Spedizione lo abbonamento postale — Pogiulna plačana v gotoflat Leto S., št. 46 (»jutro« st z7Sa) Ljubljana, ponedeljek 30. novembra 194Z-XXI Cena cent. 80 L/pid v utsivo i»juuijiiiitt t*uccixujeva ulica 5 — Teletoo št- 31-22. 31-23. Sl-24 uaseratni Dddeiek: Ljuoijana. Pucclm-jeva ulica 5 — Telet od 31-25 31-2». Podružnica Novo mesto: LjuoijansKe c?sta št 12 uCino i ura i v u un jgia-se iz Ki Italije m inozemstva ima Cnione Pubbliritš Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva m. 6. felefon Št 31-22, 31-23. 31-24 . 31-26 31-2# Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej ln velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tartfu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubblicita di provenienza ttaliana ed estera: Unione PubblMta Italiana S. Milano f napad na sovražni konvoj Nov uspeh torpednlli letal — podmornica p^tofsljena — 16 Glavni stan Italijanskih Oboroženih «11 j objavlja dne 29. novembra naslednje 918. j vojno poročilo: Akcije izvid niških oddelkov v Cirenalki j in v Tunisu. Italijanske in nemške letalske sile so de- j lovaie v nizkem poietu proti sovražnim kolonam, kjer so zažgale številna vozila. 15 sovražnih letal je bilo sestreljenih v zmagovitih dvobojih od nemških lovcev v francoski Severni Afriki, eno pa se je zadeto od protiletalskega topništva, zrušilo v morje med napadom na Tripolls. V alžirskih vodah so naši oddelki tor-pednih letal pod poveljstvom kapitana Giu-lia Cesara Graziania in poročnika Giuseppa Cimicchia včeraj napadali pomemben kon- | s ladij uničenih — Sovražna sovražnih letal sestreljenih voj. Kljub delovanju močnega letalskega spremstva je akcija imela uspeh. Ver k parnik, ki je bil zadet, je zletel v zrak, štiri druge trgovske ladje pa so bile tako hudo poškodovane, da je treba z gotovostjo smatrati, da so se pozneje potopile. Z operacij današnjega dneva se niso vrnila štiri naša letala. Angleška letala so to noč ponovno bombardirala Torino, škoda je znatna posebno v mestnem osrčju, število žrtev še ni ugotovljeno. Prebivalstvo se je vedlo mirno. V Sredozemskem morju je naša edinica pod poveljstvom poročnika Alfreda D'Ange-la torpedirala in potopila sovražno podmornico. Vsi sovražni napadi krvavo zavrnjeni — Akcije italijanskih letal — Velike sovjetske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29, nov. Neiu&Ko v r nov no poveljstvo je objavilo danes nasleanje vojno poročilo: V odseku ob it rt-Ku se je izjalovilo več sovražnih napadov. Nemške in rumunske čete so tudi včeraj krvavo zavrnile vse napade številčno močnejših sovražnikovih sil med Volgo in Donom. Uničenih je !>iio S5 oklopnih vozli. V velikem kolenu Dona so lastili protinapadi vrgli sovražnika na nekem odseku ob reki. Močne letalske sile, med njimi tudi rumunski bojni letalci, so z uspehom podpirale oddelke na kopnem. Razdejanih je bde veliko število vozil, železniške proge o) i spodnji Volgi so bile ponoči uspešno bombardirane. Hitra italijanska bojna letala so v srednjem odseku Dona napadala motorizirane sovražne kolone in zbirališča. V srednjem delu vzhodne fronte je izgubi", sovražnik v mestoma hudih bojih 57 oklopnih vozil. Pri svojih ponovnih brezuspešnih napadih jugovzhodno od Ilmenskega jezera je sovražnik utrpel visoke izgube na ljudeh in ni. materialu. Nemški in rumunski lovci ter protiletalsko topništvo so sestrelili samo v južnem delu vzhodne fronte 39 sovjetskih letaL V istem odseku je bilo izgubljenih 6 lastnih aparatov. V Cirinajki delovanje izvidniških oddelkov. V Tunisu so nemške in italijanske čete zavzele žilavo branjeno višinsko postojanko. Letalstvo je napadalo sovražnikove ko-ione, zveze za dovoz iz zaledja ter letalska oporišča, številna vozila so bila zažgana. ' V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 16 sovražnih letal, med njimi tudi nekaj štirimotornih bombnikov. Pogrešamo 4 lastna letala. Pred francosko Severno Afriko so bojna letala hudo poškodovala dva velika prevozna parnika. Pri poletih šibkih angleških letalskih sil nad zasedenim zapadnim ozemljem in pri nočnih poletih nad Francijo je sovražnik izgubil pet letal. Lov i sc v južni Angliji obstreljevali železnice in druge za vojno važne cilje. vojna v Rusiji Berlin, 28. nov s. Glede razvoja obeh bitk, ki sta ta čas v teku v južnem jn osrednjem odseku, so sporočili iz kompetent-nega vira. da še ni mogoče izraziti napovedi, ali sporočit-- podrobnost. Operacije so v polnem razvoju m gotovo je samo to, da postajajo nemškj protiukrepi čedalje učinkovitejši. Monakovo, 28. nov. s. »Munchener Zeitung« piše v komentarju o situaciji, ki je nastala na ruski fronti po boljševiških napadih zadnjih dni, da je treba začetne uspehe sovražnika na srednjem delu fronte pripisovati dejstvu, da Neme, tukaj nimajo kakor v prv svetovni vojni nepretrgane bojne črte ljudi, temveč samo posamezne utrjene postojanke, od katerih so nekatere precej oddaljene med seboj in med katerimi se lahko prodre posebno tedaj, če razpolaga nasprotnik z večjimi silami na ljudeh in materialu. V taki liniji se lahko šele pozneje uporab jo rezerve, k; jih ima nemško poveljstvo v zaledju in te rezerve so tudi to pot zavrnile rdeče naoade ter vzpostavile prejšnji položaj. Uspeh boljševiških napadov je v glavnem odvisen od akcij presenečenja. Tega presenečenja boljševiki niti to pot niso dosegli, spričo izvrstne obveščevalne službe, ki je nemškemu poveljstvu omogočila, da je skrbno zasledovalo vse premikanje nasprotnika in ukrenilo potrebne mere. da je vzdržalo naval. »Abend-Zeitung* označuje zadnje vojaške dogodke na ruski fronti kot zimsKe operacije. Sovražnik misli, da je zdaj nastopil najprimernejši trenutek za izvedbo njegovih načrtov predvsem zaradi tega, ker smatra, da so vremenske prilike ta čas njemu posebno v prilog. Vsekakor je treba pr pomniti, da vse te akcije letos niso dosegle udarnosti lanske zime in so se Nemo; okoristili izkušenj, ki so jih takrat dobili Uspehi nemških podmornic v novembra Berlin, 28. nov. s. V pristojnih vojaških krogih naglašajo, da so v mesecu novembru nemške podmornice dosegle uspehe brez primere med dosedanjimi. Samo v dobi od 21. do 27. novembra je bilo potopljenih 46 trgovskih ladij s skupno 268.000 tonami. Ni izključeno, da bo prav ta mesec dosežena najvišja številka sploh, in sicer taka, da se bo novembrska bilanca zaključila z več milijonom ton. Buenos Aires, 29 nov. s. Mornariški oddelek Zedinjenih držav je objavi; nov seznam, k navaja izgubo 747 mož. S tem seznamom se je število izgubljenih mož ameriške mornarice dvignilo na 17.250, vsaj v kolikor so številke uradno objavljene. nika in itcmlka zasedba Toulena le prekrižala sovražne načrte Po skrivnem dogovora med Anglo-Američani in nezvestimi francoskimi poveljniki naj bi toulonska eskadra tsš!a k sovražniku Junaški boji rumunskih čet v RusPi Naraščajoče izgube