Posamezna številka 30 vinarjev. S'BV. 281. v umni. v petek, ie 6. decembra isii Leio KLVI. mm V«l|s po polti t sa U Kto lato ur4 .. K SO* -n ea «mm „ .. m 4 90 M ■•mAI|« Mlolnta. „ »5 — ca Mtole iBocamerv. „ W - f L|abl|aol o« ta mu teto upr»| dom t tfr~ m m mu .. t 4-— T urni umni ■•iiftte „ I N ■ Soboto* Izdajat cm ta Ml. teta.....E tt*M m lomiti« Mlolatao. m 12-— « ostalo iMasmstv*. a II — mmam tnseratli ifi«« ■..atolpaa petlrvrsbi (M ■■ Mrak« la 8 um vU.li tU o|o prostor) n aucral .... p. »o * M hm- ta v*6krat . , (9 „ pri f.Affk uro6tllk *rin«r*a pop«'* P* »»flinri Vil aofcotak O volni drli v r .',!» Poslano i —~rm Kaostolpas poutvrsla K i likala imI Iu Inunli it-4.1). la branike, ah 1 art pop. l»*aa lata. prilega tmi r«« MT Brstalitv. ). * Kopitarjevi ailal itn. l/m. Boieplsl m a. vračajo; a.iruklraaa pisan m a« cn itpralanaja. — Orodslikoga teleiona itev. 50- oa Političen list za slovenski narod. Oprarmlitv. j. v Kopitarjevi allol it (L - Sate Ctii krullilo. avitnjska »t 24.787, ignU tLfitl, a--kar». it 7581 — Opravolikaga taistem* it M Orli In Sokoli. Dne 30. oktobra t. 1. je »Slovenec« objavil članek »Zopet — bratje«. Pisatelj tega članka govori o Orlih in Sokolih ter se z navdušenjem spominja dni, ko so OrK in Sokoli skupaj manifestirali. To je bilo dne 20. septembra 1908 in čez dolgih 121 mesecev zopet, ko so dne 29. oktobra 1918 Sokoli in Orli zopet skupno nastopili. Članek je pisan pod vtisom tega dne in takoj drugi dan tudi objavljen. V članku pisatelj samo navdušeno omenja manifestacij: »Naš dan je to, dan rdečih srajc, dan avantgarde naroda, dan onih, ki naj še naprej dramijo mili naš narod iz •mrtvelosti in ga vodijo k vztrajnosti, enakosti, bratstvu! Dalje pravi člankar: »Bodrilo oaj nam bo k novemu delu, delu ljubezni, skupnemu delu ljubezni za svoj mili narod! Ločijo nas razlike svetovnega naziranja, pripadnost k vsem trem slovenskim strankam. A le to! V delu za narod, za Jugoslavijo bodimo edini, bodimo le bratje, nič več, nič manj. In to naše skupno delovanje ostani trajno. Le iz edinosti bo ostala močna Jugoslavija, nepremagljiva!: Dalje: »Ločijo nas ideje, a druži skupna ljubezen do naroda.« Že par dni po objavi tega članka je priobčil »Slovenec-« izpod peresa istega pisatelja članek pod naslovom: »Bratom Orlom in Sokolom v premislek.« V tem članku objavlja pisatelj že nekaj praktičnih nasvetov za nekako združitev oziroma skupno delo med Orli in Sokoli. Glede načelnega stališča pravi pisatelj: ln če smo prišli tako daleč, da smo ustanoviti Narodni svet, zakaj ne bi tudi med Orli in Sokoli poskusili napraviti nekaj skupnega. Ne vse, ker to ne gre. Kajti noben pristaš ne bo zapustil svojih idej na ljubo svojemu nasprotniku in zavzel njegovo politično in svetovno naziranje. A ravno Orli in Sokoli imajo •ebroj stvari na tehničnem in narodnem po-fju, ki bi bile lahko skupne.« Dalje izvaja člankar: »Za danes omenim le dvoje, kar naj bi nam bilo skupno: Tehnični odsek in strokovno glasilo. Mislim, da ae bo nikogar, ki bi mi v tem oziru mogel oporekati.« Pisatelj govori potem podrobno, kako si misli skupno delo na tehničnem polju, Konečno pravi pisatelj: »Želim, da bi bratje obeli organizacij povedali svoje mnenje, cla s tem razbistrimo položaj in ugladimo pot do skupnosti.« Kolikor je meni znano, se je po obiavi teh dveh člankov med Orli in Sokoli zasebno dovolj razpravljalo o predlogih, stavljenih v teh člankih. Tudi predsedstvo Zveze Orlov je imelo priliko čuti tozadevno različne glasove. Tudi na sestanku Orlov, ki se je vršil dne 17. novembra t. L, se je dotaknilo to vprašanje. Brez ozira na to je bila sprejeta na tistem sestanku resolucija, v kateri se povdarja, da se načelno za organizacijo Orlov ni nič spremenilo in da bo Orlovska organizacija tudi v naprej korakala odločno za svojim praporom. Torej Orli so sklenili, da od svojih načel ne opusle v novih razmerah niti za las. Pisatelj obeh prej omenjenih člankov je tudi v svojih člankih povdarjal, da ni pričakovati, da se ne sme zahtevati, da bi ta ali ona stran od svojih načel kaj popustila. Zato nastane za Orle in Sokole vprašanje: Ali je b: predlagano skupno tehnično delo mogoče? Zveza Orlov tozadevno še ni zavzela svojega stališča, ker ji tozadevno ni prišlo do danes še nobeno oficijelno vprašanje od katerekoli merodajne strani. Dokler ji isto ne pride, se Zveza Orlov tozadevno tudi ne more izjaviti, pač pa lahko priporoča svojim odsekom, zlasti vaditeljskim zborom istih, da o tem vprašanju premišljujejo, ker je lahko mogoče, da bo kmalu treba i o tem zavzeti Zvezi Orlov odločilno stališče. Zveza Orlov se tozadevno do zdaj še ni odločila, ona ni ne za in ne proti, ker se samo na podlagi misli, objavljenih v člankih nepoznanega ji pisca, ne more izjaviti. Zveza Orlov do danes ne ve, če se Slovenska Sokolska Zveza s takimi predlogi sploh strinja in če je ista sploh pripravljena o tem razpravljati. Dokler a se tega ne ve, bi bilo za Zvezo Orlov rezuspešno o tem razpravljati. Zato zveza Orlov zdai čaka v pripravljenosti, da ji bo morda treba zavzeti stališče. Eno pa Je gotovo, da je vsaka žrtev glede načel Zveze Orlov od iste nesprejemljiva. Gotovo tudi od strani Slovenske Sokolske Zveze, in da bo treba najti, oziroma dati tudi potrebnih garancij, da se tozadevno ne bo niti poskušalo slabiti eno ali drugo organizacijo. Do praktične rešitve tega vprašanja bi prišlo le nastopno: 1. Slovenska Sokolska Zveza naj bi se izjavila, če je sploh za skupno tehnično delo v smislu nasvetov, objavljenih v gori navedenih člankih. 2. Zveza Orlov bo morala storiti isto. 3. Če bosta oba odgovora pozitivna, bo treba izvoliti oziroma določiti iz obeh zvez poseben odsek, katerega naloga bo, pečati se podrobno s tem vprašanjem. V pojasnilo je treba še pripomniti, da je Zvezi Orlov znano, da gori navedeni članki, objavljeni v Slovencu«, niso izšli iz orlovskih vrst. I. Podlesnik. Zediniena Jugoslai Zborovanja delegatov »Narodnega veča«-. Beigrad, 5. decembra. Delegati »Narodnega veča« se posvetujejo vsak dan med seboj in s člani kraljeve srbske vlade, ki so že tukaj. Razpravljajo o vprašanjih, kako naj se uredi in predloži državnemu svetu cela vrsta zakonov o ustavi, osebni svobodi, odpravi plemstva in raznih naslovov, o izvršitvi agrarne reforme, o carinskem vprašanju, o skupni vojski, o čim širši in popolnejši demokratizaciji, o prehodnem gospodarstvu, o likvidaciji skupnih zadev v bivši Avstriji-Ogrski in o drugih vprašanjih, posebno pa o ureditvi južnih, zahodnih in severnih mej. Nadalje pripravljajo delegati vse, kar je potrebno za mirovno konferenco, da bo lako vse urejeno za brambo naših interesov. Posvetujejo se tudi o sestavi 1. državnega ministrstva SHS. Vprašanje avtonomije rešeno. Beigrad, 5. decembra. Včeraj se je v naši delegaciji pod predsedstvom dr. Korošca ugodno rešilo vprašanje avtonomije. Danes se nadaljuje razprava o sestavi državne vlade in določitvi delegatov za mirovno konferenco. Aleksandra se klanjajo. Beigrad, 5, dec. Pisarna »Narodnega Veča« poroča: Regent Aleksander je prejel brzojavne poklonilne pozdrave od glavnega odbora »Narodnega Veča« za Bosno in Hercegovino iz Sarajeva, od »Narodnega Veča « iz Mostarja in od dalmatinske deželne vlade v Splitu. Dr. Brejc in dr. Cankar pri Aleksandru. Beigrad, 5. dec. Pisarna »Narodnega Veča-^ poroča: Slovenska delegata dr. Brejca in dr. Cankarja jc sprejel prestolonaslednik Aleksander v avdijenci z največjo ljubeznivostjo. Delegata str. mu kot člana najmočnejše politične stranke na Slovenskem, Vseslovenske Ljudske Stranke, izročila pozdrave slovenskega narocki. Prestolonaslednik se jc toplo zahvalil za izročene pozdrave in se v živahnem pogovoru zanimal za meje jugoslovanske države nasproti Nemcem in Italijanom. Pašič v Dubrovniku. Beigrad^ 5. decembra. Semkaj se poroča, da je prispel danes zvečer ministrski predsednik Pašič v Dubrovnik. Po proglasitvi zedinjene Jugoslavije. Nova Gradiška, 5. dec. Včeraj je bilo pred tukajšnjim vojaštvom proglašeno ujedinjenje kraljestva SHS. Moštvo je to sprejelo z burnimi ovacijami. Zagreb, 5. dec. »Narodnemu Veču« prihajajo neprenehoma iz vseh krajev domovine brzojavni pozdravi o priliki proglasitve narodnega ujedinjenja. Največ pozdravov je iz Bosne in Hercegovine. Zagreb. 5. dec. Danes zjutraj je bil slovesni »Te Dcum < v katedrali o priliki progla-sitve jugoslovanskega kraljestva. Slovesno i mašo je cel metropolit nadškof dr. Bauer. Na- j vzoči so bili vsi politiki, uradniki, veliko me- ! ščanov, ljudske in srednje šole in vseučilišče, i Po maši so se vršile manifestacije. Na vseuči- 1 liščn eni trgu jc bilo z vseučiliščne rampe več lovorov, od katerih je bil posebno simpatično prejet govor nekega mladega istrskega du-[ovnika. živež za Slovenijo iz Hrvatske. Zagreb, 5. decembra. Včeraj je prišla v Narodno veče deputacija slovenske Narodne vlade iz Ljubljane, ki bo konferi-rala glede uvoza živeža v slovenske kraje. Stvar bo ugodno rešena. Židje na Hrvatskem agitirajo. Zagreb, 5. decembra. »Narodna Politika« poroča: Kakor nam cd zanesljive strani poročajo, agitirajo židje po celi Hrvatski in Slavoniji z vso silo za republiko. Trudijo se priti pred vsem v zvezo z delavci in vojaki. Francozi v Senju. Senj, 5. dec. Danes ob 10. uri dopoldne je dospel v luko en francoski rušilec. