Ne, rojena sem bila v Je-katerinoslavščini, zadnje čase pa sem živela tukaj.
—	Zdaj bom jaz spraševal . Ali si Ukrajinka?
Za sekundo se je obotavljala, potem je trdo odgovorila:
—	Ne.
—	Judinja?
—	Da. A kaj? Me nemara je zik izdaja?
—	Ne.
—	Zakaj pa si potem uganil, da sem Judinja?
Poskušal je ujeti korak, zato je skrajšal prestop in odgo voril:
—	Po ušesu, obliki ušesa in oči. Sicer pa imaš malo svoje narodnosti ... — Pomislil je in dodal: — Lepo je, da si pri nas.
—Zakaj? — se je pozanimala.
—	Vidiš: Judje so na slabem glasu in mislim, da marsikak delavec tako misli — saj sem vendar sam delavec, — je mimogrede pripomnil, —, da Judje samo vodijo, sami pa ne gredo v ogenj. To ne drži in ti z ble-stečim zgledom zavračaš to zmotno mišljenje. Si se kaj učila?
—	Sem, lani sem dokončala gimnazijo. Kakšno izobrazbo pa imate vi? Zato sprašujem, ker pogovor izpričuje, da niste iz delavskih vrst.
—	Veliko sem bral.
Hodila sta počasi. Namenoma je krožila po stranskih ulicah, na kratko govorila o sebi in ga nadalje spraševala o Kornilov-Iji vstaji, o razpoloženju piter-skih delavcev, o oktobrskem prevratu.
Nekje na obali so se mokro razlegnili streli iz puške, odsekano je zmotila tišino strojnica. Ana ni pozabila vprašati:
—	Kateri sistem?
—	Louis.
—	Kateri del jezmena je že izpraznjen ?
Bunčuk ni odgovoril, občudoval je pomarančasti, s smaragdnim sinjem posuti stožec žarometa, ki se je kakor roka stegoval od zasidranega vlačilca do vrha večernega neba, zardelega od večerne zarje.
Ko sta tri ure hodila po praznem mestu, sta se razšla pred hišo, kjer je stanovala Ana.
Bunčuk se je vrnil domov, bilo mu je toplo od nezavedne notranje zadovoljnosti. "Dober tovariš, pametno dekle! Lepo sva se pomenkovala in še zdaj mi je toplo pri srcu. Posurovel sem zadnji čas, a prijateljsko občevanje z ljudmi je nujno potrebno, če ne, otrdi# kakor vojaški prepečenec ..." — je premišljeval, sam sebe slepil in se zavedal, da se slepi.
Abramson, ki se je ravnokar vrnil s seje vojaško-revolucio-narnega odbora, ga je začel spraševati o pripravljenosti strojničarjev; med drugim je vprašal tudi o Ani Pogudko:
—	Kaj je z njo ? če ne ustreza, jo lahko porabimo za drugo delo, jo zamenjamo.
—	Ne, kaj pa misliš! — se je preplašil Bunčuk. — Zelo vrlo dekle!
Občutil je skoraj nepremagljivo željo, da bL se pogovarjal o njej in vzdržal se je samo spričo velikega napora volje.
6
25. novembra so bili opoldne pritegnjeni iz Novočerkaska Ka-ledinovi oddelki. Vzdolž železniške proge, po obeh straneh nasipa, so šle tenke vrste častniškega aleksejevskega oddelka. Na desnem krilu so se gosteje premikale sive postave kadetov. Partizani Popovljega oddelka so obšli rdečo ilovnato grapo na levem krilu. Nekateri, od daleč vidni kakor drobcene sive kopič. ke, so poskakali v jarek; prebijali so se na drugo plat, se usmerjali, se ustavili in spet stekli.
Med rdečegardističnimi strelci, razpostavljenimi po nahiče-vanjskem okraju, je. bilo čutiti zaskrbljen nemir. Delavci, mnogi prvikrat s puško v roki, so okušali strah; plazili so se sem ter tja in si mazali črne površnike z jesenskim blatom; drugi so dvigali glave; ogledovali so oddaljene, spričo razdalje zmanjšane postave belih.
Zraven strojnice je bil v strelcih Bunčuk je zamenjal svoj bedasti površnik s plaščem, v katerem se je počutil privajeno in mirno.
Začeli so brez povelja streljati. Niso vzdržali napete tišine. Komaj je počil prvi strel, je Bunčuk zaklel, vstat v vso višino in zakričal:
—	Ne-haj-te! . . .
Njegov krik je preglušilo
drobno škrebetanje strelov i n Bunčuk je zamahnil z roko; poskušal je prevpiti streljanje, ko je poveljeval Bogovoju: "O^pnj!" Ta se je prislonil k orožju z nasmejanim, a prstenim obrazom in položil prste na ročaj prožila. Znano drdranje strojnice je Bunčuku prerešeta-lo sluh. Za trenotek se je ozrl proti nasprotnim strelcem, ki so polegli, poskušal oceniti zadetke, potem pa je planil pokonci in stekel vzdolž strelcev k drugim strojnicam.
—	Ogenj!
— Saj ga dajemo! . , . Ho-ho-ho-ho! — je zavijal Hviličko in obrnil proti njemu preplašen in
niso bili povsem zanesljivi fantje. Bunčuk je stekel k njim. Na pol poti se je sklonil in pogledal skozi luknjo: v rosnih krožcih stekel je bilo videti migljajoče sive kupčke. Od ondod so sprožili razločno, rešetajočo salvo. Bunčuk je padel in že leže sprevidel, da tretja strojnica napačno meri.