sovjetskih oddelkov Z vzhodne fronte, 28. nov. s. Pred devetimi dnevi so Sovjeti v odseku Don = Volga sprožili v tem letu najhujšo of-nzivo z izredno številnimi velikimi oklopnimi edini-cami in prav tako številnimi edinicami konjenice in pehote. Sovražna akcija, ki jo je podpirala megla, zaradi katere se je vidljivo t zmajšaia na nekaj metrov, in izredno spremenljive vremenske okoliščine, gs je razvijala v ods_ku, ki ga drže rumunske in nemške sile. Spopadi z močnimi sovražnimi edinicami, opremljenimi s tanki ameriške proizvodnje, so bili in so še vedno t psih. Rusi sc očitno pričakovali velika uspehe od svoje ofenzive, kajti brez štednje človeških ž vi jen j in vojnih potrebščin ter še manj orožja in streliva so vrgli ljudi in sred tva na bojišče med Donom ln Volgo. Kljub t mu se velika bitka ni razvila tako. kakor si je želel Timošenko. Naleteli so na žilav in srdit odpor rumunskih in nemških čet, k' go takoj reagirale na način, kakršnega rdeči gotovo tiso pričakovali. Bojišče so rumunske in nemške čete spremenile v strašno področje uničevanja sovražnih sil. Takt.ka bran lcev je bila od prvega trenutka taktika uničevanja kar največjega števila nasprotrih sr. dstev. Cena te ofenzive narašča od ure do ure v izredno visoke izgube za Sovjete, kj tvojih ciljev gotovo niso dosegli. Obramba Rumunov in N_mcev je dosegla zaradi nujnosti uničevanja in zadajanja izgub sovražniku z'asti v zadnjih urah najvišjo mejo junaštva ln najvišje vrhove sla- ve. Zlasti z rumunskega odseka poročajo o številnih prizorih sijajnega junaštva posameznikov in oddelkov. Omenja se predvsem neka rumunska divizija pod poveljstvom junaškega osvojevalca, generala Lascarja, ki ga je Hitler odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križu roda želez ega kr ža v priznanje njegovih poveljniških sposobnosti ter v priznanje izredne hrabrosti njegovih čet. Kar so naredili, bo tvorilo eno najlepših Jtrani rumunsk -ga junaštva v tej vojni. Diviziji pripadajoči pešci so planih na v službi boljševikov se nahajajoče ameriške tanke ter jih uničili aH poškodovali in naredili neuporabne z ročnimi granatami, metalci plamenov in zažigalnimi granatami. Njih jun štvo in vojno izkustvo imata vidne učinke na sovražnika. V bitki, v kateri so bile v zadnjih 24 urah odbiti vsi novi napadi sovjetskih oklopnih skupin in pehote, kakor potrjuje tudi nemško vojno poročlo, sodelujejo tudi rumunske oklopne edinice, ki so se prav tako hrabro uveljavile. B:a sama teh edinic je v enem dnevu v spopadih z enakimi sovražnimi edinicami uničila 165 rdečih tankov. V kopnih operacijah -©deluje tudi rumunsko letalstvo, ki neutrudno bombardira ln obstreljuje s strojnicami rd.če oddelke, ovirajoč s tem koncer.tra-c;jo vojakov ln sredstev. Spričo tega čudovitega zadržana rumunskih in nemčkih čet, ki se bore skupno, izkazujejo Sovjeti samo ogromne izgube, ki še vedno naraščajo. Berlin, 28. nov. s. V zvezi s samovoljno potopitvijo pomorske eskadre v Toulonu izjavljajo na pristojnih mestih tole: Ugotovljeno je, da so se poveljniki odločili za prostovoljno potopitev ne zaradi tega. ker so se bali, da bi mogle ladje pasti v nemške roke, temveč samo zaradi tega, kei niso imeli možnosti, da bi pobegnili k sovražniku. Prav zaradi tega je absurdno govoriti o kakem »francoskem Scapa Flowu« Tamltaj, kjer so bile nekoč internirane enote nemške cesarske mornarice, so se te ladje potopile, da bi jih ne mogel sovražnik porabiti v kakršne koli namene. Anglosaška reakcija na toulonski dogodek je razumljiva, ker izvira pač iz razpoloženja onega, ki mu je iz rok ušel tak-dolgo zaželeni plen. V zvezi s tem so zanimiva nekatera izvajanja Reuterjeve agen-ture iz katerih se posnema med drugim tudi to da so bili v Londonu do zadnjega na tekočem glede namer toulonskih poveljnikov in torej tudi glede odločitve, da bodo porabili primerno priložnost in izvršili povelje, ki ga jim je pretekli teden izdal Darlan češ da naj zapuste toulonske vode m se priključijo angleškim in ameriškim silam v Afriki. Stockholm, 28. nov. s. Kakor pišejo dopisniki raznih švedskih listov iz Londona, je prišla nemška in italijanska zasedba Toulona ravno prav, da je preprečila uresničenje načrtov, ki sta jih skrivaj Plavila poveljnik francoske eskadre v Toulonu in zavezniško poveljstvo v Afriki. Po teh načrtih naj bi bila francoska eska-dra nekoč ponoči zapustila toulonsko luko in se s polno paro odpravila proti Oranu. Zavezniška mornarica naj bi bila obenem odšla na polovico poti nasproti in bi potem francosko eskadro spremljala do afriške obale. V Londonu si skušajo osladiti grenki orašek po tem dogodku s tolažbo, češ da je »francoski Scapr Flow« oropal Os morebitne pomoči, ki bi jo imela od močne toulonske eskadre s pristavkom, da naj bi to francosko pomorsko oporišče po zasedbi Osi nadomestilo genovsko luko, ki je bila poškodovana pri zadnjem bombardiranju. V »New Chroniclu« piše Vernot Bart-lett, da je po drami v Toulonu prišel trenutek, ko je vendar treba spregovoriti besedo v prilog Darlana, kajti danes se slednjič lahko že ugotavljajo nepreračun-ljive usluge, ki jih je storil ta admiral zavezniški stvari. Ta pisec pa se niti najmanj ne ujema z ostalimi angleškimi političnimi in vojaškimi komentatorji, ki se zmerom bolj zavzemajo za De Gaulla in obdolžujejo Darlana hinavstva. Močni odmevi v nemškem tisku Berlin, 28 nov. s. Nemški tisk se bavi d21 es samo s pismom, ki ga je FUhrer poslal maršalu Petainu, in z zasedbo Toulona V svojih komentarjih podčrtavajo dnevniki predvsem oportunost akcije, ki sta jo z vso odločnostjo zapovedala Fiihrer in Duce proti velikemu francoskemu vojnemu središču. »V51ki£>cher Beobachter« Ima nad svojim komentarjem nc* ov preko sedmih stolpcev, ki veli: i>Ja en odgovor francoskim besedolomerm«. List priponvnja v ovojem komentarju: Lojalnost, s katero Ja pretekle mesece zmagovita država ponudila sodelovanje premagani državi, nima primera v evropski zgodovini. Nemčija je poizkusila že ponovno, da bi dvignila Francijo iz njene tragedije in da bi ji zacelila vsaj najhujše rane, toda ta dobra volja do sodelovanja, ki bi mogla imeti čudovite sadove, js zadela ob odpor izdajalskih elementov, kakršni so De Gaulle, Giraud in Darlan. Francosko ljudstvo pa bi moralo iz tega posneti kor stan nauk in predvsem razumeti, zaključuje list, da gre odslej doslovno za njegovo bodočnost. »Bbrsen-Zeitung« opozarja s svoje strani da je bila z zasodbo Toulona na mah odpravljena tudi zadnja vrzel, skozi katero bi se b:l sovražnik morebiti priril v ev-! ropsko trdnjavo. Evrop ke države, radalju-i je dnevnik, bijejo ogromen boj na življenje i in smrt t;r niso mogle na svojih prsih še ; dalje trpeti otoka nevere, zasedenega po ; elementih, ki so bili pripravljeni za izdajo ; v primernem trecutku. Odobravanje v Španiji | Madrid, 28. nov. s. Tukajšnji listi