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. SBovenci zasedajo ogrsko Slovsniio. Budimpešta, 5. decembra. (Lj. k. ur.) Listu »Pester Lloyd-< poročajo iz Čakovca LISTEK. t Stojami Mntonijeviču. Tužni pratioci!* Burite svoje tužne poglede na ovuj sveti od ar, pogledajte ovo hladno telo, koje sada loži nepomično, liez snnge i života, koje liči na tnmmornu staturu, nn kojoj je nevidljiv vajar vešto izrazio smrt. Indiferentnost čitamo na ovom bledom licu, koje je nekada izražavalo sve: i radost, i tugu i gnušanjo i dopadanje. .Toš kao mali na majčinim grudima, on se radovao majčinoin pogledu i plakao bi, kada bi bio lišen njega; kao dečko zažurenih obraščida on je jurio, igrao, zanosno rasipa-juči radost., koju je iz igre crpeo i gnušao sc priča, u kojima sc osudjivahu ljudi bez časti, puni nedopuštenog egoizma. Ali sve je to bilo nogdn, kada je u toj Itladnoj stntui kucalo nošto kao mali motor, nošto Sto je huktalo i kretalo napreil svaki deo ovogu, sada, klonuloga tela; to je bilo on-rta, kada so klicanjem tog miadog motora izražavalo na licu zadovoljstvo od života i strah od smrti. Sada... svega boga nema, jor je mali motor prskno, osečajuči preternnu ljubav in sreču, tugu i bol. Ovo je srce prestalo, dn kucn posle za-vršenog volikog dela, a Vi i ne znate za plamen, koji je zatnlasavo i pokretao najvnžnije arterije ovog jedinog izvora života. Dn li je to plamen, koji u obično dane obuzimo obične ljudp; cla li je to plamen erotične ljubavi i drugih zemaljskih uživanja? Ne, drage sestre i brado, to je nacionalni plam, plnm gne- • Posmrtni govor prilikoin smrti Stojnna \iitonijevida, rez. peš. porotnika, koji j« (tržno rež. peš. potporučnik Dušan Jankovie kod kapele, u kojoj je telo pokojnikovo ležalo, a na dan 28. nov. 1918 erod. va prema neprijatelju, koji su od tolikih ve-kovtt tlačili našu braeu; plam gnušanja prema nedelimn, koja su predstavnici srednjeve-kovne tiranije činili, odzimajuči nušoj bradi slobodu i pravo. Eto, to je bio poslednji i najveei plamon, koji je obuhvatao grudi ovog vrlog Srbina, čija sil dela uvenčana lavorim vencem, okrašenim našim najlepšim uspomenama; a na kome če stojati napisano za večita vremena: 1 on je dao život svoj i krv svoju, da bi to-molji naše mile otačbine bili čvršdi. Pet stotina i više godina patiln su naša brača pod turškim jarmom, pot. stotina i više godina odkucavala su naša srca žel ju, da spn-semo svoju bradu, i ta nam želja bi ostvarena sa prvim zracima oktobarskog sunc.a 1912tog ondn, kada je naš sedi kralj poneo luču slo-boclo i prava onim srpskim krajevimn, u kojima dromaše turški mrak. Tu, odrnah za kraljem kretule su so srpsko čete, a u njihovoj sredini pod kišoin kuršomn i granata, pun naeionalnog ponosa i ljubavi prema svojoj potištenoj bradi, veselo se kretalo ovo hladno tolo, koje pred nama tako ukočeno leži. Njegovo neustrašivo držanjo, podžavnno težnjom da spase svoju braču od lannea i stoge, ulivalo je respekt onima, na i ijem je čelu on Btajao, a ostvarenju naših nacionalnih ideala, to držanjo predskazivalo je blisku bududnost. Uskoro nostalo turskog nasilja, ubizo je zgasnuo topovski plamon, da bi so u toplom junskom jutru prelomio nov pucanj, koje jo objavio neverstvo nebrade Bugara, koji nas, zavedeni austriskirn feldmur.šalom a svojim svojo brače. I ovde je naš dragi Stojali bio medj onima, koji su branili braču oslobodjonu krvlju sveje brače. A onda su, posle tmurili i nozvesnili dana, nustro-madjarski kuršumi zasvirali pos-mu smrti; kada su, posle sramne predigro, potomci Tevtona. i llunn napali na našu malti zomlju, i kada se kroz zveket okova čuo jači vapaj nnše drage brnčo, ponovo so zaigralo ovo. -odn mirno srce. ponovo io buknuo pln- j men, koji je sagoreo jedan deo lanaca, kojini i su naša mila brada s ove strane Save i Du-nava bila okovana. Krenuo je u ovaj sveti boj. za postignuče najvišeg ideala, za postignuče onog ideala, za kojim smo svi tako dugo čeznuli a koji nam jo eto sad na horizontu veliki i jasan kao zažareno majsko sunee. Neprijateljskim kuršumom bio je dva puta pogodjen, od kojiti mu drugi zadade tešku povredu pluda, povredu, koja je pri-premila toron za tuberkulozi!, od koje je, prok-njure, rano, dok bledi sunčani zrak još nije probio tešku koprenu tmurnog jeaenjeg' dana, tilio iždahnuo, isto onnko tiho kako je do pro ktutkog vremena i živeo u ropstvu onih istih, ko.ji mu i smrt prouzroči A sada... evo me k tebi, dragi moj dru-žo, ovo me da, nad tvojim mrtvim telom. izrazim bol svoj i naših drugova, bol, koji u ovomo trenutku, razdiro našo grudi i koji je u toliko veči, ukoliko te gubimo sada, kada jo delo, koje smo svi započeli, na kom smo svi za vršili, potpuno gotovo. Mi te vlažnim očima ispracamo. Podji putem večnosti, pntem raja, u koino so mili-oni naših milih i dragih šetaju i vesele! Pozdravi ih i reci, da su uspomono na njih i njihova dola velike i večno! Iteci im, da je svet dobio slobodu i pravo; da im milioni zahvalne brade klicu: slava! Reci im, da če potomci njihovi gordo i zahvalno govorili o svojim velikim proteima, koji žrtvovašo zemeljska blaga i zadovoljstva za dobro svogn potomstva! t knži im na krupne rodove veliko istorije, u kojima- do njihova imena, vaša imenn blistati sja jom jarkoga sunca. Oni de te, dragi Stojane, dočekati tamo, a ti kreni putem zasutim cvedem. kroz vnzduh ispunjon mirisom tamjana i izmirne, kroz spalir nevinih heriivino, čiji do ti hor da za- bmji. Večnajn pamjat... a zn vreme ove tužne posme mi to ispradnmo sa: Slava ti! (velika županija ZalA), da se tam odločno zatrjuje, da prikorakajo že v najkrajšem času hrvatske čete v Medmurje in jo zasedejo. Hkrati pripravljajo tudi Slovenci napad na ogrsko ozemlje. Slovenske čete naj zasedejo ogrska tla v velikih županijah Vas in Zala. 250 mož broječa slovenska četa pod poveljstvom nekega podpolkovnika je prišla od Radgone in je v Soboti (Muraszombat) zasedla vse urade in odpustila vse ogrske uradnike. Čakovac, 5. decembra. V krogih tukajšnjih Mažarov se trdi z gotovostjo, da bodo vkorakale hrvatske čete v Medmurje in zasedle to ozemlje. Z enako akcijo prično Slovenci proti mažarskemu ozemlju. Tja odide kontingent slovenskih čet, da v županijah Vas in Zala zasedejo kraje, kjer stanujejo Slovenci. Okrajni glavar v Muraszombatu izjavlja, da je že pripravljenih 600 oboroženih jugoslovanskih vojakov, a nadaljnja ojačanja pridejo krnalu v isti namen. Slovenski oddelek, močan 50 mož pod vodstvom nekega nadporočnika je prišel iz Radgone in v Muraszombatu zasedel vse urade in odpustil iz službe mažarske uradnike. Magistrat je prejet vest, da bodo slovenske čete dne 9. decembra zasedle županiji Vas in Zala, in sicer ozemlje od Rabe do Mure. Okr. glavar se je obrnil na budimpeštansko vlado, da nastopi proti nameravani okupaciji. Krvavi vojaški izgredi v Zagrebu. Zagreb, 5. decembra. Danes okoli poldne so pričeli hoditi po mestu oboroženi oddelki pijanih vojakov, ki so demonstrirali proti novemu stanju v deželi. Ob pol treh so se vsi ti oddelki zbrali na Jelačičevem trgu. Bilo iih je nekaj stotin s strojnicami. Večinoma so bili vojaki bivšega 53. pešpolka. Za red na Jelačičevem trgu je skrbela policija, ki je sedaj, kakor znano, zelo maloštevilna ter oddelek mornarjev in sokolske čete. Da se izogne spopadli, so razdelili 60 mornarjev v dva oddelka, ter se je en oddelek (20 mož) z eno strojnico umaknil v hišo na Jelačičevem trgu št. 6, drugi («10 mož) s strojnico pa v hišo na Jelačičevem trgu št. 4. Boijševiško razpoloženi vojaki, podpihovani od nekih civilistov, so zahtevali, grozeči s svojimi puškami. in petimi strojnicami, da se jim izroči strojnica mornarjev v hiši št. 6. Na povelje jim je bila strojnica tudi izročena. Nato so zahtevali, da se jim izroči tudi druga strojnica; ko pa je prišel iz hiše št. 4 sokol Marcel T i č a k , da pomiri vojake, so ga ubili s strelom iz revolverja. Uporni in pijani vojaki so nato pričeli z vsemi strojnicami streljati v I. nadstropje hiše št. 4. Oddelek mornarjev v tej hiši je odgovirl z ognjem. Po kratkem streljanju se je posrečilo mornarjem očistiti Jelačičev trg in napraviti red. Ob 5. uri popoldne je bil v celem mestu napravljen mir. Bivša srbska vojska, ki je bila pripravljen;^ sploh ni stopila v akcijo, ampak so napravili red policijski stražniki, mornarji in Sokoli. Po teh dogodkih so meščani in narodna vojska manifestirali na Jelačičevem trgu in po mestu ter klicali »Narodnemu veču« in regentu. Pri teh izgredih je bilo ubitih 13, ranjenih pa 17 oseb, večinoma vojakov in gimnazijcev. Cenzura v Zagrebu. Zagreb, 5. dec. Z današnjim dnem je uvedla vlada »Narodnega Veča« preventivno cenzuro za vse časopise in tiskovine. Ob naši severni meji. Št. Andraž na Koroškem. Celovec, 5. decembra. (Lj. kor. urad.) Št. Andraž v Labudski dolini so zasccili Jugoslovani. Koroški Nemci protestirajo. Celovec, 5. decembra. (Lj. k. u.) Začasni deželni zbor je danes