— Niže! Vragi! ... — je zakričal, se previjal in se plazil vzdolž strelcev.
Krogle so žvižgale blizu nad njim mrtvaško pesem. Alekse-jevci so streljali pravilno kakor na vajah.
Ob strojnici, ki je neumno visoko dvigala nos, je ploskoma ležalo moštvo: vodja Grk Miha-lidze, ki je vzel previsoko tarčo, je brez prenehanja drdral in zapravil cel kup jermenov; zraven njega je krehal prestrašeni, pozeleneli Stepanov; za njima je vtaknil glavo v zemljo, se skrčil kakor želja in se komaj dvigal na stegnjenih, razkoračenih no-
gah železničar, prijatelj Kruto-gorova.
Bunčuk je odrinil Mihalidze-ja, se dolgo- mrgodil, iskal tarčo, ko pa je usekal, ko je strojnica zataktakala in se mu enakomerno zatresla pod rokami, so se pokazali tudi uspehi: gruča kadetov, ki se je prebijala v teku na drugo plat, se je usula s pobočja nazaj in zgubila enega na ilovnati čistini.
Bunčuk se je vrnil k svoji strojnici. Bledi Bogovoj (na licih so mu močneje modrele lice smodnika) je ležal na boku, bruhal kletvine in si prevezoval v meča ranjeno nogo.
— Streljaj, hudič te vzemi! ... — je rjul ognjenordeči rde-
čegardist ležeč vštric njega dvigajoč se na vse štiri. — Streljaj! Ali ne vidiš, da se bližajo

(Dalje prihodnjič)
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM PRI MIRNI DRUŽINI. Vpraša se na 1062 E. 67 Si.
MLADA DVOJICA
išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita najraje v st. clairskem okrožju, od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311.
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., , 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorino slovensko
Sobo se odda v najem'"
poštenemu moškemu. Dobi tudi hrano.
Vpraša se na
1393 E. 32 St.
srečen obraz.
Ob tretji strojnici od sredine
CLEVELAND
RAZSTAVA
JEDIL in DOMA
SE OTVORI JUTRI
$10,000 v nagradah
Public dvorana
9. SEPT. do 17.
DNEVNO 1. - 11. ZV. Vstop. 50c—Zaprto ob nedeljah
Nakladalci tovora
Tovorni nakladalci za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur.
Vpraša se za
Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9th & Broadway
' Razpis službe
OSKRBNIKA
Direktorij
"Slovenskega delavskega doma" 15335 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio
RAZPISUJE SLUŽBO OSKRBNIKA SLOV. DEL. DOMA
Oskrbnik ima mesečno plačo s prostim stanovanjem petih sob, gorkoto in razsvetljavo. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na predsednika direktorij a.
V prvi vrsti se bo vpoštevalo prošnje delničarjev. Pismene prošnje morajo biti potom pošte poslane na urad tajnika najkasneje do 15. septembra,
Direktorij Slov. del doma, Vincent Coff, tajnik
&

Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo prevzeli znano mlekarno
ROSBDALE DAIRY
1083 EAST 68th STREET
katero bomo vodili skupno pod imenom
CLOVER DAIRY
1003 EAST 64th STREET
Se priporočamo vsem sedanjim, kakor tudi novim odjemalcem. Vsem jamčimo točno postrežbo. Pri nas dobite vse mlekarske izdelke.
Joseph Meglich in Sinovi
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrsi radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
1883
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri soprog in oče
Louis Ivane
ki je po daljši bolezni previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 4. julija 1948.
Dragi pokojnik je bil rojen dne 3. junija 1883 v vasi Žude-Ortenek pri Ribnici.
Pogreb pokojnika ae je vršil dne 7. julija 1948 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po sveti maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga ob asistenci čč. gg. Rev. Franc Ga-brovška in Rev, Victor N. Tomca smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
V prijetno dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika preyidel z svetimi zakramenti, opravil pogrebno sveto mašo zadušnico, ter pokojnika spremil iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, in potem na pokopališče, vse do njegovega groba. Za vse to naš iskreni Bog plačaj!
Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Franc Gabrovšku in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sveti maši.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi oni številni, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozalj-šali, ko je počival na mrtvaškem odru.
Enako iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje zahvala vsem, ki so dali avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj njegove duše. Dalje vsem onim, ki so se udeležili pogreba ter spremili pokojnika vse do njegovega groba.
Hvala društvom sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Lipa št. 129 SNPJ in Jugoslav Camp št. 293 WOW za vse, kar so dobrega storili.
^Zahvala bratrancema.Jos. in Anton Ilc v Canadi, ki sta prišl^ na pogreb.
Posebej se še zahvalimo Mr. in Mrs. Smalc za vso pomoč tekom bolezni pokojnika, ki sta jo nudila in natn 8 tem veliko pomagala.
Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Ti pa, predragi soprog in ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir v družbi izvoljenih. Bog Ti daj sveti raj in, da se enkrat snidemo tamkaj vsi nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY IVANC, soproga LOUIS, mL, sin ALBINA poročena HAURY, hči JANICE, vnukinja
Cleveland, O., 8. septembra 19^8