poročajo o globokem vtisu, ki ga je napra-! vila v tukajšnjih političnih in novinarskih krogih, kakor tudi v javnosti objava odredbe poveljn:ka frarcoskega brodovja v Toulonu, naj se ne upirajo morebitnemu izkrcanju anglosaških sil. Listi objavljajo vest o zasedbi francoske trdnjave a strani italijanskih in nemških čet na prvih straneh z velikimi Easlovi in ji dodajajo celotno besedilo pi3tna, ki ga je H tler poslal maršalu Petainu. Poudarjajo, da je navzlic temu, da n; špansko javno mnenje nikoli verjelo v iekrenoet volje do sodelovanja v nekih francoskih krogih, vendar je rova prekrš tev častne besede s strani visokih častnikov napravila nanj zelo mučen vtis. Listi nadalje podčrtavajo, da je odločna in hitra reakcija Osi deležna soglasnega odobravanja španske javnosti, Francoska vlada ostro obsoja izdajalce Vichy, 28. nov. s. Tukajšnji radio je ob-avil naslednji komunike: »27. november je bil drugi dan žalosti za francosko mornarico. Francija, ki je bila ponosna na svojo mornarico in svoje mornarje, trpi danes pod novim udarcem usode. Ta udarec je tem bolj boleč za Francoze, ker je prišel kot posledica nevrednosti nekaterih voditeljev, ki so obenem izdan domovino in niso držali dane prisege. Po onih, ki so nas brezvestno potegnili v to vojno, so zdaj ti ljudje oni. ki morajo pred vsem narodom prevzeti odgovornost za pogubo naše mornarice, ki je ščitila naš imperij. Tudi to mornarico so žrtvovali isti kriminalni ljudje Francorka mornarica je bila simbol najboljših tradicij časti in slave naše države. Darlanu in Giraudu odvzeto državljanstvo Francije Vlchy, 28 nov. s. Predsednik vlade Laval je danes predsedoval ministrskemu svetu, prvič odkar je dobi! nova pooblastila od maršala Peta na. Preased: ik vlada je najprej prečital ministrskemu svetu pismo, ki ga je kancslar Hitler poslal mar-šslu, nato pa še pismo, ki ga je on prejel od nemškega zunanjega ministra von Rib- bentropa. Državni podtajn:ki za mornarico, letalstvo in vojsko £0 rato poročali o pogojih, v katerih so se zjutraj začele operacije za dernobilizacijo francoske vo.ske. Državni podtajnik za kolonije Breve je v nadaljnj.m podal poročiio o okoliščinah, ▼ katerih je generalni guverner Boissoi proti poveljem marša,a pristal na pr kijuči-tev k desidentom v Severni Afriki. Na predlog čuvarja pečatov Bartholemija je ministrski svet sklenil kot prvi ukrep odvzet: fraroesko državljanstvo admiralu Darlanu in generalu Giraudu. Poslovilna avdiesica japonskega veleposlanika Rim, 28. nov. s. Danes ob 10. je Nj. VeL Kralj in Cesar sprejel v poslovilni avd jen-ci Ekss. Zembeia Horikjria, japonskega veleposlanika pri Kraljevem dvora. Ksngres mednarodne šiimske zbornice Budimpešta, 28. nov. s. Semkaj je prispela italijanska delegacija, ki se bo udeležila kongresa mednarodne filmske zbornice, sklicanega za dneve od 29. t. m. do 4. decembra. Na kongresu bo prisotnih 120 i delegatov. Ker se predsednik te zbornice i grof Volpi di Misurata ni mogel udeležiti ; zborovanja, je določil za svojega namestnika barona Julia Vlasslcsa, podtajnika v t madžarskem ministrstvu za javni pouk. Proslava frieis samostojne Alfeastlje Čestitke Vladarja En Duceja — Pomemben članek groSa dana — Manifestacije po vsej Albaniji Ducejev pozdrav Predsednik ministrskega sveta je imel Tirana, 28. nov. s. Tridesetletnico proglasitve albanske neodvisnosti so svečano praznovali po vsej Albaniji. V Tirani se je praznični dan pričel z 21 topovskimi streli. Letala so krožila nad mestom in odvrgla listke, ki so proslavljali veliko Albanijo, Kralja in Cesarja ter Duceja. Ob 8.30 so bile verske ceremonije istočasno v muslimanskem, pravoslavnem in katoliškem svetišču. Prisostvovali so jim visoki civilni in vojaški dostojanstveniki. Ljudstvo se je zbiralo v množicah na cestah in trgih prestolnice, kjer so se odražale barve zastav in praporov. Množica, predstavniki in vsa šolska mladina so se zbrali končno na Skanderbegovem trgu in na Cesti imperija, ki sta nudila sijajen pogled. Tribune so bile polne predstavnikov, med njimi konzularni zbor in delegacije z dežels« Ob 9.30 se je pojavil na konju Kraljevi namestnik v spremstvu predsednika vlade, predsednika Višjega fašističnega korpora-tivnega sveta ter generala Gianninija, predstavnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Albaniji in drugih generalov. Ko je pregledal čete, ki so bile razvrščene na Cesti imperija, je Kraljevi namestnik prisostvoval dviganju zastave, ki se je odigralo na Skanderbegovem trgu med aplavzi množice. Sledil je paradni mimohod vojaških oddelkov tiranske garnizije, ki jim je bil na čelu poveljujoči general, takoj nato pa oddelkov albanske Liktorske mladine. Neoporečni mimohod so podčrtavale ponovne ovacije s strani množice. Po paradi se je stvoril sprevod, ki so mu bili na čelu Prefekt, Federalni tajnik, izredni komisar prestolnice ln druga mestna oblastva. Sprevod se je s Skanderbegovega trga usmeril proti sedežu namestništva, kjer je bila razvrščena šolska mladina. Po vztrajnem pozivanju množice se je pojavil na balkonu Kraljevi namestnik, ki so ga sprejele živahne ovacije za Kralja in Cesarja ter Duceja. Namestnik je nato v albanščini imel govor, v katerem je poveličeval žrtve italijanskih in albanskih junakov, ki so se borili za neodvisnost, edinost ln svobodo albanskega ljudstva, ki so sedaj zagotovljene po slavni Savojski dinastiji. VeL Kralj in Cesar albanskemu ljudstvu Sledil je uradni sprejem v namestniški rezidenci, ki so se ga udeležili vsi visoki civilni, vojaški ln cerkveni hierarhi. Predsednik vlade je izročil Kraljevemu namestniku v Imenu vlade ln predstavnikov vseh pokrajin spomenico s čestitkami ter ga prosil, naj bi Vel. Kralju in Cesarju tolmačil čustva zvestobe in vdanosti albanskega ljudstva, ki je prepričano, da je pod zaščito Savojske hiše deležno najboljše usode. Eksc. Jacomini je odggovoril z zahvalo in prečitanjem sledeče brzojavke Kralja in Cesarja: »Prijetno nam je obrniti se na vrlo albansko ljudstvo ob tridesetletnici njegove neodvisnosti. Ponosni in zvesti Albanci, Id so združeni pod Skander-begovim praporom in krepki po svoji tisočletni vojaški tradiciji, bodo znali ohraniti in če bo potrebno braniti svojo etniško celotnost ter svete narodne pravice, Id smo jih sankcionirali z našim Statutom. Goreče čestitke, ld Jib pošiljamo ob tej svečani priliki vsem Albancem, naj bodo jamstvo ln zagotovilo za njih svetlo bodočnost ter poseben znak naše stalne, Čuječe skrbi. Viktor EmanueL« nato po tiranskem radiu svečan nagovor. Popoldne je Prefekt sprejel konzularni zbor. List »Tomori« je izšel popoldne v posebni izdaji s poročilom o manifestacijah. Največji poudarek je dal sledeči Ducejevi brzojavki predsedniku Ministrskega sveta: »Proslava tridesete oblctnice albanske neodvisnosti, ki nas jc doletela v borbi za svobodo narodov, je nad vse značilna. Ita-lijansko-albanska zveza je dala neodvisnosti škipetarskega naroda novih sil. Jntriš-nja zmaga bo mogla samo potrditi najvišjo usodo obeh nabili dežel v svetu, ki bo temeljil na miru in pravici.