imel štiriurno zaupno sejo, v kateri so je, kakor so čujo, pečal izključno lo s položajem, ki ga je ustvarilo neprestano prodiranje Jugoslovanov na Koroško-Sprejel se je sogiasen sklop. V javni soji ho nato socialnodcmokratski poslanci vložili nujen predlog zaradi samovlastnega nastopanja polkovnika Passyja v Gradcu v zadevi pogodile z jugoslovanskim generalom Maistrom o zasedbi nemških ozemelj na Koroškem po jugoslovanskih četah. V predlogu se naproša državni svet na Dunaju, naj nemudoma uvede strogo preiskavo in naj polkovnika Pasayja brezobzirno pozove na odgovor. Nujni predlog izvaja, dn je izročitev nemške zemlje na Koroškem po polkovniku Passyju pri odgovornih oblastih na Koroškem izzvalo silno ogorčenje, ki je tom bolj upravičeno, kor jo Pussj-jovo ravnanje izdajstvo nemških interesov na Koroškem. Nujni predlog je bil takoj soglasno sprejet. Drug nujen precilog so vložile vse tri deželnozborsko stranko skupno zoper nastopanje Jugoslovanov, ki kršijo snmoodločbenu pravo narodov. V predlogu opozarjajo na nasilno vdiranje jugoslovanskih oddelkov \ jezikovno mešano koroško okraje ter njih ležečo povsem nemško naselbine, na odstavljanje uradnikov ter občinskih predstojnikov kakor tudi na nevarnost, ki vslod toga prozi rodnemu preskrbo vanju, nadalje na hudo ka- Ijcnji* miru, plenitve, vlome in nn uničevanje javne in zasebno lastnine v mestu Pliberk, potom na napade na mesto Velikovec in na popolnoma nemško kraje Labud (Lavamiind), Sv. Petor in Šont Andraž v Laliudski dolini, končno na ogroževanjo Celovca. Šont. Vida in Beljaka ter na vodno hujšo razburjenje, ki so f.aradi vsega tega polašča nemškega in slovenskega prebivalstva in od dne do dne veča nevarnost krvavih spopadov. l)a bi so zdelo, da jo tako ravnanje upravičeno, so med jugoslovansko oddolko pomešani posumili srbski častniki in vojnki, najbrž vojni ujetniki srbsko nnrodnosti. Poudarek toga predloga leži nu nastopnem protestu: Začasni koroški deželni zbor slovesno in resno protestira zoper samovoljno in oblastno nastopanje proti nemškemu prebivalstvu koroško dežele. V vsem tem vidi očitno poseganja v njegovo pravice ter v visočunstvo Ncinško-avstrijske republiko. Zuto so obrača tudi do noinško-avstrijsko državno vlado z nujnim pozivom, naj so temu odločnemu ugovoru v polnem obsegu pridruži iti naj kar najhitreje zopet uveljavi prejšnjo pravno odnošaje potom pogajanja z jugoslovansko vlado. Končno zahteva, naj so k pred-pos\otovanjem o mejnih vprašanjih kakor tudi nu mirovno konferenco samo z ozirom na narodnostna in gospodarska vprašanja nem-škogu prebivalstva na Koroškem pošlje poseben zaupnik, ki ga določi koroška deželna vlada in ki naj jo pogajalcem dodeljen kot stalni svetovalec. Zbor prosi nomško-n\strij-ski narodni svet, naj to izjavo nu primeren način naznuni ententnim državam in nevtralnim vladam. — Tudi ta nujni predlog jo zbor sprejel brez posvetovanja. Italijani na naših tleh S Italijani v Idriji. Iz Idrije, 3. dec. Velike lepake so pritrdili na stene na raznih krajih naši novi gostje. Predstavlja velikana vojaka, ki ruje obmejni kamen, spodaj pa z velikimi črkami napis: »Vojaku zmagovalcu se zahvaljuje domovina.« To ie izzivalo nekatere, da so po noči strgali, kolikor so dosegli, a drugi dan je bilo pri Italijanih radi te> gotovo nam bo še vodo zastrupil . Seve, krivi bomo vsega le domačini, naj tudi vidimo, kako po njivah stikajo vojaki za kakim pozabljenim krompirjem ali zelnatim storžem. In ko ga dobi, ga le malo obriše, ako je pretrda skorja, nekaj obreze, potem pa kar na mestu surovo po-vžije. Kaj se nc bo na ribe v potoku spravil, katerih je navajen in mu gotovo bolje diše, kot ničvredne ozebline na vrtovih. Naš rudnik so včeraj prevzeli v svojo last. Prišel je italijanski rudniški uradnik in en profesor kemije, da sta kot veščaka pri oddaji nrisostvovala. Zahtevajo natančen izpis, koliko je bilo zadnjih deset let dohod- i kov. Nimamo pri rokah, koliko čistega dobička |e državi prinašal, a zadnjih dveh let vemo natančno svoto. Ravno letos je bil glede dohodkov na vrhuncu. Od 1. julija 1917 do 1. julija 1918 — tako se proračuna dohodek in potrebščina pri rudniku — je bilo čistega dobička skoraj 5 milijonov kron, 4.818.816 K in lansko leto 2,347.427 K. Res, da je bilo radi vojske izvanredno visoka cena in ker se ga je veliko potrebovale, sc je delalo z vsemi močmi, da se velikim potrebam ustreže, saj je Idrija zalagala s to rudo Nemčijo, Bolgarsko, Turško in Avstrijo. Le leta 1871. je do-našal čisti dobiček 2 milijona goldinarjev, ko fe bil največji rudnik živega sreba, Almaden, radi španske vojske zaprt in Italijani okoli Florence še niso imeli tehnično opravljenih rovov in jarkov za to rudo. Gotovo se bodo oveselili Italijani, ko bodo zvedeli, kako bogat plen so z idrijskim rudnikom dobiti', osobito še radj tega, ker jc naše živo srebro tudi kemično najbolj čisto, kar se ga na svetu pri; dela. Počakajmo do miru, komu pripade, tudi Napoleon je pred sto leti trikrat zavzel naše zaloge, a tudi trikrat moral pustiti. Naši gozdovi tudi mikajo naše nove sosede. Dosedaj so drva plačevali, a zdaj pravijo, da bodo le zapisovali, ako njim ostane, tako ni treba nič plačati, če pa bodo morali pustiti, bodo pa takrat obračunali. Poak na naši rudniški ljudski šoli smo hoteli včeraj začeti. Spraznili so bili polovico šole za šolsko mladino, a ko se je v ponedeljek zjutraj zbrala v šolskih prostorih, so jo poslali domov, ker višja vojaška oblast tega nc dopušča. Ne vemo, iz kakega vzroka se je to zgodilo, morda smo jim preučeni, ker prekašamo v izobrazbi one v njih deželi, kjer je 68 odstotkov analfabetov. Res vedno bolj kažejo roge, in nekateri častniki očitno povedo, da niso zastonj sem prišli, ko so žrtvovali milijarde lir in na stotisoče vojakov v vojni. Lahi hočejo .-»očistiti« Tr«t. Trst, 2. dec. ^Edinost > poroča pod naslovom: vDa se očisti mesto sovražnikov Italije!« Mislili smo, da je stvar končana z uradnim prilepljenjem oklico onega zloglasnega odbora ra očiščenje, toda motili miio se. Včerajšnja -Nazione nas je poučila, aa je stvar drugačna. List namreč piše: ^Odbor za očiščenje nadaljuje svoje delo in »c še ojači. Ni res, da bi bil kr guvetaator rarptMtf odbor ali da bi ga oviral v njegovem delovanju. Prelepljenje oklica se jc moralo izvršiti le zaradi nekega prestopka, ne odborovega, temveč tiskarjevega, ki je pozabil predložiti oklic v cenzuro. Odbor ve, da ima izvršiti ogromno nalogo: poizvedeti po emisarjih bivše vlade in vlad, za katere se je upalo, da ji bodo sledile in za katere je znano, da so prej delovali kot ovaduhi, potem pa kot propagandisti proti Italiji; prijazno napotovati stari vladavini vdane, ne italijanski narodnosti pripadajoče osebe, da odidejo v svoje kraje; zahtevati od obratoval-cev, da nai sprejemajo delavce italijanske narodnosti, zlasti ker bo po osnovi novih domovin vsemu tujemu delavstvu, katerih priseljevanje v Trst je pospeševala avstrijska vlada, pač na tem, da se vrnejo v svoje svobodne domovine. Odbor za očiščenje hoče očistiti urade, oblasti, društva, strokovna društva tujih avstrijskih in Italiji sovražnih življev; noče, da bi se v delavnicah, hišah, kjer je ustvarja imetje mesta in prospeh naroda, ugnezdilo tuje ljudstvo, ki rovari v škodo mesta in italijanskega naroda. Zato pozivlje odbor za očiščenje na sodelovanje vseh dobromislečih, da ga podpirajo v njegovem svetem delu za pravo odrešenje našega kraja zavratnosti skrivnih in odkritih sovražnikov, ki jih še kuje v sebi. Sedež odbora za očiščenje, kateri je že zelo številen, je v ulici Pier Luigi da Palestrina št. 3. B. Poslovne ure so 18. do 20.« — Mislimo, da je čisto nepotrebno, da bi kako razlagali ta lepi razglas »odbora za očiščenje«, saj je njegov namen prozornejši od okenskega stekla. Čudno se nam pa vendarle zdi, da odbor ni obnovil svojega po vogalih nalepljenega oklica in poskrbel za to, da bi v drugo tiskar storil svojo dolžnost in ga pred nalepljenjem poslal v cenzuro. Iz Češke. Liberce, 5. decembra. (Lj. kor. ur.) Tiskovni urad deželne vlade za Nemško Češko javlja iz Horšuvega Tyna (Bischofteinitz): Predvčerajšnjim je tukaj vkorakalo 500 mož slovanskega vojaštva, nc da bi se mu kdo upiral. Kljub temu ie vojaštvo pet nemških meščanov, ki so doslej skrbeli za mir in red ter za prehranjevanje, prijelo kot talce in jih odvedlo. Da stražijo mesto, je v njem ostalo 150 češko-slovaških vojakov. Liberce, 5. decembra. (Lj. kor. ur.) Železničarji vse Nemške Češke so danes dopoldne od dveh do šestih uprizorili demonstracijsko stavko zoper nasilstva češko-slovaških čet in zoper češko zahtevo, naj se nemško-češki železničarji podvržejo češki vladi. Praga, 5. decembra. (Lj. kor. ur.) Kakor je »Večer« baje izvedel iz zanesljivega vira, dospe že tekom januarja tolika množina bai bombaža po 225 kg iz Amerike na Češko, da bodo mogle že v januarju delati vse tkalnice v češko-slovaški republiki. Zaloga bo baje zaposlila vse tkalnice za dobo trA mesecev. Budimpešta. 5. decembra. (Lj. kor. urad.) Ministrski predsednik Karolyi ie prvomest-niku požunske Karolyijeve stranke poslal odprto pismo, v katerem v očigled govoricam, da se je ogrska vlada odpovedala Požunu, odločno ugotavlja, da se ogrska vlada baš nasprotno 7. vsem povdarkom zavzema za to, da ostane Požun tudi v bodoče pri ogrski državi. Prevoz čelioslovaškega armadnega zbora preko Nemške Avstrije. Dunaj, 5. decembra. (Lj. k. u.) Od vojnega državnega urada se uradno poroča: V pogovoru dne 28. novembra med italijanskimi in čehoslovaškimi pooblaščenci ter osrednjim prometnim vodstvom se jo dosegel sporazum o prevozu »elioslovnšcgu armadnega zbora od italijanske fronte preko Nemške Avstrije na Češko. Transport bo šol od Toblalia preko Beljaka, Sv. Mihaela, Selzthala, Kleinreiflin-ga, Mauthausena, Gaisbach-Wartborga v Bud-jejevice. Prevoz sc bo začel 0. ali 7. t. nt. in bo trajal 12 dni. Čehoslovaško četo bodo popolnoma opremljene 7. orožjem in opravo. One so entontno četo, ki imajo na podlagi pogojev za premirje pravico prostega prevoza skozi naše ozemlje in ki se jih ne smo nadlegovati. Izgredi v Holešovu. Brno, 5. dec. (Lj. k. u.l »Tagesbote« poroča: Mesto Holešov je bilo predvčerajšnjim ponoči pozorišče hudih izgredov. Nekako ob četrt na 11. uro zvečer so čehoslovaški vojaki, ki so prej popivali v gostilni, udrli v Židovsko ulico, kjer so oplenili vse trgovine in skladišča. Prišlo je do spopada s stražo, tekom katerega je bila straža razorožena. Trgovec Gruen-baum, ki se je pred kratkim vrnil z bojišča kot invalid, jc bil dvakrat raujen z bajonetom, nato jc dobil šc strel v trebuh. Ustreljen je bil tudi neki izdelovalec likerjev. Plenitve so trajale vso noč. Proti jutru so se izgredi razširili tudi na druge dele mesta. Iz Kojetina je prišla vojaška pomoč, da zopet vpostavi red, zdi se pa, da se je ta oddelek udeleževal ropanja. Znana Beerova tvornica oblek je popolnoma opustošena in pplenjena. škoda znaša samo tu pol milijona kran. Skoro vsi židje v Holešovu so izgubili svoje imetje, vsled česar so začeli včeraj zapuščati mesto. Masaryk v Curihu. Curih, 5. decembra. Predsednik Čeho-slovaške republike je prišel včeraj semkaj, od koder potuje v Prago. Voditelj Slovakov o mejah Slovaške. Budimpešta, 5. decembra. Voditelj Slovakov Milan Hodža je izjavil, da se še ni ničesar odločilo o demarkacijski črti med Mažarsko in Čehoslovaško državo. Toliko zatno-re reči, da se bo Slovaška razprostirala od Požuna do Ungovarja ,kjer bodo Slovaki takoj tudi prevzeli upravo. Izjemo tvori samo mesto Košice, ki ima večino tnažarskega prebivalstva. V prvi vrsti mora prjti v slovaške roke šolstvo. Tam, kjer je večina prebivalstva mažarske ali nemške narodnosti, bodo ostale tudi nadalje mažarske, oziroma nemške šole. Nadalje je Hodža izjavil, da sedanjega pomanjkanja premoga ni kriva Čehoslovaška država, ampak Nemčija, ki je izvozila dnevno na stotine vagonov iz obmejnih krajev, dokler še ni bila dobro organizirana čehoslovaška vojska. Sedaj so se razmere izboljšale tudi zaradi tega, ker se je hitro rešilo slovaško vprašanje. Nemška Avstrija. Posvetovanje štajerskih Nemcev, Gradec, 5. dec. (Lj. k. u.) V sredo popoldne je prišlo k deželni vladi odposlanstvo zastopnikov okrajev in občin Arveža, Arnoža, Lipnice, Luč, Cmureka, Radgono, Spielfelda m Strassa. Pod predsedstvom glavarja dr. von Kaana so prerešetavali najnovejše navale jugoslovanskih čet v strnjene nemške deželne dele Spielfeld, Cmurek in Radgona. Zastopniki tega ozemlja so se živahno pritožili proti težkemu zatiranju prebivalstva po Jugoslovanih, zoper protipostavno zaplembo živil in so nujno prosili, naj državni svet, državni urad za zunanje stvari in deželna vlada odločno ukrenejo vse potrebno zoper to postopanje. Dež. glavar in pooblaščenci narodne obrambe so natančno obrazložili položaj ter so poročali o tem, kar se je storilo in kar se še ukrene zoper to. Dobili so od zastopnikov važna navodila za prihodnja pogajanja v Ljubljani z zastopniki jugoslovanske države. V večurnem pogovoru so se zastopniki iz ogroženih ozemelj uverili, da je deželna vlada siorila vse, kar je bilo sploh mogoče. Tiskovni urad v Nemški Avstriji. Dunaj, 5. dec. (Lj. k. u.) Pod predsedstvom predstojnika tiskovnega urada državne pisarne se je vršila danes v ministrstvu za zunanje stvari konferenca, v kateri so se vodje tiskovnih oddelkov vseh državnih uradov pečali z organizacijo nove tiskovne službe. Predsednik je predložil velikopotezen načrt, kako bi bilo jnogoče tiskovno službo zagotoviti in modernizirati. Po daljši razpravi se je sklenilo poveriti elaborat sedemčlanskemu odseku, pred vsem pa mora pri preustroju v kar največji meri sodelovati časnikarstvo. Dunaj brez premoga. Dunaj, 4. dec. (Lj. k. u.) Naredba državnega urada določa, da se morajo zaradi pri-manikovanja premoga zapreti vsa gledališča, vsi kinematografi, varijeteji in vse predavalne dvorane. Zapreti se morajo tudi restavranti in kavarne. Poraba plina v gospodinjstvu se mora omejiti na en kubični meter na dan. Hišna vrata morajo biti ob 8. uri zvečer zaprta, obrtni obrati in trgovine izvzete so prodajalnice živil — morajo biti zaprte ob 4. uri popoldne. Železnice v Nemški Avstriji bodo ustavile promet. Dunaj, 6. Železnice imajo premoga le toliko v zalogi, da morejo en sam dan vzdrževati promet. Osebne svobode Karlu von Habsburg ne kratijo. Dunaj, 6. decembra. Različni listi so ob- Ia v ili poročilo, da se je omejila osebna svo->oda bivšemu avstrijskemu cesarju Karlu von Habsburg, da so mu prepovedali sprejemati obiske, da se cenzurirajo njegova in njemu namenjena pisma in brzojavke. Današnja »Wiener Zeitung« izjavlja glede na te vesti, da ne odgovarjajo resnici. Vsa poročila, da Karol v. Habsburg ne sme sprejemati obiskov*, da mu cenzurirajo pisma in brzojavke, so zlagana. Karol von Habsburg je deležen vseh svobodščin, kakor vsak drugi državljan. Ukrenili so le vojaške odredbe z namenom, da se mu zavaruje njegova osebna varnost. Nemčija. " Grozna kazen za Nemčijo. Rotterdam, 5. dec. (Lj. k. u.) Churchill j* izjavil na nekem volilnem shodu, da se ni bati, da bo Nemčijo doletela le lahka kazen. Kazen bo nad vse mere grozna. Kaj bo z bivšim cesarjem Viljemom? Rotterdam, 5. decembra, ltonar Lave jo reke! v včerajšnjem govoru: Vlada namerava zahtevati izročitev bivšega nemškega cesarja in bo napravila vso korake, da Nemčija plača vojno odškodnino. Haag, 5. dec. (Lj. k. u.) Poslanec Marchant je izjavil v drugi zbornici: Če bi bivanje prejšnjega nemškega cesarja na Nizozemskem do-vedlo do težkega razmerja do inozemstva, bi ga morala holandska vlada naprositi, naj se I vrne v Nemčijo. Ententa zahteva izročitv Viljema II. Pariz, 6. decembra. Konferenca francos- i kih, angleških in italijanskih ministrov je sklenila, da se odpošlje Nizozemski nota, s katero se zahteva od nizozemske vlade, da naj ji izroči bivšega nemškega cesarja Viljema. Nemška prcstolonaslednica oslane v Berlinu. Berlin, 6. decembra. Nemška prestolona-slednica se je odločila, da ne odpotuje na Nizozemsko in da ostane v Berlinu. Angleži v Kolnu ob Reni. Koln, 6. decembra. V Koln ob Reni se je pripeljalo 15 angleških častnikov, ki so napovedali, da pride kmalu v mesto 20.000 angleških vojakov. Neodvisni socialisti v Berlina. Berlin, 5. decembra. (Lj. k. u.) Na dveh afiodih »neodvisnih«, ki sta se včeraj vršila, se je strogo obsojalo postopanje vlade. »Danes neodvisni,« piše »Vorvvurts«, so pozabili, da so njihovi voditelji sumi vladni socialisti. Ne razumejo, da ne moro obstojati vlada, ki je sestavljena iz »neodvisnih«, ker ne bi imela v državi takorekoč nobenih pristašev, v Berlinu pa le majhno manjšino. Samostojna rensko-vvestfalska republika. Kolin, 5. dec. (Lj. k. u.) Na dveh ogromnih shodih, ki sta se obdržavala nocoj, so zborovalci zahtevali skorajšnjo proklamacijo sa^ mostoine rensko-vvestfaiske republike, ki bi spadala k nemški državi. Razna poročila. Wilson odpotoval v Evropo. Newyork, 4. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Predsednik Wilson je danes ob 10. dopoldne odpotoval v Evropo. Mirovna predkonferenca v VersaiHesu. — Wilson v Rimu. Ncwyork, 6. Predsednik ameriških zve-znih držav se bo pripeljal v Brest 10. dec. Od tam se odpelje v Rim, kjer se bo posvetoval 7. italijanskimi državniki. (Gotovo bo šlo za rešitev po Italijanih zasedenega ozemlja Jugoslavije. Op. ur.) Iz Rima se bo odpeljal v Versailles, kjer se prične 21. t. m. mirovna predkonferenca. Wilson — predsednik zveze narodov. Haag, 5. novembra. Angleški listi poročajo, da bo \Vilson imenovan za predsednika zveze narodov. Mirovna konferenca bo v januarju, London, 4. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad. Zavezniška konferenca se je menila o dobi premirja, ki ga bodo prejkone podaljšali. Splošna mirovna konferenca Vo bržkor.e koncem januarja v Parizu. Komisija za preiskovanje krivic. Sarajevo, 5. decembra. V Sarajevu su ustanovili komisijo, obstoječo iz strokovnjakov in ljudi, o katerih pravičnosti se ne more dvomili, da prouči vse pritožbe glede krivic, ki so jih povzročile različne osebe tekom vo|ske. Mažarska vlada odstopi. Budimpešta, 5. dec. Narodnostni minister Oskar Jaszv je v pogovoru z nekim mažar-skim časnikarjem izjavil: Ako nastane vsled sedanjih razmer v deželi anarhija, bo odstopila mažarska vlada in prepustila ententi, da sama prevzame upravo deželic v svoje roke. Blagi in plemeniti Mažari. Budimpešta, 5. novembru. Izjava entente, da morujo Mažari izprazniti zgornjo Ogrske, je delovala v Budimpešti kot pršna kopel. T« dokazuje, da so igro dobili Čehi. Ozemlje, ki ga naj dobo Čehi, šo ni omejeno. Dobili M 12 komitatov s 3 in pol milijonu ljudi. Ogrska vlada bo poskušala entento prepričati, da Mažari niso nikoli preganjali Slovakov. (To b« pa mulce težko!) V ta namen odpotuje ogrski minlsterski predsednik grof Karolyi v Parir. Volilni boj na Angleškem. Stockholm, 4. dec. (Lj. k. u.) »Politiken je izvedel iz Bergena od potnikov iz Angleške, da je volilni boj v Angliji zelo hud. Razvija se vedno bolj v boj med imperializmom in socializmom. Delavska stranka je v tristo okrajih prešla v napad, nima pa ne denarja, ne listov. Nova španska vlada. Madrid, 3. dec. (Lj. k. u.) Potem ko se je bil razgovarjal s kral|em, je Romanones izjavil, da mu je poverjena sestava novega kabineta. Upa, da bo kralju listo novega kabineta predložil že v kratkem. Nato je Romanones poselil Mauro, Data, Albo in Garcijo Prieta. Dnevne novice. — Shod v Kranju. »Kmečka zveza za kranjski okraj« priredi v ponedeljek, dne decembra ob 1. uri popoldne v »Ljudske« domu« v Kranju shod. Govori bodo o političnem in gospodarskem položaju v novi državi. Kmetje, pridite na shod v obilnem številu! — Odbor. — Škof jaloka. Nenadoma se je zvedelo, da se pripelje v ponedeljek ob pol 5. uri popoldne v posebnem vlaku dr. Korošec. Zbralo se jo na kolodvoru proccjšnje število meščanov ia zastopstva organizucij. Sprejem jo bil nadvse prisrčen. Udeložili so se ga tudi srbski vojaki, ki so tukaj v službi. Pozdravila sta dr. Ko rošca dr. Jeralu in kaplan Terčelj. Na izjavo: »Dobro gre.« so 7,aorili veseli klici. Med petjeue naše himne je vlak odšel s postajo. — Pisarna Narodnega sveta v Ljubljani uraduje za strunke izključno lo vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. uro popoldne. — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda vabi gg. duhovnike k važnemu posvetovanju v po-nodeljek dne 9. decembra ob štirih popoldne v posvetovalnici K. T. D. — Podružnica Maribor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« vabi tem potom vse jugoslovanske železničarje k želozničurskoimi shodu, ki sc vrši v nedeljo dne 8. grudna 1018 ob 3. uri popoldne v mali dvorani »Narodnega domu« :v Mariboru s sledečim sporedom 1. Poročilo položaja članov Z. .1. Z. 2. Stališč napram jugsolovanski socialni demokraciji. 3. Poročilo o političnem položaju. 4. Zahteve jugoslovanskega železničarstva, Odbor. — Slovenska gimnazija in realka v Mariboru. S 1. decembrom se je izvršila važna pre-ustrojitev državne gimnazije v Mariboru. Ta učni zavod, ki letos praznuje 160-letnico svojega obstoja, je imel doslej temeljnih osem nemških razredov, ki so jim bili pridruženi 4 nižji slovenski razredi, v katerih pa je tudi štopnjevaje bila nemščina učni jezik, Z navedenim dnem pa sc jc razmerje korenito pra-drugačilo, rekli bi, preobrnilo. Z združitvije vseli Slovencev, ki jih je itak bilo vedno dve tretjini vsega dijaštva, v posebne razrede, je nastala popolna slovenska girn na -zija, ki tvori temelj zavoda, a nemško dija-štvo se je odkazalo vzporednicam, ki so pri-klopljene slovenski gimnaziji. Tudi učiteljsko osobje se je ločilo po narodnosti. Nemške pa-ralelke so dobile posebnega pedagoškega vodjo (prof. Frid. Knapp), a so ž njim podrejene v vrhnih in upravnih poslih ravnatelju temeljnega zavoda dr. Jos. Tominšeku. Glavni slovenski zavod ostane v gimnazijskem poslopju, vzporednice so se preselile v neko mestno poslopje v Elizabetni cesti št. 16. V glavni gimnaziji je učni jezik odslej v vseh razredih in predmetih slovenski," v vzporednicah se uvede slovenščina kot obvezni predmet za vse razrede. S prestopom gimnazijcev letošnjega I. razreda, ki šteje 85 učencev ter Slovencev, ki so po-sečali nemško realko v Mariboru, in na podlagi naknadnih sprejemnih izpitov se ustanovi slovenska realka v Mariboru, ki otvori svoj I. razred dne 6. decembra. Razred bo nastanjen v gimnazijskem poslopju in podrejen takisto gimnazijskemu ravnatelju dr. Tominšeku; priglašenih je zanj 35 učencev. — Poziv vsem industrijskim podjetjem v področju Narodne vlade SHS. v Ljubljani. Poverjeništvo za trgovino in industrijo poživlja vsa industrijska podjetja, nahajajoča se v območju Narodne vlade SHS. v Ljubljani, da mu javijo vse potrebščine za nadaljno vzdrževanje svojih obratov ter naznanijo, v koliko co dobivala ista iz sedanjega inozemstva in od katerih tvrdk. Da pa bo Kolikor mogoče lažje doseči namen, ugoditi potrebam industrijskih podietij, ki so v sedanjem času tako težko prizadeta in pri katerih bi prisiljeno prenehanje obrata iinelo težke in nevarne posledice ne le zanje, temveč za celo gospodarstvo naših krajev, se poživljajo vsa podjetja, da sporoče množine dosedaj mesečno izvoženega izdelanega blaga, kakor tudi količine, ki bi prišle v poštev za nadaljnji izvoz, da bo mogoče dobiti kompenzacijskim potoni od sosednih držav dovoljenje za uvoz potrebnih surovin. — Nemška gostoljubnost in prijaznost. Slovenski uradnik se je vozil te dni z Dunaja v Ljubljano in nam poroča o tem nastopno: Od Dunaja do Gradca smo potovali šc precej udobno. V Gradcu pa smo se morali ustaviti, vstopiti trikrat v vagone in zopet iz njih z vso prtljago. Rekli so nam: rZu den ver-fluchten Windischen fahren wir nicht vveiterl-Naposled smo sc vendar odpeljali in dospeli do Lipnice. Na vsaki postaji je čakal vlak četrt ure. V I.ipnici je bila čakalnica zaprta. Sobe nismo mogli dobiti nikjer. Prenočevali smo v vozu Rdečega križa. Od Lipnice do Spielfelda smo se vozili na vozovih. Tak voz stane 50—70 kron. Tu je promet kakor v srednjem veku. Slišali smo izjave kakor n. pr.: Da bi le že prišel generalmajor Maister in Jugoslovani, potem bi bil zopet red. Na levem bregu Mure nas je vprašala nemška straža: > Ali ima kdo - kaj orožja sabo? Nočemo, da bi dobili Jugo-i slov a ni še kaj več orožja. Vožnja od Maribora proti Ljubljani je bila povoljna. — Volitve v višji šolski svet. l'o naročilu sestanka z dne liO. novembra jo predsednik prof. društva pri Narodni vladi posredoval brezuspešno. Zdaj odbor nujno prosi, da vstra-jamo pri kandidatih in vsak srednješolski učitelj voli prof. dr. Ant. Breznika (Št. Vid) kot čiana in prof. A. Sušnika (Ljubljana) kot namestnika ali prof. dr. Sini. Dolarja (Kranj) kot člana in ravnatelja dr. Ilenka (Ljubljana) kot namestnika. — Odbor Društva slov. profesorjev v Ljubljani. - Sv. Križ pri Kostanjevici. Umrl je :!. t. m. Jernej Marolt. posestnik v Sv. Križu. Bil je mož blagega in kremenitega značaja. S svojo bogato življenjsko izkušnjo, izredno umsko nadarjenostjo, veliko ljubeznijo ter vnetostjo za vse dobro, je sodeloval pri tukajšnji Posojilnici kot mnogoletni ud nučelstva, nekaj časa tndi kot načelnik. Z njim je izgubila Posojilnica modrega in preudarnega svetovalen, imel jc srce za reveže. Veliko skrb in zanimanje je posvečal misijonom in v ta namen večkrat daroval večje vsote. Z veliko vnemo j« čital katoliške liste in knjige. V mladosti je bil naročnik Bleiweisovih »Novic«. — Železniška nesreča. P e t r i n j a, 5. dec. V bližini železniške postaje Skakavac v Slavoniji je skočil s tračnic vlak. 30 oseb je mrtvih. — Kranj. Akademiki prirede v soboto, due 7. decembra, in v nedeljo, dne 8. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani »Ljudskega ■doma« v Kranju gledališko predstavo »Sin <, spisal Engelbert Gangl. — Razglas. Na podstavi zakonitih predpisov se s tem splošno naznanja, dn morajo lastniki žrebcev, ki hočejo v prihodnji spuščal ni dobi spuščati svoje žrebce za plemeni-tev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do dne 1. januarja 1919 pri onem okrajnem glavarstvu, v čigar okolišu je žrebčevo staja-tiAčo. Zrebce je priglasiti pismeno ali ustno; obenem je trebn naznaniti: a) ime. priimek in bivališče žrebčevega lastnika; b) pleme, starost in barvo žrebčevo, kakor tudi pasmo. Za žrebce pod štirimi leti in za mrzlokrvne (no-riške) žrebce pod tremi leti se splošno ne dajo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bo komisija priglašene žrebco pregledovala in zanje dajala dopustila, se razglasi ob svojem času. Poverjeništvo za kmetijstvo. — Begunci! Mariji Vižintin iz Opatiega Sela, vas Dol naznanja družina, da se nahaja •pri Stari cerkvi pri Kočevju, kamor naj se obrne ob povratku iz Nemške Avstrije. UubUanske novice. lj V nedeljo na praznik Brezmadežne bo \/ stolnici imel slovensko pridigo ob pol 10. uri in potem pontiiikalno sveto mašo škof ljubljanski. K tej slovesnosti se vabijo vsi, posebno inteligentni krogi. lj častniški zbor. Danes ob 8. zvečer se snide v veliki dvorani Mestnega doma zbor jugoslovanskih častnikov (rezervnih in aktivnih), da obravnava sestavo častnega sodu. SHS štacijsko poveljstvo, Ljubljana. lj Urednik Orlandove »L Epoce« v Ljubljani. Te dni se mudi v Ljubljani urednik Orlandove »L Epoce«, dr. Dino Segre, da informira italijansko javnost o političnem položaju v Jugoslaviji. Prišel je iz Bitna preko Trsta. V Trstu so mu pripovedovali, da je na jugoslovanskem ozemlju vse polno jugoslovanskih band. ki ogrožajo imetje in življenje. Dalje pravi, da je italijanska javnost o nas popolnoma' napačno informirana. O zasedenem slovenskem ozemlju misli laška publika, da je la.