« Članek grsSa Člana Na častnem mestu je list pod naslovom >28 november« objavil članek grofa Galeaz-za Ciana, ki piše med drugim, da se je 28. novembra 1912. Albanija zbudila iz stoletnega spanja in postala spet del Evrope. Združila se je na novo z veliko rodbino Zapada in stopila spet v naročje arijskega plemena, ki mu je starodavna in odlična veja na naši celini. Italijansko-albanska zveza, nadaljuje zunanji minister, ni kakršen koli politični dogodek. Izvira iz globokih zgodovinskih pogojev in iz nespremenljivih zemljepisnih dejstev. Ne da bi bilo treba poseči do rimskih časov in srednjeveških odnošajev albanskega naroda z Benetkami in Napolijem, zadostuje navesti iz nove zgodovine stalno pozornost, ki jo je Italija posvečala škipetarskim zadevam: omeniti je pred vsem italijansko diplomatsko akcijo v novem času v korist albanskega ljudstva zlasti pa v delikatnem trenutku, ko je postalo neodvisna država. Zunanji minister nadaljuje: To je drugi 28. novemeber, ki ga po volji Unije proslavlja obnovljena Albanija v svojih pravičnih mejah, sredi razveseljivega razvoja javnih del in v prepričanju, da bo v imperialni skupnosti z Rimom vedno imela jamstvo svoje bodočnosti.« Italija, piše grof Ciano. ima globok interes do tega, da bi bila Albanija svobodna, močna in napredna, Albanija pa ima potrebo, da ji sila Imperija varuje ljudstvo v njenih mejah, da se mu bo mogoče posvečati svoji veliki nalogi, ki čaka sedanje in prihodnja pokolenja: zediniti v globini narodno zavest, potencirati jo in napraviti iz skipetarske domovine deželo sreče in prospeha. Albanija, zaključuje grof Ciano, al je izbrala sama od sebe in nepreklicno svojo pot, ki jo koraka vsa ob strani Fašistične Italije pod Ducejevim vodstvom, pot proti tisti boljši bodočnosti, ki ji je zajamčena po Kroni Savojske hiše. Ta je obnovila in zavarovala tisti življenjski impulz, ki je vodil Skanderbega in vse albanske muče-nike. Proslava tridesetletnice neodvisnosti mora biti vreden izraz prebujenega in obnovljenega naroda. Zlasti pa naj bi ta proslava bila izraz povelja, ki ga daje ura: delati z voljo in zaupanjem v zmago. Z velikim poudarkom objavlja list tudi dnevno povelje vrhovnega poveljnika Oboroženih sil častnikom podčastnikom ln moštvu albanskih čet. ki so del zedinjenih oboroženih sil. Zvečer se je izvršila slavnostna predstava v gledališču Savoia. ki jo je organiziralo ministrstvo narodne pro-svete. Iz pokrajin iavllajo, da so tridesetletnico albanske neodvisnosti povsod proslavili z resnimi, svečanimi ceremonijami. Raport Visokega komisarja z upravitelji slovenskih šol Ljubljana, 29. novembra Predvčerajšnjim ob 11. je Visoki komisar t vladni palači ob navzočnosti šolskega komisarja imel raport z upravitelji slovenskih šol glavnega mesta in pokrajine. Visoki komisar je podčrtal naloge šole tudi z ozirom na sedanji politični položaj ,v Pokrajini. Preciziral je potem nujnost, da mora slovenska šola predstavljati elemente sod, ' vanja in biti zato odločno orientirana v tem smislu v pogledu na fašistično Italijo. Eksc. Grazioli je nato navedel razne težkoče, ki so nastale zavoljo posebnega položaja ozemlja glede rednejšega funkcioniranja šolskega delovanja in je omenil tudi podporno delavnost v prid gojencev s strani Visokega komisariata, kakor s strani Zveznega poveljstva Italijanske Liktorske Mladine v Ljubljani. Ob koncu se je spomnil slavno padlih pripadnikov Oboroženih sil in vseh slovenskih žrtev komunističnega barbarstva ter poslal spoštljiv in plamteč pozdrav Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju. I Nova Kitajska proti boljševizmu V šantungu uničena 5• Cangkajškova brigada Sanghaj. 23. nov. s. Ob priliki sedme obletnice pristopa Kitajske k antikomin-ternskemu paktu objavlja tisk poslanico italijanskega poslanika markija Talianija, ki naglaša, da ta pristop ne pomeni samo minister Onišaokeng je izjavil, da so Zedinjene države im ne Japonska hotele vojno v Vzhodni Azn'ji. Minister je poudaril, naj se narodi Vzhodne Azije zavedajo pravih namenov Anglosasov, njih stremljenj iti priznanja globoke politične povezanosti in } njj,h globokega egoizma. Minister je dodal, zvestobe predsednika Vangčingveja, ki je j da so v Mandžuriji okoliščine ki so privedle že leta 1927. proglasil potrebo protibolj- j , v welteivki: Cerdan (Frarcija). v srednji: Besselmann (Nemčija) in v poltežki: Musina (D. medtem ko prazno mesto v težki teži po odpovedi Schmelinga še ni zasedeno. Največ nastopov za zasedbo prestola v profesionalnem boksu v Evropi je pričakovati od nemške strani, in sicer bržkone najprej v srednji teži, kjer bo moral Besselmann braniti svoj naslov proti močnemu Holandcu vann Damu. Kakor pišejo, je Be selmatn trenutno - in to že precej dolgo — zelo slabega zdravja, tako da ni izključeno, da do napovedanega termina (15. decembra) sploh m bo sposobea za borbo. Obenem sc raznašajo tudi glasovi, da bo holandska boksarska zveza v tej zadevi stopila kar pred evropsko zvezo pro-f.sionalnih boksarjev v Rimu -in zahtevala energično posredovnnje, če se bo Nemec še dlje izmikal pozivu na to odločitev. V poltežki teži je Nemec S^idler že davno poslal svoj poziv italijanskemu prvaku Mu ini ter o njem obvestil tudi zvezo v R:mu, tako da bo tukaj prej ali slej moralo priti do obračuna. V težki kategoriji je Nemec Neusel eden vidrejših kandidatov za Schmelingovo nasledstvo, toda za to mesto je še več drugih tekmecev, med njimi oba Italijana Mu: i na in Lazzari, znani Šved Olle TanJberg in Belgijec Karol Sys. Kdaj, kje hi med katerimi nasprotniki bo oddan ta najdonosnejši naslov, bo morala Se odrediti zveza v Rimu. V vvelterski kategoriji se bo moral Cerdan ki mu je padel tako rekoč v naročje naslov prvaka po bliskoviti zmagi nač Špancem Ferrerjem, kmalu spet pokazati na deskah. Tudi v lažjih razredih je treba, pričakovati skorajšnjih prven tvenih nastopov, ker se je razmerje sil med italijanskimi boksarji teh kategorij močno spremenilo. Tako je moral evropski prvak v lahki kategoriji Botta pred kratkim odstopiti svoj naslov državnega prvaka kar skokoma napredujočemu rojaku Proietti-ju. nc glede na to, da nastopi slednjega po Španiji spet niso posebno zadovoljili njegovih prijateljev. Slednje velja tudi za dvojnega evrop-ikega prvaka Bondavallija, ki se je z le' pim uspehom obranil rumunskega naskoka na svoj prestol, je pa nedavno na turneji po Španiji prav tako moral prepustiti zmago po točkah n.:kemu manj znanemu nasprotniku s Pirenejskega polotoka (Llo-verasu). Ni dvoma, da bodo v dogledni bodočnosti zamo-jani prvaki tudi v lažjih kategorijah, toda vse kaže tako, da Nemci za ta mesta vsaj ta čas nimajo primernih kandidatov. Eno je gotovo: kljub vsem težavam, ki jih je tudi med profesionalne bok-arje zanesla vojna, bo v teh mesecih med njimi rekaj zelo zanimivih srečanj, ki bodo tako izpolnila neprostovoljno vrzel v zimskem športnem sporedu nastalo zai-adi tega, ker je izvajanje smučarskega športa po vseh državah, ki so v vojni, močno omejeno, športna tekmovanja r.a smučeh pa zgoščena na nekaj giavrrh prireditev, predvsem mladinskih. Angleški De Gaulle in ameriški Darlan Vedno novi pojavi nezaupanja med Anglosasi Rim, 28. nov. s. Angleški letalski minister Archibald Sinclair je v govoru, ki ga je imel včeraj na banketu v lokalih društva inozemskih novinarjev v Londonu, izjavil med drugim: »Mi ne bomo pozabili borečih se Francozov, ki so pod poveljstvom De Ganila odklonili sprejem kapitulacije, temveč obdržali živ ogenj francoskega odpora proti Nemčiji.