ško. lj Uradniška menza. Na sestanku v četrtek se je sklenilo, da se ustanovi skupno menzo za vse samske uradnike javnih uradov. Z obratom se prične v ponedeljek, dne 11. decembra. Priglasi se sprejemajo v soboto, dne 9. t. m. v restavraciji pri »Auru«, Wolfova ■ulica št. il od 5. do 9. ure zvečer. — Odbor. lj Smrtna nesreča. V noči od četrtka na petek je po nesrečnem slučaju, smrtno zadot od krogle, izstreljene po nepremišljeni roki, preminul gosp. Klančar Adolf, ključavničarski pomočnik na južni železnici. Rajnki je bil zvest član Šentpeterskega Orla in odbornik Šentpeterskega prosvetnega društva. Pogreba, ki se vrši v nedeljo popoldne iz deželne bolnišnice se udeleži društvo in Orel. lj Vprašanje prehrane ! Sprejeli smo v objavo: Z veseljem sem čital notico »Hrvatska pomoč v prehrani Sloveniji« v čisl. Vašem listu št. 274, v kateri se nam obeta pomoč glede dobave pitanih prašičev. Upanje se izraža, da bomo deležni te pomoči že tekom 14 dni. Dvomimo sicer, da bi ta'pomoč bila tako točna, treba pa bo vsekakor vztrajati, dokler ne pride. Opozarjam pa pri tej priložnosti merodajne činitelje na dejstvo, da se nahaja pri ljubljanskih patentiranih in nepatentiranih voinih dobičkarjih, oderuhih in ljudskih krvosesih toliko masti, da bi Ljubljana bila lahko za nekaj mesecev preskrbljena z maščobo. V skladiščih teh največjih sovražnikov naše mlade države se nahaja mast, katero so si ti ljudje nakupičili v nadeji da pride še do večjega pomanjkanja, kakor za časa najhujšega tekom svetovne vojne. Oni so bili trdno prepričani, da bodo svoje zaloge razpečali po 80 do 100 kron in še več 1 kilogram, ker na to seveda niso mislili, da pride pomoč tako naglo in so tudi računali na razne zmede v novi državi. Umestno bi bilo od merodajne strani pozvati občinstvo, da vsakdo naznani naslov skladišča takega krvosesa pismeno ali ustmeno prehranjevalnemu uradu, oziroma mestni aprovizaciji. Taka naznanila ni smatrati za nizkotna, temveč za koristna dejanja, ker vodijo v splošno korist z ozirom na ljudsko prehrano. Tudi jih ni smatrati za kvarna ljudski vzgoji. Na ta način bo mesto Ljubljana preskrbljeno zanesljivo, dokler ne pride pomoč iz Hrvatske in Slavonije. Pozvati bi bilo tudi te vojne dobičkarje, naj dajo Sedaj, preden pride še do uradnega poslovanja, na razpolago svoje zaloge, oziroma naj jih spravijo no primernih cenah takoj v promet. Pri tem bi bilo pa zelo strogo pažiti na to, da ne pride v promet pokvarjeno blago, ki bi eventuelno bilo škodljivo ljudskemu zdravju. Tudi bi bilo določiti primerno nižjo ceno kakor je sedaj v navadi. Vojni dobičkar bi na ta način zgubil Ic male odstotke od nabavne cene, sicer je pa v nevarnosti, da zgubi tudi vse, kar je v maščobo založil; da bi ee pa zamogli s tem blagom Se kedaj okoristiti na račun svojih sodržavljanov, ie več kot izključwindischer Landtag« je tisti tretjini, ki ne zna >bindiš-, trn v očeh, in bolj ali manj glasno zabavljajo. ; Pa nič ne pomaga! »Kšeft je kšeft!« si mislijo drugi in lepo Tmarnjavajo po slovenje «. Kakor ščurki prilezejo na dan v četrtkih vsi tisti in naenkrat znajo vsi slovensko, kadar gre za to, da dobe od slovenskih ljudi dobro slovensko blago. In ako greš v Celovcu tedaj od ene do druge trgovine, slišal boš samo prijazno slovensko govorjenje, vsak trgovski sotrudnik, ki je še_ v nedeljo zabavljal na > vvindisehe Hun-de_« in kričal »Heil und Siegs, govori lepo in prijazno slovensko s prijaznimi Slovenci. Tako nam nudi Celovec v četrtkih tisto sliko. bu!rJ°'ie "pf1 pre^ 50 ,cti V6ak da". ko sta bih tedaj v Celovcu d v e t r e t j i n i zavedno- tariia^ki ip In v*a ta '"'nsku- tarija, ki ,e danes v Celovcu, je po ogromni večm, samo potomstvo teh zavednih Cven" vseni i7 JrV P°Č?|b'la sIovensk^ jezika, pred vsem iz trgovskih ozirov in racli — poslov! Sluzincad je namreč skoro izključno sloven-nrfrLr j^VenSk!-?0sh P^nano pošteni ia 7i Ipn v vel,a,'° oni nemškega dela ah za lene ah pa — kretene. Seveda so vpisani od svoph gospodarjev vsi za _ pristne Nem ce! Ako si pogledamo nekoliko bliž C vse te liud , predvsem trgovce, vidimo, da so ti po .met VeČ'm ~ na,"iih°va slovanska imena — sam, slovenski okoličani ki so se preselili v glavno mesto. Med obrten « l ■ kci ° * r 0 ,n n a veči,la P r a v i li k o- nekateri f I 0 v f.n c e £eprav se priznavajo nekateri ali večina za Nemce, to pa vsled nemškega terorizma, ali pa so slovenski Sta-jerci m tudi doka, teh »prokletih Kranjcev . li -prokleti Kranjci« so Nemčurjem poseben varnpli^ lr L*"1 4trdi'°' da so Kranjci najne- ven^P Vk°n-Urerlt,e:- lenl, hu'ska>° tudi «lo-rii?7p .K°r°sce skoz. desetletja. In ta hujskarija je izšla večinoma iz tiste ostale tretjine ,iz zgornjih desettisoč slovel POtunc, deloma iz privandranih Tirolcev razmeroma malega števila priseljencev iz totalno ponemčenega dela Koroške in zelo na-dutih štajerskih nemčurjev. Ta klika je zago- st(?lp?in ",eka,k° V zadn'i treti'ni Prejšnjega stoletja nad skromnimi in spravljivimi Slo- venci, ku so v svoji ponižnosti in posebej še vsleo vladnega pritiska skrivili svojK hrbet In a terorizem se jc širil tako iz Beljaka, kakor ,proti, iu*u- kier Pa ni mogel dosec. tistih uspehov, katerih si je želel, namreč totalno germaniziranje koroških Slovencev; slednje se je le deloma posrečilo tej kliki tam na najsevernejši tedanji jezikovni meji. lo je tore) tisti cvet nemštva, s katerim ho- ri°vnM^ZaR' ra, ,e Celovec povse nemški i,, ravnotako Beljak. V resnici pa jc vsa tista velika nemška večina samo žalostna družba potunc, ki ,e postala to, kar je, le vsled tero-STk ,ne1kater'h hujskačev, in katere velik, del bo takoj pokazal svojo pravo barvo, kakor hitro se temu terorizmu odstrižejo peroti. , . nas pa je merodajen tisti znameniti četrtkov semanji dan. ki pokaže, d« sta v Celovcu najmanj dve tretjini slovensko razumevajočega in go-v o r e če g a prebivalstva. Seveda, ako bi oticijelno povprašali tisto množico, ki je govorila še pravkar na trgu slovenski, ali zna l°/e"skl' b° vueč Ponvica njih to utajila, deloma iž strahu, deloma iz sugeriranega jim sramu pred jezikom, ki ga je edino govoril in znal njihov ded To pa za nas seveda ne more biti merodajno. Nič ne de! Celovec jp bil in ho slovenski, in kakor hitro zaveje drug veter, tedaj boste videK, kako bodeta tisti dve tretjini hitro znali slovenski, in kako bo vsakdo iz te družbe tekmoval in se celo bahal z znanjem slovenščine. In tedai bomo imeli i v.jugoslovanskem Celovcu iu Beljaku tisto j sliko, ki smo jo imeli v letih petdesetih! Bo i pac vsak dan — četrtek! . . . a Krompir za VII. okraj. Stranke VII okraja prejmejo krompir v soboto dno 7 t m pn Muhleisnu na Dunajski cesti.' Določen j.; t,.le red- od 8. do 9. št. 1 do 150, od ',». do 10 i i (l°,:f,,°- 0,1 ,a <'° 301 do «0 po £ °,d W 3; 451 d" G°o. - do i. st 001 do ,.,0, od 4. do 5. št. 751 .lo konca kg stane 80 vfn. ^ °Se"0 10 nkmlt Krompir 2,a VIH. okraj. Stranke Vili. okiaja prejmejo krompir v ponedeljek dne 9 t. m dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski re-s i Določen je tale red: od 8. do !). St. 1 do 301 do 450, od 11. do pol. 12. št. 451 do konca kg stakned8O0blvin. V8ako 10 k« a Krompir za IX. okraj. Stranke IX okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne'')' t. m popoldne pri Miihleisnu na Dunajski ce-sti Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 120 od J. do 4. št. 121 do 240, od 4. do 5. št 241 do konca. Stranka dobi za vsako osel^ 10 ke krompirja, kg stane 80 vin. a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v ponedeljek dne 9. t. m. dopoldne od 7. do 9 ure v cerkvi sv. Jožefa. a še enkrat sladkor. Prejeli smo: Poroča se, da so se zadnjič nekatere ženske prav na nedostojen način navalile na cesti' na gospoda ter, zaht<=vale od njega že koncem novembra sladkor za december. Ne vemo, ali je ta slučaj pripisovati zlobnosti tistih žensk ki po trgu zbirajo druge žene, da jih zapeljejo potem z raznimi lažmi do takih neprevidnih korakov, ah pa nevednost strank sploh. Ker pa bode treba take slučaje v prihodnje že takoj v kali udušiti, hočemo še enkrat po-jasniti, kako je s sladkorjem. Naredba urada za ljudsko prehrano na Dunaju, ki je danes še tembolj veljavna, ker so češke meje, od koder smo dobivali sladkor, popolnoma zaprte, določa, da ima dobiti vsaka oseba mesečno le tri četrt kilograma sladkorja. Ta sladkor so stranke v Ljubljani tudi redno do-bivale 2» prve dni v mesecu, medtem ko so v nemških mestih v Gradcu in na Dunaju dobili komaj prvi ali drugi četrt sladkorja šele za mesec september, medtem ko nimajo prav nikakega upanja, da bi ga dobile sploh še kdaj za oktober, november ali celo za december I udi Liubljana bi ostala v decembru brez