« Te besede so izzvale med navzočimi zelo glasno odobravanje. Ploskanje ob tej priliki, tako beleži Reuterjeva agentura. je trajalo skoraj dve minuti. Ta manifestacija je bila posebno značilna zaradi tega, ker je bila naperjena predvsem proti pokroviteljskemu stališču, ki ga zavzemajo Američani napram Darlanu. Isti dan je na drugi strani Atlantskega oceana neki dnevnik Zedinjenih držav ameriških, ki so prijateljska in zavezniška država Anglije, pisal takole: »Ne glede na kritike, ki jih je lahko izreči glede Darlanove preteklosti, ne moremo izreči nobene obtožbe glede diplomatskih pogajanj, ki so jih naši vodilni ljudje uvedli v Severni Afriki. Te besede so bile svojčas nič manj značilne za polemično stališče proti Angliji in De Gaullu. Kakor se vidi, postaja sporazum med Londonom in Washingtonom tudi kolikor se nanaša na primer De Gaulla in Darlana, zmerom »popolnejši«. Rim, 28. nov. s. Kakor pišejo »Times«, je angleški konservativni poslanec sir Pa-trick Hannon na zborovanju angleških industrijalcev v Londonu, kjer je sam predsednik, kritiziral ameriški sistem pakta o podpiranju in posojanju. Ta sistem, tako je izvajal poslanec, je zelo hud udarec za angleško izvozno trgovino, predvsem pa je skoraj popolnoma onemogočil prekomorsko trgovino Velike Britanije. Ko bo sedanja vojna končana, bo angleška industrija popolnoma na tleh. Vlada ji ne bo mogla pomagati, ker bo tudi ona brez potrebnih sredstev. Tudi atlantsko izjavo presoja angleški trgovski svet z mnogimi pomisleki. »Kaj bo torej — je zaključil Hannon — iz angleške trgovine po končani vojni? Bati re je treba, da Anglija ne bo mogla več vzdržati tuje konkurence.« M-raz drži dalje Ljubljana. 29. nove mora. Mraz nas letos menda ne bo več izpusti! iz svojih klešč. Tu in tam resda malo odjenja, nato pa stisne na novo. Tako je bilo tudi zadnje dni. Po petkovem precej ostrem mrazu smo imeli v soboto dokaj zmerno jutro, toda čez dan se ozračje ni moglo osreti in je živo srebro doseglo komaj 2.7 stopinj Celzija. Noč je nastopila spet hladna in v nedeljskem jutru smo iznova zabeležili 5.6 pod ničlo. Ljubljana je bila spet vsa pobeljena od slane, gaji pa so polni ivja. Na dan poslednjega novembra goduje Andrej, o katerem pravi kmetska vremenska modrost: Andreja mraz — potem ima zima železna rebra. Ce na Sv. Andreja dan zapade sneg, leži 100 dni in žita mori. Zato bomo menda letes ostali pri tretjem reku. ki pravi: Sv Andrej naj bo suh, da pozimi raste kruh! čisto na kratko Nekje smo čitaU letošnje najboljše rezultate, ki so jih dosegli ai tekališčih po Franciji. Med maloštevilnimi atleti, ki so se dvignili nad povprečno formo, velja omeniti že od lani znanrga sprinterja Valmvja, ki je letos v teku na 100 m prišel nI 10.7 pa novega zvezdnika na dolgih progah Lallanea. ki je na 10.000 m dosegel krasen čas 30:22.8. Tudi znamka v skoku v višino (1.94 m), ki je zapisana pri Lepointu, j j vredna mednarodnega merila. Ediri rekord sezone pa je le prej omenjeni po zaslugi LalLa ea. Vse drugače plodoviti glede r lfordov so bil minulo poletje na Danskem, kjer so popravili nič manj kakor 18 rekordov. Brez imen ;o številke, ki so bile deloma izboljšane po večkrat v eni disciplini, naslednje: na 800 m 1:52.3, na 1000 m 2:27.S, na 1500 m: 3.55 2. ra eno miljo: 4:15.6, na 2000 m: 5:26.3. na 10.000 m: 30:55.4, na 110 m z zaprekami: 14.5, v štafeti no 4v 400 m: 3:22.2, v disku: 43.46, v kopju: 64.38 m itd. V Celju so imeli preteklo nedeljo še eno lahkoatletsko prireditev, in sicer tek čez drn in strn, na katerem pa je bila udeležba zelo pičla. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri razrede, v katerih so zmagali Steiner pred Antlogo v skupini A, Perišič pred Pleterškom in Jelenom v skupini B ter slednj č Varlec med najmlajšimi. Ptujski nogometaši so isti dan odigrali svojo prvenstveno tekmo z Zagorjani. Igra ie je končala z 1 : 0 v korist domačih. Radio Ljubljana PONEDELJEK. 30. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkestralna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ši-janec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Orgelski koncert Pavla Rančigaja iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 17.45: Simfonična glasba. 19.: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali — operna glasba. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Koncert Adamičevega orkestra. 22.00: Zanimivost: v slovenščini. 22.10: Klavirski koncert Marijana Lipovška. 22.45: Poročila v italijanščini. Vaše razvedrilo naj bo „Dobra knjiga* E. L A. R. — Radio Ljubljana Parliamo ritaliano Churchill prikriva angleške ladijske izgube Rim, 28. nov. s. V »T'mesu« izjavlja lord Winster, da Anglija ne bo mogla še dalje nadaljevati s Churchillovo taktiko prikrivanja lastnih izgub v vprašanju dovoza. Izgube trgovskega ladjevja so dosegle take mere, da bo Anglija kmalu pred krizo popolnega izčrpanja. Položaj trgovske mornarice postaja zmerom težavnejši, tem bolj zaradi tega. ker zahtevajo operacije v Severni Afriki ogromne dovoze. Naložili smo si težko nalogo, tako izjavlja lorda Winster dalje, in zaradi hudih izgub, ki smo jih utrpeli v zadnj:h mesecih. je ladjevje, ki ga imamo še na razpolago, skoraj popolnoma izčrpano. Bolj ko se razvijajo operacije, bolj se veča potreba ladij. Vse ladje morajo pluti skozi gibraltarsko ožino, na zapadu in vzhodu od nje pa so zbrana krdela podmornic. Spričo njih so najtežje izgube za nas neizogibne. Javno mnenje si ne bo moglo nikoli ustvariti sodbe o položaju, če ne bo poučeno o naših pomorskih izgubah. Ce vlada tega ne namerava storiti, naj vsaj prepove kakršne koli izjave, ki bi mogle zavajati v zmoto. Ali ste že odsnslali naročilnico za DK? S laso neurje na Balearih Madrid. 28. nov. s. Silno neurje je divjalo preteklo noč nad Mahonom, kjer je povzročilo hudo škodo na mnogih poslopji, med njimi tudi na palači vojaškega guvernerja ter prekinilo prometne zveze med raznimi kraji. Hude poškodbe so utrpele tudi telefonske in brzojavne zveze ter električne napeljave, tako d^ je Ma-hon zaenkrat brez razsvetljave. Delavstvo in vojaštvo dela z mrzI:čno naglico, da bi popravilo prometne zveze. Hud pitres v daljavi Firenze, 28. nov. s. Coppede, ravnatelj potresne opazova^icee. je sporočil, da so dav ob 10 43 15 seizmo koliko s; jih dobil?« Predrznemu vpraševalcu je porinil vojak kopito svoje puške v brado. Hodili smo naprej. Na moja levici so se širila ogromna gnojišča, na desnici pa so stale velike sive barake, ki so nalik požrešnim rakvam čakale novih žrtev. Dospeli smo do neke zgradbe, bivše utrdbe. Mlajši vojak je potegnil za stari zvonec. Dasi se je nanj ves obesil, je dal zvonec od sebe le otožen zvok, kj sem ga komaj ujel na uho. Moral sem se glasno zasmejati. Tudi vojak se je nasmehnil. Spogledala sva se. Povesil sem pogled. Oba sva mislila isto, samo noben vojak ni smel govoriti s svojim zaupancem. Udaril je nekaj krat s puško po trohnečem lesu. Čakali srno precej časa. da se je odprlo staro okence v vratih. Skozi umazano in zaprašeno šipo sem videl starikavo, odurno lice. Čakali smo približno eno uro, preden je mož odklenil. Poročnik je imel svojo pisarno v prvem nadstropju. V sobo nas je povabil mehak žensk; glas, ki je že sam na sebi razodeval mehkoto in nežnost duše. Ko pa sem stopil po svetlo zlikanih tleh, je moja okorna noga, že davno nevajena gladkih tal, podrsnila in padel sem kakor sem dolg in širok. Imel sem emola S čeLom udaril ob rob svojega okova. Izgubil sem zavest. Ko sem se spet zavedel, sem začutil na čelu mehke roke, ki so zavezovale- Oči prj. najboljši volji nisem mogel odpreti, svinčena teža m; je ležala na vekah. In spet sem omedlel. Duša mi je plavala ločena od telesa bogvedi kod. Ležal sem v menjajočem se stanju. Včasih sem se nekaj minut na dan zavede!, včasih še tega ne. Bolezen je bila resna. Nekega večera se mi je razum po dolgih, težkih dnevih spet vrnil. Čutil sem se zdravega in močnega. Zvečer je prišlo k meni tisto dekle, ga sicer nisem še nkola prav videl, a vedel sem, da je lepa. Kako Sele sem bil presenečen, ko sem videl, kako je lepa! Da je kje kaj tako lepega mogoče razen v pravljicah!... Postavila je svečnik na nočno omarico in sedla poleg mene na posteljo. Zmolila je nekaj molitev. Slednjič je dvignla velfke, črne oči do mene. Presenečena je kriknila. ko je videla, da se zavedam. Urno je stekla od mene. Hudo mj je postalo, ker sem takšno strašilo. Toda motil sem se. Cez nekaj minut je pritekla z nekim starejšim gospodom v uniform:. Pekel se je odprl pred menoj. Ta krasota je že oddana! Ta srečni poročnik je z njo poročen. Gospod pa se je nasmehn i. Zdelo se mi je, da je podoben nekemu mojemu mladostnemu prijatelju, ki ga nisem od pre-gnanja več videl. Mož se m- je nasmehnil: »Ali me ne poznaš več, Viadimir Ivanov!?« Spoznal sem ga. Poročnik Aleksej Dimitrijev. O, kje so tista leta. ko sem bil jaz polkovnik in on pri meni kot moj ordo-nančnik! Pojasnil m; je, da je le težko dobil od majorja dovoljenje za moje zdrav ljenje na svojem domu. Ni se dolgo mudil pri meni, imel -je nekje še opravke. Ostal sem s krasotico sam Toda Aleksej se je vrnil in mi povedal: »E, Vladimir, pozab 1 sem ti predstaviti svojo hčer Olgo.« Nasmehnil se je in odšel. Njegovi okovan; škornji so odmevali s stopnje. Spomnil sem se, da sem navaden kaznjenec po vsem pa še obsojen na dosmrtno ječo Bal sem se izpregovoriti pn i. Nekak strah sem čutil pred tem lepim dekletom. Toda ona je prva začela: »Vladimir, pripovedujte mi o življenju, tam daleč v kraju mojega rojstva, v Petrogradu!« Pripovedoval sem ji o palačah, o cesarskem dvoru in cesarju samem. Njena lica So se živahno razgrela. Oči so ji živo sijale. Umolknila sva Or.a je ;^r>da sanjala o tjttjfc bajn h mestih taro daleč, ,-^ter h jaz ne o* m n!ko'i več videl ;f>m v dvomih. Pozabil sem na svo ? nrr-ečno ž-v!jer;e. Zame je bilo te h * v sve- ma dvema. In zakaj? Kadilec preveč pljuje, ker je dim oster; tobačna vodka, ki ae v ustniku nabira nima kam odtekati jn pride v stik s kadilčevo slino. Ce kadimo tako pipico, je torej dobro, če jo držimo ▼ nekoliko V visečem položaju, da ostane volka pod ustnikom. Ce se pa da ustnik nekoliko potegniti, iz glave piplce, nastane med ustnikom in glavico prostorček, v katerem potem vodka zaostaja. So sicer ratke ravne pipice s kombiniranim ustnikom, v katerem se dim nekoliko zadržuje in ohladi, vendar je snaženje takih ustnikov zelo nerodno. Preden začne pipes- kaditi, naj tobak pregiteda, če niso v njem koščki debelih žS, Id jih je treba odstraniti, ker take žile samo zadržujejo gorljivost. Ako pa je tobak v dolgih paskih rezan, jih raztrgaj! Včasih najdeš v tobaku talk odrez tobaka, da so ti paski, drug nad drugim tesno stisnjeni v klobčič. Ker takšen klobčič ne gori, ga je treba razrahljati. Da mora biti tobak suh. je praiv tako važno, kakor pri cigari V pipo nabašeš tobak narahlo, da a tem proces gorenja pospešiš in da ni treba dim iz pipe težko vleči. Ce prenehaš kaditi, je treba pipo takoj osnažiti, in sicer giavico, ustnik, »špic« in cev — drugače zasmrdi. In pokaditi moraš čisto do dna, da je stena glavice popolnoma, ožgana. Nič ne škoduje, če imamo pri kaji kratek klinček, s katerim zdaj pa zda.j žerjavico narahlo sfsnemo. Na vrhu ali ob strani nepogcreli listki tobaka se s tem pritifkom potlačijo v žerjavico, tako da po končani kaji ostane v glavici čist pepel. Pipo osna-žmo na preprost način in sicer ustnik in - špic« s suho tanko travo ali z vrvico ali peresom. Navlažimo malo v alkoholu ali žganju, ker alkohol popolnoma razkroji tobačno usedlino v cevki. V dolgo cev pipe pa pri koščenem koncu stisnemo košček papirja, zavrrmo nekolikokrat, da se tudi vijuga koščenega konca očisti in potem s trdo žico f najbolje od dežnika) potisnemo papirček skozi cev. Ako je cev zelo onesnažena, čiščenje ponovimo. V glavi pipe se nabere po daljši kaji na steni tudi zoglenela masa in ta se more s trdim predmetom spraskati, da dobi glavica znotraj spet svojo normalno širino. Tudi odlivek je treba osnažiti s papirjem, da je spet suh, ker papir popije vso vlago. Kar se tiče pljuvanja pri kaji, bi omenil, da storimo to takrat, če je dim gorak. ostrega okusa (vlažen tobak) in če kalilec težko vleče. Posebno pri težkem vlečenju se nabira v ustih obilo slin in te deloma preidejo tudi v ustnik ali špic in pipica preveč zamaka. Kaja najbolj tekne po dobri podlagi in pri kozarčku dobre pijače, s katero se okus v ustih med kajo deloma osveži. Pušiti pri naponv hoji ali telesnem delu ni dobro; taka kaja organizmu zelo škoduje. Pri kaji imamo, rekel bi, trojni užitek. Dražimo svoj živčni sistem in sicer vid, vonj in okus. Popolni užitek ima kadilec, MfPPlilff Že v predšolski dobi v St Jnr)n ob Taboru so Jo zanimali kipi v cerkvi in doma je oblikovala njih