vsakega sladkorja, ako bi mestna a|)rovizacija ne zbirala ves čas vojske mesečne prihranke sladkorja in ako bi sladkorna centrala v Ljubljani toliko ne pritiskala na Dunaju, da so vsa za mesto Ljubljano pošiljali pravočasno sladkor. — Kako pridejo torej stranke do tega, da na tak nedostojen način zahtevajo že koncem novembra sladkor za december, bodo vedele pojasniti morda tiste ženske, ki so celo na magistratu javno trdile, da jim je predsednik poverjeništva g. Josip Pogačnik naro. cil, da na, vlomijo v cerkev, ako ne dobe o l aprovizacije blaga. Ker se šc vedno dobe Ijudie, ki tudi takim gorostasnim lažem verjamejo, so v resnici vlomili neki zlikavci dru-go noč v cerkev, hvala Bogu zastonj, ker niso ničesar dobili, kar bi mogli odnesti. Zatorej opozarjamo še enkrat: Kaj bode s sladkorjem za mesec januar, je daneš še popolnoma negotovo, ker so češke meje še vedno zaprte. Ce bi pa ne prišel pravočasno sladkor za januar, ni treba misliti, da ga je, mogoče s surovo^,*. doseči od g. župana, da ga preskrbi po zraku, ker čudežev nc zna danes nihče delati. Če pa kdo misli, da se da tudi tako kaj doseči, naj poskusi sam, za kar mu bode aprovizacija, kakor tudi ostalo občinstvo v resnici hvaležno. Kar pa človek ne more storiti sam, naj tudi od drugih ne zahteva — najmanj pa na tako nedostojen način, kakor zadnjič. Vlada, sladkorna centrala in aprovizacija so storile, in bodo tudi v prihodnje storile vse, da pride sladkor čimpreje v Ljubljano; če pa tega ne bodo mogle doseči, bode pa treba potrpeti. APROVIZACIJA V KRANJU. Oil županstvu mesta Kranj smo prejeli: Z ozirom na dopis »Nekaj besed o apro-v izaciji v Kranju« v 272. Stev. Vašega cenjenega INta prosim, da objavite naslednje pojasnilo: Mestna aprovizacija v Kranju delita so je svoječasno na tri dele in sicer na uradniško zadrugo, pomožno akcijo iu meščane. Prva dva oddelka sta bil« državno subvencionirana, vsled česar so njiju člani dobivali razna živila po znatno znižanih cenah. Pomožna akcija je dobivala meso deloma brezplačno, doloma po 2 kroni, fižol, kašo, ješprenj, katere ie plačeval aprovizacijski odbor po 6 kron, je dobila po 2 do 3 krone, maslo plačano po 50 do 70 kron po 30 kron. surovo maslo plačano po 30 do 35 kron po 20 kron, jajcu plačana po 80 vinarjev do 1 krone po 20 do 40 vinarjev itd. Državna podpora je bila v meaecu avgustu znižana na 3000 kron mesečno, vsled česar se je stranke pomožne akcije vprašalo, če »o zadovoljne, da se ta znesek porabi za cenejšo oddajo masti in da plačajo drugo stvari po dnevnih cenah in ker so bile stranke zado- voljne, se jim jo oddalo dno 22. in 23. junija od musii, katero jo aprovizacijski odbor z velikim trudom dobil po 17 kron in na vozu spravil preko Štajerske meje, 269 in pol kg, in sicer delu občinskih revežov brezplačno, drugim po 24 kron, podporni kciji p po 30 K. Pozneje se je posrečilo nad 300 kg masti po 63 kron postavljene v Metliko. Cena za meščane 65 kron in sicer zvišuje radi obresto-vunja in kale vsak mesec 1 krono in stane danes (iN kron. Od te masti oddalo so je krog 300 kg občinskim revežem brezplačno in po 30 kron, članom podporne akcije pa po 48 K. Vse nastale diference krilo je okrajno glavarstvo iz jtornolnega fonda, prispevati pa je morala tudi še občina. Aprovizacijski odbor je plačal v zadnjem času nad 300 kg fižolu po 8 kron, kaio po 10 kron in ju tudi tako prodal, podli mimni-čež naj si to zapiše za uiio. Sladkorne izkaznico se niso delile poprej, dokler ni bilo sladkorja v zalogah, čo pa sladkorja ni bilo za druge kraje in ga šo nekaj časa ne bo in so ga v Kranju stranke dobile po pol kilograma, ker je bilo slučajno nek.j zaplenjenega, v drugih glavarstvih pa nič, ga mestna aprovizacija samo za Kranj no moro pričrti. Nje krivda je kvečjemu ta, da je na vseh koncili in krajih vrtala, da bi ga dobila. Kar se tiče ironično opazke, da opravljajo posle pri aprovizaciji sami milijonarji, pripomniti nam je, da vodijo to aprovizacijo trije člani skozi vsa leta brezplačno, vsled česar so bili lansko leto, ko so bili potrjeni, oproščeni vojaške službe. poprej so pa delali prostovoljno. Ves svoj čas so in žrtvujejo aprovizaciji in jim ni preostajato času za zbiranje milijonov. Vse tri pa pozna vsak kot pošteno in solidne, da bi tudi v slučaju, čc bi imeli čas, ne prišli nikdar do milijonov. Kdino le v slučaju, ako bi šteli surove napade, neosnovano opazke, zabavljanje in opravljanja h strani občinstva, je vsak teh treh prav gotovo večkraten milijonar. — Za mostno aprovizacijo v Kranju, dne 29. novembra 1!> 1S-Predsednik in župan: Muly. Od strani kranjskih meščanov pa nam je došla naslednja pritožba, ki jo priobčujemo, da se čujetu oba zvona. Kdo ima prav, o tem pa naj sodijo kranjski meščani. — Dopis se glasi: Zadnja notica o uprovizucijskih razmerah v Kranju je bila Se vse premilu. Sladkorja smo dva meseca dobili pol kile. Oblasti dobro vedo v Kranju, kje se debi sladkor, pa so nobeden ne gane. Seveda merodajni gospodje imajo polne zaloge, kaj jih briga, če ljudstvo trpi. Ker hočemo, da merodajna oblast vmes poseže, povemo, da imajo kranjski trgovci sladkorja dovolj in da ga po 25 K kilo prodajajo, seveda samo tistim, ki zmorejo tako visoke cene. Ljudje to vedo in se čudijo, da je kuj takega danes še mogoče. Ali jo sladkor zato tu, da nekateri bogate pri tem, ko otroci in bolniki nimajo niti za kavo ali kak nujno potreben čaj sladkorja na razpolago? Kavno tako kot s sladkorjem je z moko. Za mesec november smo je dobili celo kilo (!) na osebo. S tem naj živimo ali pa umremo. Seveda vojnim dobičkarjem in raznim mogotcem v Klanju tudi oko ne manjka. Za meso ima vsak mosar druge cene. Ko je bilo drugod mso po 7 do 8 K, so v Kranju prodajali še kilogram po 20 K in dražje. Mestna aprovizacija jo v silno nespretnih rokah. Pri nakupu volov so napravili veliko izgubo. Da se popravi ta iz- guba, so dražje prodajali druga živilo, kukor n. pr. fižol. Zelja jim je izgnilo večje množine. Koruza se jim je pokvarila. Kontrolo ni nobene. Pri tem zadene krivda tudi občinstvo samo, ker vse mirno potrpi, kvečjemu malo pozabavlju, nima pa pogumu, da Iti energično zahtevalo, da se napravi red. V Kranju je Nj rodni odbor popolnoma odpovedal. Prej so vsaj glavarstva bali, kur imamo pa .lugosl«-vsaj glavarstva buli, sedaj so pa gluvarstvu nihče več ne boji in vsakdo dela kur hoče. Pozor! V gostilni »Pri belem volku < na dvorišču je bilo ukradeno perici Mani Britelj iz Bizovika St. 72 sveženj umazanega perila z monogramoin, vrednega 600 K. Kdor bi dobil tatu, naj ga naznani proti dobri nagradi g. Fani Wresnig, Rimska cesta 23, II. nadstr. Izgubila se je v torek večja vsota denarja. Ker je izgubiteljica revna služkinja, se f>rosi pošteni najditelj, naj jo odda pri Tre-uirju, Sv. Petra cesta 6. Izgubila se je od stolnice po Emonski ct-sti na Cesta na Loko ženska zlata ura z »a-pestnico. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na policijo. Doti*ni g. duhovnik, ki je kupil zajčji hlev v Mostah št. 19, se prosi, da nemudoma pride po njega, ker ima lastnik odlok od hišnega gospodarja, ga v enem mesecu odstraniti. Pozor! Dotična oseba, ki je v ponedeljek dne 2. decembra ajutraj tik pred inenoj pobrala črno žensko torbico z večjo vsoto denarja za ograjo slovenske šole v Spod. Šiški in je navidezno znana, se prosi, da jo odda roti dobri nagradi na policijsko stražnico v podnji Šiški. 4 voltnl, dobro ohranjen, ___________T, (najraje laški izdelek z 2 stanicama, z 10 ploščami) aa kupi. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod »akumulator«. NAZNANILO. Ključavničarski mojster Ivan Broskvar naznanja, da su je vrnil od vojakov in zopet odprt svojo delavnico v Ljubljani na Sv. Patra nasipu 25. Sprejme tudi vajenca. 4762 v središču mesta _________________ z velikim dvoriščem iu hlevom, v kateri se nahaja strtTa in dobro vpeljana gostilna se tako) proda ia nepreklicno ceno 185.000 K. Pismena vprašanja pod „Re-stavracija ' 4844 upravništvu tega lista. se sprejmeta v žup-nišču z malim posestvom." Posreduje upravništvo ..Slovenca" pod štev. 4814, ako se priloži znamka za odgovor. Krojalks pomoenice in učenka80 mrl- trajno delo pri M.nkl Karo, krojačica za dame, Sv. Petra cesta številka 58. DflhiČ'lM za aobe in ku,'ini° se proda iUIIijIvD en bloc. Vpraša so na Poga-čarjevem trgu 3.11. ia na Mju bližno 1 oral zemljišča pripravna za obrtnike in trgovce, se proda. Poizve se pri J. Zormanu, v Spod. Šiški, Celovška cesta štev. 91. ztato-krem, črne in svitlo ........ UiUJjiJ, modre barve, zelo primerno za narodno nošo. Cena primerna. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 4866. i/ inftimlfriin se s^ei1116 diiak (nižje-I lllJlIilHbljU Soleč). Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod: ..instruktoi". i/no!ii ki bo v enem HluVd, meaecu vrgla, '.T^ 2 prašiča ^ rON GLOBOčn I za za-I kol so naprodaj pri ANTON GLOBOČNIK, posestnik, Mošnje, pošta Radovljica. i z dežele se takoj sprejme pri boljši hiši blizu Ljubljane. Plače 70 kron mesečno. Ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod številko 4860. 