glave iz krompirja. Neko nedeljsko popoldne pri krščanskem nauku je našla v klopi poleg sebe kos sveče, gnetla vosek z rokami, ki je postal mehak, gledala kip na oltarju in z nohti oblikovala svetnikovo postavo. Iz voska je napravljala Jezuščke za jaslice in ovčke iz žganega apna; pri tem delu je že rabila nož in pozneje dleto, ko sta ji bila material ilovica in mavec. Iz stearina je napravila več kipov za grofice Jelačičeve. Rojena na trdnem domu je šla 161etna mladenka k rodbini generala barona Lenka, katerega žena je bila hči barona Wittenbacha iz graščine Podgrad na Vranskem, k njegovemu šestletnemu sinu Feliksu, da ga je učila slovenščine. Pri tej družini je ostala štiri leta, potem se je hotela posvetiti poklicu pri pošti. V tem je dobila pismo iz Gradca od baronice Simpschenove, da ji je na razpolago mesto družabnice pri g rofici Hermjni Jelačičevi de Bužin v gradu Novi dvori pri Zaprešiču. To službo je sprejela in ostala tam vse do svo.je poroke s šolskim upraviteljem Brišnikom. Ze pri generalu baronu Lenku je mnogo risala in za njena dela se je dedek njenega gojenca zelo zanimal, jih zbiral in pokazal družbi in gostom, ki so prihajali na obiske. Nekoč ji je naročil, naj nariše kmetico s košem in grabljami in spodrecano. takšno, da b; predstavila pristno ženo naše vasi. V družino barona Lenka je prišel neki umetnik z Dunaja in ko je videl sliko kmetice je predlagal mladi Franji, naj svoje delo izpopolnjuje v šolah. Toda baronica Lenkova je to preprečila, ker ni hotela, da bi vzgojiteljica njenega sina šla od hiše. Udala se je usodi. Iz spor SO letne gospe Franje Brišnikove: veliki petek Ko se je dunajski dvor še zaveda! svoje moči, se je po božču zbrala v Abbazziji mnogoštevilna aristokracija iz vseh krajev, posebno z Dunaja in Češke. Navzočna je bii.a Štefanija, soproga prestolonaslednika Rudolfa, nadvojvodinja Marija Jožefa, nadvojvoda Oton, grof Me-ran, sin nadvojvode Ivana z obiteljo, ter mnogo drugih aristekratov. Ves predpust so se vrstile vesel:ce- Vreme je bilo krasno, vrtovi v bujnem zelenju in dehtečern cvetju. Mlada, bogata kontesa Kesselstatova je nameravala obhajati svojo poroko z nekim češkim plemičem: priprave so bile velike, dan poroke Je bil določen na velikonočni ponedeljek. Vedno več je prihajalo znancev in sorodnikov. Veliki potek zjutraj se je sprehajala večja dražba po cesti proti Voloskj. Morje je bilo nenavadno razburkano. Na odprtem morju ni bilo daleč naokoli videti nobenega čolna. Družba je obstala in opazovala valovanje morja Navzočna je bila baronica Friessova, bodoča svakinja kon-tese Kesselstatove; vsa vzh čena je vzklikala : »Kako božansko lepa mora biti smrt če se človek takole izgubi med valovi!...« Nikomur od družbe se nso zdele te besede važne. Okoli 9. dopoldne je ves razburjen prisopihal po stopn:cah mladi poročnik grof Artur Kesselstat, brat nevestin, h grofici Je;lačičevj ter že od daleč klical, da je ravnokar grofa Merana zadela kap in je prosil, naj mu pomaga razposlati vesti o njegovi smrti. Ko je bilo to delo opravljeno. je spet zdirjal po stopnicah, ne sluteč, da bodo čez nekaj ur opravljali isto delo drag; za njega. Popoldne ob pol treh je tudi njegova sestra obiskala grofico ter se mudila pol ure pri njej. Medtem so kar trumoma hiteli ljudje k morju ter gledali proti točki, kjer se je š zibal prevrnjeni čoln. Mnogo čolnov je hitelo na pomoč. Na cest; je že bila tudi kontesa; prestrašena je vprašala, kaj se je zgodilo. Na odgovor, da se je nekdo ponesrečil, je prebledela in presunljivo zakričala »Jezus Marija, moj brat!« Spomnila se je, da se je mladi grof v družbi baronice Friessove in njenega 16 letnega sina vozil s čolnom. Tekla je vsa razburjena na pomol, ko so ravno prinesli nasproti mrtvo baronico Friessovo in njenega nezavestnega sina. V nepopisni bolesti je vila roke jn klicala bratovo ime. Na mah je bilo vse polno pamikov in čolnov, iskali so grofo-vo truplo, a naši; ga nso; hladno morje je ostalo za vedno njegov grob. Ko je njegova mati, stara grofica, zaznala, da njenega edinca n; več. se ji je omračil um Neprestano je sedela pri oknu ter bulila v ono točko, kjer se je zgodila nesreča. Živela je v popolnem prepričanju, da se bo njen sin vrnil od ondi ž'v in zdrav. _ Govorilo se je potem, da se je baronica nalašč nagnila čez čoln, j n ko jo je grof hotel rešiti, je izgubi] ravnotežje in tako so se vsi trije prevrnili v morje. v planinah I^epl so gozdovi v jesenski barvi, v jutranjem ali večernem solncu. Jesenska pestrost odseva od njiv in tranikov, vsepovsod vidiš smehljaj jeseni, ko se ti po-slednjič smehlja narava, preden nastopi mrtvo zimsko spanje. Najlepša pa mi je bila neko jesen v dolini Sedmerih božjih ©česc ali jezer. Vriskanje prešernih turistov je zamrlo v dolini in namesto smeha in žarečih lic sta legala s Hribarice tihota in mir. Mrtva je dolina jeseni, bi si mislil marsikdo, toda ravno v tem času se narava tu bahato razkosati in odene z vsemi biseri in spomini, ki pa jih vidijo in občutijo le najsrečnejši. Prišel sem v dolino preko Hribarice nekako sredi oktobra. Nobene žive stvari nisem opazil med potjo od Kredarice in ko sem zagledal prvo jezero, se mi je zdelo manjše kakor da bi zlezlo bolj skupaj, zdelo se mi je kakor človeško oko, ki se boji, da ne bi veter nanesel vanj prahu. Preko Komne je jug pripodil lahne meglice in jesenski veter je zapel svojo pesem. Zavil sem se v pelerino in se poslovil od malega jezerca, kateremu v slovo sem še želel mirno zimsko spanje. Začudeno in mrzlo so me gledale med potjo sive skale in od mrzle noči prezebli mah se mi je lomil pod nogami. Vse pusto in trdo. Kako ste hladne sive skale v jeseni, ko ni več solnčnega poljuba na vaših licih! Kaj ne poznate več popotnika, ki je lazil tod v vročih soln-čnih dneh? Poslovil sem se od mračnih skal in z bližnjega griča me je pozdrvil star bor, moj večni prijatelj! Stegoval je svoje dolge veje meni v pozdrav in ni ga mrazila megla, ki se mu je zapletala med zelenimi iglami. Vsedel sem se na trd mah pod njim in pogovarjala sva se o bodoči zimi, ki bo kmalu prišla, o solnčnih dneh, ki so že minili in o žareči pomladi, ki se bo spet vrnila. Rahlo je šuštel bor ter z moč- CT*TI_______ ___............i -.Vi.- " lil« nimi, žilavimi vejami odganjal mp^lo, dokler se njegovemu trudu ni posmejalo zaspano jesensko sonce! Stresel se je bor, ko sem vstal, pogledal sem mu v rjavo lice kot star prijatelj. Videl je na mojem obrazu skrb zanj pred bližajočo se zimo in tiho mi je za-šuštel v pozdrav: »Ne bom podlegel!« Jaz pa sem bil tako vesel tega tihega pogovora, da sem na ves glas zavriskal, se spustil v dolino in zadnjič sem videl njegove veje izza grebena, ki so se mogočno zibale v strupeno jih objemajočem jesenskem vetru! Tiho in skrivnostno je zalival mrak »Moja žena ima to napako, da ne zna skuhati ližolove juhe.