9 hUPalfi novi< Se ne rabljeni 10X40 m L Udi um, se prodasta. Vpraša naj se •d 2.-4. ure popoldne na Poljanskem nasipu št. 8, Ljubljana. En9IIPlČP;M Kdor želi poduka alikon-ll dlluiiuU.fld. verzacije v francoščini, naj se oglasi na naslov „6etovodja M" aa upravo ,.Slovenca". v Ljubljani in v Kranju, na prometnem prostoru, sa iščejo za takoj, ozir. »e prevzame večja manuf&kturna ali modna trgovina. Cenjene ponudbe na naslov „Takoj 3000" na upravo lista. ..pn velika izbera božičnih, IlivB, novoletnih in umetniških (trgovci dobe popust) stiočnioe, pisemski papir itd. priporoča domača tvrdka A. čadež, LJubljana, Kolodvor, ul. 35. iz črnega blaga, pripraven za potovanje ali sa kočijaža so proda. Naslov pov« uprava „Slovenca" pod It 4885. trgovsko akademije išče prl-„.„,„„, marno službe pri banki, zavarovalnici ali Točjem podjetju. Cenj. ponudbo na upravo ,.Slovenca" pod »Marljiv«. Prostor za skladišče * pisarno Cenj. ponudbe se prosijo na upravo lista pod šifro LOKAL. 7anifov MlaJ veleposestnik, absolvi-uBlllluT. rani trgovski akademik, bivši računski podčastnik, žali v svrho že-nltve znanja z gospodično resnega značaja ln s primarno jutrijo (doto). Prijazne a samo resne ponudi o s sliko pod Korotan It. 4811 ua upravo »Slovenca", jpnj mljn modelno urejen, kateri JMH lllllll, izdela 4 vagone tedensko, z velikim prostornim in lepim posost-vom se takoj proda. Ponudbe sprejema upravništvo .,Slovenca" pod štev. 4879. Kflphili /0Pet v vsakl množini na AdIDID razpolago v trgovini z železnl-no Bteznlk & Frltsch v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 17. 2 hlapca Ii konjem K Z 9 fllriltinii ljro^' mesečni plači do 50 K L JlliZMHJI sprejme takoj Ivan Ogrln, L.ubljann, Gruberjevo nabrežje it. 8. Hrana in stanovanje v hiši. (4683) •jpn so sprejme takoj. Ponudbe jlufl pod naslovom: Kari Sen-nig-Vidali, LJubljana, Erjavčeva c. 28. za sneženje pisarne se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Več se izve v pisarni Hranil-niče kmečkih občin v LJubljani, Dunajska cesta 38. 2 f cBtilBnska aparata, rMiSr na acetilenska aparata, nadalje dva lestenca, različno steklo in druge potrebščine za napeljavo acetilenske razsvetljave proda pora zmerno nizki ceni Tvrna Arko, Ribnica št. 151, Dolenjsko B. biljard, deska zn likanje, . pralni stroj. Poizve se: Cesarja Jožeta tig 10, Ljubljana. ZHHVHLfl. Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje ob izgubi našega Ivana Švigella posestnika in trgovca. Posebno sa zahvaljujemo čč. duhovščin', Gasilnemu društvu, Sokolu v Borovnici, kakor tudi gg. pevcem za ganljivo petje pri pogrebu, in vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. Borovnica, 2. dec, 1918. Žalujoči ostali. Potrti Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša dobra mati, stara mati, tašča ln teta, gospa Hira SartirmFista včeraj po dolgi mučni bolezni v 86. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogrob se vrši v petek, dne 6. t. m. ob !). uri dopoldne lz hiše žalosti na SelSko pokopališče. Oošnjioa, 5. grudna 1918. ialujodi ostali. mETLE najboljše vrste, izredno lepo, trpežno in okusno izvrlene, dobavlja na drobno in dobelo po tovcrnllki ceai 4444 Globus" iV prvo jugoslovanska oetlarska industrija. POSLOVALNICA: ZAGREB, JELAČKEV TRG broj 31 Telefon: 9-73. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša nadvseljub-ljena mamica, sestra, teta, svakinja, gospa Terezija Kožman trgovčeva soproga iz Gorlos dne 1. oktobra 1918 daleč od svojih dragih v San Giacomo dei Schiavoni (Italija, C.ainpo-basso) mirno v Gospodu zaspala. 4876 Lavino, Italija, dne 3.10.1918. Mihael Kožman, soprog. Gorica, dne 27. 11. 1918. Užaloščena rodbina Kožman. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je nnSa ljubljena hči in sestra Milka previdena s sv. zakramenti za umirajoče po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Ljubljeno pokojnico priporočamo v pobožen spomin. Gosteče pri Škoiji Loki. Žalujoča rodbina Frlls, Potrti noizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni naši, nad vse ljubljeni hčerki in sestrici Vidico in Cvetko Mo nenadoma poklical k svojim angelčkom. Pogreb nepozabnih se vrši skupno dne 4. decembra ob pol 4. uri popoldne. V Žužemberku, 3. decembra 1918. Alojz in Amalija Hotko, starši. — Slavko, bratec. Češka obec v Ljubljani porada ustavili valilo« Itromai v pondčli, dne 9. t. o pul osme hod ▼ečerni v hostinskijch mistnostech „Ni-rodniho domu" v pfizemf v pravo. PoFad jednani: 1. Zprava prozatimniho vijbors. 2. Schvaleni, po pfipsdč zm#na pfed- loženych stanov spolkovtjch. 3. Volba definitivmho vijboru. 4. Rozprava o budouci člnnostl spol- kovč v podrobnostccli, po pfipade volba odbor A kpfipravč tč člnnosti; volnč navrhy. Za pffpravny v£bor Hilbert. Vasi Trboje, Mavčiče, Praše, Jama, nameravajo zgraditi črez Savo mali most za pešhojo na žične vrvi, v približni daljavi 60 m. — Dotičnik, kateri je pripravljen prevzeti to delo, naj se zglasi pod št. 4881 na upravništvo ..Slovenca". ©6)6)6)6)6)06>©©6>©G Prfspevajfg za sklad S. L. S. m§T 30 7. ceneje in MJSfilii! ki ftjgm razne vrste i aito isii toaletnih mil dokler kaj zaloge. tartlUh Margaretska djjlEtj ul. 6il, odd t. Zahtevaj!« ceniki *s-4 KvaRia za čevlje prve vrste, črna in rinuena. v velikih stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinustih škatlah št, 3 (125), le črna, 1 tucat 35 K. — Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jitnker v Zagrebu št. 39, Petrlnjska nt. 3./I1I. Prosi se, da se z naročnino obenem dopoSlje polovica zneska. Naročajte pri proizvajalcu J. GIGOVlČ, Nova Cradiško, Slavonija. Poštlia nad 5 kg. Denar naprej ali .r>0<70 naplačila. Naznanilo. Ke usojam čast. prejšnjim naročnikom kakor tudi sploh al. občinstvu naznaniti, da bo brivnlca za postrežbo zopet odprta. Tudi naznanjam čast. odjemal-kum da bo trgovina v naprej celi dan dostopna in se priporočam za nadaljno oz. zopetno naklonjenost. 4823 Štefan Slrmol!, Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pouk v angleščini! Z ozirom na veliko zanimanje za angleščino in vsestransko popraševanje po učnih močeh se prične angleški učni tečaj, za začetnike, najdlje 8. decembra in traja do konca aprila, po 3—4 ure na teden, po potrebi v oddelkih. Dnevi in ure se določijo po dogovoru. Ukovina znaša 10 kron na mesee. Poleg tega vpluča vsakdo ob vstopu 10 kron varščine, ki se vrne s koncem tečaja, ki pa jo izgubi, kdor brez opravičljivega vzroka opusti pouk med tečajem. Za dijaštvo znižane cene, ako se jih oglasi dovoljno število. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, se oglasi v soboto 7. dec. od 4 — 5 ure pop. na II. SHS gimnaziji, sobr ;S3. (III c), 1. nadstr.-levo. Ivan Mulaček, nbs. moderni filolog, bivši slušatelj londonske univerze. Zagrebški sir a!a „LiPTA¥i€8S pošiljam po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in Dalmaciji v zabojčkih po 20 kg brutto za netto za K 220 -franko poštnine in zaboja. Radi nagleje odpreme prosim, da se posije denaj naprej. S. SCH1LLEH, veletrgovina sira, ZHtiREB, Guudullčeva štev. 1. onaanaaanaciaaDaaaDaannDoang Ustanovljeno I. 1893. Ustanovljeno I. 1893. Bukova drva suha. meterska in kratka, stavbni les in desko, prodajam na drobno ali na cele vagone po najnižjih cenah in dostavim na dom. Kupim deske, deva in stavbeni les. Ponudbe z navedbo cen. FRAN 8U&TAR, lesnn trgovina, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. Lesene podplate oolujjo izdeluje in dobavlja vsako množino tovarna SAMSA A CO. v Ljubljani, Metelkova nUoa 4. 4732 2PJT naroČite morc*! JYCast, salami in suho meso ter drugo suhomesno blago poSllja nad 5 kg J. GIGOVIČ, Nova Gradltka, Slavonija. Denar naprej ali S00/o naplačila. pno podporno flrnstvo v Liubljam rejjistrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovolluie članom posojila proti poroštvu, zašle vi žlvljensklii polic, posestev, vrednostniH prstjev ali zaznambi na služUene prejemke. Vračajo se posojila v 7i/a, iS ali 21«/a letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. £ Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani. Č q Kongresni trg Stev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. c O Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 >/« 'Io Š 3 Društveno lastno premožčnje znaša koncem leta 1917. K 489.43P79. J S Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki repre- C M ..........»umnim zeutujejo jamstvene glavnice za K 5.793.450"—. »».»umu.S □aanacjaaoananDanciaaoLjanciacit ra cz a rzi a C3 C3 CZ3 d LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, ▼ lastnem domu Mikloiičeva .. .. brez odbitka rentne-cesta itev. 6, za frančiškansko cerkvijo, J I H ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- (1 M (j plačuje zavod sam poldne od 8. do l ure in jih obrestuje po ■ 1 za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica c sprejema vloge tudi po poŠti in daj« za njih vplačilo na razpolago poJtne polointce. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje. na osebni kredil proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaia|o nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.