« »In to smatrate za napako?« »Vsekakor, ker jo kljub temu kuha.« tu samo to dekle, ki me je opajalo s svc-jo bližino. Ali bj ji prznal? Zunaj je bila prekrasna noč. V zvezdnem siju sem ji razkrival srce. Ona me je poslušala molče, ne da bi mignila z glavo. Rahlo sem jo prijel za roko. Ni je odmaknila. Vkliknil sem šepetaj e, kakor da bi se bal, da b; utegnile prisluškovati zvezde al.; mesec, ki je pravkar posvetil skoz; oblačno nebo na jugu. T-OIga! Ljubim vas. Olga!« Proseče je zadrhtel moj glas. Naj:na obraza sta se počasi približala. Prej ko sem se zavedel, sem poljubljal njo, Olgo.. Od Jen seja je zadonela stara volška pesem: Ej, dubinuška, uhnjem! El, zielonaja, sama pojdjot! Ej. uhnjem! Ej, uhnjem! Ta stara suženjska pesem me je ppom-niia bednega položaja, v katerem sem bil. Tcda ob opojno sladki bližini ljubeče Olge sem pozabil na svet. Predal sem se čustvom ljubezni. II. 2e dva meseca sem prebival v baraki. Ze dva meseca nisem videl nje, Olge. Nisem vedel o njej in Alekseju ne, prav nič. Nekega ne me je dal major pretepsti z bičem. Dobil sem po levici toliko udarcev, da več dn; nisem mogel prijeti za delo. V teh dneh sem premišljal, kaj sem storil majorju, da mi je nenaklonjen. Seveda? Da že prej nisem prišel na to! Ljubosumen je ba so migljale zvezde tako živo in jasno kakor bi jih bil kdo umiL Počasi se Je jelo svetliti za vrhovi in hladno se je prismejala polna luna iznad visokih borovcev, ter se pogledala v malem jezeru pred kočo. Ostrmel sem Lepo in tiho jezero se je spremenilo v kotel živega srebra, katerega so obkrožale sre- brne skale. Vsa dolina se je blestela v luninem srebru in borovci so se mi zdeli kakor božična drevesca, ki so vsa prepre-žena s srebnvmi pajčevinami. Pred menoj leži dolina lepa in jasna, kakor bi se zavedala, da ima v sebi grob ujetnikov iz prve svetovne vojne. Samoten in pozabljen je ta grob v jeseni, kakor je v molk potopljena vsa dolina. Okoli oglov je zatulil veter, ter me zdramil iz mojih misli. Streslo me je od mraza, pogledal sem še enkrat v smeri, kjer je grob, ter sem mu voščil lahko noč. Veter je zapel žalostinko. mesec in zvezde so svetile nad grobom, ki leži v rajsko lepem planinskem kraju. DrugI dan sem odšel na grob ter ga ovenčal z zelenim borom in zadnjimi cvetkami, ki so še rastle tam okoli. Tih in zatopljen sam vase sem odšel po dolini. Iz zamišljenosti me je zdramila šele Savica, ki se je žuboreče penila preko mogočnih skal. P. III V indijskih kaznilnicah So stvari v Indiji, ld jih potnik, sledeč velike avtomobilske ceste, vobče ne opazi. In vendar so baš te stvari tako važne, da ne more mimo in preko njih nihče, ki mu je pri srcu indijska kultura in bit indijskega ljudstva. K tem stvarem štejemo tudi indijske kaznilnice. Navadnega potnika te ustanove ne zanimajo, saj srečuje bedo ob vsakem koraku v velikih mestih. Za tistega pa, ki hoče natančno proučiti indijsko deželo, je obisk takšne kaznilnice silno pomenljiv In važen. V njej vidi novo psiho ljudstva, novo bit človeka, ki se je pregrešil zoper obstoječi zakon. Na ladji se je pisec teh vrstic nekoč seznanil z višjim angleškim justičnim uradnikom. Temu znanju se mora zahvaliti, da je smel obiskati moderno indijsko kaznilnico v Karahiju. Daleč zunaj mesta leži skupina hiš, opasana z visokim zidom. V ta kompleks do-speš samo skozi močno zamrežena vrata, pred katerimi stražijo vojaki z nasajenimi bodali. Da dospeš v notranjost zgradbe, pa moraš skozi več kontrol. Vojaštvo, ki vrši stražniško službo, ni belopolto, ampak barvasto. Ko smo stopili naprej, smo ugledali kakih 20 mrko zrečih ljudi, ki so čepeli na tleh. Vsi so bili vkovani v verige. Ta trop je bil določen za transport drugam Pogledal sem v gospodarske prostore, ki so v posebnem krožnem traktu. Notranjščina stavbe je razdeljena na več odsekov, ki so vsak zase močno omreženi. Za temi mrežami so zaposleni zločinci. Videl sem take, ki so mesiii kruh, mleli moko v mlinih iz kamna in opravljali druga dela. Vsak izmed njih je nosil na sivi obleki pločevinasto znamko, na kateri je bil poleg številke zabeležen zločin ln doba, ki jo ima prebiti v kaznilnici. Večina teh zločincev je obstojala iz morilcev in tatov živine. Med njimi je bilo nemalo nomadi-zujočih Beludžistancev, ki so se pomaknili na jug ln prišli tam v konflikt s postavo. Premišljenih nmorov se v Indiji pripeti malo. Večina teh dejanj se odigra v afektu, recimo zaradi cigarete ali kakšne druge malenkosti aH pa. ker naščuva storilce fa-ltir. Zato se kaznujejo v Indiji umori jako strogo. Zakon se poslužuje čestokrat smrtna kazni. Drugi predpisi zahtevajo depor-tacijo v Andamane ali pa smrt na vešalih. V indijski kaznilnici ne najdeš sicer nobenih samotnih celic, zakaj primerov taksnega kaznovanja v tej deželi skoraj ne poznajo. Obsojenci so zaposleni, tn sicer v družbi. Na velikem kaznilnlškem dvorišču v Karahiju je več pravokotnih zgradb, ki tvorijo v sredini veliko, zračno dvorano. Njena okna segajo do tal, so brez šip, a seveda močno zamrežena. V tej dvorani se zbirajo obsojenci k delu. Tukaj tko preproge ali pletejo koše, kroje obleko ali šivajo perilo. Veščina teh ljudi je občudovanja vredna. V kaznilnici lahko kupiš za mal denar dragoceno preprogo. Priliko lahko izkoristi vsak, ki ima srečo, da pride sem na obisk — le da so takšni slučaji precej redki. Ponoči spe kaznjenci na trdih deskah, če ni ovir, kar pod milim nebom na dvorišču, če pa vreme nagaja, v dvorani, ki je hkrati delavnica. In najdejo se, ki niso še nikoli živeli ob rednem delu in jelu in rednem petju, kajti tudi pojoča grla krajšajo jetnikom dolgčas. Dobite dekret od carja na roko. Živeli boste svobodno jn mimo. Drugače to listino uničim Kakor hočete!« V odgovor ga je Olga sunila z roko v brado. Major je vdel, da ne opravi ne z grožnjami, niti s prijaznostjo nič. Vrgel se je na njo. Tega mpada se je ubrani,a fn odskočila. Napadel jo je v drugo. Zdaj se mu je posrečilo Jaz sem planil proti obema in ga z železno pestjo zgrabji za rame. Pobledel je. »Vi ste tukaj, v} Vladimtt Ivanov?!« Takoj se je zavedel svoje moči nad menoj Dvignil je bič. Z naglo kretnjo je ko-robač menjal gospodarja Udaril sem ga čez obraz. Kri mu je počasi kapljala po bradi. Rekem sem mu: »Ti, ki si samo major, boš dvigal bič nad menoj! Major polkovnika!« Oddahnil sem se. »Prosi odpuščanja tole gospodično!« Ponosni carjev služabnik pa n* ubogal. Toda bič je švisnil okoli vratu. V silni bolečin^ je zavpil: »Oprostite, ker sem raz-žalii vašo deklino!« Bč se mu je ponovno ovil okoli nog. S' krvavo podplutimi očmi in bolestnim izrazom na obrazu je zakričal: »Ker sem razžalil vašo zaročenko!« Mož je padel v nezavest Ko sem mu pregledal prsnj žep, sem ugotovil, da čast-nrk ni lagal, resnčno je imel pri sebi carjevo pisma Ko mi je čez uro počil zadnji železni obroč, ki mi je oklepal ro